imv KURIR NOVO MESTO 15. januarja 1979 leto IX. * št. 1 časopis kolektiva industrije motornih vozil Vso srečo pri delu v novem letu! Novoletna praznovanja so minila in spet smo na svojih delovnih mestih. Pred nami je novo leto, ki ga bomo morali izpolniti z delom. V tem letu nas čakajo še zahtevnejše delovne naloge, ki jih bomo morali vsekakor uresničiti. Te naloge ne bo tako lahko uresničiti. Bolj kot doslej bo:no morali biti disciplinirani, to je prihajati bomo morali točno na delo, vestno bomo morali izpolnjevati naše delovne naloge in zadolžitve, veliko bolj Kot doslej bomo morali paziti na porabo materijala itd. Da bi upoštevali vsa ta navodila, je največ odvisno od nas samih, to pa pomeni, da ne smemo več čakati na nenehna opozorila sam' upravnih organ' v in družbenopolitičnih organizacij, naj bomo čimbolj varčni in skromni. Seveda naj ne bi bili varčni z delom, z energijo, z orodji. Če bi stroške zmanjšali na minimum, potem bi lahko s tem bistveno povečali našo življenjsko ravnil in pogoje dela. IMV sije pridobil s svojimi izdelki ,,ime“ tako v Jugoslaviji kot v Evropi. To ime pospešuje prodajo naših izdelkov, ki so znani po kvaliteti. Včasih je pridobljeno težje braniti kot na novo pridobiti. Zato bomo morali v tem letu še posebej veliko pozornost posvetiti kvaliteti naših izdelkov. Namreč ravno o njej so že prišla prva opozorila, ki govore o nekaterih slabostih (o tem smo v Kurirju že pisali). Tudi kvaliteta ni odvisna samo od ,,sistema“ proizvodnje, temveč tudi od prizadeva-j vsakega posameznika, ki je vključen v proizvodni proces. Ko načrtujemo izvrševanje letnega plana, ne smemo pozabiti na naš srednjeročni program razvoja. Leto 1980, ko bomo zaključili naš sredje-ročni program razvoja, bo kmalu tu. Zato moramo že zdaj misliti, kaj vse nas v tem letu čaka, da bomo lahko srednjeročni program razvoja zaključili uspešno. Reči moramo, da smo uspešno zastavili uresničevanje vseh nalog. Med drugim smo že izvolili prve , Jcatrce“ v Francijo, tekoči trak poskusno že obratuje, čeprav uradno še ni bil odprt, ostala investicijska dela pa so v polnem zamahu. Obrisi bodočih tovarn so vse bolj jasni, torej bomo lahko kmalu rekli, da smo uspešno izpeljali vse zastavljene naloge. Tovarna raste hkrati z uresničevanjem proizvodnih nalog v vseh štirih montažni trakovi za avtomobile, prikolice, servisna oprema idr. proizvodnih programih. Zunaj tovarniških zidov poteka živahna Zdaj pogled na okolico tovarne, ki je eno samo gradbišče, ni gradbena dejavnost Gradbinci so doslej prestavili cele hribe, zasuli pretirano lep. Vse kaj drugega bo, ko bodo tovarne do kraja zrastle doline, tovarna pa se širi in raste. Podobna je velikemu ledolomilcu, in se bodo med njimi širile zelenice, na katerih se bo naš pogled ki s svojim močnim kljunom iz neder zemlje takorekoč izriva lahko spočil. Hkrati pa bomo lahko ponosno rekli: vidite, to smo velika tovarniška poslopja, v katerih bodo stale težke preše, zgradili mi, z našimi lastnimi močmi! Kakovost dela in ustvarjanja povsod na prvo mesto Dobra volja ne moti uspešnosti dela. Novoletna poslanica predsednika Tita. Besede tovariša, spodbud, pohval in ustvarjalne kritike. Kot svetilnik so, ki kaže prehod od ene obale k drugi. Tudi tokrat se je predsednik republike Josip Broz Tito v svoji novoletni besedi vsem našim delovnim ljudem pomudil ob doseženih uspehih socialističnega samoupravnega razvoja naše države in ob njeni zunajepoli-tični dejavnosti. Hkrati nas je opozoril na smeri akcij in na naloge, ki čakajo skupnost jugoslovanskih narodov in narodnosti v letu 1979. „Uspešen razvoj družbenopolitičnih odnosov, krepitev bratstva in enotnosti naših narodov in narodnosti ter nadaljnje uveljavljanje Jugoslavije v svetu — to so bile bistvene značilnosti našega življenja tudi v letu 1978. Osnovni pečat je dal minulemu letu 11. kongres Zveze komunistov Jugoslavije z vsem, kar se je zvrstilo pred tem, pa vsem, kar je sledilo in kar še poteka. “ Besede predsednika Tita so preproste, vsakomur razumljive. Kot pravi ljudski voditelj govori iz srca, neposredno. Najbolj zapletena dogajanja doma in po svetu razloži tako, da ga razumejo delavec, kmet in izobraženec. „Največjega srečanja jugoslovanskih komunistov nismo occ- iMV — KURIR izdaja delovna skupnost Industrije motornih vozil Novo mesto — Izhaja vsak mesec v 6200 izvodih — Ureja uredniški od bor — Glavni urednik: Andrej Dular — Odgovorni urednik: Alfonz Brzič — Uredništvo in uprava: Novo mesto, Zagrebška cesta 18/20 - Grafična priprava: ĆZP DOLENJSKI LIST, Novo mesto — Tisk: KNJI-GOTISK Novo mesto /lili le pri nas, temveč tudi zunaj, kot kongres stabilnosti, kontinuitete in enotnosti. Mislim, da lahko upravičeno porečemo, da se je prav v znamenju tega že vrsto let, seveda tudi v minulem, na splošno razvijala socialistična federativna republika Jugoslavija. “ S tovarišem predsednikom pohitim v spominu slavna leta bitke na Neretvi in na Sutjeski, k AVNOJU, novi ustavi in k zakomu o združenem delu, k lanskim kongresom in njihovim napotilom za pot v bodočnost. In spet nam približa kristalno čista in razumljiva osnovna naloga vseh naših dejavnosti: težišče celotne politične dejavnosti moramo prenesti v temeljne organizacije združenega dela, v krajevne skupnosti, v delegacije, v vse osnovne organizacije družbenopolitičnih organizacij. Uspehe politične dejavnosti lahko ocenjujemo predvsem po tistem, kar uresničujemo v praksi, v življenju samem . Tovariš Tito nas zatem opozori, da je letos glavna naloga vseh političnih dejavnikov: uresničevati vse tisto, kar smo tako soglasno sprejeli. Med slabostmi, ki nas ovirajo, da smo manj dosegli na vrsti področij, omeni najprej premajhno produktivnost dela, neracionalno porabo, naglo zviševanje cen in primanjkljaj v gospodarski menjavi s tujino. Učvrstitev gospodarstva v 1979 je zato naša osnovna smer. V sistemu načrtovanja in v uresničevanju vsega tistega, za kar smo se v samoupravnem planiranju dogovorili, zahteva nove kvalitete. „Brez samoupravnega povezovanja in združevanja dela in sredstev ni moč uspešno organizirati materialnih in duhovnih sil, ni moč izkoristiti naravnih bogastev, notranjih rezerv, pa tudi ne prednosti našega socialističnega samoupravnega sistema. . .“ sporoča tovariš Tito v novoletni poslanici vsem delovnim ljudem naše domovine. A takoj tudi dodaja: „V vseh naših prizadevanjih, da bi proizvajali več in bolje, da bi izpolnili sistem in poglobili odnose, mora biti skrb za človeka v središču pozornosti.. .“ Za našo delovno organizacijo, za našo krajevno skupnost, delegacijo in občino veljajo besede predsednika Tita v polni meri. Nobena izmed nalog, ki jih našteva v novoletni poslanici, ne more mimo nas. Delovnim ljudem in občanom Jugo- slavije so namenjene. Svetilnik od ene obale k drugi. Čvrsta vez so, ki nas združuje in ki jo hočemo s povečanimi obrambnimi sposobnostmi in z družbeno samozaščito v miru in ustvarjalnem delu nadaljevati. Za svobodno, neuvrščeno, samoupravno socialistično Jugoslavijo. MLADI KOMUNISTI MORAJO BITI AVANTGARDA Danes je v ZKS okoli 30.000 mladih članov. To je ogromen aktivističen potencial, ki se mora čutiti v vsakodnevni akciji ZSM. Mladi komunisti so manjšina, in kot manjšina sredi večine (320.000 članov ZSMS) morajo biti avantgarda. Med otroki in mladino bi morali komunisti odigrati tisto vlogo, ki jo je nekoč med mladim rodom, med vojno in po njej, imela partija, še zlasti SKOJ. Svetal lik skojevca in komunista mora biti spodbuda mladim komunistom v njihovem delovanju za sedanje cilje, v boju za socializem in samoupravljanje. Skrbimo za boljše delovne in življenjske pogoje Ob nadaljnji izgradnji naše samoupravne socialistične družbe je pomemben element tudi družbeni in osebni standard občanov. Gre za postopno zmanjševanje vseh socialnih razlik v skladu z načelom delitve po delu in z materialnimi možnostmi družbe. Vsi si moramo biti na jasnem, da je lahko le boljše delo podlaga za izboljšanje življenskih in delovnih razmer ter za višji družbeni standard vseh delovnih ljudi. Prav tako gre tu za uveljavljanje načela vzajemnsti in solidarnosti ter za samoupravno združevanje sredstev skladov skupne porabe za posamezne namene. Da bi zagotovili učinkovito omejevanje socialnih razlik, bi moral družbeni standard rasti hitreje od osebnega. Ko ob koncu leta pregledujemo rezultate in delo na tem področju, si moramo ob tem hkrati tudi zastaviti nadaljnje naloge. STANOVANJSKA POLITIKA Pri našem hitro rastočem kolektivu in ob stalni potrebi hitrega zaposlovanja delavcev vseh profilov potrebujemo tudi ustrezne rešitve na stanovanjskem področju. Že dalj časa združujemo določena sredstva na ravni delovne organizacije, iz katerih naj bi gradili stanovanja za strokovne kadre v službah skupnega pomena, vendar je šele letos v decembru stekla gradnja 93 stanovanj na Žiber-tovem hribu. Pri tem je potrebno tudi vedeti, da se del sredstev iz stanovanjskega sklada odvaja tudi v občinske sklade za gradnjo solidarnostnih stanovanj in za usmerjeno stanovanjsko gradnjo. Letos smo podelili prosilcem tudi v novomeških tozdih prve kredite za individualno gradnjo. V prihodnjem obdobju je načrtovana tudi gradnja samskih blokov, ki bodo nujno potrebni za naše delavce. POGOJI DELA Naša stalna skrb so in morajo tudi ostati čimboljši ne samo življenjski, ampak tudi delovni pogoji. Še vnaprej bo potrebno resno obravnavati problematiko varstva pri delu, zlasti pa vzroke in posledice nesreč pri delu. Da bi ohranili zdravje delavcev, preprečevali nastajanje invalid- nosti in prezgodnje upadanje delovne sposobnosti, moramo posvetiti še večjo pozornost celovitemu zdravstvenemu varstvu. Tu mislimo predvsem na izboljšanje razmer pri delu v naši obratni ambulanti, hkrati z ukrepi za odpravo vzrokov za zmanjšanje izostankov z dela. Družbena prehrana je sestavni del pogojev dela, zato ji bomo morali v prihodnje posvetiti več pozornosti. Kljub temu, da smo na tem področju le naredili nekaj korakov naprej in zagotavljamo malico vsem zaposlenim, pa to še ni dovolj. Pri nadaljnjem načrtovanju je potrebno upoštevati težnje in potrebe naših delavcev in računati tudi s tem, da se veliko ljudi vozi iz oddaljenih krajev. Zato bi bilo prav, da pričnemo ob izgradnji novih objektov razmišljati tudi o možnostih nudenja zajtrka, hkrati pa tudi kvalitetnejšega toplega obroka. Kljub temu, da smo v zadnjih letih intenzivno gradili otroške vrtce, je v novomeški občini še vedno preko 400 prošenj za sprejem, ki niso rešene. Precejšen problem je tudi pomanjkanje kadrov, saj kljub štipendiranju ostaja vrsta šolanih vzgojiteljic izven Novega mesta. Tudi v letošnjem letu je bilo sprejetih v vrtce precejšnje število otrok naših delavcev. Ko govorimo o izobraževanju, mislimo predvsem na izobraževanje ob delu, kjer ugotavljamo, da se je tudi v letošnjem letu veliko naših delavcev na novo vpisalo na srednje in višje šole. S tistimi, za katere je delovna organizacija zainteresirana glede na svojo zastavljeno kadrovsko politiko, so bile sklenjene tudi ustrezne pogodbe. ŠPORTNA REKREACIJA Če ocenjujemo razvitost tega področja v IMV, moramo ugotavljati, da je še vse premalo interesa in nepoznavanja potreb po gibanju in telesni aktivnosti med delavci. Še vse premalo se zavedamo, kako koristna je lahko športno rekreativna dejavnost za naše zdravje, za prilagoditev vsega organizma na povečane napore, ki so vsak dan pred nami in jih tudi moramo premagovati. Pri tem udejstvovanju pogrešamo predvsem več delavcev, ki delajo pretežno v pisarnah in zaprtih prostorih in svoje delo v glavnem opravljajo sede. Prav tako Pogoj za našo uspešnost je tudi kvaliteta — zato jo moramo še bolj kot doslej negovati. lahko to govorimo tudi o delavcih, ki morajo svoje delo opravljati v prisilnem položaju telesa. Posebno slaba pa je udeležba žensk kljub temu, da jih je 25 % od vseh zaposlenih v naši delovni organizaciji. Tu so vzroki bolj znani (materinstvo, skrb za družino), predvsem pa njihova miselnost, kar pa se da s postopno pravilno usmeritvijo popraviti. Tare nas tudi pomanjkanje zaprtih objektov preko zime, saj imamo na razpolago telovadnico le enkrat na teden, takrat pa je polna. Tudi letos smo organizirali dopuste v našem avto campu v Pakoštanih, ki se jih je udeležilo 1500 delavcev in družinskih članov. Še vedno so bili najbolj polni termini konec julija in v začetku avgusta in bo potrebno posvetiti večjo skrb in usmeritev na uporabo počitniških zmogljivosti tudi v ostalih mesecih. Želimo, da bi tudi naš planinski dom na Gorjancih začeli popravljati in preurejati s pripadajočimi ostalimi objekti, da bi tudi ta predel lahko postal počitniški center. Večjo skrb bo potrebno v bodoče posvetiti tudi preventivnemu zdravljenju in pošiljanju ljudi na organizirani aktivni dopust. KULTURNO ŽIVLJENJE Razen prireditev ob 8. marcu, dnevu žena, ki jih prirejamo vsako leto, smo letos uspešno izvedli tudi vsakoletno, zdaj že tretje srečanje delavcev IMV na Gorjancih, ki se ga je udeležilo okoli 4000 ljudi. Kot smo že večkrat objavili, smo spomladi ustanovili mešani pevski zbor IMV, ki je redno vadil in imel svoj prvi nastop na proslavi ob dnevu republike. Predstavitev je uspela, ob tem pa hkrati vabimo vse, ki želijo sodelovati v pevskem zboru, da se aktivno vključijo, da se zbor številčno poveča, s tem pa bo tudi kvalitetnejši. Uspešno smo organizirali že omenjeno proslavo, na kateri smo podelili zaslužena priznanja in nagrade delavcem za 10, 20 in celo 30—letno delo v našem kolektivu. V prihodnje želimo, da vsi, ki delajo na naštetih področjih, še ' naprej tako uspešno ali še boljše delujejo. To velja predvsem tako za strokovne službe kot amaterske delavce — entuzijaste. •••••••• ••••••••• •••••••••••• DRUŽBENO POLITIČNE ORGANIZACIJE POROČAJO •••••• ••••••••••#• •••••••©•©• Nenehno kritično preverjanje dela je pogoj za uspeh Ob izidu novoletne številke našega internega glasila KURIR je potrebno, da tudi družbenopolitične organizacije naše delovne organizacije podajo rezultate svojega dela ter ocenijo delo v preteklem letu. Leto 1978 je bilo pomembno za vse družbenopolitične organizacije. Za to leto lahko rečemo, da je bilo leto kongresov, saj so za nami kongresi Zveze komunistov, sindikata in mladine. S kongresi beležimo zelo veliko aktivnost vseh organizacij na vseh ravneh. Kongresi so jasno zastavili nadaljnje osnove dela posamezne organizacije pri izgrajevanju in dograjevanju naše socialistične stvarnosti. Veliko pozornost so družbenopolitične organizacije posvetile tudi uveljavljanju zakona o združenem delu kot pomembne zakonske osnove za nadaljnje izgrajevanje samoupravnih odnosov ter uvajanje novih kvalitet samoupravljanja v vse sredine na vseh ravneh. Leto 1978 lahko označimo tudi kot leto naporov za gospodarsko stabilizacijo, čeprav lahko ugotovimo, da z doseženimi rezultati ne moremo in ne smemo biti zadovoljni. Na mednarodnem področju smo letos zabeležili zelo veliko mednarodno aktivnost pri izvajanju naše neuvrščene politike. Spomnimo se samo konference o evropski varnosti ter številnih državniških srečanj, ki so potekala v prijateljskem vzdušju za izgrajevanje in uveljavljanje neuvrščene politike. Ni naš namen, da bi samo na splošno opisovali dosežene uspehe, ko hočemo ob izteku leta potegniti črto ter sešteti naše delo; večjo skrb moramo posvetiti analizi naših slabosti in pomanjkljivostim, katere smo opazili pri našem delu. V nadaljevanju poizkušamo navesti nekaj delovnih uspehov in tudi pomanjkljivosti za posamezno organizacijo ob izteku le ta. ZVEZA KOMUNISTOV Veliko svojega dela so člani vložili v razpravo o kongresnih dokumentih in v priprave na kongres. Sprejete resolucije na kongresih so osnova za nadaljne delo zveze komunistov. V vseh osnovnih organizacij ali zveze komunistov v naši delovni organizaciji so potekale razprave o kongresnih dokumentih, ki so bile zelo plodne. Pokazala se je zainteresiranost vseh članov za tako pomembne dogodke, kot so kongresi zveze komunistov. Na kongresu slovenskih komunistov je bil sprejet tudi nov statut, ki pa je bil razveljavil organizacijsko povezovanje na ravni delovne organizacije. Na podlagi statuta smo razformirali svet zveze komunistov, vendar pa smo kljub temu organizirali sestanek vseh komunistov delovne organizacije IM V, na katerem smo razpravljali o skupnih nalogah v zvezi z resolucijo kongresa. Govorili smo o nalogah, ki nas čakajo pri izvrševanju srednjeročnega programa razvoja delovne organizacije Industrije motornih vozil Novo mesto. Na skupnem sestanku smo sprejeli tudi 57 novih članov in s tem močno okrepili vrste zveze komunistov. Tako število novo sprejetih očlanov kaže na zanimanje delovnih ljudi do politike zveze komunistov kot vodilne sile delavskega razreda. Po dopustih smo se na skupnem sestanku vseh sekretarjev osnovnih organizacij dogovorili za skupen program dela za naslednje obdobje, katerega so sprejele vse osnovne organizacije zveze komunistov. Sprejeti program je vključil delo zveze komunistov v vsa področja dela v TOZD in DO. Posebno pozornost je namenil delegatskim odnosom, družbenopolitičnemu izobraževanju, izgrajevanju samoupravnih odnosov ter samoupravni organiziranosti. Na podlagi sprejetega programa so posmezne osnovne organizacije zveze komunistov izdelale kratkoročne akcijske programe. Kot smo že v začetku menili, moramo delo zveze komunistov oceniti tudi z vidika pomanjkljivosti, ki so se kazale pri našem delu. V nadaljevanju navajamo nekaj pomanjkljivosti, ki jih moramo v naslednjem letu odpraviti, ter naloge, ki izhajajo iz tega. Uresničevati jih moramo v naših akcijskih programih in pri vsakodnevnem delu. Te slabosti so: še velikokrat smo do svojega dela premalo kritični in ga vsled tega podrobno ne ocenjujemo. Ne sprejemamo potrebnih sklepov za odpravo pomanjklivosti. Do sedaj nismo razvili vseh oblik dela osnovne organizacije zveze komunistov; naše delo izhaja iz sestankov ter posameznikov, zapostavljamo pa delo v komisij ah, sekcijah in drugih oblikah. Na področju idejno političnega izobraževanja in usposabljanja nismo dosegli zadovoljujočih uspehov, saj je bilo v to izobraževanje in usposabljanje vključeno premalo članov. Posebne pomanjkljivosti se kažejo pri idejno političnem izobraževanju in usposabljanju pri novo sprejetih članih. Kljub temu, da smo sprejeli veliko število novih članov, z rezultati ne moremo biti zadovoljni, saj sprejem večkrat poteka kampanjsko. Dogaja se INF Pesti nas prevelika poraba materi«la, 2ato bomo morali varčnosti na tem področju posvečati več pozornosti- nam tudi, da sprejemamo v vrste zveze komunistov tudi take ljudi, ki s svojim delom niso dokazali, da sodijo med člane zveze komunistov. Sprejemanje novih članov ne poteka načrtno ter v skladu z dogovorjeno kadrovsko politiko. Še vedno ne čutimo dovolj dela komunistov v sindikatu in v zvezi socialistične mladine Slovenije. SINDIKAT Če smo ugotovili za zvezo komunistov, da je bilo leto 1978 izredno delovno, lahko pa za delo sindikalnih organizacij ugotavljamo isto. V letu 1978 so bili tudi kongresi sindikata. Delo osnovnih organizacij je potekalo predvsem na izgrajevanju in utrjevanju vloge sindikata v naši delovni organizaciji. Sindikalne organizacije so izdelale podrobne ocene in sprejele programe dela. Vse osnovne organizacije, ki se povezujejo na ravni delovne organizacije preko konference osnovnih organizacij sindikata, so se aktivno lahko ocenimo kot zelo delovno in plodno. V sindikatu smo pripravili delegata za kongres in oblikovali stališča. Posebno skrb je sindikat posvetil tudi izgrajevanju nove vloge, ki mu jo je predpisal zakon o združenem delu. Aktivnosti sindikata se odražajo tudi v občinskih in republiških organih. Če govorimo na splošno o delu sindikata, da je bilo zelo uspešno, pa tega ne moremo trditi za vse osnovne organizacije, saj so aktivnosti in uspešnosti dela v posameznih organizacijah različne. To je po našem mnenju predvsem odvisno od vodstva osnovne organizacije sindikata. Na ravni delovne organizacije smo s stalnimi stiki s predsedniki osnovnih organizacij poizkušali uveljaviti vlogo sindikatov predvsem na samoupravnem področju, področju gospodarjenja in delegatskih odnosov ter se povezovali z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami, predvsem z zvezo komunistov. Delo sindikata smo vključevali v vsa dogajanja znotraj IMV, kakor tudi izven njega. Posebno pozornost je sindikat posvetil počitniški dejavnosti, zbliževanju delavcev, reševanju družbenega standarda in podobno. Pri delu sindikata lahko še posebej poudarimo njegovo posebno vlogo pri sprejemanju planov. Sindikalna organizacija je bila tudi nosilec javne razprave in je vodila sprejemanje vseh samoupravnih aktov, ki smo jih sprejeli v tem letu. Samoupravnim aktom je sindikalna organizacija posvečala še posebno pozornost, saj se zaveda vloge teh aktov pri nadaljnjem delu, izpopolnjevanju in dograjevanju samoupravnih odnosov. Ne bi bili realni, če bi naštevali samo pozitivne strani in uspehe sindikalne organizacije, temveč moramo tudi na kratko oceniti naše pomanjkljivosti, ki so se pojavljale pri našem delu. Te pomanjkljivosti so predvsem v naslednjem: v posameznih organizacijah imamo še vedno slabo zasedena posamezna vodstva teh organizacij. S kadrovsko zasedbo posameznih organizacij ne moremo biti zadovoljni, kar smo že omenili pri oceni dela. Še premalo smo se vključili v delo z ljudmi. Delo v sindikalnih skupinah ni zaživelo tako kot bi moralo. Zavedati se moramo, da nam bo dalo ustrezne rezultate le delo v sindikalnih skupinah, kjer se lahko sleherni član sindikata aktivno vključi v razpravo ter tvorno sodeluje pri sprejemanju najrazličnejših nalog in sklepov. Premalo pozornosti smo posvetili delu z mladimi. Sindikalna organizacija se je premalo vključila v delo mladinske organizacije ter pospeševala njeno delo. Na področju delegatskih odnosov še vedno nismo dosegli zaželjenega učinka. ZVEZA SOCIALISTIČNE MLADINE Delo zveze socialistične mladine Slovenije v naši organizaciji v tem letu lahko na splošno ocenimo kot uspešno v posameznih organizacijah, žal pa to ni slučaj v vseh organizacijah. Veliko svojega dela so mladi posvetili pripravam na kongres. Razprava za kongrese je bila zelo aktivna in tvorna. Veliko pozornosti so mladi posvetili tudi organizaciji raznih delovnih akcij, od internih do zveznega merila. V letu 1978 je bila organizirana mladinska delovna brigada „Oton Župančič”, z dolenjskega in posavskega območja, ki je sodelovala na zvezni akciji v Nemili. Pokrovitelj brigade je bila Industrija motornih vozil Novo mesto. V brigadi je sodelovalo 8 naših delavcev, od katerih je bilo več udarnikov. Brigada je bila zelo uspešna, saj je dobila vsa priznanja, ki jih je mogoče doseči v MDB. Kot smo že omenili, smo lahko z delom zadovoljni samo v nekaterih organizacijah, medtem ko delo v nekaterih še ni zaživelo tako kot bi moralo. V letu 1979 nas čakajo velike naloge, posebno ZK, da poživimo delo v tej organizaciji in vključimo mlade v vse oblike družbenopolitičnega dela. V sestavku smo zapisah le nekaj uspešnega dela družbenopolitičnih organizacij, kakor tudi nekaj pomanjkljivosti, ki so se pojavljale pri našem delu. Leto 1979 postavlja pred nas vse veliko nalog, predvsem pri uresničevanju srednjeročnega razvoja, uveljavitve sprejetih samoupravnih aktov, skrbi za stabilizacijo, razvijanju novih oblik samoupravne organiziranosti in podobno. Z željo za čimvečjimi delovnimi uspehi in osebno zadovoljstvo želimo vsem delavcem srečno in miru polno novo leto 1979! % ••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••« : Prednostna lista prosilcev stanovanj TOZD TOVARNA AVTOMOBILOV Zap. Leto Skupno št. Priimek in ime rojstva DM, ki ga zaseda Oddelek štev. točk Opomba 1. LUŽAR Franc 1949 skladiščnik Mater. odd. . 165 4-član. družina 2. STIPANOVIČ Marko 1953 brizg alec Proizv. IV 157 3-član. družina 3. MILANOVIC Irena 1948 pomoč, operaterja Proizv. I 148 4-član. družina 4. SARIČ Gavro 1954 monter Proizv. V 145 3-član. družina 5. STAREŠINČIČ Peter 1951 obr. tehnolog Mont. nov. lin. 143 3-član. družina 6. MANASIJEVIČ Marija 1954 evidentičar Mater. odd. 142 3-član. družina 7. TODOROVIČ Pero 1951 tehnolog Mater. odd. 140 družina brez otr. 8. BLAGOJEVIČ Toša 1954 preddelavec Proizv. V 138 3-član. družina 9. GREGORČIČ Pavla 1944 evidentičar Mater. odd. 137 samohranilka 10. KOVAClC Sonja 1948 administratorka Vodstvo TOZD 136 samska 11. GROZINA Majda 1948 administratorka Proizv. I 136 samska 12. OSTOJIČ Slobodan 1949 tehnolog Proizv. V 134 druž. brez otrok 13. KNEŽEVIĆ Rajo 1952 konstrukt er Proizv. I 134 samski 14. GREGORČIČ Marija 1951 administratorka Kontr. kval. 133 druž. brez otrok 15. CVETKOVIČ Josip 1953 preddelavec Proizv. IV 132 druž. brez otrok 16. NOVAK Frančiška 1931 evidentičar Mater. odd. 131 samohranilka 17. ERCEK Srečko 1950 skladiščnik Mater. odd. 131 3-član. družina 18. KAPLAN Janez 1950 preddelavec Proizv. V 129 3-član. družina 19. KALANJ Branko 1953 nastavljalec Proizv. I 128 3-član. družina 20. TOMŠIČ Jože 1940 izmeno vodja Proizv. II 127 3-član. družina 21. OMAHEN Ro žabja 1956 administratorka Proizv. IV 126 samohranilka 22. MlŠCEVlC Mirko 1952 vodja notr. transporta Mater. odd. 126 3-član. družina 23. STRAHINIČ Dragutin 1953 nastavljalec Proizv.I 126 3-član. družina 24. MESOJEDEC Franc 1954 ključavničar Proizv. I 124 3-član. družina 25. RAVBAR Verica 1955 evidentičar Mater. odd. 123 4-član. družina 26. LAMPRET Miodrag 1945 kontrolor kvalit. Kontrola kvalit. 120 3-član. družina 27. TRAMTE Nada 1955 administratorka Poslov, sekret. 119 3-član. družina 28. ERJAVEC Franc 1944 kontrolor kvaht. Kontrola kvalit. 119 samski 29. JANJIČ Cedo 1953 priprav, karoserij Proizvod. IV. 119 3-član. družina 30. BON Marija 1957 evidentičar Materialni odd. 118 4-član. družina 31. CAR Ivan 1952 preddelavec Proizvodnja V 118 4-član. družina 32. BLAŽIČ Milena 1956 evidentičar Materialni odd. 117 3-član. družina 33. MIJOČ Ivan 1948 samost, tehnolog Proizvodnja II 117 druž. brez otrok 34. DRKUŠIC Nikola 1949 preddelavec Proizvodnja IV 116 3-član. družina 35. JAMNIK Janez 1955 kontrolor kvaht. Kontrola kvalit. 116 samski 36. MAJOR Šandor 1942 nastavljalec Proizvodnja I 113 3-član. družina 37. RAJKOVACA Marko 1951 obratni tehnolog Proizvodnja II 112 3-član. družina 38. STEPANOVSKI Blago je 1951 strugar Proizvodnja II 111 3-član. družina 39. KRŠTINC Boris 1950 preddelavec Proizvodnja II 111 3-član. družina 40. BENKOVIČ Vera 1956 kem. laborant Proizvodnja IV 111 samska 41. GROBOVŠEKRasto 1953 izmenovodja Kontrola kvaht. 110 3-član. družina 42. PETROVIČ Stanko 1952 skladiščni del. Materialni odd. 110 druž. brez otrok 43. SALINGER Ivan 1952 razrezo valeč Materialni odd. 109 3-član. družina 44. STAJIC Jovan 1951 klepar Proizvodnja III 109 druž. brez otrok 45. LAZAROV Spasenka 1952 tehnolog Proizvodnja II 107 samska 46. PECAVER Nada 1957 obračunov. OD Proizvodnja III 106 samohranilka 47. BARBIČ Ana 1932 skladiščna delavka Material, odd. 106 3-član družina 48. GALEZ Ružica 1957 kontrolor kvalitete Kontrola kval. 104 samska 49. MARINIČ Marjan 1953 monter Proizvodnja V 103 4-član. družina 50. SEVER Slavko 1953 obratni tehnolog Proizvodnja V 100 3-član. družina 51. KLEMENČIČ Franc 1941 kontrolor kvalitete Kontrola kvalit. 100 4-član. družina 52. VRBAN Nikola 1953 obratni tehnolog Mont. novih lin. 99 samski 53. GERBEC Andrej 1952 vodja vzdrževanja Proizvodnja III 97 3-član. družina 54. PUNGERŠIC Marija 1933 čistilec prostorov Proizvodnja I 96 samska 55. MIHOKOVIC Štefanija 1939 vrtalec Proizvodnja II 94 samohranilka 56. CENIC Gordana 1953 kontrolor kvalitete Kontrola kvalit. 92 samska 57. CVELBAR Anton 1930 sam. ključavničar Proizvodnja I 92 druž. brez otrok 58. DEBEVC Viktor 1938 ključavničar Proizvodnja III 91 samski 59. TRAJKOVIC Vera 1953 kontrolor kvalitete Kontrola kvalit. 91 samska 60. ĐUDOVIC Milorad 1949 strugar Proizvodnja II 91 4-član. družina 61. ŠTRUMBELJ Brane 1947 prevzemalec Materialni odd. 84 3-član. družina 62. KUMP Vladimir 1942 skladiščnik Materialni odd. 74 samski-razvezan PRAVNI POUK: Vsak delavec ima pravico pritožbe delavskemu svetu TOZD zoper vrstni red ali ugotovljeno število točk v roku 15 dni od dneva objave. i. '••••••••••••••••••i Pri nas prostora zmeraj manjka, zato je treba včasih material za nekaj časa skladiščiti kar zunaj. Za fotografovo oko je nasprotje med lepo obdelanimi avtomobilskimi deli in razritim gradbiščem prav zanimiv motiv. Kdor pusti otroka brez nadzorstva... Na področje družbene samozaščite sodi tudi varovanje javnega reda in miru — Občutne denarne kazni bodo morale spametovati posameznike, ki ne spoštujejo medsebojnih odnosov občanov „Kaj bi dala, ko bi to nekdo povedal vsem ljudem!“ je rekla uslužbenka neke naše večje delovne organizacije, ko je prebrala v Skupščinskem Dolenjskem listu odlok o prekrških, ki kalijo javni red in mir v novomeški občini. V ožji družbi je naštela več primerov, kako v njihovi soseski starši, zlasti pa babice in dedki ter osebe, ki so jim matere zaupale predšolske otroke v nekajurno varstvo, slabo skrbe za varnost otrok na prometni cesti, ki teče prav skozi naselje. Nekaj malih otrok so starejši mladinci zadnji hip potegnili izpred koles brezobzirnih šoferjev, prišlo pa je tudi že do prask in zvinov nog in rok. Marsikaj koristnega in nujno potrebnega res uide naši pozornosti, saj mnogi med nami ne prebero odlokov in objav v Skupščinskem DL. Našo znanko je „pogrel11 predvsem 6. člen odloka št. 227, kije izšel v SDL letos 19. oktobra in v katerem je zapisano tole: „Z denarno kaznijo do 200 din se kaznuje za prekršek fizična oseba: 1. če pusti zaupanega ji otroka, ki še ne obiskuje šole, brez nadzorstva na prometni cesti ali drugem nevarnem prostoru; 2. če pusti, da zaupani otrok ali mladoletnik prodaja časopise ali druge predmete na javnih mestih ali lokalih; 3. če pusti, da se zaupani otrok ali mladoletnik brez spremstva zadržuje po 20. uri v gostinskih ali podobnih prostorih, kjer se točijo alkoholne pijače.“ Ne dvomimo v iskrenost dobrih namenov naše znanke, ki bi rada, da bi za male in predšolske otroke bolj skrbeli; o tem je povedala še marsikaj resnega, pa tudi pretresljivega... Na kaj nas torej opozarja ta občinski odlok? Predvsem na tista dejanja, ki jih v občini Novo mesto poleg prekrškov zoper javni red in mir, ki jih določa podoben republiški zakon, več ali manj strogo kaznujejo. Že 2. člen odloka opozarja, da je lahko posameznik kaznovan z denarno kaznijo od 500 do 5.000 dinarjev: — Če pri gradnjah in popravilih ali drugih delih na zgradbi opusti varnostne naprave za zavarovanje mimoidočih ali prometa, ali — če opusti popravilo zgradb in objektov ter naprav ali ne odstrani objekta ali naprave, ki ogroža varnost. Za isti prekršek je za pravno osebo (to je podjetje, zavod, ustanova in pod.) zagrožena denarna kazen v višini od 1.000 do 10.000 dinarjev, medtem ko je odgovorna oseba take „pravne osebe" kaznovana z denarno kaznijo od 100 do 1.000 din. Odlok našteva nato različne prekrške in denarne kazni, ki lahko dolete posameznika npr. za točenje alkoholnih pijač mladoletnikom, za ugaševanje, poškodovanje ali odstranitev cestne svetiljke, za prepovedano prenočevanje na tržnicah, senikih, kozolcih, v parkih, ali na avtobusnih ali železniških postajah itd. Spisek prekrškov je kar dolg in sega na področje varstva stavb in drugih objektov, govori o odmetavanju cigaretnih ogorkov, o metanju kamenja in ogrožanju varnosti ljudi itd. Sem sodijo še prekrški zaradi neočiščenih hišnih pločnikov, zaradi stepanja preprog na nedovoljenih krajih, kajenja v nedovoljenih prostorih, onesnaževanja javnih prostorov itd. Da se ne bomo delali nevedne: če naredi prekršek mladoletnik, bodo kaznovani njegovi starši, skrbniki ali rejniki ter osebe, ki jim je zaupano varstvo, oskrba ali vzgoja mladoletnikov. Predlog za uvedbo postopka o prekrških podvzame organ uprave (komunalni redar), enote službe javne varnosti, pooblaščeni inšpektor kot tudi občani. #§feinDUSTRIJfl mOTORniH VOZIL novo mESTO Delovni koledar IMV za leto 1979 JANUAR FEBRUAR MAREC N 7 14 21 28 4 11 18 25 4 11 18 25 P 1 8 15 22 29 5 12 19 26 5 12 19 26 T 2 9 16 23 30 6 13 20 27 6 13 20 27 S 3 10 17 24 31 7 14 21 28 7 14 21 28 Č 4 11 [18 25 1 8 15 22 1 8 15 22 29 P 5 12 Il9 26 2 9 16 23 2 9 16 23 30 S 1IB 13 20 27 3 10 17 3 10 17 24 31 APRIL MAJ JUNIJ L N 1 8 15 22 6 13 20 27 3 10 17 24 P 2 9 16 23 7 14 21 28 4 11 18 25 T 3 10 17 24 1 8 15 22 29 5 12 19 26 S 4 11 18 25 2 9 16 23 30 6 13 20 27 Č 5 12 19 26 3 10 17 24 31 7 14 21 28 P 6 13 20 27 4 11 18 25 1 8 15 22 29 S 7 14 21 5 12 19 26 2 9 16 23 30 JULU AVGUST SEPTEMBER N 1 8 15 22 29 5 12 19 26 2 9 16 23 30 P 2 9 16 23 30 6 13 20 27 3 10 17 24 T 3 10 17 24 31 7 14 21 28 4 11 18 25 S 4 11 18 25 1 8 15 22 29 5 12 19 26 Č 5 12 19 26 2 9 16 23 30 6 13 20 27 P 6 13 20 27 3 10 17 24 31 7 14 21 28 S 7 14 21 28 4 11 18 1 81 15 22 29 OKTI )BE R NOVEM BER , DECEMBER N 7 14 21 28 4 11 18 25 2 9 16 23 30 P 1 8 15 22 29 5 12 19 26 3 10 17 24 31 T 2 9 16 23 30 6 13 20 27 4 11 18 25 S 3 10 17 24 31 7 14 21 28 5 12 19 26 Č 4 11 18 25 1 8 15 22 29 6 13 20 27 P 5 12 19 26 2 9 16 23 30 7 14 21 28 S jD 13] 20 27 JsLJ 3 10 .17 24 • 18, 15 22 29 DELOVNI DNEVI NEDELJE IN PRAZNIKI PROSTE SOBOTE IN DNEVI