PROLETAREC Slovensko Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze ŠTEV,—NO. 676. CHICAGO, ILL., dne 26. avgusta (August 26th), 1920. LETO—VOL. XV. Upravništvo (Office) 3639 WEST 26th ST., CHICAGO, ILL.—Telephone, Lawndale 2407 DELAVSTVO GOVORI! Zadnji teden so prišle iz Evrope vesti, ki so za nas večje važnosti kot vsaka druga vest, ki je šla istočasno med svet. Angleško delavstvo je naslovilo na Lloyda Georga ultimatum, ki se glasi, da vojne z Rusijo v prid Poljski ne sme biti, in če kljub temu pride, bodo delavci v Angliji ustavili vse delo v tovarnah, rudnikih, na železnicah in v pristaniščih; skratka — angleško delavstvo je odločno povedalo, da hoče z industrijalno akcijo doseči mir z Rusijo. To so bile krepke besede — in niso ostale samo besede. Organizirano delavstvo v Angliji je poverilo izvršitev ultimata posebnim zaupnikom, ki tvore "odbor akcije". Ta odbor zboruje dnevno v West-minsterski palači, pod nosom angleške vlade in piše ter dostavlja note isti angleški vladi, ki si domišlja, da ima edino v svojih rokah usodo vsega angleškega naroda poleg ducata drugih narodov! Tako delajo angleški delavci! Včasi se slišijo zelo sitne kritike delavskih strank v Angliji. Njihova taktika je starokopitna; njihove vodje so konservativni, program je preveč parlamentaričen — sploh na Angleškem ni revolucionarjev. In vendar se vrši revolucija v Angliji — na svoj način. Razni nestrpneži, ki bi radi naredili iz marksizma dogmo, so se preveč zagledali v plamen na Ruskem in vsledtega so postali slepi za vse drugo, kar se godi zunaj boljševiške republike. Kar ne gre po ruskem kopitu, ni nič. Le počasi. . . Delavski "odbor akcije" zboruje v centralni dvorani mogočne Westminsterske palače v Londonu — isti palači, v kateri se nahaja angleški parlament i— in resno diktira Lloydu Georgu: Delavci v Angliji ne marajo vojne z Rusijo in čutijo se dovolj močne, da jo lahko preprečijo: delavci zahtevajo mir in odbor bo tukaj, dokler vlada ne stori, kar zahtevajo delavci. In Lloyd George pazno posluša in odgovarja, da se vlada strinja z zahtevami delavcev! Le tepci še verjamejo, da se Lloyd George in njegova vlada strinja s tem, kar zahtevajo delavci. Lloyd George se strinja ravno toliko kakor Mille-rand; Lloyd George ni od včeraj, da ga ne bi poznali. Njegov "radikalizem", kar ga je imel pred vojno, je izginil kot rosa na solneu odkar je ministrski predsednik Velike Britanije. Njegovo mišljenje še vedno živi z mrličem predvojno dobo. Če se reče, da je sovražnik industrijalne demokracije in zvesti zagovornik kapitalizma, tedaj je s tem povedano vse. Toda Lloyd George pravi kljub temu, da se strinja z zahtevami delavcev. On se strinja, ker se mora strinjati. Lloyd George ni za mir z Rusijo iz ljubezni do miru ,temveč zato, ker to zahteva organizirano delavstvo; on ni za pripoznanje sovjetske vlade iz ljubezni do boljševikov, marveč zato, ker to zahtevajo organizirani delavci . Krasin in Kamenev nista prišla v London na njegovo lastno iniciativo, pač pa pod pritiskom organiziranega delavstva v Angliji. "Odbor akcije" zboruje v palači angleškega .parlamenta in pošilja note in zastopnike v Downing Street, kjer sedi Lloyd George. Ali sta v Londonu dve vladi? Ako sta, katera je na krmilu? Neumnost! Diplomatični svet vidi le Georgevo vlado; formalno je na krmilu od kralja potrjen kabinet, ki uživa zaupnico parlamenta. To je vlada starega sistema. Ampak v Parizu so odgovorni faktorji zadnjič ïzbleknili nekaj drugega. Fochovi militaristi, ki ne morejo več kontrolirati njihovega temperamenta, so jezno izjavili, da v Londonu vlada "odbor akcije" in diktira svojo voljo Lloydu Georgu, kateri jo natančno izvršuje. Francoski militaristi že vidijo diktaturo proletarijata v Angliji in bridko plakajo nad izgubo mogočnega zaveznika. "Odbor akcije", ki ima za seboj ves organizirani proletarijat Anglije in ki je tako spretno zabil klin med impérialiste v Londonu in Parizu, je poslal svoje poslance na Francosko. Do zdaj so hodili v Pariz le diplomatje Lloyda Georga, kadar je šlo za vprašanja vojne in miru. Zadnji teden pa ni George poslal nobenega diplomata ;kljub temu sta posetila Pariz dva poslanca. Nista posetila francoske vlade, temveč glavni stan Splošne delavske zveze in socialistične stranke. V Parizu je bila konferenca in ko je bila stvar končana, je bilo naznanjeno, da je mesto oficijelne angle-ško-francosUe entente prevzela ententa angleško-francoskega proletarijata. Izjavljeno je bilo še več. "Od danes naprej vzame mednarodno delavstvo vajeti mednarodne politike v Evropi. ' ' In to je bilo naznanjeno pod nosom Milleran-dove vlade, tiste vlade, ki si domišlja ,da se za izgubo Anglije naplača z Ameriko. Kaj pomeni vse to? Morda nas varajo. Mogoče je veliko grmenja, za katerim ne pride nič dežja; znabiti je dosti dima* toda plamena ne bo. Lahko se zgodi, da je Lloyd George popustil do gotove meje, ali ko zasliši komando angleških bankirjev in velekramarjev, bo riskiral zadnjo karto in pokazal delavstvu zobe brutalne sile. Vse to je mogoče. Lahko je tudi nekaj drugega. Voditelji angleškega delavst va se morda v odločilnem momentu ustrašijo in napravijo iz svojega ultimata zopet drugo "krpo papirja". Naj bo karkoli, eno je gotovo. Fakt je, da je evropsko delavstvo za trenotek spregovorilo tako mogočno, da je vlada največja imperialistične države na svetu za hip aWdicirala. In če se ne zgodi nič več—je samo to dokaz, da delavstvo lahko prepreči vojno, ako hoče. Anglija je še vedno kapitalistična država. Tudi vlada je kapitalistična in buržoazna in v parlamentu odločuje proti delavska večina. Kljub temu lahko vladajo delavci. Angleži, ki silno zamerijo, če jim kdo očita, da niso demokratični, tolerirajo celo kralja in monarhijo. Delavci nemara pojdejo korak dalje in bodo tolerirali kapitalistični parlament, vzlic temu pa bodo diktirali svoje pogoje in trgali postojanko za postojanko iz rok nasprotnika. Ali bodo delavci zaradi tega slabi revolucionarji? Mogoče po mnenju nekaterh — toda oni bodo dobri taktičarji. Moč delavstva — glavna moč je na industrijal-nem polju, kjer je industrijalno življenje namreč tako razvito kot na Angleškem. Ako so delavci složni, tedaj lahko razvijejo tako mogočno industrijalno akcijo, kadar je treba, da se lahko igrajo s kraljem in njegovo vlado ter parlamentom kakor mačka z mišjo. Sedanja prehodna doba iz kapitalizma v socializem bo rodila še mnoge kurijoznosti. Videli bomo slučaje, ko bodo v industrijalno razvitih državah eksistirali začasno po dve vladi, ki se bosta druga drugi muzali, toda nepriznana industri-jalna vlada delavcev in kmetov bo trpela poleg sebe staro kapitalistično vlado le zaradi tega, ker bo tako zahtevala njena taktika. Resnica je, da delavstvo v Angliji, Italiji in v nekaterih centralnih državah že zdaj kontrolira v dobri meri ondotne vlade, dasiravno se stara diplomacija zvija na vse načine in slepari proletarijat, kjer še more. Delavstvo v Evropi govori vedno glasneje. In čim močnejši bo glas delavstva, tem prej utihne grmenje topov. Bratje, spoznajmo se! Kdor trdi, da je osebno svoboden, pa nima samostojnih sredstev za proizvajanje bogastva, proizvajanja blaga, katerega rabi za svoje potrebščine — kar je pod sistemom, v katerem živimo za ogromno večino nemogoče — vara samega sebe. Kako naraščajo vladni izdatki. C. W. Ramseyer, član kongresa iz države Iowa. Če se ozremo nazaj v zgodovino naše vlade in zasledujemo porast narodnih izdatkov ter jih primerjamo s sedanjimi, je očitno, da je naraščaj vladnih izdatkov v primeru s porastkom ljudstva in bogastva dežele popolnoma izven proporcije. V času Washingtonove uprave, je imela vlada od 2. septembra 1789 do 31. decembra 1791, to je v dveh letih, vseh narodnih izdatkov $3,797,436.78. Njegov drugi termin je bil dražji, in tedanji največji letni izdatki so znašali $10,435,069.65, to je bilo leta 1795. Največji letni izdatki, za časa John Adamsove uprave, so bili $11,989,739.92; to je bilo leta 1800. Jeffersonova uprava je potrošila leta 1808 $16,764,584.20. V času Madisonove uprave je bila vojna 1. 1812. Največji izdatki tekom te vojne so bili leta 1813, ki so znašali $39,190,520.00, nekaj več kakor 22,000,000 od največjih izdatkov prejšnjih let. Naša šolska zgodovina nam pripoveduje, da je bila vojna 1812 velika vojna; vzlic temu izgleda, da takrat vojne niso stale toliko denarja, kakor stanejo danes. In če gremo po vrsti od Monrea, John Q. Adam-sa, Jacksona, Van Buren-a in Harrisona ter Taylor-ja, najdemo, da se sučejo letni izdatki med $12,000,000, ko je bil predsednik Taylor, in $39,000,-000 ko je bil predsednik Van Buren. Mehikanska vojna je nastala pod Polkovo upravo. To je bila zopet velika vojna, kakor nam pripoveduje naša šolska zgodovina. Največji letni izdatki tekom te vojne so znašali $59,451,177.65, to je bilo leta 1847. Ti izdatki so bili za $20,000,000 večji, kakor največji izdatki izza časa Van Burenove administracije. Največji letni izdatki pred civilno vojno so bili $83,751,571.57, to je bilo leta 1859. V teku civilne vojne so se državni izdatki precej pomnožili. Največji so bili leta 1865, ki so znašali $1,877,674,224.09. Nato so se naglo znižali. Najnižji izdatki v teku civilne vojne so bili leta 1869, katerih svota je dosegla komaj $321,490,597.75. Vzlic temu je bila ta svota še vedno štirikrat večja od svot, ki so bile največje pred civilno vojno. Od leta 1875 do 1889 so presegali državni izdatki samo enkrat nad $400,000,000. Od tedaj so rastli ti izdatki -neprenehoma do zadnjih treh let pred vojno ,to je do 1914—15—16, ko so bili letni izdatki preko ene miljarde dolarjev. Letni izdatki tekom svetovne vojne pa so bili na podlagi številk, ki jih je izdal blagajniški urad, kakor sledi: 1917 . . >...........................$ 3,046,183,746.19 1918 ............................. 21,813,356,508.39 1919 ............................. 18,514,000,000.00 Naslednje številke kažejo letne državne izdatke od časa Lincolnove administracije pa do danes: 186 1...............................$ 84,578,834.47 1862 ............................... 570,841,700.25 1863 ............................... 895,796,630.65 1864 ............................... 865,234,087.86 Lincoln in Johnson— 186 5............................. 1,807,674,224.09 1866 ..........«.................... 1,141,675,666.09 1S67 ............................... 346,729,129.33 1868 ............................... 377,340,284.86 Ulysses S. Qrant— 1869 ..............................................................321,490',597.75 1870 ..............................................................703,155,391.44 1871 . . ................................................692,238,332.40 1872 . . ..............................................682,360,760.17 1873 ..................................................524,044,597.91 1874 . ...................... 408,358,615.00 1875 ............................... 377,716,938.00 1876 ............................... 365,344,356.00 Rutherford B. Hayes— 1877 ......................................................338,458,987.00 1878 ..............................................................339,465,202.00 1879 ............................................................,405,725,732.00 1880 ..............................................................397,148,016.00 Garfield in Arthur— 1881 ............................................................384,752,946.00 1882 ..............................................................369,540,668.00 1883 ..............................................................367,851,213.00 1884 ............................................................345,929,182.00 Grover Cleveland— 1885 .............................. 361,659,426.00 1886 ............................... 344,068,029.00 1887 ............................... 368,679,951.00 188,S............................... 360,837,281.00 Benjamin Harrisoii— 1889 ..............................................................385,315,219.00 1890 ..............................................................400,095,310.00 1891 ..............................................................465,979,339.00 189a ..............................................................445,382,293.00 Grover ClevelaDd— 1893 ..............................i 492,324,027.00 1894 ..............................................................480,360,798.00 1895 ..................r........................474,352,879.00 1896 ..............................................................478,497,145.00 William McKinley— 1897 ..............................................................497,642,512.00 1898 ..............................................................578,984,163.00 1899 ..............................................................746,601^66.00 1900 ..............................................................635,614,393.00 McKinley in Roosevelc— 1901 ..............................................................657,865,253.00 1902 ..............................................................625,084,600.00 1903 ..............................................................673,429,859.00 1904 .........................................739,246,428.00 Theodore Roosevelt— 1905 ..............................................................755,350,207.00 1906 ..............................................................752,163,780.00 1907 ............................... 766,424,575.00 1903 .......................-,....... 850,880,415.00 William H. Taft— 1908 ......................i........ 905,132,383.00 1910 ..............................................................911,025,594.00 191 1..............................................................9ft,098,258.00 1912 ......................................................925,695,713.00 Woodrow Wilson— 1913 ..............................................................967,737,255.00 191 4.............................. 1,006,662,216.00 1915 ............................... 1,052,848,682.00 1916 ............................... 1,072,894,093.00 1917 ............................... 3,046,183,746.19 1918 .............................21,813,356,508.39 1919 .............................18,514,000,000.00 1920, približno.....................11,476,627,219.00 In sedaj poglejmo problem, ki je pred nami in se tiče proračuna za bodoče fiskalno leto, za katero mora kongres dovoliti proračun pred 30. junijem 1.1. Po glej m», kaj želi uprava za fiskalno leto 1921, to je leto po vojni. Tisto leto pred vojno je vojni ddelek izdal za vojne priprave, to je za armado $166,853,552.23. Prihodnje leto je zahteval $1,208,901,505.92, ali skoraj osemkrat večjo svoto od največjih svot, ki s bile kedaj izdane za ta oddelek. Zadnje leto, ko je izgledalo, da bo Liga narodov v senatu sprejeta kakršna je prišla iz mirovne konference, sta tajnik vojnega oddelka in šef generalnega štaba, z vednostjo in odobravanjem predsednika prišla pred senatni odbor za vojne zadeve in sta predložila vojni program, ki vsebuje med drugim določitev števila mož ^mirnem času na 576,000. Vedoč, da se taka stalna armada v mirnem času ne da dobiti potom prostovoljnega upisovanja, je bilo v programu predpisano tudi upisovanje vojaške službe v mirnem času, tako da je bilo mogoče držati po programu odmerjeno število mož; poleg tega se je program skliceval na odlok, ki daje vojnemu oddelku oblast, da more poslati vojaštvo za policijsko službo po vsem svetu, od kjerkoli se je zahteva. Ko je bilo razvidno, da Liga narodov ne bo sprejeta brez jakih ameriških rezervacij, je general Pershing prišel pred zbornični odsek za vojne zadeve in je podal izjavo, da je po njegovem mnenju 250,000 mož za stalno armado dovolj. Če bi se ta proračun za armado mogel uravnati v isti proporciji — kakor priporoča gen. Pershing glede moštva, — bi bilo s tem mnogo prihranjeno. Mornarica je nekako zmernejša. Tisto leto pred evropsko vojno je vprašala za svoje potrebe $155,-883,194.66. Prihodnje leto se je zahtevalo $580,674,-130.80. Izdatki tisto leto pred vojno pa so bili $1,-072,894,093.23. Proračun za prihodnje leto, v katerem niso vključena povišanja uradniških plač in drugih nastavljencev, kakor tudi ne dodatki, ki spadajo v pogodbe za vojna dela itd., radi katerih mora sklepati kongres, znaša skoraj $6,000,000.000. Državni dolg je znašal po izjavi državnega blagajnika za leto 1916, to je do 30. junija $971,562,-580.00, in 30. junija leta 1919 je znašal $25,484,506,-160.05.- In leta 1920 bo znašal glasom istih autori-tet, $26,516,506,160.05. Po izjavi blagajniškega oddelka je stala evropska vojna Zedinjene države $32,000,000,000.00; reci dvaintridest miljard dolarjev. Toda znano je, da je še mnogo reči, ki niso bile plačane, in jih bo treba še plačati. In prav nobenega dvoma ni, da je stala ta vojna Zedinjene države precej več, kakor pa $32,000,000,000. Da plača vlada letne obresti na državni dolg, mora povišati svoje dohodke potom davkov, ki morajo znašati čez $1,000,000,000 na leto. Za dobo nekaj let bodo znašale te obresti več, kakor v prejšnjih časih pred vojno vsi letni izdatki. Kredit, ki je vpisan pri državnem blagajništvu na račun tujezemskih vlad od 6. aprila 1917, je bil koncem 24. oktobra 1919 kakor sledi: Belgiji.................................$ 343,445,000.00 Kubi................................... 10,000,000.00 Cehoslovažki ........................... 55,330,000.00 Franciji............................... 3,047,974,777.24 Angliji................................. 4,277,000,000.00 Grški ............................ 48,236,629.05 Italiji................................. 1,620,922,872.29 Liberiji ............................... 5,000,000.00 Rumuniji............................... 25,000,000.00 Rusiji ................................. 187,729,750.00 Srbiji ................................. 26,780,465.56 Skupaj...........................$9,647,419,494.84 / Iz tega računa je razvidno, da nam dolguje teh. 11 držav skoraj 10 miljard dolarjev. Od teh držav imamo zadolžnice, ki nosijo 5% obresti. Toda obresti na ta dolg se izplača šele po treh letih. Z drugimi besedami, te vlade nam ne bodo plačale obresti, ki znašajo do $400,000,000 na leto skozi tri leta. Skozi to dobo bo moral plačevati te obresti aigeriški davkoplačevalec. V listu, ki sem ga prejel od blagajniškega oddelka iz Washingtona, se pojasnjuje to uredbo takole: "Z ozirom na sedanje slabe tujezemske izmen je valne zveze, bi izplačevanje teh obresti ne bile v prilog Zedinjenim državam." Če bodo ta posojila sploh kedaj izplačana, je še vprašanje. Nekatera bodo — brezdvoma; upam, dar-bodo vsa. Toda dejstvo je, da se nas je nagovarjalo, naj ta dolg brišemo. K temu ne bom seveda nikdar privolil. Ljudstvo bo plačalo obresti in glavnico državnega dolga, ki je nastal, da je bila vojna dobljena. Plačalo bo tudi podporo za pohabljene vojake, ki so se borili, da je bila zmaga mogoča, in ne bo godrnjalo, če bo obdavčeno radi potrebnih vladnih podjetij, — toda od slej naprej mora biti geslo gospodarstvo. Vera in nevera. Ko so stari Slovenci sprejeli novi verski nauk, prihajajoč iz Salcburga in iz Ogleja, so se naučili novih oblik; v mišljenju jim je pa ostala stara poganska podlaga. Krščanstvo med Slovenci ni zmagovalo s svojo idejno močjo ,temveč z mečem in politiko- Bavarcem tudi ni bilo bogve koliko ležeče na tem, da odpro Slovencem sveta nebesa, ampak spraviti so jih hoteli pod svojo oblast in krščanstvo jim je bilo dobro sredstvo za ta "krščanski" namen. Nekateri zgodovinarji se pač trudijo navsomoč, da bi dopovedali slovenskemu narodu, kaj vse ima zahvaliti krščanstvu. To pa ni objektivno zgodovinopisje, temveč klerikalna zofistika. Nepobitna resnica je, da so Slovenci, ko so dobili krščanstvo, izgubili svojo narodno samostojnost in postali politični he-lotje. Stari Slovenci so prav dobro slutili, kaj jim nosi tuji nauk, zato so se ga tudi prav krepko branili. Dobrijani, ki so jih imeli po sili izveličati, so po-gostoma odnesli krvave glave. Šele, ko je bil premagan slovenski narod, je zmagalo krščanstvo. Lahko si je torej misliti, s kakšnim "navdušenjem" so ga Slovenci sprejeli. Ko so že "na tleh ležali Slovenstva stebri stari," so Nemci skušali utrditi krščanstvo z raznimi privilegiji, ki so jih uživali kristjani pred pogani. Zlasti so bili kristjani prosti raznih davščin, ki so jih pogani morali plačevati. Zgodovinsko dokazana je tudi resnica, da se je s krščanstvom širil germa-nizem. Katolicizem je ponemčeval Slovence in na ta način krčil narod in njegovo ozemlje, ki je nekdaj segalo od severu do Donave, na vzhodu po današnjem Ogrskem tudi deloma do Donave, na zapadu pa notri do srede Tirolskega. Deloma po krvavi sili, "deloma pa pod materialnim pritiskom so poganski Slovenci sprejeli krst. Ni torej treba posebnih dokazov ,da se- niso bogve kako poglobili v krščanstvo ,ki itak v tistih časih ni bilo več tako, kakor v dnevih aposteljev, temveč se je že močno izpremenilo. Narod je sprejel novi obred, nove molitve, nova imena, ampak vse to je zasadil na staro pogansko podlago. Cerkev sama je olajšavala ta proces, ne le pri Slovencih, ampak tudi pri drugih narodih ,ki se niso mogli -kar na kratko odreči svojim starim navadam. Vsi veliki prazniki katoliških in krščanskih cerkev sploh se vjemajo s starimi poganskimi slavnostna,, ki so bili v najožji zvezi z naravnimi pojavi-Naravne prikazni pa so bile tudi spreobrnjenim kristjanom potrebne, da so z njih pomočjo razumeli — seveda po svoje — nove praznike. Saj je bilo kratkomalo nemogoče, da bi se bili s svojim mišljenjem kar čez noč vživeli v abstraktne pojme krščanskih godov. Cerkev pa je bila zadovoljna, če je le pridobila ljudi; da razumejo novi kristjani božič in veliko noč po svoje, da prenašajo svoj politeizem (mnogobožstvo) tudi v krščanska nebesa ter iščejo v trojnem bogu, v angeljih in svetnikih nadomestila za svoje neštevilne bogove in druge duhove, bese itd., jim cerkev ni zamerila preveč. Saj jim tudi ni mogla po sili izbiti takih misli iz glave. - Pogansko pa je ostalo mišljenje in čutenje množice še do današnjega dne. Ali ni pogansko, če mislijo ljudje, da na primer Marija v enem kraju lahko več pomaga, kakor v drugem? Treba se je le baviti z li^dstvom, pa se človek začudi, ko spozna, koliko jih še misli, da je mati božja v Lurdu sploh neka vse druga Marija, kakor pa ona v domači cerkvi. Da se dajejo posameznim svetnikom različni resorti, strogo ločeni drug od drugega, da se pripisuje moč nad ognjem svetemu Plorijanu in sicer samo njemu, da se obračajo ljudje ob raznih zgodbah do posameznih svetnikov a ne do Boga in še sto takih primerov dokazuje poganski značaj ljudske vere. Če bi živelo med prostim ljudstvom čisto krščanstvo, bi bilo vsako praznoverje nemogoče; kdor pa količkaj pozna prebivalstvo po Slovenskem, ve, koliko ga je. Sicer pa se babjeverstvo ni ohranilo samo med Slovenci, ampak prav tako tudi med drugimi, najbrže med vsemi krščanskimi narodi. Kdo more torej reči, da je ljudstvo verno v čistem krščanskem smislu? Kar pa se tiče inteligence, čivkajo že davno vrabci po strehah, da nima krščanske vere. To se lahko pravi ne le o posvetni inteligenci, ampak tudi o dobrem delu duhovščine. Tem vrsticam ni namen obrekovati koga, ampak služiti hočejo spoznanju resnice. Če se pravi, da je mnogo duhovnikov, ki sami ne verujejo, kar zahteva vera, odnosno cerkev, je to zgodovinsko dejstvo, ki ne more žaliti nikogar. Utajevanje takih resnic ne pomaga nič, potrebno je razumevanje. Dvom in nevernost našega časa se pa lahko razume." Med tem, kar je zapisano v knjigah, na katerih je utemeljena vera in med množečimi se odkritji znanosti so nasprotja, ki jih kratkomalo ni moči spraviti s sveta- Vzemimo kar začetek: V starem testamentu je rečeno, da je Bog ustvaril svet v šestih dneh. Znanost ne pravi le ,da ni bilo tako, ampak tudi dokazuje, da je potrebovalo svetovje mi-ijarde let, preden je dobilo sedanjo obliko, da se je celo zemlja razvijala miljone-let, preden je postala taka, kakršna je sedaj. Za svoje trditve podaja znanost dokaze. Kdor torej pravi: "Ne sme se verjeti znanosti, ampak edino le svetemu pismu," bo pri mislečih ljudeh težko dosegel svoj namen, ampak dvom bo tem močnejši, čimbolj srborito zagovarja svoje stališče. Ko se je pokazalo, da znanstvene nauke o tej stvari ne morejo ovreči, so se začeli kompromisi. Rekli so: "Dnevi, ko je Bog ustaril svet, niso bili taki kakor sedanji, ampak so šteli na tisoče sedanjih let". Znanost je namreč razdelila razvoj naše zemlje v razne "periode" in teh so se polastili pionirji, ki so hoteli staviti most med vero in znanostjo. "Geodetične periode so bili svetopisemski dnevi," so rekli: Najkonservativnejši katoličani sicer piso bili zadovoljni s to koncesijo v razlagi, oportuni-sti so jo pa sprejeli. A pomagalo vendar ni nič, kajti sveto pismo pravi, da je Bog ustvaril svet v šestih dnevih, ne pa zemljo, in to je velik razlo-i ček. Znanost pa tudi dokazuje, da se periode zemeljskega ohlajenja in spreminjaja nikakor ne vjemajo z dogodki legendaričnih šestih dni. Po-; vest svetega pišma je zelo lepa, poetično vzorna, toda pred kritično znanostjo ne more obstati. Kakor je z začetkom, tako je pa tudi z nadaljevanjem. Splošno znano je, da je cerkev strogo zahtevala vero v takozvani geocentrični sistem, po katerem bi bila zemlja središče vsega sveta, okoli nje pa se sučejo mesec, solnce in zvezde. Nasprotna vera, da ; se suče solnce okoli zemlje, je veljala za pregrešno / in zgodovinska resnica je, da je cerkev svojčas kruto preganjala pristaše tedaj novega nauka o sukanju zemlje. S cerkvenega stališča je bilo lahko umevno. Po cerkvenih-nazorih je bil svet ustvarjen za člo-■ veka in zaradi njega. Naravno je torej, da je veljala zemlja, njegovo bivališče, za središče vsega vsemirja. Solnce je imelo nalogo, da mu sveti podnevi in da greje, zvezde so mu svetile po noči. Naenkrat naj se to vse prekucne! Veri naj se takorekoč izmakne temelj izpod nog. Ali ni v tem nevarnost, da bi se zrušila vsa stavba? Paneži,. ki so preklinjali novi nauk, so torej že vedeli, kaj delajo. Ampak končno vendar ni slo. Dandanes je vendar že težko najti človeka, ki bi ne vedel, da roma zemlja okoli solnca in nobeni cerkveni inštanci ne pride več na misel, prepovedati ta nauk. S tem in neštetimi drugimi konflikti med , vero in znanostjo se mora seznaniti inteligenten človek. In kdor verjame znanosti, ki dokazuje, ne more verjeti tistim verskim trditvam, ki so z znanostjo naravnost v nasprotju . Morda je tudi tak človek, lahko 'še kristjan, izraeličan, mohameda-nee itd., vendar na ne more biti pravoveren v cer- I krenem smislu. On na primer lahko živi ponoroma po morali, ki jo je baie Kristus učil, nikakor na ne more zmeSati znanosti in cerkvenih naukov v enem loncu. S stališča cerkve pa je tak človek že neveren. V inteligentnih slojih so gotovo mnogi in premnogi, ki se tudi ne brigajo dosti za znanstvena vprašanja, ki na primer o vsem darvinizmu ne vedo nič druzega, kakor da je baje po Darvvinovi teoriji človek "sin opice." Taki ljudje pa tudi verni ne morejo biti, temveč so indiferentni. Radi verjamemo, da se vidi pri mašah, šmar-nicah, procesijah itd. mnogo takih ljudi. Toda tam se vidijo tudi inteligenti, ki ne verujejo sploh nič. In še treba ni, da bi se zaradi tega imenovali hinavci- Tja gredo deloma iz navade, deloma ker se jim zdi lepo, deloma ker sploh ne mislijo nič. Seveda pa je vmes mnogo, prav mnogo hinavščine. Dosti je takih, ki med štirimi stenami taje vero in včasi še prav neokusno zabavljajo, kadar jih kdo vidi, se pa odkrivajo pred vsakimi cerkvenimi vrati, ker ima klerikalizem veliko politično in gospodarsko moč in ker se jim zdi koristno, zatajiti svoje prepričanje za dobiček, ki ga pričakujejo od klerikalnih krogov. Vsedrugo bi se še pretrpelo. Ampak ta hinav-ščina je najhujša. In prav te je med inteligenco na pretek. Kdo naj na primer verjame profesorju priro-doslovia, da ima pristno cerkveno vero? O marsikaterem vprašanju se mnenja lahko razhajajo; umevno je, če znanstveno izobražen človek veruje v individualno dušo, da p i jo njegov kolega z enako izobrazbo zanikuje. Ampak če tak človek pravi, da imajo procesije kaj vpliva na potres, nevihto in sušo, tedaj se njemu ne more verjeti. Zdravnik, ki trdi, da verjame v lurške čudeže, more biti samo dvoie: Duševno nenormalen, torej tudi za svoj poklic nesposoben, ali pa hinavec. Kajti on ve, da se pač s sugestijo nekatere živčne bolezni lahko o-zdraviio v Lurdu kakor drugje, da je pa vsako nenaravno. ali kakor pravilo "nadnaravno" ozdravljenje nemogoče. HinaVščina pa tudi ni vera. Kakšno "sveto vero" hočejo torej braniti kle-rikalei, ko prave Kristusove vere itak ni ne med nroctim. ne med izobraženim 1indp ne sveti, temveč skozinskoz zemeljski in materialni. Če zmnira dolar, bodo imeli »las o jav-mb zadevah ljudje, ki so bogati. In čim bogateiši so, tpmvpčio hp«pdo bodo imeli. Bo*»a«tvo ho implo vopio vrednost kak.or t»», lindje. T/a.*tnin®ke tvrfl-vipp hodo sVptp in nedota^liivp. mpd tem kn Tipdi-i čIovpčTtp pravice. ki se tičejo sreče in blago-ptsrna .ntrerirane. Ženam in gospodinjam. V tej velikanski draginji gotovo poskušate varčevati, pritrgati si marsikaj od svojih ust, na obleki in na drugih rečeh, ki jih smatrate, da niso tako nujne in da izhajate lahko tudi brez njih. Izšolali ste se v umetnosti, kako je treba izbirati, ko kupujete reči, ki so absolutno potrebne za vzdrževanje doma. Vaš mož zasluži več, kakor kedaj poprej, in vzlic temu ne morete shajati. Denar, ki ga dobite, vam se na en ali drugi način izmuzne iz rok — in ni ga. Pri tem tožite in ste nezadovoljni, kajti zavedate se, da je nekje nekaj narobe, sicer bi vaš denar ne izginjal tako, kakor izginja. Toda zakaj je vse tako drago, ne morete dognati ne vi niti vaš mož. To ugibanje je zastonj, kajti vse tožbe in nejevolja ne bo nič pomagalo. Treba si bo vzeti malo časa in to reč preštudirati enkrat za vselej. Uganka je čisto enostavna. Vaš dolar kupi danes samo 4 funte sladkorja, namesto dvajset, ki ga je kupil pred leti. Za en dolar kupite danes samo 10 funtov krompirja, namesto 30 funtov, kakor ste ga dobili pred leti ; šest kvartov mleka, namesto trinajst kvartov; dva in pol funta kave, namesto šest funtov; šest funtov riža, namesto šestnajst funtov itd. itd. Lahko bi šli kar naprej in bi naštevali po vrsti vsako posamezno hrano, vsak posamezen del obleke in bi pri tem iznašli, da se je v tej proporciji vse podražilo. Tudi najemnina se je izdatno podražila. Bržkotne se včasih sami čudite, da morete sploh izhajati. Vso to draginjo lahko pripišete na rovaš vojni; lahko jo pripišete dejstvu, da je tukaj pomanjkanje blaga, hrane, obleke, kuriva in materiala za gradnjo domov, ker je šlo to blago v velikih količinah v Evropo. Toda temu ni tako. Dovolj hrane je še tukaj in obleke za nasičenje in opravo mnogo številnejšega prebivalstva, kakor ga štejejo Zedinjene države. Morda vas bo zanimalo, kaj je dejal nekega dne sodnik H. B. Howe, ko je kaznoval Robert Department Store v Utici na $50,000 globe, radi povišanju cen blagu za 100 odstotkov. Sodnik Howe je dejal: "moje mnenje je, da bi morali poslati krivim spoznane profitarje v ječo; to bi pomagalo več kakor kaj drugega, da se omeje na zmerne profite." Neomejeni profiti — to je tisti vzrok, ki pritiska na vašo denarnico. Profitarji so zaklenili svoje blago, ki ga je izdelalo delavstvo, z dvojnim ključem, ker vedo, da ga svet potrebuje, pa iščejo neizmerne profite. Profiti nas imajo v svojih pesteh. Vi in vsi ostali varčujemo in gospodarim«; mnogokrat si ne privošičmo kake najpotrebnejših reči, ker so nam gmotna sredstva vzeli že drugi. Sodnik Howe obžaluje, da ni za profitarje ječe, ampak le denarna kazen. In kaj je za profitarja denarna kazen? Saj jo ne plača iz svojega žepa, ampak od novih in še večjih profitov. Pa tudi takih sodnikov, kakor je sodnik Howe, ni mnogo. Nek drug sodnik — Thomson iz Philadelphije, je dejal, da je protiustavno zapreti trgovca, ki računa preveč. Če vam kdo ukrade vašo denarnico in ga dobe pri kradnji, ga odpeljejo takoj v ječo, toda če odpreš denarnico sam in izročiš denar trgovcu, kolikor že zahteva — je to čisto v redu. To je v redu zato, ker so današnji zakoni v prilog temu sistemu. Gotovo soglašate, da stvari kakor stoje danes, ne morejo iti prav dolgo naprej. Nekaj je treba storiti. Ozreti se je treba na politično situacijo. Zadnji kongres v Washingtonu, kakor tudi razne državne postavodaje niso sprejele nobenih zakonov, ki bi definitivno ustavili profitarstvo. Vse te postavodaje so vpraašnje o visokih cenah za živila popolnoma ignorirale. Republikanci in demokratje, ki bi morali služiti ljudstvu, za kar so nastavljeni in plačani, se niti ne zganejo. *fo)t državljanka Zedinjenih držav boste morali nekaj storiti, da se te neznosne gospodarske razmere izpremene. Vaša prilika bo dne 2. novembra, ko bodo predsedniške volitve in volitve za kongresnike, senatorje, sodnike in druge javne nastavljence v postavodajo. Ti, ki bodo izvoljeni, bodo vaši postavodajalci. Od teh bo odvisno, ali naj se profitarstvo nadaljuje ali ne. Ali boste poslali v postavodajo zopet republikance in demokrate, ki so se izkazali, da podpirajo in ščitijo profitarstvo ? Čas se bliža, ko bo treba ž njimi obračunati. Naše postavodajalce moramo enkrat za vselej prepričati, da jih postavlja ljudstvo zato, da varujejo ljudske interese, ne pa za to, da gredo na roko ljudem, ki jim je lastni profit vse. Stranka, ki je bila vedno za družbo, v kateri naj se blago ne proizvaja za profit, temveč za vporabo. je bila Sorn'p in mu srovorijo: Mi vemo. da vaše veselje in kraljestvo je v nebesih, da zadnji bodo tam e-ori prvi. Tn zato. ker vam tako govorimo — vi nam r>la?aite del svojega truda. Narod posluša in verni?. Zvjia se mu telo na poljanah in v rovih, v vročini in mrflfii. v tvornieah se napAia s strupenim zrakom, kakor krt rije po bogataških njivah, samo da plača odmerjeni delež božjim služabnikom. Narod dela vse to, ker je neveden in nezaveden. Pridejo mogočni gospodarji sveta in mu rečejo : Mi te branimo pred tvojimi sovražniki, da za-moreš svobodno delati. Zato je tvoja dolžnost, da to plačaš. Svoje sinove nam pa moraš dajati za vojno proti sovražnikom. Narod veruje. Koplje se v svoji krvi, da zamore plačati davek in poslati svoje otroke v gotovo smrt. Narod dela vse to, ker je neveden in nezaveden . In vsi žive)' od žuljev njegovih rok, vsi sedijo na njegovem vratu — fabrikant in spahija, pop in uradnik: vsi se redijo z njegovo krvjo- Prezirajo ga, teptajo z nogami in zasramujejo ga z beračem. A narod — to dobro in naivno dete — ne razume, ne ve, da vsi ti lenuhi, njegovi kupci, lastniki njegovega telesa in duše, so ljudje, proti katerim bi se moral boriti na življenje in smrt — ne ve, da je potrebno uničiti gospodarje, izenačiti bogastvo in uvesti popolno svobodo. Narod stoka in trpi. Tretji sovražnik naroda je strah. Stati pred žarečim plavžem, iz katerega šviga plamen in miljone isker, delati v mračnih rudnikih, kjer se lahko vsak čas zruši strop, kjer neprestano preti požar in smrtonosni plini — tega se delavski narod ne boji. Ubijati in klati v vojni, izpostavljati samega sebe sovražnim krogljam — njega ni strah. Toda pod udarci ¡svojega gospodarja, spahije. fabrikanta in uradnika narod udano molči, tresoč se strahu. Kradejo mu zemljo in prodajajo kot vsako stvar. Kapitalistična skladišča so polna hrane, a narod gladuje in — molči. ■Cela mesta in vasi trpijo, da jih tlači en sam človek. Tisoči se boiijo par ljudi; bojijo se vstati nroti njim in jim vzeti nazaj ukradeno zemljo; bo-iiio se. pocnati trote z njih razbojniških brlogov in jih prisiliti, da povrnejo, kar so jemali stoletja. Narod molči in miruje kakor zakovan vsled F-trahu. • Na vislice, na morišea vodiio njegove sinove, ki sn ljubili svoj narod in vzbujali v njem pogum in silo. N^rod stoji v srručah naokrog. Ali niti ena, roka se ne sranp. da hi udarila na merilce in da hi pp s svojimi sodrugi boril za svo-hod", pnakost in bratstvo. Tri največje sovražnike ima narod:—glad. ne-vpdno^t in strah. Kadar bo voda gorela, ho sprava med delom in kapitalom mogoča. Kadar bodo vsi ljudje deležni kulture, jo bodo tudi vsi znali ceniti. V f Se nekaj o sto procentnem ameri-kanizmu. Nedavno je odbor za amerikanizacijo razpravljal, kaj naj prav zaprav pomeni 100% amerikani-zem, o katerem se sliši zadnje čase na vseh koncih in krajih, toda do zedinjenja tega termina ni prišel. Kaj je pravzaprav sto odstotni amerikanizem 1 Čudna fraza je to, ki je ni mogoče definirati v današnjih dneh z zadovoljstvom. Ko so govorili o amerikanizmu James Otis, Patrick Henry, Daniel Webster, Thomas Jefferson in Abraham Lincoln, so naglašali vedno svobodo in enako priliko za vse, da si delajo ekzistenco, ne pa posebnih privilegijev; obsojali so nepravičnost, sovražili despotizem in monopol ter se borili za svobodo. Značilno je, da moderni politikarji ne opisujejo amerikanizma v teh terminih hrepenenja človeškega duha po sreči, ampak v smislu bank in profitov. To nam daje ključ do pojmovanja o 100% amerikanizmu današnjih dni. Senatni dokument št. 259 nam pokazuje praktično stran sto odstotnega amerikanizma, ko odkriva nekaj sto.odstotnih Ame-rikancev. Ena družba v jeklarski industriji je na podlagi tega poročila naredila leta 1917, 212,584% dobička. Njen čisti dohodek na $5000 investiranega kapitala je bil $14,549,952.00. Drugi izkaz v tem poročilu pokazuje dobiček, ki so ga imela podjetja leta 1917, kakor sledi: Nekatere trgovine s suhim blagom do ....9,826% Premogarske družbe do..................7,856% V mesarski industriji....................4,244% Izdelovalci pohištva....................3,295% Mlini za moko..........................2,628% Konzervatorji sočnatih jedil in sadja......2,032% Predilnice..............................1,770% Stavbeniki...............................1,390% Poleg teh splošnih odstotkov dobička raznih podjetij, so naredile Cluet Peabody Co. v letu 1919 175% več dobička, kakor pa 1. 1918; International Paper Co., je naredila v periodi od 1916-19 487% vec dobička na svoj kapital, kakor leta 1915; Amoskeag Mfg. Co. je naredila leta 1919 811% več profita, kakor pa leta 1917; United Drug Co. je naredila leta 1918 148% več dobička, kakor leta 1916; Tobacco Products Co. je naredila leta 1918 1,547% več dobička, kakor leta 1914; dobiček United Fruit Co. je bil leta 1919 večji za 547% od onega iz leta 1914; American Linseed Co. je naredila leta 1918 780% več dobička, kakor leta 1916; Central Leather Co. je naredila leta 1919 288% več dobička, kakor leta 1914 itd. itd. Vsi tukaj prizadeti privatni podjetniki so gotovo 100% Amerikanci, ker znašajo njihovi čisti dobički ne samo 100% ampo par sto in celo na tisoče odstotkov. Če se sodi Amerikanizem po odstotkih dobičkov — in tako se danes razlaga vsaj od ljudji, ki imajo take dohodke — tedaj delavci, ki nimajo teh dobičkov, res niso 100% Amerikanci. UTRINKI. POLJAKI, ki so vsled nevarnosti pred rusko armado, ki je bila skoro že v predmestjih Varšave, preselili razne vladne urade in arhive v Poznaj, so sedaj v ofenzivi in so za enkrat rešili svoje glavno mesto pred -rusko okupacijo. Hipna prememba situacije na bojiščih okoli Varšave je mnogim uganka. Iz vseh poročil je bilo sklepati, da je poljska armada poražena, popolnoma desorganizirana in nesposobna za nadaljne boje. Le v Parizu so še upali, da so Poljaki dovolj močni ubraniti Varšavo. Kakor so bila poročila nejasna in pretiravana preje, tako so tudi sedaj. Nekateri časnikarski dopisniki poročajo, da so Rusi popolnoma poraženi, njihove Čete razkropljene, ruski vojaki razstrgani in izstradani in se radi predajajo Poljakom, ki so baje vjeli že do 60 tisoč ruskih vojakov. Iz ruskih virov zad nje dneve ni poročil, za kar se imamo zahvaliti cen zuri v zavezniških državah, ki ne izroča ruskih brzo javk časopisju. Kljub uspehom poljske armade pod vodstvom francoskih generalov, (in ti uspehi so danes še dvomljivi) ne bodo mogli Poljaki odločilno poraziti Rusije. Lahko podaljšajo vojno in s tem trpljenje ruskega in poljskega naroda, z nadaljevanjem vojn£ lahko še bolj povečajo evropski kaos, toda koncem konca bodo vendarle poljski im-perialisti tisti, ki bodo morali popustiti. Možno je. da bo v kratkem sklenjen mir. kajti v Minsku se je zadnji teden pričelo s pogajanii med rusko in poljsko komisijo za premirje. Ruski pogoji za premirje so v izčrpku sledeči: Popolno priznanje poljske neodvisnosti. Rusija ne bo zahtevala nobene denarne odškodnine. Meia poljske države ostane kot so jo določili zavezniki z dodatnim teritorijem v okolišu Bialostoka in Holma. Poljska mora znižati število svoje armade na 50,000 mož, pole? tega se naj organizira civilna milica iz delavstva, in se ga oboroži, ki bi imelo nalogo skrbeti za red in varnost ljudstva. Demobilizacija mora biti ■zvršena tekom enega meseca po podpisanem premirju. Demobilizaciio volne industrije, razorožitev in prenehati z nadalj-nim importiranjein municije iz inozemstva. Sovražnosti na fronti morajo prenehati v 72 urah po podpisu premirja. Nadalje zahteva Rusija, da mora poljska preskrbeti zemljišča pohabljencem, ranjencem in družinam padlih poljskih vojakov na bojiščih. Ta zemlijšča bi morala poljska vlada odvzeti veleposestnikom. Poljska mora zsrraditi mostove, železniške tire in pota v tistih ruskih krajih, ki jih .ie imela okupirana poljska armada in jih razdejala pri svojemu umikanju. Nadalje zahteva svoboden nrehod ekozi Polisko do Baltika in v Nemčiin. dati mora svojim državljanom politično in vojaško amnestiio in objaviti zapisnike in nosrodho takni. ko ie podpisano premirje. V Londonu m-iznaio. da s^ ti nogo ji zmerni in reakcionarna čikaška Tribune niše. da tudi zahteva za razdelitev zemlje ni nreti-rana. 7 razlastitvijo veleno*p«tm"k"v hi ir-irinila mnčna klika^ ki hoče napraviti iz Poliske avtokra tično, militaristlčno državo To je tudi mrnk. d« žele Rusi na mesto veleposestnikov ustvari v poljski državi razred malih kmečkih posestnikov, ki bi dali državi boljši pogoj za demokratično razvijanje. Poljski vojaki so v boju z Rusi, toraj so ruski sovražniki. Ampak Rusi kljub temu zahtevajo zanje zemljo, kar je popolnoma nov pojav v zgodovini mirovnih pogajanj. Stare tradicije so s tem prelomljene kar je tudi znak nove dobe in "boljševi-škega barbarizma", ki hoče pomagati svojemu sovražniku do boljšega življenja po sklenjenem miru. KARL HUSZAR, bivši ogrski ministerski predsednik, je prišel pred nekaj tedni v Zedinjene države z namenom, da bo tu vodil propagando za sedanji režim ogrskih krščanskih teroristov. V načrtu so bili shodi v raznih krajih Zedinjenih držav, toda Hu-szar je moral pobrati šila in kopita ter odpotovati od kjer je prišel. Razne ogrske organizacije so zahtevale od urada za priseljevanje, naj se Huszarja takoj deporti-ra, in ob enem so želele od ameriške vlade pojasnila, zakaj in kako je prišel v to deželo predstavnik države, s katero so Zedinjene države nominalno še vedno v vojni. Organizacije ogrskih Židov so protestirale proti govorniški turi Huszarja in vse delavsko časopisje sirom Zedinjenih držav je dvignilo energičen protest proti temu možu, ki je soodgovoren za stotine življenj ogrskih delavcev, ki so jih pomorili ogrski krščanski reakcionarji. Huszar je spoznal, da je najboljše, ako se vrne in to je tudi storil. Predno je odšel, je še podal buržvaznemu časopisju izjavo, da ni tako brutalen, kakor ga slikajo njegovi sovražniki in da ni v svojem življenju še nikogar ubil, niti mačke. Hvalil je sedanji ogrski režim in svaril Ameriko, naj bo na straži proti boljševiški nevarnosti, ki jo je treba z vsemi sredstvi iztrebiti, kjerkoli se že pojavi. Mogotci, ki so na krmilu, res ne ubijajo sami j svojih nasprotnikov in tudi Huszarju verjamemo, da ni lastnoročno ubijal socialistov in komunistov in jih metal v Donavo. Tudi ruski car ni sam igral vlogo rablja. Ampak taki reakcionarni mogotci so na krmilu sistema, ki sloni na brutalnem zatiranju, umorih in nasilstvih in zanje so odgovorni tisti, ki so na krmilu. Huszarjev slučaj bo imel eno dobro posledico: Dokazal je tistim okrvavljenim, evropskim reakcio-narjem, ki so nameravali priti v Ameriko, da bodo dobili slab sprejem in bodo raditega rajše ostali do- - ' "TE* tna. V ZEDINJENIH DRŽAVAH je po izjavi davčnega urada 20.000 miljonarjev, ki štejejo s svojimi družinami 50.000 ljudi. Vojna za demokracijo je pomagala mnogo ljudem do milionskega premoženja. Leta 1918 je bilo 16.000 miljonarjev in tri leta pozneje smo jih imeli že 4.000 več. To je zanimiva statistika za tiste, ki trdijo, da so sedanjo draginjo potrebščin zakrivili delavci, ker zahtevajo vedno vpČie plače. Če bi človek «tal samo glasila kapitalističnih krogov, bi dobil utis. da bodo ameriški bo- gataši kmalo obubožali medtem ko bodo delavci postali denarni aristokratje. NEW'YORŠKA Standard Oil Company bo razdelila med svoje delničarje za sto petdeset miljonov dolarjev novih delnic iz svojega dobička. Ako bi to svoto plačala v obliki dividend, bi bili to dohodki, ki so podvrženi dohodninskemu davku. Če se jim izplača v delnicah, se davku izognejo. To je sto pro-centni amerikanizem ameriških profitarjev. Reveži, ki imajo po par tisoč dolarjev dohodkov na leto, se ne morejo izogrfiti dohodninskemu davku. Korperaeije, ki napravijo na sto miljone dobička, ga pa enostavno spremene v nove delnice in naznanijo davčnim oblastim, da so povečale svoj kapital. Te delnice razdele med svoje člane namesto dividend, vlada pa je prikrajšana za miljone dolarjev dohodkov, ki jih mora potem iskati pri ljudstvu. Razsodbo, da delnice niso podvržene dohodninskemu davku, je izdalo svoječasno vrhovno sodišče in kapitalistično časopisje je prešlo preko nje brez kritike. Tako se godi v deželi, kjer sede v kongresu delavski "prijatelji", ki pa za svoje delo niso odgovorni delavstvu. Čas je, da se ameriško ljudstvo zdrami in pomete z zastopniki privatnih interesov. Pri jesenskih volitvah ima to priliko. EN HLEV TN EN PASTIR. V začetku avgusta so v Lambethu v Angliji zborovali škofje anglikanske cerkve, ki so izdali na vse krščanske cerkve apel za združenje v eno cerkev. Apel je v prvi vrsti naslovljen na pravoslavno cerkev in na katolišiko cerkev, ki naj bi se združile z ostalimi protestantov-skimi verskimi sektami v eno religiozno organizacijo. 01 asovi, ki izražajo željo za združenje razkopa-nih kršanskih sekt in ver v eno zgradbo na razmajani Petrovi skali, so prišli po zadnji vojni že večkrat na površje. Katoliška cerkev je izgubila skoro ves svoj vpliv na svetovno politiko, pravoslavna cerkev pa je bila z rusko revolucijo popolnoma potisnjena v ozadje. Politične vloge, ki jih igrajo razne protestantovske sekte, so majhne. Od ljudstva prihaja vedno manj prispevkov in cerkve so bolj in bolj odvisne od podpore kapitalističnih interesov. Duhovščina mora vzgajati maso, ki prihaja v cerkve, v duhu lojalnosti do gospodarjev. Ustanavljati mora organizacije, ki naj bi bile protiutež socialističnim organizacijam. Katoliško časopisje v Ameriki, in tudi drugod, kakor tudi časopisje drugih ver. je skozinskoz prežeto s hlapčevskim duhom do po-sedujočega razreda. Dobe se duhovniki, dasiravno so redki, ki se zgražajo nad hlapce vari jem cerkve posvetnemu mamonu. Ako pa kak duhovnik preglasno izraža svoje nezadovoljstvo, je njegova ka-rijera v cerkvi uničena, ker izžemalci ljudske krvi ne puste, da hi oznanjali Kristov nauk pastirji, ki so nelojalni denarni oligarhiii. Tako se tudi za gibanjem za združenje vseh krščanskih cerkva skriva mednarodni kapitalizem, ki vidi podaljšanje življenja za svoj sistem v tem, da se iz obstoječih cerkva zsrradi ena ogromna religijozna zgradba, ki hi na- daljevala s poneumnjevanjem mase. Kamarila v Vatikanu ne nasprotuje ideji združenja, pač pa je že dala razumeti, da'hoče tudi v združeni cerkvi ohraniti nadvlado. Ker pa vlada med duhovščino raznih krščanskih ver velika nekrščannska ljubosumnost, ne bo združevalna akcija uspela tako, kot žele njeni propagatorji. Francoski reakcionarji hočejo obnoviti vpliv Vatikana in katoliško časopisje poje slavo Franciji, ki je baje zopet postala zvesta materi cerkvi. Za stvarjo pa se skrivajo popolnoma drugi nameni. Pred vojno je bila Avstro-Ogrska nekaka pokroviteljica katoliške cerkve in papežev vpliv se je vedno čutil v vladnem aparatu avstrijske birokracije in na habsburškem dvoru. Kot pokroviteljica cerkve je Avstrija skušala s pomočjo papeža pridobiti vpliv v državah, v katerih žive katoliške manjšine in v ori-jentu. To dedščino Avstrije bi sedaj rada dobila Francija — za kapitalistične namene. Ugled Španije. ki je sedaj edina večja država, v kateri je papeževa moč še odločilna, je majhen, zato pa bi se rad Vatikan naslanjal v svoji politiki na moč kake vplivnejše države in ta naj bi bila Francija. Za katoličane je vendarle žalostna resnica, da se moč edino zveličavne rimske cerkve ne obnovi več in zato tudi v Vatikanu prav resno mislijo na združenje s "kri-voverskimi" verami. Ampak vse to ne bo ozdravilo sedanjih jetičnih cerkva, kajti tudi med tisto ljudstvo, ki je danes še versko, prihaja nov duh, ki se upira hlapčevanju za tuje interese. VZGLEDU angleškega delavstva je sledila tudi Chicago Federation of Labor, ki je sprejela resolucijo, v kateri zahteva generalni štrajk v slučaju, da dajo Zedinjene države Poljski oboroženo pomoč. V resoluciji se navaja, da bo ameriško delavstvo zavzelo enake korake kakor delavstvo, Anglije in Francije, da se prepreči vojno zaveznikov proti "ruski sovjet°ki vladi, ki ie vlada delavcev za delavce" in proglasilo splošno stavko, ki bo trajala toliko časa. da vlada preneha z oboroženimi sovražnostmi proti T?nsiii. Resoluciia je bila soglasno snrejeta. Veliki meščanski dnevniki so jo v svojih člankih najstrožje obsoiali in svarili delavstvo, naj ne skuša izsiliti svoiih zaključkov s takimi sredstvi, kakor je generalni štraik. nego se drži' zakonitih potov v svojih akciiah. Podobne resolucije so bile sprejete tudi v raznih drugih industrijalnih mestih in gospodie pro-fita.rji s strahom opazujejo, kako se vrši revolucija med delavstvom samim, to je. revolucija v možganih. Delavstvo je spoznalo, da je faktor, ki ima -pravico odločati o vpraašniu voine ali miru in odločalo ho. kadar ho to spoznanie prodrlo med delavstvom popolnoma. Grmenje ultraradikalnih radikalcev ne pomeni nič. Mnogo pa pomeni močna, disciplinirana. organizirana masa izobraženega delavstva. Kadar bomo dosegli to. bomo imeli tudi v tej deželi "vlado delavstva za delavstvo". SOCIALISTIČNA stranka je ponovno nomini-rala tistih net socialističnih poslancev np^vvori^p 1p-gislature, ki jih j« imenovana zbornica izključila zato ker so socialisti. Volilni boj bo vodila z vso energijo proti združenim silam starih strank. V. Berger, ki je bil že dvakrat izključen iz kongresa, je ponovno kandidat socialistične stranke za kongresnika v Wisconsinu. COX, predsedniški kandidat demokratske stranke, je obdolžil republičansko stranko, da zbira fond $15,000,000 za volilno kampanjo, kar pomeni, da hoče republičanska stranka kupiti predsedniško službo za svojega kandidata. Na to izjavo je odgovoril odbor republičanske stranke v državi Ohio, da podpirajo Coxovo kandidaoturo mednarodni bankirji z Wall Street v interesu Wilsonove lige narodov, za katero stoji demokratska stranka, medtem, ko ji republičanska nasprotuje. Bankirji delujejo za izvolitev demokratskega predsednika in dmokratske večine v kongresu, ki bo pripravljena glasovati za vstop Združenih držav v Ligo narodov, kar bo v interesu ameriških velefinančnikov, kajti Amerika bo kot članica Lige narodov lahko boljše protektirala ameriški kapital v inozemstvu. Taka očitanja med republičansko in demokratsko stranko so absurdna, kajti danfes ve lahko vsak politični otrok, da sta obe stranki podpirani od privatnih interesov in ako se ta podpora nenadoma umakne, bi sploh ne mogle eksistirati. V Bruslju, v Belgiji, je bil za 23. julija tega leta sklicana konferenca mednarodnih finančnikov, katerih naloga je bila, da se posvetujejo glede naraščajoče draginje, ki je zavzela po vojni mednarodni značaj, in da najdejo sredstva za remeduro. Vzroki draginji so seveda mnogovrstni. Ena faza tega vprašanja ima opraviti z naraščajočim kreditom. Vse glavne države — in teh je 30—so pokrivale svoj denar, ki je bil v cirkulaciji pred vojno s 70 odstotki zlata, med tem ko ga krijejo danes komaj s 13 odstotki. Vsled tega ta denar, ki je danes v cirkulaciji, ne more kupiti toliko, kakor je kupil pred vojno. Izravnanje teh razmer je narodnega in mednarodna značaja; zato je ta problem tudi narodnega in mednarodnega značaja. Nekateri upajo, da bodo ekonomi, ki so se še-šli, iznašli kak eliksir, ki naj uredi mednarodni finančni status quo. Toda kako bodo rešili vprašanje o koncentriranju kapitala, ki se je zadnje čase na-gromadil v rokah posameznikov, kakor nikdar poprej, je težko razumeti. Nobenega dvoma ni, da bodo koncem konca kapitalisti privolili delavcem izboljšanje delovnih razmer in tudi povišanje plače; da, še več, proglašali bodo svoje delavce za del svoje družine, za katero je treba očetovsko skrbeti; da je treba skrbeti zanje kakor za dober avtomobil, za konje, za kokoši in drugo domačo žival, ki se izplača. Samo enega kapitalisti ne bodo dovolili nikdar — to je, da postanejo delavci lastniki svojega orodja in svojega dela. — To si bo moralo delavstvo izvojevati farno potom gospodarske in politične organizacije. Glasovi iz našega gibanja. Ely, Minn. — Priloženo pošiljam deset novih naročnikov, ki so mi jih dali prijatelji lista in me obenem tudi "pokreagli", češ, da sem preveč "len" pri agitaciji za nabiranje naročnikov Proletarcu. Obljubljam, da bom v bodoče aktivnejši. To agitacijo smo priredili na pikniku društev, ki so združena v organizaciji Slov. riar. doma. Piknik se je vršil na Sandy Pointu, Zabava je bila izvrstna, udeležba pa bi bila lahko boljša. Ljudje pač ne čutijo navdušenja za vodo, ki se jo prodaja pod raznimi imeni na piknikih, pa pijejo raiše doma "praskov-ca". Naš Slovenski dom nas stane $7500; od te svote dolgujemo še $2000 in upamo, da bo izplačana v par mesecih. Vsa društva, ki so udeležena pri Domu, so se izrekla na svojih sejah, da bo njihovo članstvo plačevalo še skozi šest mesecev po 50c na člana v fond za Dom. Potem bomo dihali prostejše inläomo lahko posvetili naše energije delu za strokovno in politično organizacijo. — J. Teran. Na naš apel za nabiranje naročnikov Proletarcu se je odzval tudi Frank Faletich z Milwaukee, Wis., ki je poslal šest naročnin in $9.50 listu v podporo, ki jih je nabral okoli slovenskih delavcev. Želeti bi bilo, da bi se lotili agitacije za razširjenje Proletarca v Milwaukee tudi drugi sodrugi, kajti naselbina je velika in list bi se lahko mnogo bolj razširil kakor je, če bi bilo nekoliko več volje za agitacijo. MNENJA NAŠIH NAROČNIKOV O PROLETARCU. "Ker se zaradi prenapetega konservatizma dandanes "več ne strinjam z načeli "Proletarca", Vas prosim, da mi ustavite list, kadar poteče ta naročnina. —.J. Zdidaršič, Mexico, D. F." . Priznavam, da mi je "Proletarec" potreben kakor vsakdanji kruh, ker je ta list eden prvih borcev za delavski razred in učitelj našega proleta-rijata. Priloženo pošiljam obnovitev celoletne naročnine. — A. Walencich, Morgantown, W. Va." "Tu Vam pošiljam obnovitev celoletne naročnine. Naročen sem na štiri slovenske liste, toda nobeden se mi ne zdi za slovensko delavstvo tako potreben, kakor "Proletarec". Vsebina lista je vredna, da bi jo moral vsakdo prečitati. Znano mi je, da so pri izdajanju Proletarca velike težkoče, ki pa bi^se dale premagati, če bi naše delavstvo znalo ločiti dobro od slabega čtiva in se zavzelo za ta list kakor bi se lahko. Žalostno dejstvo pri vsem tem je, da se tako malo zanima za list, ki ga vzgaja; to je, akobi delavstvo list naročilo in čitalo, bi se lahko trdilo, da je izobraženo in napredno. Obrekovati list in njegove sotrudnike je lahka stvar. Težje ga je citati. In zato se ga od večine delavstva ne čita — pač pa se ga obrekuje. Tak je naš današnji delavski narod . . Vinko Ločnikar. Weleetka, Okla." IZVLEČEK ZAPISNIKA SEJE EKSEKUTIVE J. S. Z. DNE 20. AVGUSTA 1920. Navzoči so Mary Aučin, Godina, Aleš, Lucich, Taucher, Udovič, Gottlicher, Skubic, Zajec, Cainkar in Petrich. Predseduje Aleš. Zapisnik zadnje seje se sprejme kot je bil čitan. — Tajnik pojasnjuje, da se ta izredna seja vrši največ radi dogovorov s so-drugom J. Ovnom, ki naj bi sprejel službo organizatorja v J. S. Z., in pa radi poročila nadzornega odbora, ki je pregledal polletje račune in bo dal o njih poročilo tej seji. — Tajnik prečita pismo so-druga Ovna, ki se tiče vožnih stroškov iz San Frančiška do Chicage. Eksekutiva na svoji zadnji seji "teh stroškov ni jemala v poštev. toda ker se od njega ne more pričakovati, da bi jih plačal sam, dovoli eksekutiva, da se mu za pokritje delnih stroškov plača $80. Lučič sugerira, da ako Oven sprejme službo organizatorja, naj bi pričel z delom v Colo-radi in potem v Kansasu, prodno bi šel na vzhod. Razprave se udeleži več sodrugov, ki navajajo, da je za organizatorja potrebno, da se seznani v podrobnostih z delom v JSZ. Poleg tega je sedaj polje v Kansasu za organizacijsko delo neugodno vsled politične razkosanosti tamošnjega delavstva najsibo med našim in drugimi narodi. — Tajniku se naloži, naj dobi od socialistične stranke vse potrebne informacije o njenem organizacijskem delu v državah, v katerih namerava naša Zveza vršiti propagando potom organizatorja za pojačanje JSZ., da se ho mogla na ta način vršiti med stranko in nami boljša kooperacija. Sklene se, da gre najpreje v Pennsyl-vanijo. — Za nadzorni odbor sta podala finančno poročilo JSZ. za prvo polovico leta sodruga Tauchar in Udovich, ki po prečitanju računov izjavljata, da so zvezine poslovne knjige in računi v najlepšem redu. Poročilo se vzame na znanje. — Tajnik poroča, da so kopije teh računov poslane na vse tajnike klubov. Dalje poroča, da se je ustanovil nov socialistični klub v E. Moline, 111., katerega tajnik je sodrug Justin Zajec, ki je bil svoječasno tajnik kluba ^La Salle, Tli. — Tajnik priporoča, naj se izda v srbo-hrvatskem jeziku nekaj tisoč iztisov strankine platforme za leto 1920, ki naj bi jo rabili srbo-hrvatski klubi in po možnosti slovenski klubi za predsedniško kampanjo. Sklenjeno, da se za enkrat tiska 5000 iztisov. Nadalje se sprejme tajnikova sugestija, naj naša Zveza izda pamflet, z vsemi potrebnimi informacijami o dobavi državljanskih papirjev, vse važne informacije in gradivo pa naj dobi iz Washingtona, D. C.—Tajnik poroča, da je sedaj v delu letak za agitacijo med slovenskim delavstvom k predsedniškim volitvam. Tega letaka se bo tiskalo 15,000 iztisov. — Sklenjeno, da se stopi v tesnejše korespondenčne stike z ljudmi, ki so bili svoječasno aktivni v našem gibanju, da se jih pridobi za ustanovitev novih socialističnih klubov.—» Zaključek seje. Tajništvo JSZ. ZNAKI PREDSEDNIŠKE KAMPANJE 1920. se dobe pri Jugoslovanski socialistični zvezi, 3639 W. 26 street, Chicago, 111., po sledečih cenah: "Debs—Stedman" znaki po 10c komad; za socialistične klube po 7c komad; "We want Debs" znaki se dobe po isti ceni v različnih množinah. Naročite jih takoj! Tajništvo J. S. Z. DETROITSKIM SODRUGOM. Prihodnja seja slov. socialističnega kluba št. 114, J. S. Z. se vrši dne 11. septembra (drugo soboto v mesecu) v klubovih prostorih na 424 Ferry Ave. — Na dnevnem redu bo več važnih stvari, ki se morajo rešiti. Udeležite se seje polnoštevilno in pripeljite s seboj svoje prijatelje. Učvrščujmo našo postojanko s tem, da ji pridobivamo novih članov. — Organizator. LISTU V PODPORO. Milwaukee, Wis. — F. Faletich, $1; F. Bohinc, 50c; Anton Rifel, 50c; Louis Martin-čič, 25c ; Anton Lavrič, 50c ; John A. Bambich, 25c; John Kobe, 50c; John Jančar, 25c; John Smobi, 25c ; Martin Savinc, 25c ; Anton Magister, $2 ; Anton Bučar, $1 ; Anton Zajnar, $1 ; Andrej Juvan, 25c; Anton Kvas, 50c; Neimenovan. 25c ; Frank Coff, 25c ; skupaj........$ 9.50 Chisholm, Minn. — Po en dolar : Jos. Ule, Fred Baušell, V. Zarich, Steve Stonich; po 50c : John Krže, Frank Godeša ; Frank Petro- vich, 30c ; skupaj ........................ 5.30 Detroit, Mich. — Vasa Perinac, $2 ; po $1 : Milan Stojadinov, Milovoj Pejački; John Gu-dell, J. Movhsity ; Milan Kaztic, 25c ; po 50c : Ivan Mikitich, S. Sredich, Dragomir Stojadinov, Vlado Milich, Frank Gomilin, skupaj.. 8.75 Cleveland, O. — Matevž Mesec, $2 ; po $1 : Martin Baje, Anton Ukmar ; po 50c : Frank Estanek, Jos. Furlan, Matt Estenik, Paul Slabe; po 25c: Jos. "Wardian, John Bajt, Anton Nagode, Martih Filipič, John Suhadolnik, Jos. Vidargar, John Homavc, John Laznik, skupaj 8.00 Cleveland, O. — Lawrence Gorjup, $5 ; Louis Terbežnik, $1 ; skupaj................ 6.00 Buffalo, N. Y. — Alois Zakrajšek, $1; Frank Likar, 25c ; A. Farkas, 25c ; skupaj____ 1.50 Middle Branch, O. — Joe Petek, $1 ; Tony Čeh, $1, skupaj .......................... 2.00 Columbus, Kans. — Frank Čemažar, $1 ; Frank Padar, 50c; skupaj ................ 1.50 Johnstown Pa. — Društvo sv. Alojzija št. 36, KSKJ., $5 ; med članstvom nabrano $6.91 ; skupaj.................................. 11.91 Andrew Kolnik, Mobile, W. Va.,...........50 Mihael Pogorele, Boone, Colo.,.............. 1.00 Anton Vičič, Chicago, 111.................. 1.00 Valentine Maisel, Detroit, Mich.,.............50 Anton Šular, Gross, Kans.,.................50 Frank Verbajs, Uniondale, Pa..............50 John Sirca, Dayton, O., .................. 1.00 M. Stichauner, Hudson Hights, N. J.,........50 Andrew Ilersich, Panama, 111............... .45 John Kobetic, Chicago, 111.................. 1.50 Frank Zajec, Chicago, 111., .............. 1.00 Skupaj . .'...........................$62.91 Zadnji izkaz...................... 122.05 Skupaj........................... .$184.96 (Za slučaj, da so v imenih kake pomote, naj nam prizadeti to sporoče, da se popravijo. — Upravni-jftvo.) • PEVSKI ZBOR "SVOBODA" v Detroitu, Mich., priredi v nedeljo dne 5. septembra v svojih prostorih (Victoria Hall), 424 Ferry Ave. E. VINSKO TRGATEV, na katero vabimo vse tukajšnje sodruge in naše somišljenike, „da se je udeleže. Za razvedrilo in postrežbo bo dobro preskrbljeno. — Na veselo svidenje. — E. B., tajnik. SLADKOR se je pocenil! Kadar čitamo, da se kaka potrebščina poceni, se nam zdi, kakor da poslušamo pravljice z drugega sveta. Mesec za mese-com so se višale cene življenskim potrebščinam in tako tudi sladkorju od 5 na 31 funt. Časopisje sicer večkrat poroča, da se je ta ali ona stvar pocenila, toda trgovci ne vedo nič o tem in zahtevajo stare ali pa še višje cene. Vseeno, razne veletrgovine, ki so nakupile ogromne množine sladkorja, apelirajo na vlado, naj jih reši izgube pri sladkorju, ker so ga plačale dražje kakor je sedanja cena. Vlada jim morda ne bo prišla na pomoč, ker bi pri ljudstvu naletela na odločen protest. Ampak že to, da se veletrgovski špekulanti obračajo na vlado za protekcijo svojih profitov, meče čudno luč na ameriško vlado. Drugod se ljudstvo obrača na vlade, naj jih varujejo pred pro-fitarji, tu pa verižniki zahtevajo od vlade, naj jih varuje pred znižanjem cen njihovemu blagu. V AMERIKI imenujejo izdflatelji svoje liste kaj radi delavske, pa mislijo, da je s tem opravičena vsaka neumnost ki tiči v njih. "Za delavca mora biti list "domač", priprost, ne pa "učen" in visok" — to je njihova filozofija. In menda se niti ne spomnijo, kako žalijo s tem ravno delavstvo. Kajti to, kar imenujejo domače in r)rit)rosto. je v resnici le pisava brez jedra, brez misli in brez navajanja na mišljenje. Delavci imajo lahko pomankanje znanja ; zato pa vendar niso tako neumni, da bi jih bilo treba krmiti s samimi neumnostmi. Če je njihovo znanje pomanjkljivo, česar večinoma niso sami krivi, ima ravno časopisje nalogo, da jim pomaga do boljšega znanja. Utrjevati nevednost s praznimi čenčami je zločin nad narodom. Zakoni kapitalistične družbe so- "Delaj aH nrurini:" toda za nekai liudi se čitaio ti zakoni: "Lastni in vživa.i." Ti ljudje so seveda iziema. Velikansko večino ameriškega ljudstva zadena trrva razlaga. TMor krivi hrbet, se ne sme žudiit. da bo tepen Slov. delavska Ustanovljena dne 26. Avgusta 1908. desno roke. Umrl je dva dni pozneje v bolnišnici. ~~ Bil je dober član društva in splošno priljubljen. pOdpOma ZV6Z8 Naše članstvo mu bo ohranilo blag spomin, sorodni-- kom pa izrekamo naše sožalje, — Frank Malovasich, Inkorporirana 22. apri- tajnik, la 1900 v državi Penn. Sedež: Johnstown, Pa. GLAVNI HEAD NIKI: Predsednik: IVAN PEOSTOB, 6120 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Podpredsednik: JOSIP ZOBKO, E. F. D. 2, Box 113, West Newton, Pa. Glavni tajnik: BLAS NOVAK, 634 Main St., Johnstown, Pa. 1. Pom. tajnik: F BANK PAVLOVCIö, 634 Main St., John stown, Pa. 2. Pom. taj. ANDBEJ VIDBIOH, B. F. D. box 4, Johnstown, Pa. Blagajnik: JOSIP ŽELE, 6502 St. Clair Ave., Cleveland, O Pom. Blagajnik: ANTON HOČE VAE. B. F. D. 2. Box 27, Bridgeport, O. ' NADZOBNI ODBOB: Predsednik nadzor, odbora: IGNATZ PODVASNIK, 5315 Butler St., Pittsburgh, Pa. 1. nadzornik: SOPHIA BIRK, 6006 St. Clair Ave., Cleve- land, Ohio. 2. nadzornik: IVAN GBOSELJ, 885 137th St., Cleveland, O POEOTNI ODBOB: Predsednik porot, odbora: MARTIN OBERŽAN, Box 135, West Mineral, Kans. 1. porotnik: BRANC TEROPČIČ, R. 1, Bonanza, Ark. 2. porotnik: JOSIP GOLOB, 1916 S. 14th St., Springfield, 111 VBHOVNIZDBAVNIK: Or. JOSIP V. GBAHEK 843 E. Ohio St., Pittsburgh, Pa Glavni urad: 634 Main St., Johnstown. Pa. TJEADNO GLASILO: PBOLETAEEC 3639 W. 26th St., Chicago, 111. Cenjena društva, oziroma njih uradniki, so uljudno prošeni pošiljati vse dopise naravnost na glavnega tajnika in nikogar drugega. Denar naj se pošlje edino potom Poštnih, Expresnih, ali Bančnih denarnih nakaznic, nikakor pa ne potom privatnih čekov. Nakaznice naj se naslovljajo: Blas Novak, Union National Bank in tako naslovljene pošiljajo z mesečnim poročilom na naslov gl. tajnika. V slučaju, da opazijo društveni tajniki pri poročilih glavnega tajnika kake pomanjkljivosti, naj to nemudom/ naznanijo uradu glavnega tajnika, da se v prihodnj» popravi. Little Falls, N. Y. — Nemila smrt nam je vzela iz naše srede sobrata Ivana Lukana, doma iz Rovt v Sloveniji. Rojen je bil leta 1884. V Pennsylvaniji zapušča sestro in dva brata, stariše in eno sestro pa v domovini, ako še žive. Pokojnik je bil večletni član društva Združeni Slovenci, št. 121, S. D. P. Z. V domovini je bil zaposljen na Vrhniki kot stro-jar. Kot mnogo drugih, je moral tudi on nositi vojaško suknjo Franc Jožefove armade. Tu je delal v tovarnah, zadnja leta pa se je bavil s kmetijstvom. Na kmetijo blizu tega mesta se je podal z rojakom Jakopom Furlanom, da si zagotovita boljšo bodočnost in tako sta delala skupaj do 13. avgusta, ko ga je doletela usodepolna nesreča. Nabiral se jabolka z drevesa in pri tem delu padel tako nesrečno, da si je prebil lobanjo in zlomil Southvievv, Pa. — Opozarjam članstvo društva Rdeči Prapor, št. 153, SDPZ., na sklep zadnje redne seje, ki se glasi, da se bo postopalo strogo po pravilih s tistimi člani, ki se ne udeleže vsaj vsake tretje redne seje. Člani naj vpoštevajo točko v pravilih, ki zahteva od članstva SDPZ., da se udeležuje vsaj vsake tretje redne seje, drugače zapadejo kršitelji te točke suspenziji. In suspendiranje je hud udarec za prizadete v slučajih bolezni. — Peter Perenič, tajnik. Brezzy Hill, Kans. — Naznanjam članstvu društva št. 30, SDPZ., naj se v bodoče obrača v vseh društvenih zadevah na novoizvoljenega tajnika na naslov: Kari Divjak, R. R. 2, Box 414, Mulberry, Kans. — Martin Juznik, bivši tajnik. Tajnikom društtev SDPZ. Pri spremembah naslovov tajnikov, ki prejemajo glasilo SDPZ., je potrebno, da sporočite upravništvu takoj stari in novi naslov. Ako je pri društvu izvoljen nov tajnik, naj se nam takoj sporoči naslov starega in novega tajnika. Na ta način bodo tajniki glasilo redno prejemali. — Upravništvo. Imena in naslovi uradnikov društev S. D. P. Z. za leto 1920. Boritelj, štev. 1, Conemaugh, Pa. Predsednik: Fr. Dremelj, 463 Chestnut St.: tajnik: BI. Brezov-šek, box 302; blagajnik: Martin Jager, box 302. Vsi v Conemaugh. Pa. Seja vsako prvo nedeljo v mesecu v dvorani sv. Alojzija. "Pomočnik", žt. 2, Johnstown, Pa. Predsednik: John Zupan, 417 Woodland Ave.; tajnik: Joseph Budna, 420 Ohio St.; blagajnik: Michael Cene, R. 7, box 11. Vsi v Johnstown, Pa. Seja vsako prvo nedeljo v Slov. Delavskega Doma. "Zaveznik", št. 3, Franklin Conemaugh, Pa. Predsednik: Mike Vadnjal, Park Hill, Pa.: tajnik in blagajnik: Louis Krasna, box 218, Conemaugh, Pa. Seja vsako prvo nedeljo v Slov. Izobraževalnem Domu. "Zavedni Slovenec", št. 4, Lloydell, Pa. Predsednik: Jožef Meden, box 41; tajnik: George Jakopin, box 76; blagajnik: Frank Kotar, box 76. Vsi v Lloydell, Pa. Seja vsako 1. nedeljo. Nova Doba, št. S, Ralphton, Pa. Predsednik: John Divjak, box 56; tajnik: Paul Les, box 87; blagajnik: Martin Korošec, box 2B6. Vsi v Ralphton, Pa. — Seja vsako prvo nedeljo. "Zvesti Bratje", št. 6, Garrett, Pa. Predsednik: Anton Istenii; tajnik in blagajnik: John Kralj, box 227. Vsi v Garrett, Pa. — Seja vsako prvo nedeljo. "Jedinost", št. 7, Claridge, Pa. Predsednik: Matija Regina; tajnik Mihael Baloh, P. O. box 212; blagajnik: John Zagorec, box 324. Vsi v Claridge, Pa. — Seja vsako drugo nedeljo ob 2. pop. v Slov. Narodnem Domu. "Planinski Raj", št. 8, Dawson, N. Méx. Predsednik: Frank Košir; tajnik in blagajnik: John Krivic. Vsi box 992, Dawson, N. Méx. — Seja vsako 3. nedeljo. "Zavedni Štajerc", št. 9, Johnstown, Pa. Predsednik: Karol Cerjak; tajnik: Stefan Debeljak, R. F. D. 7, box 65; blagajnik: James Lorenzo, R. F. D. 7, box 55. Vsi v Johnstown, Pa. — Seja vsako tretjo nedeljo v Cellso, Pa. "Jasna Poljana", št. 10, Brownfield, Pa. Predsednik: Jos. Picelj; tajnik: Anton Steržaj, b. 454, Union-town, Pa.; blagajnik: John Rukše, br. 443, Uniontown, Pa. — Seja vsako prvo nedeljo v Brauwick Hotel, Uniontown, Pa. "Zarja Svobode", št. 11, Dunlo, Pa. Predsed.: Andrej Milavec, box 1; tajnik: Frank Kavcic, b. 165; blagajnik: John Zakrajšek, box 243. Vsi v Dunlo. Pa. — Seja vsako prvo nedeljo v dvorani Izobraževalnega društva Vihar. "Danica", št. 12, Heilwood, Pa. Predsednik: Frank Korele, box 74; tajnik: Joseph Tomaiin, box 36; blagajnik: Frank Korele, box 74. Vsi v Heilwood, Pa. — Seja vsako 2. ned. v mes. v prost. Jos. Tomažina. "Večernica", št. 13, Baggaley, Pa. Predsednik: Joseph Skoda; tajnik: Jacob Povše, box 141, Hos-tetter, Pa.; blagajnik: Joseph Zabkar, R. F. D. 1, b. 82-a, Latrobe, Pa. Seja vsako drugo nedeljo ob 2. popol. v Slov. Hrv. N. Domu, Hostetter, Pa. "Složni Bratje", št. 14, Orient, Pa. Predsednik: Paul Dunkovac; tajnik: Ivan Erjavec, box 62, Orient, Pa.; blagajnik: Anton Kovačič, box 164, Orient, Pa. — Seja vsako drugo nedeljo v Republic, Pa. "Slovan", št. IS, Sopris, Colo. Predsednik: Anton Marinčič; tajnik in blagajnik: Silvester Berantin. Vsi box 192, Sopris, Colo. — Seja vsako prvo nedeljo ob 9. uri zjutraj v prostorih sobrata Ivan Koncilja v Piedmont, Colo. "Bratstvo", št. 16, Buxton, Iowa. Predsednik: Frank Krištof, box 24; tajnik: Ferdinand Kočevar; blagajnik: Felix Raspotnik. Vsi R. 1, Eddyville, Iowa. — Seja vsako drugo nedeljo v prostoru sobrata Felix Raspotnika. "Zora", it. 17, Akron, Mich. Predsednik: Gasper Volk; tajnik in blagajnik: Anton Maurich, box 102. Vsi v Akron, Mich. — Seja vsako prvo nedeljo. "Združeni Bratje", it. 18, Braddock, Pa. Predsednik: John Germ, 507 Chary Way; tajnik: John Rednak, 1109 Woodw Way; blagajnik: Frank Saje, 609 N. Main St. .Vsi v Braddock, Pa. — Seja vsako prvo nedeljo v litvinski dvorni,, 818 Washington Avenue. "Nada", št. 20, Huntington, Arkansas. Predsednik: John Morse; tajnik: Frank Herman, box 237; blagajnik: Matija Podobnik, box 36. Vsi v Huntington, Arkansas.— Seja vsako tretjo nedeljo v šolski dvorani. "Sokol", it. 21, West Mineral, Kansas. Predsednik: Vine. Zalokar; tajnik in blagajnik: Louis Zupančič, L. box 138. Vsi v Mineral, Kans. — Seja vsako tretjo nedeljo v mesecu v Pete Russellnovi dvorani v E. Mineral, Kans. "Od boja do zmage", it. 22, La Salle, 111. Predsednik: Ignac Jordan; tajnik: Frank Gergovič, 836 Crosat St., La Salle, 111.; blagajnik: Joe Brezovar, 2128 — 8th St., Peru, j]]. _ Seja vsako prvo nedeljo v mesecu ob 1. uri pop. v Slov. Nar. Domu. "Slovenski Bratje'^ it. 23, Coketon, W. Va. Predsednik: Louis Bartolj, box 481; tajnik: Fr. Kocian, box 272; blagajnik: Jos. Modik, box 617. Vsi v Thomas, W. Va. — Seja vsako 1. ned. v mes. v Comp, dvorani. "Ilirija", it. 24, Iselin, Pa. Predsednik: Ivan Šuštar, box 62; tajnik: Math. Zadravec, box 211; blagajnik: Michael Lončar, box 257. Vsi v Iselin, Pa. — Seja vsako prvo nedeljo v prostorih sobr. I. Rogelj. "Delavec", št. 25, Rock Springs, Wyo. Predsednik: Joe Porenta; tajnik: Mat. Leskovec, box 547; blagajnik: Mathew Ferlič, 211 Sherman St. Vsi v Rock Springs, Wyo. _ Seja vsako drugo nedeljo v Slovenskem Domu. "Šmarnica", itev. 26, Export, Pa. Preds • Fr. Nagoda, b. 192; tajnik: Math Torkar, b. 417; blagajnik: Anton Martinšek, b. 125. Vsi v Export, Pa. — Seja vsako tretjo nedeljo v Red Eagle dvorani. "Miroljub", itev. 27, Diamondville, Wyo. Predsednik: John Kočevar, b. 71; tajnik: Vincenc Lumpert, b. 62; blagajnik: Math Brunskule, b. 85. Vsi v Diamondville, Wyo. — Seja vsako prvo nedeljo v Slovenskem domu v Diamondville, Wyo. "Jutranja Zarja", štev. 29, Meadow Lands, Pa. Predsednik: Anton Premro; tajnik in blagajnik: Andrej Posega, box 576. Vsi v Meadow Lands, Pa. —' Seja vsako prvo nedeljo v Slov. Izobraž. Domu. "Trpin", itev. 30, Breezy Hill, Kans. Predsednik: J. Homec, box 160; tajnik: Karol Divjak, b. 414 (Breezy Hill); blagajnik: Josip Žibert, box 115. Vsi R. F. D. 2, Mulberry, Kansas. — Seja vsako tretjo nedeljo dop. v A. Kuren-tovi dvorani, Breezy Hill. "Dani se", itev. 31, Roslyn, Wash. Predsednik: Luka Notar; tajnik in blagajnik: Anton Adamich, b. 16. Vsi v Roslyn, Wash. — Seja vsako prvo nedeljo ob 2. uri pop. pri bratu A. Adamich. "Zeleni vrt", itev. 32, Palisades, Colo. Predsednik: Anton Kladok; tajnik: Matija Debelak, b. 628; blagajnik: Jernej Benedik, box 674. Vs v Palisades, Colo. — Seja vsaok tretjo nedeljo v mesecu v prostorih Jakob Trojar. "Slovenska Zastava", itev. 33, Jenny Lind, Arkansas. Predsednik: Louis Grilc, box 86; tajnik: Frank Grilc, b. 106; blagajnik: Frank Kline, box 117. Vsi v Jenny Lind, Ark. — Seja prvo nedeljo ob 10. uri dop. v društ. dvorani. "Edinost", štev. 34, Yukon," Pa. Predsednik: Anton Kaferle, box 195; tajnik: John Maren, b. 193; blagajnik: Frank Medved, b. 40. Vsi v Yukon, Pa. — Seja vsako prvo nedeljo ob 10. uri dopol. v Yukon Society Hall, St 1. "Planinski Raj", itev. 35, Lorain, Ohio. Predsednik: Jos. Uršič; tajnik: Jacob Hlepčar, 1649 E. Slat St.; blagajnik: Ivan Primožič. 1712 E. 31st St. Vsi v Lorain, Ohio.— Seja vsako drugo nedeljo v prostorih g. Viranta, 1700 Globe Ave. "Združitelj", štev. 36, South Fork, Pa. Predsednik: Jakob Govekar, box 566; tajnik: Jacob Rupert, 112 Maple St.; blagajnik: Mirko Grgurich. b. 495. Vsi v So. Fork, pa. _ Seja vsako tretjo nedeljo v dvorani Slov. Izobr. Doma. "Ljubljana", itev. 37, Barberton, O. Predsednik: Frank Škraba, 620 Van St.; tajnik: Andrew Repar, 1109 N. 4th St.; blagajnik: John Zupec, 1109 N. 4th St. Vsi v Barberton. Ohio. Seja vsako drugo nedeljo ob 2. uri popol. na 1109 N. 4th' St. "Dobri Bratje", štev. 38, Bridgeport, Ohio. Predsednik: Viktor Salar. RFD. 2. b. 26; tajnik: Martin Kos, RFD 2 box F; blagajnik: Franc Vodko, box 462. Vsi v Bridgeport, Ohio. Seja vsako prvo nedeljo ob 8. uri dopoldne v drultv«! dvorani, Baydsville, Ohio. "Prva Zvezda", štev. 38, Darragh, Pa. Predsednik: Ivan Ruiich, Darragh, Pa.; tajnik: Ivan Bahor, box 116, Darragh, Pa.; blagajnik: Ignac Založnik, L. Box 8, Arona, Pa. — Seja vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 2. uri popold. "Orel", štev. 40. West Newton, Pa. Predsednik: Andrej Povirk, box 27; tajnik: Andrej Ogrin, RFD. 2, b. 131-b; blagajnik: Jožef Zorko, RFD. 2, box 113. Vsi v Wwt Newton, Pa. — Seja vsako četrto nedeljo dopoldne za prihodnji mesec v Slov. Domu v Collinsburg. "Slovenski Bratje", itev. 41, Cleveland, O. Predsednik: John Požar; tajnik: Martin Martinšek B. ¿, box 84 A., Berford, O.; blagajnik: Frank Kokotec, 8103 Marble ave., Cleveland, O. — Seja vsako prvo nedeljo v mesecu v Slov. War. Domu. "Mladi Slovenec", itev. 42, Oglesby, 111. Predsednik: Frank Hladnik; tajnik: Hubert Dular box 297, blagajnik: Joe Legan, b. 11. Vsi v Oglesby, 111. — Seja vsako prvo nedeljo v dvorani Mihael Preskar. "Sava", itev. 43, Portage, Pa. Predsednik: Karol Mejak; tajnik: Frank Zaman, R. D. 1, b. I»; blagajnik: Job. Bozich, R. D. 1, b. 6. Vsi v Portage, Pa. — Sej» vsako 2. ned. v mes. v dr. dvorani Martindale. "Freieren", itev. 44, Cliff Mine, Pa. Predsednik: Alojzij Vidmar, box 67; tajnik: Frank Pivk. box 15; blagajnik: Ferdinand Pregel, box 17; Vsi v Cliff Mine, Pa. — Seja vsako drugo nedeljo v mesecu ob 10. uri dop. v Narodni dvorani. "Mirni Dom", itev. 45, Johnstown, Pa. Predsednik: Ignatz Pečjak; tajnik: Joseph Intihar, 404 Bight ave.; blagajnik: Jos. Rovan, 103 Birch Ave. Vsi v Johnstown, Fa. Seja vsako prvo nedeljo v dvorani Sv. Cirila in Metoda. "Zveza", itev. 46, AIlx, Arkansas. Predsednik: John Kranjc, RFD. b. 110; tajnik: Mat. ZnidarBic. RFD., box 79; blagajnik: Jurij Kokal, RFD., box 75. Vsi v Altui, Ark. — Seja vsako drugo nedeljo. "Slovenski Bratje", itev. 47, Avella, Pa. Predsednik: Martin Obed, b. 167; tajnik: Mary Obed, b. 167, box 167; blagajnik: John Vidmar, b. 75. Vsi v Avella. Pa. — Ssja vsako drugo nedeljo. "Slovenski Mladeniči", itev. 48, Aurora, 111. Predsednik: Frank Stepanič; tajnik: Anton Sustaršič, R. D. 1, box 218; blagajnik: , 635 Aurora ave. Vsi v Auror», Hl. —- Seja vsako drugo sredo v mes. v Fox River Social Klub. "Proletarec", štev. 50, Franklin, Kans. Predsednik: Anton Seljak. box 66; tajnik: Gasper Leskovits, box 289; blagajnik: Frank Leskovitz, box 44. Vsi v Franklin, Kans. Seja vsako prvo nedeljo v John Krenker dvorani. "Delavec", štev. 51, Cleveland, O. Predsednik: Frank Budič. 1163 E. 68 St.; tajnik Ivan Zalegi, 1009 E. 66. St.; blagajnik: John Prostor 6120 St. Clair Ave. V»i v Cleveland, Ohio. Seja vsako drugo nedeljo v mesecu ob ». un dopoldne v Slov. Nar. Domu St. Clair ave. "Ljubljanski Grad", štev. 52, DeKalb, 111. Predsednik: Pavel Košir, 1403 State St.; tajnik: Franc Kerzič, 1317 Market St.; blagajnik: Franc Prebil, 1142 Market St. Vsi v DeKalb, 111. — Seja vsako drugo nedeljo pri sobratu Fr Keriič. "Slovenski bratje", štev. 53, Fairpoint, Ohio. Predsednik: M. Simwiw, box 105; tajnik: Anton Zagorc, b. 251: blagajnik: Franc Kosa. box 105. Vsi v Fairpoint, Ohio. — Seja vsako drugo nedeljo v mesecu pri sobratu J. Lekšan. - "Vrh Planin", itev. 55, Crabtree, Pa. Predsednik: Martin Jereb, box 92; tajnik in blagajnik: Andrej Jereb, box 92. Vsi v Crabtree Pa. — Seja vsako drugo nedeljo v prostorih sobrata Andr. Jereb. , "Združeni Slovani", it. 56, Pittsburgh, Pa. Predsednik: Anton Dekleva; tajnik: Joseph Dekleva, 5438 Dresden Alley; blagajnik: Vincent Arh, 1 Rickenbach St, N. S. Vri v Pittsburgh, Pa. — Seja vsako prvo nedeljo v mesecu ob S. urt dopoldne v K. S. D. v Pittsburgh, Pa. "Caven", štev. 57, Wooster, Ohio. Predsednik: Martin Čermel; tajnik Ciril Stibil; blagajnik: Freak čermelj. Vsi box 289, Wooster, Ohio. — Seja vsako prvo nedeljo v prostorih sobrata Martina Čermelj a. "Rudar", itev. 58,Canmore, Alta, Canada. Predsednik: Mihel Brijš; tajnik in blagajnik: Anton Polutnik, box 186, Canmore, Alta, Canada. — Seja vsako drugo nedeljo v prostorih sobrata Anton Polutnik ob 2. uri popldne. "Slovenski Fantje", itev. S9, Maynard, Ohio. Predsednik: Jos. Bajda, b. 65; tajnik: Max Jerchm. box 254; blagajnik: Joseph Bajda, b. 65. Vsi v Maynard, O. — Seja vsako drugo nedeljo v dvorani g. J. Hrabaka. "Slovenski Tabor", itev. 60, Moon Run, Pa. Predsednik: Mihael Jerala, b. 217; tajnik: Frank Mochnik, b. 133; blagajnik: Frank Avbelj, b. 135. Vsi v Moon Run, Pa. -Seja vsako prvo nedeljo v meaecu ob . uri popol. v društvsm dvorani. "Napredni Slovenci", itev. 61, Gary, Ind. .. Predsednik: Joseph Balkovatz; tajnik: John Slane, 1105 Jeffer-son St.; blagajnik: Sam Bunjevac, 1106 Jefferson St. Vsi v Garr, Ind. — Seja vsako 2. nedeljo v prostorih sobrata Ignac Prosemi, 1113 Jefferson St. Žensko druitvo "Sokol", itev. 62, Cleveland, Ohio. Predsednica: Anne Erbežnik; tajnica; Frančisca Trbeznik 6615 Bonna Ave.; blagajnica: Frnčiaka Lauše. 6121 St. Clair Ave. V»« v Cleveland, O. — Seja vsaki prvi pondeljek v mesecu v blor. Narodnem Domu. "Adamič in Lunder", itev. 63, Hackett. Pa. Predsednik: Anton Zrinšek; tajnik Anton Zrinsek, box 98, blagajnik: Frank Mejak, box 46. Vsi v Finleyvüle, Pa. — Sej» vsako prvo nedeljo. / "Bratoljub", itev. 64, Milwaukee, Wis. Predsednik: Ivan Sem, 642 So. Pierce St.; tajnik: Frank March, 542 S. Sierce St.; blagajnik: Vincenc Ritonia, 299—3. Ave. — vsi v Milwaukee, Wis. — Seja vsako drugo nedeljo v dvorani Martin Bevšek, 479 National avenue. "Bodočnost", itev. 65, Staunton, 111. Preds.: Anton Buchar; tajnik: Anton Cop, box 216; blagajnik: Frank Paulich, b. 313. Vsi v Staunton, 111. Seja Vsako 3. nedeljo v me». "Franz Shuhmeier", itev. 66, Yale, Kans. Predsednik: Jožef Kotnik; tajnik: John Jančič, R. R. 6; blagajnik Martin Kožuh, R R 8. Vsi v Pittsburg, Kans.—Seja vsako 2. nedeljo v mesecu ob 2. popol. v John Dollar-jevi dvorani. "Narodna Sloga", štev 67, Seminole, Pa. Predsednik: Nikolaj Zvonarig, box 63, Distant, Pa.; tajnik: Mike Buretich, b. 55, Seminole, Pa.; blagajnik: Anton Jankel, box 55, Seminole, Pa. — Seja vsako prvo nedeljo pri Emil Ganotzi. "Združeni Balkan", štev. 68, Clinton, Ind. Predsednik: Jos. Vidmar, L. b. 441; tajnik: Ignac Musar, box 441; blagajnik: Frank Bregar, L. b. 787. — Vsi v Clinton, Ind. Seja vsako 4. ned. v mes. pri Mr. Charles Moskovich, N. 7 th St. ob 9 dopoldne. "Orel", štev. 69, Madrid, Ia. Predsednik: Frank Omerzu, R. 2, b. 32A; tajnik in blagajnik: Anton Aušič, R 2, box 38. Vsi v Madrid, Ia. — Seja vsako prvo nedeljo v mesecu v dvorani Schneider. "Zvesti Bratje", štev. 70, New Derry, Pa. Predsednik: Jožef Pavlič; tajnik: Jakob Pinoza, box 75; blagajnik: John Prah, b. 41. Vsi v New Derry, Pa. — Seja vsako prvo nedeljo ob 2. uri popoldne v prostorih sobrata Jakob Pinoza v New Derry. "Delavec naprej", štev. 71, Bessemer, Pa. Predsednik: Joseph Jereb; tajnik: Daniel Perm an, b. 291; blagajnik: Anton Katič, b. 86. Vsi v Bessemer, Pa. — Seja vsako prvo nedeljo v prostorih sobrata Martin Mozi v Bessemer, Pa. "Kosciusko", štev. 72, Bankhead, Alta, Canada. Predsednik: John Janota; tajnik: Frank Dziervva, b. 537; blagajnik: Peter Kubany, box 40. Vsi v Bankhead, Alta, Canada. Seja vsako tretjo nedeljo v mesecu. "Pod Triglavom", štev. 73, Smithfield, Pa. Predsednik: John Nečemer; tajnik: Frank Klemene, R. D. 2. b. 129; blagajnik: John Eržen, R. R. 2, b. 128. — Vsi v Smithfield, Pa. — Seja vsako drugo nedeljo v prostorih Fr. Klemene h. št. 86. "Kranjski prijatelj", štev. 74, Falls Creek, Pa. Predsednik: Louis Slak, box 201; tajnik: 'Jo-jis Slak, box 201; blagajnik: Sophia Urbanč, box 563. — Vsi v Falls Creek, Pa. — Seja vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. popol. v prostorih sobrata Alojzij Urbanč, 35 Tenery Road. "Naprej do Zmage", štev. 75, Wyano, Pa. Predsednik: John Renko, tajnik Renko, b. 432; blag: Frank Ravnikar, b. 233. Vsi v Wyano, Pa. — "-¡ako prvo nedeljo ob 9. uri zjutraj v družbeni hiši štev. 96. "Slovenska Cvetlica", štev. 76, Adamsburg, Pa. Predsednik: John Jakič; tajnik: Frank Menart, box 135; blagajnik: John Grum, box 21. Vsi v Adamsburg, Pa- Seja vsako 2. nedeljo v mesecu. "Severni Premogar", štev. 77, Superior, Wyo. Presednik: John Jeraša, b. 425; tajnik in blagajnik: Andy Ko-kal, box 425; Vsi v Superior, Wyo. — Seja vsako tretjo nedeljo ob 10 uri dopol. v Frank Krašovec dvorani. "Slovenija", štev. 78, Miller Run, Pa. Predsednik: Ignatz Pajk; tajnik: Frank Sadar; blagajnik: Frank Sadar. Vsi box 1, Miller Run, Pa. — Seja vsako prvo nedeljo v mesecu pri sobratu Anton Beršan. "Bonairski Slovenci", štev. 79, Bon Air, Pa. Predsednik: Peter Bukovec; tajnik: Anton Zalar, b. 131, Cone-maugh, Pa.; blagajnik: Ivan Milavec, Bon Air, Pa., RFD 2, Johnstown, Pa. — Seja vsako drugo nedeljo ob 2. uri popi. v lastnem domu v Bon Air, Pa. "Sloga", štev. 80, Philadelphia, Pa. Predsednik: Anton Omerzu; tajnik: Rudolf Omerzu; blagajnik: Michael Omerzu. Vsi 2723 E. Huntington St.. Philadelphia Pa. — Seja vsako drugo nedeljo v mesecu "Prvi Maj", štev. 81, Bishop, Pa. Predsednik: Jožef Rožanc; tajnik: Andrew Renko, box 143, Cecil, Pa.; blagajnik: Ivan Murgel, b. 138. Cecil, Pa. — Seja vsako tretjo nedeljo ob 2. uri pop. v S. N. D. v Bishop, Pa. "Jezero", štev. 82 Ringo, Kans. Predsednik: Mihael Pernel. b. 33; tajnik: Math. Setina, box IIB; blag.: Frank Dremšek, b. 268. Vsi Ringo, Kansas. — Seja vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 9. uri dopoldne v dvorani Konzumnega društva. _ . "Terbanska Dolina", štev. 83, Cleveland, O. Perdsednik: Anton Smith; tajnik: Jacob črnilogar,'1027 E. 61st St.; blagajnik: Anton Kašič. 1001 E. 61st St. Vsi v Cleveland, Ohio. Seja vsako tretjo nedeljo v mesecu v Grdinavi dvorani št. 2. ob 9 :36 dopoldne. "Radnici naprej", štev. 84, Farmington, W. Va. Predsednik: Geo. Kasunič; tajnik: Mata Lauš; blagajnik: Vid Kasunich. Vsi box 623, Farmington, W. Va. — Seja vsako tretjo nedeljo v mesecu v hiši štev. 46. "Napredek", štev. 85, Skidmore, Kan». Pedsednrik: Simon Repovše, R. R. 1, Weir, Kans.; tajnik in blagajnik: Ant. T. Jamnik, R R. 3, box 63, Columbus, Kans. — Seja vsako drugo nedeljo v mesecu pri J. Zakrajšeku. "Naprej", Livingston, III., št. 86. Predsednik: Mike Cirar, b. 106; tajnik: Rudolf Pavliha, box 226; blagajnik: Mihael Stražič, box 677. Vsi v Livingston, 111. — Seja vsako drugo nedeljo v mesecu ob 10. uri dop. "Rudeči prapor", štev. 87, Bentleyville, Pa. Predsednik: Andrej Lovšin, b. 683; tajnik in blagajnik: Alojzij Humar, box 108. Vsi v Benthleyville, Pa. — Seja vsako drugo nedeljo v mesecu pri sobratu Jos. Milanichu. "Naprej", štev. 88, Nokomis, 111. Predsednik: George Plahutnik, box 631; tajnik in blagajnik: Ivan Kranjc, box 672, Nokomis, 111. — Seja vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 2. pri popold. pri sobr. John Krainz. "Slovenec", štev. 89, Eckhart Mine, Md. Predsednik: Anton Urbas, box 27, Valle Sumit, Md.; tajnik: Frane Posenel, RFD. 1, Eckhart Mine, Md.; blagajnik: Anton Ko- mac, b. 56, Eckhart Mine, Md. — Seja vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri popold. pri sobr. Frank Poženel. "Vstanite Bratje", štev. 90, Gross, Kans. Predsednik: Ivan Erjavec, b. 52; tajnik in blag.: Frank Homar, box 95; Vsi v Gross, Kans. Seja vsako drugo nedeljo v mesecu. "Gorjanski hrib", št. 91, Greensburg, Pa. Predsednik: Tomaž Šifler, b. 140; tajnik: Jos. Šume, R. 1, b. 6; blagajnik: Franc Pire, R. 1, b. 6. Vsi Greensburg, Pa. — Seja vsako prvo nedeljo v mesecu ob 10. uri dop. v Mrs. Mihevc dvorani ^ Haydenville. "Združeni Slovani", štev. 92, Girard, Kans. Predsednik: Anton Potisek, R. 4, b. 133; tajnik: Frank Kra-vanja, R. 4, box 304; blagajnik: Karol Vodišek, RR. 4, b. 40. Vsi v Girard, Kans. — Seja vsako 3. ned. v mes. v dvorani G. M. Božič, Edison. "Zmaga", št. 93, Bryant, Okla. Predsednik: Frank Pirman, b. 170, Bryant, Okla.; tajnik: Anton Potokar, b. 110, Bryant, Okla: blagajnik: Joseph Mernuh, box 90, Bryant, Okla. — Seja vsako prvo nedeljo v mesecu v Union Hall, Victoria Camp. "Sv. Barbara", št. 95, Standardville, Utah. Predsednik: Marko Petrič, b. 1621; tajnik: Leo Pirnat, box 1654; blagajnik: Marko Petrič, box 1621. Vsi v Standardville, Utah. — Seja vsako prvo nedeljo v mesecu v prost. sobr. Joe Brodnik. "Svobodni bratje", štev. 96, Duluth, Minn. Predsednik: Ivan Pikuš, 9717 McCuen St.; tajnik: Frank Piškur, 308—97 th Ave. W.; blagajnik: Michael Spehar, 403—97th Av. W. Vsi v New Duluth,. Minn.—Seja vsako 3. nedeljo v mesecu w prostorih sobr. J. Pikusha. xx štev. 97, Rhone, Pa. Predsednik: Alojz Grošel. 322 Front St.; tajnik: Frank Pipan, 142 Espy St.; blagajnik: Mihael Jarh, 142 Espy St. Vsi v Rhone, Pa. — Seja vsako prvo nedeljo v mesecu v prostorih Rudolf Pau-lič. 320 Front St. "Slovenska Združitev", št. 98, Standard, 111. Predsednik: Ivan Stare, box 232; tajnik in blag.; Ivan Urban-čič, box 302. Vsi v Standard, 111. — Seja vsako prvo nedeljo po 15. v dvorani Viljem Konstantine. "Tiha Dolina", štev. 99, Herminie, Pa. Predsednik: Frank Hribar; tajnik: Frank Stermlan, box 287; blagajnik: Frank Vozel, b. 347. Vsi v Herminie, Pa. — Seja vsako 3. nedeljo v mes. pri sobr. Jos. Batis. / "Zvezda", štev. 100, Forest City, Pa. Predsednik: Lorenc Kotar, box 246; tajnik Matija Kamin, box 491; blagajnik: Martin Muchitz, box 537. Vsi v Forest City, Pa. —Seja vsako prvo nedeljo v mesecu v mestni dvorani. "Združi se Slovenec", štev. 101, Midway, Pa. Predsednik: John Leskovec, box 78; tajnik: Martin Strupek, box 285; blagajnik: Jakob Rupnik, b. 462. Vsi v Midway, Pa. Seja vsako prvo nedeljo v mesecu v dvorani SNPJ. "Vodnik", štev. 102 Farrell, Pa. Predsednik: Matevž Steblaj, b. 841; tajnik: Jernej Okorn, 1108 Beechwood Ave.; blagajnik: Jožef Germ, box 194. Vsi v Farrell, Pa. — Seja vsako 1. nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. v S. D. Domu, 1112 Beechwood Ave "S. Ana", št. 103, East Helena, Mont. Predsednica: Helena Rus, box 27; tajnica: Ivana Andolsek, box 152; blagajnica: Marija Rigler, box 82. Vse v East Helena, Mont. — Seja vsako prvo nedeljo v mesecu v cerkveni dvorani. "Sv. Barbara", štev. 104, Luzerne, Pa. Predsednik: Jožef Berlic, 871 Walnut St.; tajnik: Ant. Osolnik, 868 Bennett St; blagajnk: Joiseph Šperlik, .864 Bennett St. Vsi v Luzerne, Pa. — Seja vsako prvo nedeljo v mesecu v dvorani "Firemen's Bldg." "Rdeči Orel," št. 105, White Valley, Pa. Predsednik: Frank Kern, S. R. box 88; tajnik: Anton Rozima, S. R. No. 1, box 142; blagajnik: Andrej Bogataj, S R box 12. Vsi v Export, Pa. — Seja vsako prvo nedeljo v mesecu v Kr. Slov. Domu. White Valley. "Livada", št. 106, Bear Creek, Mont. Predsednik: M. Rihar, b. 57; tajnik: Frank Golob, box 220; fclagajnik: Jožef Tomšič, box 68. Vsi v Bear Creek, Mant. Seja vsako prvo nedeljo v mesecu. "Slovenski Dom" št. 107, Homer City, Pa. Predsednik: Filip Krašek, box 265; tajnik: Anton Glavan, box 275; blagajnik: Martin Kovač, R 2, b. 97. Vsi v Homer City, Pa. —Seja vsako prvo nedeljo v mesecu v Slov. N. D. "Triglav", štev. 108, Chisholm, Minn. Predsednik: Karol Praznik, 230 W. Pine St.; tajnik: Frank Pod-lugar, b. 714; blagajnik: Rudolf Robnik, 318 W. Spruce St. Vsi v Chisholm, Minn. —• Seja vsako prvo nedeljo v mesecu v dvorani Jan Grahek. "Nova Domovina", štev. 109, Cherokee, Kans. Predsednik: Leopold Preložnik, box 278; tajnik: Ivan Telban, b. 169; blagajnik: Frank Premk, box 21. Vsi v Cherokee, Kans. Seja vsako prvo nedeljo v mesecu. "Slovenska Navada", štev. 110, Hartford, Ark. Predsednik: Frank Dolinšek, box 39; tajnik: Ivan Zimerman, RFD 1, b. 2, West; blagajnik: Jos. Hribar, box 1. Vsi v Hartford, Ark. Seja vsako 1. nedeljo v mesecu pri sobr. J. Hribar. Štev. Ill, Duryea, Pa. Predsednik: Ivan Grošel, 276 Columbia St; tajnik: Fr. Caheven, 276 Columbia St.; blagajnik: Jakob Brecelnik, 198 Cherry St. Vsi v Duryea, Pa. Seja vsako prvo soboto v mesecu v John Wasta Hall. "Triglav", štev. 112, Detroit, Mich. Predsednik: Anton Janežič, 519 Kern Ave.; tajnik: Jos. Božič, 161 Victor Ave. H. P.; blagajnik: Martin Kral, 161 Victor Ave, H.P. Vsi v Detroit, Mich. Seja vsako 1. nedeljo v mesecu v Victoria Hall, 424 Ferry Ave. E. "Sloga", štev. 114, Blockton, Ala. Predsednik: Joseph Kren, P. O. B. 23 W; tajnik: J. Kulovitz, Box 253, West.; blag.: Joseph Skok, P.O.B. 367. Vsi Blockton, Ala. —• Seja vsako prvo nedeljo v mesecu pri sobr. J Kulovitz. "Svoboda", št. 116, Willock, Pa. Predsednik: Ivan Jane, box 85; tajnik: Anton Sotler, box 212; blagajnik: Frank Knafelc, b. 244. Vsi v Willock, Pa. Seja vsako 1. nedeljo v mesecu v dvorani Willock Social Ass'n. "Za združenje", štev. 117, Broughton, Pa. Predsednik: Mihael Mali, box 165; tajnik: John Dolinar, b. 85; blagajnik: Ivan Gitnik, box 186. Vsi v Broughton, Pa. Seja vsako prvo nedeljo v mesecu. "Sv. Barbara", it. 118, Fleming, Kana. Predsednik: Joseph Gerant; tajnik: Anton Skubic, ER 2, box 64. Pittsburg, Kans; blagajnik: Fr. Line, RR 2, Cherokee, Kans. — Seja vsako 1. nedeljo v mesecu v Fr. špeharjevi dvorani. "Svoboda", it. 119, Jack's Ville, Kans. Predsednik: Jakob Baloh, RR 8, box 88; tajnik in blagajnik: Jak Selak, RFD. No. 8, box 92. Vsi v Pittsburg, Kans. "Slovenski Bratje", it. 120, Gilbert, Minn. Predsednik: Frank Podržaj, box 94, Gilbert, Minn.; tajnik: Frank Press, box 627 Gilbert, Minn.; blagajnik: Jerney Maček, box 183, McKinley, Minn. Seja vsako 1. nedeljo v mesecu. "Združeni Slovenci", it. 121, Little Falls, N. Y. Predsednik: Frank Borštnar; tajnik: Mr. Malevasií, box 827; blagajnik: Anton Mlinar, 3 Cord St. Vsi v Little FallB, N. Y. — Seja vska prvo nedeljo v mesecu. "Jugoslavia", it. 122, Imperial, Pa. Predsednik: Joseph Ule, box 91; tajnik: Anton Tauzelj, box 62; blagajnik: Jakob Dolinar. box 226. Vsi v Imperial, Pa. — Seja vsako 2. ned. ob 10 uri dop. v Slov. Domu. "Lincoln", št. 123, Springfield, 111. Predsednik: John Goršek, 414 W. Hay St.; tajnik: Josef F. Kren, 1900 B. Stuart St.; blagajnik: Anton Kužnik, 1201 So. 19th St. Vsi v Springfield, 111. Seja vsako prvo nedeljo v mesecu. "Zlata Zarja", št. 124, Primero, Colo. Predsednik: Ivan Tašič, box 461; tajnik in blagajnik: Luka Bergant, b!ox 411. Vsi v Primero, Colo. Seja vsako 2. ned. v mes. "Rožna Dolina", itev. 125, Burdine, Pa. Predsednik: John Markovits, b. 243, Burdine, Pa. ; tajnik: Vincenc Vidmar, box 41-M, Presto, Pa; blagajnik: Ignac Krek, box 67, Presto. Pa. — Seja vsako prvo nedeljo v mesecu v Slov. dvorani. "Sv. Barbara", it. 126, Cleveland, Ohio. Predsednik: Anton Bokal, 727 E. 157 St;. tajnik: Frank Su-Btaršii, 15702 Holmes Ave.; blagajnik: Martín Smrke, 14605 Darvin ave. Vsi v Cleveland, Ohio. Seja vsako 2. ned. / mes. v Slov. Domu. "Slovenski Bratje", št. 127, Irwin, Pa. Predsednik: Valentin Bohinc; tajnik in blag.: Matevi Breznik, RFD. 2, b. 134. Vsi v Irwin, Pa. Seja vsako 3. nedeljo v mesecu. "Slovenski Bratje", it. 128, Indianapolis, Ind. Predsednik: Louis Banič; tajnik: Louis Sašek, 913 Ketchen St.; blagajnik: George Ulkar, 711 Varman Ave. Vsi v Indianapolis, Ind. Seja vsako 3. nedeljo v mesecu v S. N. Domu. "Sv. Barbara", it. 130, Eveleth, Minn. Predsednik: Anton Rahne, b 173; tajnik: Ant. Fritz. 110 Grand Ave; blagajnik: John Rahne, 425 Fill ave. Vsi v Eveleth, Minn. Seja vsako 2 ned. v mes. v Moose dvorani. "Sv. Barbara", it. 131, Calumet, Mich. . Predsednik: Jos. Dragman; tajnik: Joseph Weiss, 25 — 6tt» St. (Tamarach); blagajnik: Joseph Srebernjak, 511 — 5th St. Vsi v Calumet, Mich. — Seja vsako prvo ned. v mes. "Prvi Maj", it. 132, New Alexandria, Pa. Predsednik: Fr. Medvešek; tajnik Frank Medvešek; blagajnik: Ivan Galle. Vsi v New Alexandria, Pa., RFD. 1, box 161. "Zarja Svobode", it. 133, Leadville, Colo. Jredsednik: Joe Klun; tajnik: Mark Popovič; blagajnik: John Fajdiga. Vsi v Leadville, Colo., box 389. — Seja vsakega 12tega v mesecu. "Slovenec", štev. 134, Vandling, Pa. Predsednik: John Kamin, b. 142; tajnik: John Skrbeč, box 217; blagajnik: Joseph Jerin, box 88. — Vsi v Vandling, Pa — Seja vsako prvo nedeljo v mesecu. "Slavček", it. 135, Oak View, Colo. • Predsednik: John Strumbel; tajnik in blagajnik: Alojzij Zupan, box 34 Vsi v Oak View, Colo. — Seja vsako prvo nedeljo v mesecu. "Ojsterca", it. 136, Dietz, Wyo. Predsednik: Frank Breznik; tajnik: Ivan Peiovnik; blagajnik: Fr. Voler. Vsi box 52, Dietz, Wyo.—Seja vsako drugo ned. v mesecu. "Sava", it. 138, Somerset, Colo. Predsednik: Josip Krai, box 42: tajnik: Alojzij Zumek, box 157; blagajnik: Mihael Nernelj, box 134. Vsi v Somerset, Colo.— leja vsako 1. ned. v mes v Somerset Hall. "Združeni Sobratje", it. 139, Universal, Pa. Predsednik: Ivan Demšar, box 204; tajnik: Pavel Kokal, box 172; blagajnik: Tom. Previč, b. 12. Vsi v Universal, Pa. — Seja Vsako prvo nedeljo v mesecu v Slov. dvorani. "Slovenski Bratje", it. 140, Plneville, Minn. Predsednik: Fr. Može, box 21; tajnik: August Filipčič, b. 188, Bivabik, Minn.; blagajnik: Val Bezek, b. 21. Vsi v Pineville, Minn. —Seja vsako prvo nedeljo v mesecu pri Aug. Filipčič. Prijatelj delavcev", štev. 141, Sublet, Wyo. Predsednik: John Janišek, b. 126; tajnik: Mihael Z. Selan, b. 146; blagajnik: Louis Orešnik, b. 192. Vsi v Sublet, Wyo.—Seja vsako 2. nedeljo v mesecu ob 2. uri popoL v Fr. Cirey dvorani. "Zapadni Vrt", št. 142, Winter Quarters, Utah. Predsednik: Vincenc Raunikar, box 191; tajnik: Frank Mar-kosek, b. 57; blagajnik: Leo Koss, box 116. Vsi Winter Quarters, Utah. — Seja vsako prvo nedeljo v mesecu. "Zvon", št. 143, Dodson, Md. Predsednik: Luka Smerdel; tajnik: Max Selak, box 45; blagajnik: Jurij Rihtaršič, box 36. •— Vbí v Dodson, Md. — Seja vsako prvo nedeljo v mesecu v hiši štev. 38. "Slovensko-Hrvatski Bratje", št. 144, Grayslanding, Pa. Preds.: Ant. Radica; tajnik: Ant. Radica, b. 148, Greensboro, Pa.; blagajnik: Martin Ziglar, b. 552, Masontown, Pa. Seja vsako 1. nedeljo v mesecu v M. Ziglar dvorani. "Sv. Barbara", št. 145, Joliet, IU. Predsednik: Frank Hočevar, 1120 N. Broadway; tajnik: Alojzij Martinčič, 1410 Center St.; blagajnik: Ivan Zaletel, 1503 N. Hickory St. Vsi v Joliet, 111. — Seja vsako prvo nedeljo v mesecu v stari šoli. "Sobratje naprej", št. 146, Penns. Sta., Pa. Predsednik: Simon Grošel, box 123; tajnik: Tomai Salamon, b. 123; blagajnik: Frank Pittner, box 104. Vsi v Penn Sta., Pa. — Seja vsako prvo nedeljo v mesecu. "Slovenski bratje", St. 147, Frontenac, Kans. Predsednik: Ivan Tratar, box 97; tajnik: Louis Slapšak, b. 87; blagajnik: Karol Slapšek, box 11. Vsi v Frontenac, Kans. — Sej» vsako 3. nedeljo v mesecu. "Narodna Zmaga" it. 148, Cuddy, Pa. Predsednik: John Domitrovič, b. 51: tajnik: Matija Galiiič, box 207; blagajnik: Lovrenc Bašel, box 131. Vsi v Cuddy, P«. Seja vsako 2. nedeljo v mesecu ob 2 uri opold. pri sobratu L. Bašel. "Sloga", it. 149, East Palestine, Ohio. Predsednik: Jakob Istenič, 436 E. Martin St.; tajnik: Jota Božič, P O. box 152; blagajnik: Anton Cop, 419 Clark St. Vsi v East Palestine, Ohio. — Seja vsako prvo nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. "Slovan", it. 150, Slovan, Pa. Predsednik: Mih Klenovaek, box 169, Atlasburg, Pa.; taknlk ln blagajnik: John Pirh, box 77, Slovan, Pa. — Seja vsako tretjo nedeljo v mesecu. "Postojinska Jama", it. 151, Dalagua, Colo. Predsednik: John Lipec, box 76; tajnik: Andrej Milavec, box 68; blagajnik: Anton Fatur, box 22. Vsi v Delagua, Colo. — Sej» vsako prvo nedeljo v mesecu v Union Hali. "Napredni Radnici", itev. 152, Johnstown, Pa. Predsednik: Vincent Jagič; tajnik: Viktor Horvat, 726 Mapi« Ave.; blagajnik: Vincent Jagič, 7-— Sixt & Maple Ave. Vsi v Johns-town, Pa. Seja vsako drugo nedeljo v mesecu. "Rudeči Prapor", štev. 153, Southview, Pa. Predsednik: Anton Rupnik, b. 55; tajnik in blag.: Peter Pere-nič, box 126. Vsi v Southview, Pa. Seja vsako 3. nedeljo v mesecu ob 10. uri dop. v Slov. Nar. Domu. "Jugoslavia", it. 154, Sugarite, N. Méx. Preds.: Ivan Kash, b. 116; tajnik: Fr. Lukančič, b. 68; blagajnik: Anton Podboj, box 8, v Sugarite, N. Méx. "Jugoslavija", itev. 155, Klein, Mont. Predsednik: Max Polšak, L. b. 12; tajnik: John Vertin, b. 40; blagajnik: Matt Vertin, b. 40. Vsi v Klein, Mont. — Seja vsako drugo ned. v mes. v Union Hali. "Šopek Vijole", itev. 156, Cleveland, O. Predsednik: Joseph Cebron; tajnik: Vincent Nevreden, 3689 Vinenden ave.; blagajnik: Lawrence Bizjak. Vsi 3689 Vinenden ave., Cleveland, Ohio. Opomba: Tajnike druitev, ki najdejo kakšno pomoto, is to tako tistih, katerih društveno poročilo je pomanjkljivo, prosim, da ml nemudoma sporoče, da se nedostatki v imeniku ki izide prihodnjič, popravijo. S sobratskim pozdravom Blaž. Novak, tajnik S. D P. Z. t^í (^í KOLEDAR 1921. Za prihodnje leto homo zopet izdali Ameriški družinski koledar. Naši koledarji so se slovenski publiki v Ameriki zelo priljubili in najdejo vsako leto več odjemalcev. Ako želi kak socialistični klub, pevski ali dramatični zbor, imeti v koledarju svojo sliko, naj nam jo pošlje. Čas za pošiljanje traja do 15. septembra. Stroške za klišej plača prizadeta organizacija. Na tiste zastopnike ,ki bi bili pripravljeni nabirati oglase za koledar, apeliramo, naj pišejo uprav-ništvu za potrebna pojasnila in listine. Oglasi so potrebni, da se nam pomaga z njimi plačati vsaj nekoliko stroškov z izdajo koledarja, ki bodo vsled draginje papirja letos zelo visoki. Sodrugi, ojačite J. S. Z. Če hočemo voditi u spešno kampanjo za socialistično stranko, potrebujemo klube v vseh naselbinah, kjer žive jugoslovanski delavci, čas za agitacijo je ugodan. Socializem je danes dnevno vpraašnje in o njem se povsod diskurira. Razširite Proletarca, ki je najboljše agi-tatorično sredstvo za pridobivanje novih bojevni kov socializma.