V Gorici refer dum proti I gradnji vzperiče na grad . | Celjski Svit zaključil jubilejno Fotosrečanje goriške Skupine 75 V galeriji Cartesius tudi unikati tržaškega umetnika Avgusta Černigoja / 30 Šport TORKOVA PRILOGA PRIMORSKEGA DNEVNIKA OD 11. DO 22. STRANI Primorski V Trstu je čas volilnih odločitev SandorTence Ne vemo, če se bosta na spomladanskih tržaških občinskih volitvah pomerila Roberto Antonione in Roberto Co-solini, vemo pa, da se velike predvolilne igre počasi začenjajo. Šahovnic je kar nekaj, igralcev tudi in počasi bo jasno, kaj čaka volilce in volilce. V desni sredini je uradnih in neuradnih županskih kandidatov že kar precej. Najmočnejši se zdi Roberto Antonio-ne, medtem ko se bo za mesto predsednika Pokrajine za desno sredino skoraj gotovo potegoval devinsko-nabrežinski župan Giorgio Ret. Če bo izvoljen, bo moral zapustiti župansko mesto, predčasnih volitev v Nabrežini pa vseeno ne bo. Tržaški tajniki leve sredine so včeraj končno sedli za mizo in se začeli pogovarjati kako in kaj. Za razliko od vsedržav-nega nivoja, kjer je leva sredina sprta med seboj, je na Tržaškem vzdušje precej bolj tvorno. Koalicija se vsaj na papirju predstavlja enotna v prepričanju, da bo treba županskega kandidata izbrati na primarnih volitvah. Demokratska stranka se nagiba h kandidaturi svojega tajnika Roberta Cosolinija. Na Pokrajini in v Miljah je za levo sredino menda že vse odločeno. Za predsednico pokrajinske uprave se bo znova potegovala Maria Teresa Bassa Poropat, za miljskega župana Nerio Nesladek. V koaliciji so prepričani, da sta bila dobra upravitelja, primarne volitve pa bi povzročile samo težave in nepotrebne trenja v zavezništvu. EVROPSKA UNIJA Dogovor o finančni disciplini LUXEMBOURG - Finančni ministri EU so včeraj dosegli politični dogovor o krepitvi javnofi-nančne discipline, so povedali diplomatski viri v Luksemburgu. Sankcije za kršiteljice naj bi bile napol avtomatske, delno nedorečen pa je še postopek za zmanjševanje dolga. Razpravo je pomembno usmerila skupna izjava Nemčije in Francije iz Deauvilla, v kateri sta se državi zavzeli za revizijo Lizbonske pogodbe do leta 2013, konkretno tudi za možnost zamrznitve glasovalnih pravic. Na 29. strani dnevnik TOREK, 19. OKTOBRA 2010 Št. 247 (19.954) leto LXVI._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € RIM - Tokrat Berlusconijeve rezidence na Karibskih otokih Italijanska politika iz afere v novo afero Panorama nezakonito do premoženjskega stanja znanih osebnosti? TRST - Odkritje obeležja v Ul. Cologna V trajen spomin in opomin Tam je bil sedež posebnega inšpektorata javne varnosti - Na pobudo borčevskih organizacij in s podporo pokrajinske uprave TRST - Kljub zimskim vremenskim razmeram se je v nedeljo pred stavbo v Ul. Cologna 6 zbrala velika množica ljudi. Na pobudo borčevskih organizacij VZPI-ANPI, ANPPIA in ANED ter s podporo tržaške pokra- jinske uprave so namreč slovesno odkrili spominsko obeležje, ki v slovenščini, italijanščini, furlanščini in nemščini opozarja na srhljive dogodke krvavega obdobja od decembra 1944 do 30. aprila 1945. Tu je bil v tem ob- dobju sedež posebnega inšpektorata javne varnosti, kjer je zloglasna Col-lottijeva tolpa nečloveško mučila italijanske, slovenske in hrvaške partizane in aktiviste. Na 6. strani NOVAK SPC d.o.o. Cesta na Polane 1, 6210 Sežana Tel: 00386/5 73 12 490 Fax:00386/5 73 12 482 WWW.reno-sezana.si urnik: od 8.00 do 12.00 in 13.00 do 17.00 sobota zaprto Akcija zimskih gum 3+1 (plačaš 3, dobiš 4) Preveri zapadlost tehničnega pregleda tvojega vozila! TELEFON 040 412399 RIM - Dvomljive nepremičninske investicije Silvia Berlusconija na Antigui na Karibskih otokih, ki jih je razkrila nedeljska televizijska oddaja RAI Report, so po pričakovanju povzročile burno politično afero. Pod udarom je ministrski predsednik (rezidence je sicer označil za navadne stanovanjske gradnje), ki je dopustil domnevno nezakonite investicije, pod udarom je tudi javna radiotelevizijska ustanova. Tednik Panorama pa naj bi medtem nezakonito prišel do premoženjskega in davčnega stanja nekaterih politikov in novinarjev, med katerimi sta Antonio Di Pie-tro in Marco Travaglio. Na 28. strani Za »novi« Burnjak majhno zanimanje Na 3. strani La Stampa o selitvi podjetij v Slovenijo Na 4. strani Trst: »sporno« priznanje astrofiziku Margheriti Hack Na 7. strani V Romjanu prvi koraki s slovenskim jezikom Na 24. strani Rebrnice, na stari cesti 10-krat manj prometa Na 25. strani MARINI GH CEI1TRO REVISlOill Rpiano TEHNIČNI PREGLEDI ZA osebna vozila, tovorna vozila do 3,5t, motorna kolesa, kolesa z motorjem, trikolesnike in štirikolesnike. • • GANT- II G.I\l.H. CANAEflEN^^ WOOLRICH J^JHH Pli.HJl AAilh Trg Cavour, 25 34074 - Tržič Tel in Fax 0481 791066 pred cono namenjeno pešcem, tik ob večnadstropnemu parkirišču 2 Torek, 19. oktobra 2010 ALPE-JADRAN / SLOVENIJA - HRVAŠKA - Ob odprtju častnega generalnega konzulata Slovenije v Splitu Žbogar in Jandrokovic zadovoljna z razvojem odnosov med državama Slovensko ustavno sodišče potrdilo tudi ustavnost zakona o arbitražnem sporazumu SPLIT - Zunanja ministra Slovenije in Hrvaške, Samuel Žbogar in Gordan Jandrokovic, sta se včeraj v Splitu udeležila odprtja novih prostorov slovenskega častnega generalnega konzulata, v izjavi po srečanju pa sta pozdravila dogovor premierjev o nadaljevanju pogajanj o varčevalcih nekdanje Ljubljanske banke pod okriljem Banke za mednarodne poravnave v Baslu. Jandrokovic je ob tem izrazil prepričanje, da se bodo pogajanja kmalu začela in uspešno končala. Izognil pa se je odgovoru na vprašanje, ali dogovor med premierjema Jadranko Kosor in Borutom Pahorjem pomeni zeleno luč za vstop Nove Ljubljanske banke na hrvaški trg. Na novinarsko vprašanje, kako poteka proces za izmenjavo diplomatskih not o arbitražnem sporazumu, pa je Žbogar odgovoril, da bodo pustili kakšno dobro novico tudi za prihodnje srečanje. Šef slovenske diplomacije je dodal, da državi spravljata težave z mize, ter poudaril, da ima gospodarsko sodelovanje velik potencial za nadaljnji razvoj. Jandrokovic je med drugim izrazil zadovoljstvo z razvojem odnosov med državama, potem ko jih ni bilo mogoče razvijati zaradi spora o meji. "Lahko povem, da so tisti časi za nami ter da smo se obrnili k prihodnosti in iščemo prostor za sodelovanje na vseh področjih," je dejal. Poudaril je, da Slovenija trdno podpira Hrvaška pogajanja z EU, ter ponovil, da v Zagrebu pričakujejo sklenitev pogajanj v prvi polovici prihodnjega leta. Žbogar in Jandrokovic sta se pred tem udeležila slovesnega odprtja novih prostorov slovenskega častnega generalnega konzulata. Stroške za ureditev novih prostorov je financiral slovenski generalni častni konzul v Splitu Branko Roglic, sicer lastnik podjetja Orbico. Po odprtju novih prostorov konzulata sta se ministra srečala s približno 25 hrvaškimi in slovenskimi gospodarstveniki, ki poslujejo na Hrvaškem. Žbogar je izpostavil, da so nastopili novi časi v odnosih med državama, v katerih ima prednostno nalogo gospodarsko sodelovanje. Ob tem je poudaril pomen gospodarske diplomacije in skupnega nastopa Hrvaške in Slovenije v poslovnih odnosih s tretjimi državami. O pomembnem uspehu Slovenije, ko je s Hrvaško dosegla dogovor o nadaljevanju reševanja vprašanja varčevalcev nekdanje LB v skladu s sporazumom o nasledstvu pod okriljem Banke za mednarodne poravnave v Baslu, je včeraj v Ljubljani govoril tudi slovenski premier Borut Pahor. Povedal je, da se je o nadaljnjih korakih reševanja tega vprašanja včeraj pogovarjal z bivšim in sedanjim guvernerjem Banke Slove- Zunanja ministra Samuel Žbogar (levo) in Gordan Jandrokovic (desno) včeraj v Splitu bobo nije, Francetom Arharjem in Markom Kranjcem, ministrom za razvoj in evropske zadeve Mitjo Gasparijem ter državno sekretarko na ministrstvu za finance Matejo Vraničar. Prepričan je, da obstaja "okno priložnosti" za rešitev tega vprašanja, saj je stanje med državami naslednicami tako, "da bi morda zdaj lahko prišli do nekaterih rešitev". V zvezi z arbitražnim sporazumom pa je včeraj slovensko ustavno sodišče sporočilo svojo soglasno odločitev, da zakon o ratifikaciji arbitražnega sporazuma o meji s Hrvaško ni v neskladju z ustavo. Zakon so sodniki presojali na podlagi zahteve 37 poslancev opozicijskih SDS, SNS in SLS, ki so v odzivu ocenile, da gre za pričakovano odločitev v prid vlade. Kot je v obrazložitvi odločbe pojasnilo ustavno sodišče, je iz zahteve za presojo ustavnosti razvidno, da predlagatelji svojih očitkov ne naslavljajo na zakon o ratifikaciji sporazuma, temveč na arbitražni sporazum kot mednarodno pogodbo. Zakonu namreč ne očitajo, da je bil sprejet po protiustavnem postopku. O ustavnosti arbitražnega sporazuma pa je ustavno sodišče že odločalo in marca sprejelo odločitev, da ni v neskladju z ustavo. Takrat je tudi že imelo pred očmi pomisleke, ki so jih tokrat predlagatelji znova očitali. Glede na to, da predlagatelji niso navedli nobenih drugih ali dodatnih razlogov, ki jih ustavno sodišče ne bi upoštevalo že v mnenju iz marca in ki bi lahko privedli do drugačne odločitve, pa je zahteva neutemeljena. (STA) KOPER - Hrvaško-srbsko-bosanska koprodukcija Zmagovalec festivala evropskega in mediteranskega filma je film Metastaze Branka Schmidta KOPER - Zmagovalec prvega Festivala evropskega in mediteranskega filma po izboru mednarodne festivalske žirije je film Metastaze, ki je nastal pod taktirko hrvaškega režiserja Branka Schmidta v hrvaško-srbsko-bosanski koprodukciji. Festival je svoja vrata zaprl v nedeljo s projekcijo filma Preteklosti se ne da ubežati režiserke Lenke Kny. Nagrado zlati rog je "zaradi svojega sodobnega pogleda na povojno razdejanje" prejel film Metastaze, je svojo odločitev obrazložila štiričlanska mednarodna festivalska žirija. Podelila je tudi nagrado za fotografijo Vinka Filača direktorju fotografije Slobodanu Trninicu za srbski film Besa v režiji Srdjana Ka-ranovica. Karanovicu je s svojim delom uspelo obuditi prostor in čas zgodovinske Srbije v začetku 20. stoletja, pojasnjuje žirija. Posebno omembo si je po mnenju žirije zaslužil še francoski film režiserja Thomasa Balmsa Malčki "kot priznanje njegovi veličastni fotografiji, ki prikazuje skupno človečnost vseh kultur, kot se odraža v njihovih otrocih." Tričlanska žirija mednarodnih kritikov Fedeora je "zaradi izvirnega in izmišljenega pristopa k biografskemu filmu ter briljantno zasedbo in atmosferično upodobitev takratnega časa" nagrado za najboljši film podelila filmu Gainsbourg, ki je nastal v francosko-britanski kopro-dukciji, pod taktirko režiserja Joanna Sfara. Poleg enajstih filmov v tekmovalni sekciji si je bilo mogoče ogledati tudi dva dokumentarna filma in tri filme, v katerih je za vizualizaci-jo poskrbel direktor fotografije Vinko Filač, kateremu je bila posvečena prva izdaja festivala. Po besedah programske vodje festivala Jelke Stergel so s prvim odzivom zelo zadovoljni. Želijo si, da bi festival postal tradicionalen in naprej gledajo z optimizmom. (STA) ZDRAVJE - Najučinkovitejši način za preprečevanje sezonske bolezni Čas je za cepljenje proti gripi V Sloveniji vsako leto za gripo zboli več kot pet odstotkov prebivalstva - Cepljenje je priporočljivo za vse LJUBLJANA - Vsako leto v Sloveniji zaradi gripe zboli več kot pet odstotkov prebivalstva. Gripa ima lahko pri starejših bolnikih in tistih s kroničnimi boleznimi srca in pljuč zelo težek potek z zapleti ali celo smrtnim izidom. Zato stroka priporoča cepljenje, saj je najučinkovitejši način preprečevanja gripe. V Sloveniji se jke cepljenje začelo včeraj. Cepljenje je pomembno, ker ščiti pred boleznijo in zapleti. Več ljudi ko se cepi, težje se gripa širi, navajajo na Inštitutu za varovanje zdravja (IVZ). S cepljenjem najbolj ogroženih skupin zmanjšamo tveganje za smrt zaradi bolezni same ali njenih zapletov, poudarjajo na IVZ. Po cepljenju se zaščita razvije po enem do dveh tednih. Cepljenje proti gripi je priporočljivo za vse prebivalce, da pred boleznijo zavarujejo sebe in svoje bližnje, predvsem pa za starejše od 65 let, bolnike s kroničnimi boleznimi pljuč, srca, ledvic, diabetike, osebe z imunsko pomanjkljivostjo, bolnike z rakom, nosečnice v drugem in tretjem trimesečju ter otroke, stare od šest do 23 mesecev. Prav tako je cepljenje priporočljivo za družinske člane starejših oseb in kroničnih bolnikov, ki virus gripe lahko zanesejo v domače okolje in s tem ogrožajo svojce, družinske člane majhnih otrok, še posebej v družinah z dojenčki, mlajšimi od šestih mesecev, ki še ne morejo biti cepljeni. Cepili naj bi se tudi zdravstveni delavci in ljudje v vseh poklicih, kjer bi povečana odsotnost z dela ohromila delovanje nujnih dejavnosti, kot so na primer policija, carina, pošta, gasilci, ter osebe, ki so bile v prejšnji sezoni cepljene s pandemskim cepivom ali so prebolele pandemsko gripo, svetujejo na IVZ. Letošnje sezonsko cepivo vključuje antigene virusov gripe A/H3N2, pandemskega A/H1N1 in influence B, ki bodo po predvidevanjih krožili v prihajajoči sezo-ni.Cepivo je varno, poudarjajo na IVZ in dodajajo da cepivo ne more povzročiti bolezni, saj ne vsebuje virusa gripe. Za odrasle osebe zadošča en odmerek cepiva. Otroci, mlajši od devetih let, praviloma potrebujejo dva odmerka v razmaku enega meseca. Neželeni učinki po cepljenju se pojavijo redko in običajno hitro minejo. Najpogosteje so na mestu vboda kot oteklina, bolečina ali rdečina. Zelo redko se pojavijo povišana temperatura, slabo počutje, slabost, glavobol, utrujenost. Gripa je akutna virusna bolezen dihal, ki se zelo hitro širi. V Sloveniji se tako kot na celotni severni polobli pojavlja predvsem v zimskih mesecih. Prenaša se s kužnimi kapljicami in prek površin, ki so onesnažene z izločki dihal obolelega z gripo. Kužne kapljice nastanejo ob kihanju, kašljanju in glasnem govorjenju in prepotujejo razdaljo do največ enega metra, zato je za prenos vi- rusa potreben tesnejši stik z obolelim, običajno v zaprtem prostoru. Na površinah lahko virus gripe preživi več ur. Če se onesnaženih površin dotaknemo z rokami, lahko virus zanesemo na sluznice nosu, oči in ust. Za zaščito pred gripo je pomembno pogosto in pravilno umivanje rok z milom vsaj 20 sekund, pogosto prezračevanje prostorov ter v času kroženja virusov gripe izogibanje zaprtim prostorom, kjer je veliko ljudi. Za zaščito drugih je pomembno pravilno higiensko kihanje in kašljanje v zgornji del rokava ali tako, da pokrijemo nos in usta s papirnatim robčkom in ga nato odvržemo. Približno tri dni po okužbi z virusom gripe se lahko pojavi mrazenje, izčrpanost, visoka temperatura, glavobol, bolečine v mišicah in kosteh, dražeč občutek v žrelu, suh kašelj. Razen kašlja, ki lahko traja več tednov, znaki ponavadi izginejo v dveh do sedmih dneh. Če zbolimo, ostanemo doma, poudarjajo na IVZ. Bolnik naj počiva in pije tople napitke. Visoko vročino znižujemo z zdravili za zniževanje temperature. Ob tem na IVZ poudarjajo, da gripo povzroča virus, zato je jemanje antibiotika brez učinka. Če se v nekaj dneh zdravstveno stanje bolnika z gripo ne izboljša, predvsem če visoka temperatura ne pade in se kašlju pridruži težko dihanje, na IVZ priporočajo posvet z izbranim zdravnikom, saj je verjetno prišlo do zapletov. (STA) Anketa Dela: rahla prednost SDS pred SD LJUBLJANA - SDS in SD sta znova zelo blizu druga drugi, DeSUS se jima hitro bliža, kaže Delova anketa. Oktobrska anketa, opravljena v tednu po lokalnih volitvah, kaže na ponovno rast zadovoljstva javnosti s političnimi strankami in vlado. Na vrhu lestvice priljubljenosti je predsednik republike Danilo Türk, drugi je predsednik DeSUS Karl Erjavec. Tudi ta mesec je največ anketiranih dalo svoj glas SDS. Na vprašanje, katero od strank bi volili, če bi bile volitve jutri, jih je to stranko izbralo 21,9 odstotka. Takoj za njo pa je SD, za katero bi glasovalo 21 odstotkov vprašanih. Na tretjem mestu je DeSUS, ki bi mu tokrat dalo glas 13,6 odstotka vprašanih. LDS je prejela 5,9 odstotka, SLS 5,6 odstotka, Zares 5,2 odstotka, SNS 4,6 odstotka in zunajparlamentarna NSi štiri odstotke glasov. Da bi volili katero drugo stranko, je odgovorilo 1,8 odstotka vprašanih, 6,5 odstotka pa jih na vprašanje ni znalo ali hotelo odgovoriti. Pestra vsebina oddaje Minute za po koprski TV KOPER - Oddaja Minute za (jutri ob 18.00 uri na TV Koper-Capodistria in v petek ob 14.50 na TVS 2) začenjajo na Slovaškem, ki jo je obiskala skupina slovenskih turističnih novinarjev z namenom promocije in da bi se izognili zamenjevanju Slovenije in Slovaške. Predstavili bodo tudi avtorje dokumentarnega filma o tržaškem slikarju Klavdiju Palčiču, ki je nastal v vseh štirih uredništvih RTV centra Koper-Capodistria, radijskem in televizijskem slovenskem in italijanskem programu. Dokumentarni film »Biti to, kar si« je nastal v okviru projekta »Sinovi dveh narodov-Velikani našega prostora«. Tudi Koper je za en dan postal evropsko mesto, tu pa so bili zbrani tudi mladi, ki so se pomerili na Mladinskih igrah treh dežel. S kamero so obiskali tudi 17. Primorski poletni festival, ki je bil vsebinsko bogat, čeprav izjemno kratek zaradi ve bolj skromnih finančnih sredstev, zapeljali pa so tudi z bohinjsko železnico. Mednarodno ocenjevanje medu SEŽANA - Čebelarsko društvo Sežana prireja že 11. mednarodno ocenjevanje medu, na katerem bodo 20. novembra v Povirju slavnostno podelili priznanja in nagrade najboljšim pridelovalcem medu. Senzori-čno ocenjevanje medu bo potekalo 30. oktobra, do jutri pa zbirajo vzorce pri Alenki Dolgan Štrucelj v Dolenji vasi 2 in Bogomirju Furla-nu v Sežani, Brkinčeva ul. 24. Poleg slovenskih čebelarjev so na tradicionalno ocenjevanje medu vabljeni tudi čebelarji iz Italije, Hrvaške, Avstrije, Češke, Bosne in Hercegovine ter drugih držav. Med bo ocenjevala mednarodna in državna komisija. Najboljši medovi bodo nagrajeni z zlatimi, srebrnimi in bronastimi priznanji. Najboljši trije medovi pa bodo prejeli še praktične nagrade in sicer: kraški pršut za 1. nagrado, kraško panceto za 2. nagrado in kolekcijo terana za 3.na-grado. (O.K.) Oborožena neznanca oropala zlatarno v središču Ljubljane LJUBLJANA - Včeraj okoli 17. ure sta neznanca oropala zlatarno na Wolfovi ulici v Ljubljani, so povedali na Policijski upravi (PU) Ljubljana. Eden izmed roparjev je bil oborožen s pištolo. Po podatkih policistov ni bil nihče poškodovan. Ker pregled v zlatarni do večernih ur še ni bil končan, materialna škoda in ostale okoliščine še niso znane. Roparja sta po ropu pobegnila. / ALPE-JADRAN Nedelja, 17. oktobra 2010 3 GORENJI TARBIJ - Tradicionalni praznik kostanja Za »novi« Burnjak precej manj zanimanja Dosedanji organizatorji praznika in domačini pripravili Naš Burnjak GORENJI TARBIJ - Vreme letos res ni bilo naklonjeno Burnjaku, tradicionalnemu prazniku kostanja v Gorenjem Tar-biju, na katerem se je v nedeljo zbralo precej manj ljudi kot v prejšnjih letih. Razloga za neuspeh pa verjetno ne gre iskati le v neugodnih vremenskih razmerah, temveč tudi v novi usmeritvi Burnjaka, za katero se je odločil lani izvoljeni župan Mauro Veneto s svojo desnosredinsko upravo, ki je organizacijo poveril ponovno ustanovljenemu združenju Pro loco Stregna, če vemo, da je bil beneški praznik v prejšnjih letih ne glede na vreme vedno dobro obiskan. Doslej je za Burnjak skrbelo domače društvo Polisportiva Tribil Superiore v sodelovanju z domačini in drugimi organizacijami. S časom se je Burnjak iz vaškega praznika razvil v odmevno čezmej-no prireditev kulturnega, turističnega in eno-gastronomskega značaja, ki je bila v korist celotni Benečiji in njenim obrtnikom ter kmetovalcem, ki so tam razstavljali in prodajali svoje izdelke, proizvode ter pridelke. Kljub temu pa novi župan Veneto z njim in z njegovo usmeritvijo ni bil zadovoljen, tako da je odločil, da so potrebne spremembe, ki pa se očitno niso ob- nesle. Ni bilo niti običajnega sejma kmetijskih in obrtniških izdelkov, na katerem so v glavnem razstavljali člani Kmečke zveze. Polisportiva Tribil Superiore pa je v nedeljo kljub nasprotovanju župana v sodelovanju z župnijo in prebivalci Gore-njega Tarbija priredila svoj praznik, ki ga je poimenovala Naš Burnjak. Med tradicionalno mašo je pel zbor Pod lipo, sledilo je mednarodno srečanje diatoničnih harmonikarjev, ki jih letos ni bilo prav veliko, ob 16. uri pa je v okviru mednarodnega festivala sodobne glasbe Kogojevi dnevi nastopil Brass kvintet hrvaškega Stalnega gledališča z Reke. Letošnji "novi" Burnjak pa se vsekakor še ni zaključil. V soboto bo na vrsti Rudarjeva odiseja (L'odissea del minatore) »Od duoma do cernega pakla« s Ferruc-ciom Clavoro in Nediškimi puobi. V nedeljo pa se bodo udeleženci v jutranjih urah spomnili prve svetovne vojne z zborom Le voci della foresta iz Paluzze in vojaki skupine Militaria 1848-1918 iz Turi-na in skupine Fiamme Verdi iz Srednjega. Popoldne bo igrala skupina Tokkaj, na sporedu pa je tudi poseben koncert in nastop zbora Le voci della foresta v cerkvi. (NM) Ob prihodu v Gorenji Tarbij obiskovalce pozdravi velik transparent z italijansko in angleško dobrodošlico, kar naj bi pričalo o svetovljanstvu nove usmeritve praznika kostanja nm DUNAJ Nagrada za dokumentarec o Borisu Pahorju DUNAJ - Dokumentarni film Boris Pahor - Trmasti spomin je zaradi visokih vsebinskih in oblikovnih standardov ter vzgojnega prispevka pri nagovarjanju evropske družbe konec tedna na Dunaju prejel priznanje Erasmus EuroMedia. Avtorja in scenarista filma, ki pod okriljem regionalnega RTV centra Koper-Capodistria nastal v okviru projekta Sinovi dveh narodov - Velikani našega prostora, sta Neva Zajc in Tomaž Burlin, ki se podpisuje tudi kot režiser. Priznanja Erasmus EuroMedia podeljuje Evropska ustanova za vzgojo in komunikacijo za izstopajoča dela in programe medijev, ki izhajajo iz evropskih vrednot in razvojnih načel evropske družbe. PREZGODNJA SMRT Odšla je Mirjam Koren Bolezen je mnogo prezgodaj pretrgala življenjsko pot Mirjam Koren (1949-2010), urednice, režiserke, velike ljubiteljice in poznavalke filma ter zelo razgledane ženske. Do pred kratkim je bila vodja programskega oddelka slovenskega radia in televizije v sklopu deželnega sedeža RAI, kjer je bila zaposlena od leta 1978. V RAI je prišla na osnovi natečaja v času po reformi iz leta 1975, to se pravi v obdobju velikih upanj in potem za javno ra-diotelevizijsko ustanovo tudi velikih neizpolnjenih načrtov in pričakovanj. Mirjam (pogreb bo v petek dopoldne najprej v Trstu, nato v Gorici) je močno verjela v javno poslanstvo RAI in se je za to vedno dosledno borila. Zelo težko je v teh nekaj vrsticah strniti vsa njena zanimanja, sadove njenega dela in njeno strokovnost. Ni bilo oddaje ali dokumentarca, ki se ga Mirjam ne bi lotila resno in strokovno, kar je v površnih in površinskih časih, ki jih doživljamo, žal bolj redkost kot pravilo. Doma je bila iz znane goriške trgovske družine, v Gorici je dokončala klasični licej, živela je tudi v Trstu, a nikoli razpeta med tema mestoma, v katerih se je istočasno počutila doma. Mirjam, ki je diplomirala iz sociologije na univerzi v Trentu, se je na splošno počutila doma v tem našem večjezičnem in večkulturnem območju. Ta njen življenjski prostor je segal vse do Beograda, od koder je bil doma njen mož Vuk Babic, režiser in razumnik, ki je prav zaradi Mirjam vzljubil Trst, Gorico in našo stvarnost. Pred vstopom v RAI je bila zaposlena pri Slovenskem raziskovalnem inštitutu (goriška podružnica) in v Gorici je začela razvijati svojo ljubezen do filma. Tam je bila aktivna v krogu intelektualcev, ki so se zbirali okrog Darka Bratine. Iz tega kulturnega miljeja se je rodil Ki-noatelje, s katerim je redno sodelovala kot avtorica in producentka. Poklicno življenje Mirjam Koren je bilo vsekakor vezano predvsem na javno radiotelevizijo, kateri je darovala vso svojo človeško in poklicno energijo. Najprej na Radiu Trsta A, potem na razširjenem programskem radijskem in televizijskem oddelku, ki ga je vodila od le- ta 2006 do upokojitve avgusta letos, ko je bolezen že krepko načela njeno telo, ne pa njene morale. Zadnjič sem jo srečal 13. julija med tržaškim srečanjem predsednikov Italije, Slovenije in Hrvaške. Pogovarjala sva se o (ne)vidljivosti slovenske televizije in o bližnjem prehodu iz analognega v digitalni televizijski sistem. Imela je še veliko načrtov, ki bodo ostali žal neizpolnjeni. Samo poglobljena raziskava v arhivih deželnega sedeža RAI bo prikazala, kaj vse je Mirjam napisala, režirala, posnela in uredila. Najbolj je imela rada osebna pričevanja tako znanih osebnosti, kot tudi t.i. malih ljudi. Ni delala razlik med tistimi, ki so bili slavni in poznani in tistimi, ki zaradi svojih dejanj niso zasloveli. Vsi imamo zanimive življenjske zgodbe, je pravila, bodisi ko je snemala dokumentarec o Titu ali zbirala pričevanja o deporti-rancih v fašističnih in nacističnih taboriščih. Zaupala in verjela je v mlade ustvarjalce, s katerimi in o katerih je posnela več filmov ter radijskih in televizijskih dokumentarcev. Svojo navezanost na javno vlogo RAI je Mirjam Koren dokazovala tudi kot sindikalistka in politično angažirana osebnost (v Demokratski stranki), ljubezen do gledališča pa izkazovala kot članica upravnega sveta Slovenskega stalnega gledališča. Z njo odhaja plemenita ženska, ki pušča za seboj veliko praznino. Sandor Tence DUNAJ - Prvič v zgodovini avstrijskega parlamenta Pripravili Dan narodnih skupnosti Pohvalne besede predsednice parlamenta Barbare Prammer, medtem ko je bil predsednik Centra avstrijskih narodnosti Marjan Pipp dokaj kritičen DUNAJ/CELOVEC - Uspešna premiera v avstrijskem parlamentu na Dunaju: prvič v zgodovini »hiše na ringu« je včeraj potekal Dan narodnih skupnosti, v okviru katerega se je v vsej svoji jezikovni in kulturni raznolikosti predstavilo vseh šest v Avstriji priznanih narodnih skupnosti - Slovenci na Koroškem in Štajerskem, Hrvati in Madžari na Gradiščanskem in Dunaju, ter Čehi, Slovaki in Romi). Na prvi »Dan« je vabila predsednica avstrijskega parlamenta Barbara Prammer, prireditev pa je organiziral Center avstrijskih narodnih skupnosti (CAN) na Dunaju na čelu s predsednikom Marjanom Pippom. Prireditev s kulturnim in političnim programom se je začela že dopoldne z nagovorom (socialdemokratske) predsednice parlamenta, sledila pa so predavanja, filmi, nastopi glasbenih in gledaliških skupin. Popoldan pa je potekal v znamenju okroglih miz, literarnih branj in druženja udeležencev ob petju in glasbi. Prammerjeva je v svojem govoru izpostavila pomen avstrijskih narodnih skupnosti za avstrijsko družbo ter poudarila, da gre za edinstveno prireditev, saj se v hiši, kjer zaseda avstrijski državni zbor in avstrijski zvezni svet, še nikdar niso istočasno zbrali pripadniki vseh v Avstriji priznanih narodnih skupnosti. Poudarila je tudi, da so manjšinska vprašanja posebej Predsednica avstrijskega parlamenta Barbara Prammer in direktor tinjskega doma Martin Pandel s skupino koroških Slovencev v dunajskem parlamentu letos poleti arhiv pomembna, »Dan narodnih skupnosti« v avstrijskem parlamentu pa naj bi to še dodatno poudaril. Naznanila je, da se bo zavzela, da bo avstrijski parlamenti tudi v bodočnosti oder raznolikosti. »Avstrija se mora svojim narodnim skupnostim vsekakor zahvaliti za raz- nolikost, pestrost, dobro vzdušje v državi,« je svoj pozdrav zaključila predsednica avstrijskega parlamenta. Predsednik Centra avstrijskih narodnosti Marjan Pipp je poudaril, da je »Dan« tudi priložnost, da se opozori na zamude Avstrije pri manjšinski zaščiti in pri iskanju skupnih rešitev. Ob tem je bil precej kritičen zlasti do razmer na Koroškem. »Dokler bodo pravice manjšin obravnavane zgolj kot obremenitev za večinsko prebivalstvo, tako dolgo ne bo zmagovalca, ampak samo poraženec, namreč manjšina,« je dejal Pipp. Pri tem se je navezal na izjave avstrijskega kanclerja Wernerja Faymanna, ki je za koroški dnevnik Kleine Zeitung v zvezi z zaskrbljenostjo glede dvojezičnih napisov na šolah in gasilskih postajah dejal, da se pogajajo izključno o dvojezičnih krajevnih napisih. Pipp se je jasno zavzel za več sredstev za manjšine, saj je obstoj narodnih manjšin v Avstriji po njegovem mnenju resno ogrožen. Manjšine potrebujejo skupno institucionalno predstavništvo, je še menil Pipp in opozoril, da so se tovrstne samoupravne enote že obnesle na Hrvaškem, v Sloveniji, na Danskem, v Estoniji, Belgiji oziroma na Južnem Tirolskem. Samo sosveti (kot so npr. v Avstriji) ne zadostujejo, je opozoril Pipp. Dolgoletni evropski politik Michl Ebner pa je z vidika Južne Tirolske nakazal pomen skupnih evropskih mehanizmov za zaščito manjšin. Nadaljnji višek včerajšnje prireditve v avstrijskem parlamentu je bilo tudi srečanje 150 šolark in šolarjev vseh narodnih skupnosti z vrstniki z Dunaja in iz Južne Tirolske. Ivan Lukan 4 Torek, 19. oktobra 2010 GOSPODARSTVO PODJETJA - Turinski dnevnik La Stampa o selitvi podjetij v sosednje države Celovec in Ljubljana vabita z nižjimi davki in manj birokracije Posebej dnevnik opisuje 17-letno zgodbo podjetja Julon Aquafil, ki ga vodi Edi Kraus TRST - Potem ko se je o italijanskih podjetnikih v Sloveniji pred dvema tednoma govorilo v televizijski oddaji Ballaro, se je včeraj o temi razpisala ugledna turinska Stampa. Pod naslovom Davki in birokracija - nova emigracija je emigracija podjetij, piše novinar Marco Al-fieri o tem, da podjetja ne delokalizirajo več, ampak se v celoti odseljujejo iz Italije. Ne gre torej več za velika podjetja, ki selijo dele proizvodnje z visoko stopnjo manualnega dela v države z nizko ceno delovne sile (kot se je v 90. letih dogajalo z Romunijo), ampak za selitev majhnih in srednjih podjetij v celoti v davčno in birokratsko ugodnejša okolja. Alfieri navaja Švico, kamor se je v bližnje kantone preselilo že okrog 300 podjetij, predvsem iz Lombardije in Piemonta. Majhna in srednja podjetja iz severovzhodne Italije, predvsem Trive-neta, pa se selijo v Avstrijo in Slovenijo. Avtor navaja Riccarda Illyja, ki je že pred leti opozarjal, da podjetja ne iščejo le cenenega dela, ampak okolje, ki jim ga Italija ni sposobna ponuditi. »Tondo že mesece govori, da je resnična energenca za to ozemlje fiskalna sirena Ljubljane in Celovca,« piše Stampa, ki nato navaja primere podjetij, ki so odprla proizvodne obrate na avstrijskem Koroškem (Danieli, Costan, Fbs, Pcs itn.). Podatke o italijanskih naložbah v Sloveniji je Alfier dobil v uradu slovenske agencije za spodbujanje tujih investicij Japti v Milanu. Lara Černetič in Rok Oppelt vabita italijanske investitorje z 20-odstotnim davkom na družbe, z davčnimi odbitki za naložbe v raziskovanje in razvoj, ki dosegajo tudi 40 odstotkov, in z energijo, ki je za 40 odstotnih točk cenejša od italijanske, da ne govorimo o spodbudah, ki krijejo tudi 40 odstotkov stroškov majhnih in srednjih podjetij, piše Alfieri. Za primer navaja podjetnike, kot so Bonazzi, Fantoni, Ernesto Noce-ra (o njegovi tovarni papirnatih salviet za gostinstvo Silografika v Selu je tekla beseda v oddaji Ballaro), pa tovarna okvirjev za očala Carrera Optyl, podjetje Technical, ki se ukvarja s tiskanjem kovin. Poseben članek Alfieri namenja zgodbi podjetja Aquafil iz skupine Bonazzi iz Verone. Podjetje, ki proizvaja sintetična vlakna, se je začelo v Sloveniji razvijati leta 1993 in je do danes v tri slovenske tovarne investiralo že 80 milijonov evrov. Kot naši bralci sicer vedo, vse dejavnosti skupine Bonazzi v Sloveniji vodi »naš« Edi Kraus, ki ni samo generalni direktor skupine Julon Aquafil, ampak ima tudi manjši lastniški delež. (vb) Giulio Bonazzi in Edi Kraus iz podjetja Aquafil, o katerem se je razpisala turinska Stampa kroma SEJMI - Kljub likvidaciji lokalne sejemske družbe Konec meseca peti sejem kave Triestespresso, ki še naprej raste TRST - V dneh od 28. do vključno 30. oktobra bo na tržaškem sejmišču peti sejem kave Triestespresso expo, za katerega vse napovedi kažejo, da bo rekorden kljub temu, da je šla tržaška sejemska družba v likvidacijo. O tokratni izvedbi bienalne sejemske prireditve so na včerajšnji predstavitvi na tržaški Trgovinski zbornici govorili likvidator sejemske družbe Gianfranco Nobile, predsednik tržaškega združenja za kavo Vincenzo Sandalj in direktor tržaškega sejmišča Alessandro Sietti. Povedali so, da letos pričakujejo več kot osem tisoč opereterjev kavnega sektorja iz 80 držav, medtem ko bo raz-stavljalcev 225, od tega 65 iz tujine (+7,2% glede na izvedbo 2008). Razstavljeni bodo surova kava, aparati za pripravo kave espresso, naprave in pripomočki za pripravo kave, stroji za obdelavo in pakiranje kave, embalaža, skodelice in drugi pripomočki, zastopano bo trženje, specializirani mediji in storitve, ki gredo od špedicijskih in logističnih do kon-zulence, programske opreme in stanovskih združenj. Tržaški sejem kave ostaja, kljub konkurenci, ki nastaja v drugih državah, eden najpomembnejših na svetu. Od leta 2006 do 2008 se je število razstavljalcev povečalo za 15 odstotkov, letos pa se obeta nov uspeh. Sicer pa povezanost Trsta s kavo sega v 18. stoletje, njegovo pristanišče pa je še danes eno najpomembnejših za pretovor kave, in sicer za uvoz surove kave in izvoz pražene oz. predelane kave. BANKE - V petek je bilo vodstvo ZKB v dvorani SKD Valentin Vodnik V Dolini se je zbralo veliko članov Danes zvečer v Briščikih četrto iz niza sedmih srečanj s člani, v petek pa bo sestanek na Opčinah S petkovega srečanja vodstva slovenske banke s člani v dvorani SKD Valentin Vodnik v Dolini kroma EVRO 1,3896 $ -1,40 DOLINA - Pretekli petek zvečer je bilo v dvorani SKD Valentin Vodnik v Dolini novo iz serije sedmih oktobrskih srečanj Zadružne kraške banke (ZKB) s svojimi člani. Na dobro obiskanem sestanku so se s člani pogovarjali predsednik, podpredsednik in direktor banke Sergij Stancich, Adriano Kovacic in Aleksander Vodopivec, ter vodja urada za člane Sabina Citter. Potem ko so jim opisali razmere na bančnem trgu in letošnje poslovanje ZKB, so udeleženci izvedeli za novosti, tako v poslovnem smislu kot pri poslovanju s člani. Večer je kot navadno sklenila razprava, med katero so predstavniki banke odgovarjali na zastavljena vprašanja. Naslednje srečanje je v koledarju že drevi ob 20. uri v dvorani KRD Dom Briščiki v Briščikih, in sicer za člane iz zgoniške in repentabrske občine. V petek, 22. oktobra, ravno tako ob 20. uri, pa se bo vodstvo ZKB sestalo s člani z Opčin in okolice na osrednjem sedežu banke na Opčinah. EVROPSKA CENTRALNA BANKA 18. oktobra 2010 evro (povprečni tečaj) valute 18.10. 15.10. ameriški dolar 1,3896 1,4089 japonski jen kitajski juan 113,00 114,28 ruski rubel mniickn niniia 9,2326 42,3575 61 6750 9,3568 42,5650 621320 II lUlJjISa 1 UUIJC1 danska krona rvritancKi ti ini" 7,4575 0,87470 7,4564 0,87750 1 LC11 OISI 1 Ul 1 L švedska krona nnr\¿i ^ 9,2871 8 1500 9,2230 8,0925 1 1UI VCjISa M Ul la češka krona 24,536 1,3359 24,515 1 3423 jviv.aijM 11 al lis. estonska krona m^HTarcki trtrint 15,6466 276,63 15,6466 274 18 1 1 ICtULO 1 OlSI IUI II 1 L poljski zlot 3,9226 1,4192 3,9050 1 4165 ISa 1 lausisi UUIGI avstralski dolar nAlnarcKi 1,4087 1,9558 1,4142 1 9558 uuiuaijisi icv romunski lev lii"/*\\/cki ifac 4,2815 3,4528 4,2765 3,4528 IILUVjISI IILaj latvijski lats nra7lMCKI fAal 0,7097 2,3369 0,7095 23213 uia£.njjisi icai islandska krona ti lira 290,00 1,9748 290,00 1 9808 lui jisa lila hrvaška kuna 7,3370 7,3355 EVROTRZNE OBRESTNE MERE 18. oktobra 2010 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) 0,25625 0,28906 0,45375 - LIBOR (EUR) - - - - LIBOR (CHF) 0,13250 0,17250 0,23833 - EURIBOR (EUR) 0,771 0,987 1,211 - ■ ZLATO ■ (999,99 %%) za kg 31.575,91 € +2,31 TEČAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 18. oktobra 2010 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 13,04 +0,23 KRKA LUKA KOPER LUKA KOPER 63,64 +0,26 -0,09 MERCATOR PETROL 152,71 +0,31 +0,86 TELEKOM SLOVENIJE 254,78 91,65 +0,93 +0,61 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA -AERODROM LJUBLJANA 23,24 DELO PRODAJA - -0,47 ISKRA AVTOELEKTRIKA 17,00 +3,03 NOVA KRE. BANKA MARIBOR 10,20 -1,07 KOMPAS MTS - - PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA 14,60 8,35 +0,34 +1,09 SAVA 426,74 180,62 -0,76 -0,01 ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 16,70 +0,30 MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: 18. oktobra 2010 +°,93 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLIANZ ATLANTIA ATLANTIA 1,139 88,85 +0,26 +1,60 BANCO POPOLARE BCA MPS BCA MPS 4,26 -0,43 +1,43 BCA POP MILANO EDISON EDISON 4,26 +1,43 ENEL 0,946 3,947 -0,73 -0,57 FIAT FINMECCANICA FINMECCANICA 11,72 +0,31 -0,68 GENERALI 15,44 +0,59 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 2,58 +2,38 LUXOTTICA MEDIASET MEDIASET 20,29 +0,30 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 5,02 7,12 +1,21 PIRELLI e C PRYSMIAN PRYSMIAN 6,39 +0,79 SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 31,79 -1,33 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 3,7 5,65 -0,14 +0,62 TENARIS TERNA 15,02 +0,40 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 3,14 0,106 +0,96 -0,66 UNICREDIT 7,85 1,90 +2,41 +2,97 SOD NAFTE (159 litrov) 83,18 $ +0,12 IZBRANI BORZNI INDEKSI 18. oktobra 2010 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana SBITOP, Ljubljana 837,49 1.211,32 +0,43 -0,47 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BIRS FIRS, Banjaluka Belex 15, Beograd SRX, Beograd BIFX, Sarajevo NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 1.904,11 857,30 1.438,66 608,40 249,95 1.481,37 2.094,35 -0,08 -0,11 +0,04 +0,06 +1,55 +0,86 -0,79 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSE 100, London CAC 40, Pariz ATX, Dunaj PX, Praga EUROSTOXX 50 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 11.149,02 2.477,77 1.184,34 1.223,43 6.516,63 5.742,52 3.834,50 2.670,86 1.133,6 2.850,72 9.498,49 3.1881,27 23.469,38 2.955,22 20.168,89 +0,78 +0,36 +0,69 -0,21 +0,37 +0,69 +0,19 -0,48 -0,74 +0,32 -0,18 -0,71 -1,21 -0,53 +0,22 / MNENJA, RUBRIKE Torek, 19. oktobra 2010 5 ISTRSKI ZORNI KOT Evropska in švicarska regionalna ureditev Miro Kocjan V hrvaških političnih krogih, pa tudi v saboru razpravljajo o namenu Iva Sanaderja, da se vrne kot v politiko in v parlament. Vse kaže, da je večina proti, pri čemer ugotavljajo, da je Sanader povzročil že toliko problemov, da bi njegova prisotnost v saboru bila nesporno nosilka novih težav. Teh pa že tako ni malo tako domačih kakor mednarodnih, kjer gospodarska in finančna recesija ne popušča. Takšno stanje seveda terja razpravo v »čistih okoliščinah«, kakor smo te dni večkrat slišali v Saboru. Oglasil se je tudi predsednik države Ivo Josipovič s stališčem, da se ne bo vmešaval v zadeve parlamenta, da pa zanesljivo nima namena, da bi sklical nove volitve. Poudaril je, da so ključna vprašanja Hrvaške pošteno razviti čisto gospodarstvo, poskrbeti za napredek države v celoti ter povečati napore za vključitev v Evropsko unijo, saj je mednarodno razpoloženje naklonjeno temu. Skratka, širi se glas, da Sanader predstavlja nevarnost, ki se je mora hrvaška politika mahoma znebiti. Tudi podpredsednik sabora Vladimir Šeks je obsodil Sanaderjev napor, da bi mu obnovili članstvo v saboru. Dejal je, da bi bila razprava o tem nevaren korak, bistveno pa je prav tako, da največje stranke, denimo socialni demokrati in Hrvaška demokratska skupnost (HDZ), temu nesporno nasprotujejo. Mediji ponavljajo predsednikovo stališče, da problem Sanaderja ne zahteva razprave. Številni poslanci poudarjajo, da je v državi korupcije že tako preveč. Skratka, nič ne kaže, da bi Sanader-ju uspelo. Tema dneva je tudi vprašanje hrvaških varčevalcev v nekdanji Ljubljanski banki. To je povezano s stališčem, da je Hrvaška tako rekoč »izdala« varčevalce. Zunanji minister Gordan Jandrokovic pa je, prav tako v parlamentu, rezko sporočil, da o tem sicer razpravljajo toda s temeljnega stališča, da naj se razprava o tem nadaljuje v okviru pogajanj o nasledstvu pod okriljem Banke za mednarodne poravnave v Baslu, kar da je nekaj po- vsem drugega kot »izdaja«. V Poreču je bil Civilni forum evropskih skupščin, kjer so pri razpravi o hrvaških naporih za vključitev v unijo med drugim spet ugotovili, da je »Istra pripravljena za Evropo«. Srečanje v Poreču je bilo pravzaprav prvi del letne skupščine ter organizacije, ki bo novembra v Istanbulu. Predsednik istrske regije Ivan Jakovčic je tako v pozdravu kakor v razpravi poudaril, da namerava istrska regija kar najbolj delavno sodelovati v tej organizaciji, saj je že neštetokrat pokazala, da je sposobna ne le sodelovati, marveč tudi živeti z drugimi evropskimi regijami. Nadvse zanimivo pa je stališče, da so le razlike med Evropsko unijo, s katero nameravamo še bolj sodelovati, in švicarsko regionalno ureditvijo, ki jo je detajlno razlagal Rolf Vorbugger iz kantona St. Gallena. Zgodovinsko dejstvo je, da je švicarska regionalna ureditev že dobro znana in uspešna ter mikavna za marsikatero državo. V tem duhu je Jakovčič tudi menil, da bo Istra v prihodnje kar natanko spremljala švicarski razvoj, ter da ne bo nasprotovala, mimo Evropske unije, uresničevanju tudi take švicarske upravne, to je regijske ureditve. Opozoril pa je, da so nekateri drugi predeli Hrvaške regijsko še zaostali in da bo treba zadevne napore povečati. V bistvu mediji prinašajo poročila o sestanku v Poreču pod zgovornim naslovom »da je Istra pripravljena za Evropo«. Tako imenovani Ozemeljski regionalni načrt je strateška listina za napredek regij na Hrvaškem so sklepali na okrogli mizi, ki je bila na Reki na pobudo vodstva kvarnerske regije. Mladen Črnjar, ki je ravnatelj regionalnega zavoda za ozemeljsko ureditev, je kot temelj razlagal, da bo treba v prihodnje, toda to ne na daljši rok, posvetiti daleč večjo pozornost racionalnemu gradbeništvu. V kratkem, je rekel, nameravajo sestaviti posebno komisijo, ki naj bi spodbujala tak razvoj. Dejstvo je, da je problematika še kako zahtevna, saj je gradbeništvo nosilec razvoja toda v čedalje bolj tesni in »življenjski povezavi« s problemi energetike, vode in seveda prometa, v kvarnerskega primeru posebno železniškega. Vse kaže, da bo omenjeni komisiji načeloval kar rektor univerze na Reki Pero Lučin. V bistvu gradbeniški napredek naj bi bil, kakor je bilo pogosto poudarjeno »bolj racionalen in vsestransko sprejemljiv«. Na obisku pri predsedniku kvarnerske regije Zlatku Komadini je bil ameriški veleposlanik na Hrvaškem James Foley. Pohvalno se je izrazil o tej regiji, dodal pa je še, da vidijo Združene države možnosti tesnejšega sodelovanja z njo. Te naj bi bile v turizmu, infrastrukturi in prometu. Ko-madina je soglašal, pri čemer pa je v zvezi s turizmom opozoril tudi na tako imenovani »zdravstveni« turizem. Rekel pa je tudi, da bi ameriško sodelovanje bilo še kako dobrodošlo pri urejanju uplinjevalnika na Krku. V po-štev pa naj bi prišla tudi dokončna ureditev letališča na istem otoku. Nadvse je uspela 38. reška edicija na pobudo Rdečega križa pod naslovom »Aktivna solidarnost«. Izstopa med drugim, da se je število prostovoljcev pri organizaciji Rdečega križa povečalo za blizu 500 oseb, omenjena edicija pa je bila v četrtek. Uspeli so zbrati 48.495 kun, razen denarja pa so zbrali nad 25 tisoč kilogramov oblačil, kar je 120 odstotkov več kot lani. Pozornost pa gre temu, da se je izjemno povečalo število oblačil za otroke, njim pa so namenili tudi vrsto drugih daril. Sliši se, da nameravajo na Reki spodbuditi tudi posamezne gospodarske organizacije, pa tudi druge, pri akciji »Aktivna solidarnost«. Porazno vreme, ki je bilo pred dnevi, je zlasti prizadelo Umag in njegovo okolico. Najhuje je bilo 19. septembra, ko so poplave povzročile materialne škode za blizu 50 milijonov kun. Načetih je bilo več kot 50 poslopij, vrsta komunalnih objektov, kmetijstvo je utrpelo za okrog 8 milijonov kun škode. Za Umag, spet ugotavljajo, pa je poseben problem obalna cesta, v bistvu promenada, ki je v primeru naravnih katastrof najbolj neposredna žrtev, skupaj z njo pa javna razsvetljava. HRPELJE KOZINA - Poslušalci napolnili športno dvorano Dobrodelni koncert Nika Polesa za dvigalo za posebno šolo v Divači HRPELJE - Športno dvorano Osnovne šole v Hrpeljah o je to nedeljo do zadnjega kotička napolnilo številno občinstvo, ki je prišlo na že tretji koncert, tokrat dobrodelni, ki ga je organiziral 20-letni virtuoz na diatoni-čno harmoniko Niko Poles, doma iz brkinskih Ritomeč, sicer učenec prof. Zorana Lupinca iz Šempolaja. Niko pa se ob igranju harmonike in kitare na Glasbeni šoli v Ilirski Bistrici uči še tube in klavirja. Že dolgo pa vodi svoj ansambel narodno zabavne glasbe Navihani lisjaki, ki bo okroglo obletnico delovanja proslavil marca prihodnje leto s koncertom in izdajo zgoščenke. Niko, ki igra harmoniko že 11 let, je prejel mnogo prestižnih naslovov. Je tudi mladinski svetovni prvak v igranju na diatonično harmoniko. Ta naslov si je priboril leta 2007 na tekmovanju v Italiji. Sedaj pa poučuje 20 učencev, starih od 6 do 76 let, ki so ob koncu skoraj triurnega koncerta prišli na oder skupaj z ostalimi sodelujočimi glasbenimi skupinami in posamezniki ter zaigrali pesem Na Golici. Izkupiček tokratnega koncerta, ki ga je poslušalo približno 1400 obiskovalcev, so namenili za plačilo dvigala divaške enote Centra za usposabljanje Elvire Vatovec (CUEV) s sedežem v Strunjanu. Kot je povedal ravnatelj CUEV Korado Lešnik so končno Niko Poles s številnimi nastopajočimi gosti, ki so se odrekli honorarju za nakup dvigala divaške enote Centra za usposabljanje Elvire Vatovec o.k. po 35. letih delovanja v Divači dobili nove prostore z ustrezno opremo, kar pomeni veliko pridobitev za 11 učencev in dve strokovni pedagoginji ter varuhinjo v podaljšanem bivanju. Vsem je čestital in izrekel zahvale tudi župan občine Hrpelje-Kozina Zvon-ko Benčič Midre. Dvigalo, ki je že nameščeno in deluje na posebni šoli v Divači in prav s pomočjo dobrodelnega koncerta, ki ga je Niko Poles pripravljal več kot pol leta, so ga tudi plačali. Nekaj sredstev pa so prispevale ob občini Hrpelje Kozina še sosednje občine Divača, Sežana in Ilirska Bistrica. Vrednost dvigala znaša 10 tisoč evrov. Tokrat so na dobrodelnem kon- certu nastopili številni znani primorski in slovenski narodno zabavni ansambli in posamezniki. S svojimi nastopi so občinstvo razveselili mlada domača pevka Nina Počkaj s pesmijo Naši Brkini, ki je postala nekakšna himna Brkinov, ansambel Venera, kantavtorka Marjetka Popovski, Primorski fantje, Akordi, Mladi Dolenjci, ansambel Roka Žlindra, Navihani Lisjaki in ansambel Saša Avsenika. Koncert, ki sta ga vodila Peter Poles in Vid Valič iz TV oddaje Slovenija ima talent, so popestrili humoristi Orjana, Vitorjo in Feručo iz koprske radijske oddaje Du,jest? Olga Knez PISMA UREDNIŠTVU Blazno resno o seksu (1) Delovna skupina profesorjev in učiteljev, ki sodeluje z gledališkim vodstvom SSG-ja pri oblikovanju ponudbe abonmaja Morski pes želi pojasniti sledeče: 1-Šolski referenti za gledališče in vodstvo SSG-ja že več let, stalno sodelujejo in skupno sooblikujejo vsebine abonmaja ter soglasno izbirajo predstave. 2-Predstava Blazno resno o seksu je bila namenjena izključno dijakom tretjih razredov nižjih srednjih šol in to ne zaradi vzgojno neprimerne vsebine, ampak zaradi tega, ker dijaki prvih in drugih razredov srednjih šol niso še dovzetni za podobne vsebine. 3-Izbira predstave Blazno resno o seksu je nastala na podlagi temeljitega razmisleka in po predhodnem ogledu predstave s strani nekaterih profesorjev. Naj ob koncu povemo, da so tako učenci kot profesorji po ogledu predstave izrazili svoje pohvalno mnenje. Delovna skupina dijaškega abonmaja Morski pes Za SŠ Igo Gruden prof. Mira Starc, za SŠ Ivan Cankar prof. Manica Maver in uč. Nadja Barazutti, za SŠ Simon Gregorčič prof. Boris Pangerc, za SŠ Srečko Kosovel prof. Majda Kodrič, za SŠ Sv.Ciril in Metod uč. Erika Kraljič, za SSG organizatorka Valentina Repini Blazno resno o seksu (2) Osupli in presenečeni smo v Prešernovem gledališču Kranj prejeli sporočilo naših kolegov iz Stalnega gledališča Trst v zvezi z našim nedavnim gostovanjem z družinsko komedijo BLAZNO RESNO O SEKSU avtorice Dese Muck. Iz tržaškega gledališča so nam sporočili, da je naša uprizoritev sprožila negativni odziv in ogorčenje pri docentki tržaških srednjih šol nad (po njenem mnenju) nekaterimi »spornimi vsebinami predstave«. Toliko bolj presenečeni smo tudi zato, ker se je omenjena »reakcija« zgodila prvič in to ob jubilejni 50. ponovitvi naše predstave, ki jo že drugo sezono več kot uspešno igramo v Kranju kot tudi širom Slovenije. Toliko bolj osupli pa smo tudi nad dejstvom, da se je ta »reakcija« zgodila v mestu, ki bi moralo biti po svoji kozmopolitski naravnanosti in svetovljanskem duhu zadnje, kjer bi se takšen odziv dogodil. Po nizu uprizoritev uspešnic Dese Muck iz trilogije BLAZNO RESNO ZADETI IN BLAZNO RESNO SLAVNI, ki jih je avtorica napisala že pred leti in po katerih je zaslovela med mladimi prav zaradi razbijanja tabujev glede odvisnosti od drog, slave in obravnavanja spolnosti med mladimi, smo se za uprizoritev slednje odločili prav zaradi izjemnega odmeva in povpraševanja po tovrstnih predstavah za mladostnike. In prav tretji del Desine »trilogije« BLAZNO RESNO O SEKSU je med kritiki ter publiko požel največji uspeh. Pedagogi in kritiki so namreč pohvalili prav izrazito VZGOJNO NOTO te predstave in njeno pomoč pedagogom za odpiranje dialoga pri tovrstni tematiki. Pri vsem tem pa moram izpostaviti tudi dejstvo, da naslov celo »zavaja«, saj predstava govori bolj kot o SEKSU prvenstveno o ČUSTVIH in zagatah ter dilemah PRVIH ZALJUBLJENOSTI MED NAJSTNIKI ter o OBDOBJU TELESNEGA IN ČUSTVENEGA DOZOREVANJA. Hkrati pa se uprizoritev dotika še drugih aktualnih tem od pedofilije do ekshibicionizma, nosečnosti in dileme splava, kot tudi problemov, ki jih imajo v zvezi z emocijami in partnerskimi odnosi predstavniki starševske (torej srednje) generacije. O tem sta v svojem eseju v gledališkem listu tudi izčrpno pisala strokovnjaka za problematiko najstnikov in partnerskih odnosov Albert in Leonida Mrgole iz društva VEZAL. Ob vsesplošni poplavi degutantnih pornografskih vsebin preko interneta, televizije in revij v najbližjem kiosku, ki so dostopni našim mladostnikom, se sprašujem, katere so te t.i. »sporne vsebine« predstave, ki jih omenja dotična docentka in si ob vsej analitičnosti uprizoritve že v isti sapi odgovarjam, da so le te očitno zgolj odraz njene pedagoške zadrtosti ter starokopitnosi. Predvsem pa me čudi, da se ta zadrtost in dvoličnost kažeta zdaj, leta 2010 v enem izmed najbolj »odprtih« in kozmopolitskih mest v Evropi in ne v kakšni provinci v Sloveniji, kjer smo prav s to predstavo gostovali in poželi neizmerno navdušenje tako mladostnikov, kot tudi njihovih pedagogov in staršev. Ti so izpostavili kvaliteto predstave prav v tem, da obravnava omenjena vprašanja na duhovit način ter s prepoznavnim Desinim humorjem in seveda, da govori o spolnosti nasploh in dozorevanju najstnikov brez lažnega sprenevedanja in moraliziranja. S spoštovanjem, Marinka Poštrak, vodja umetniškega oddelka in dramaturginja PG Kranj P.S. Za »razširitev« vpogleda v sodobni teater in »mejne« teme, ki jih obravnavamo v Prešernovem gledališču svetujem gospej docentki tudi ogled naših tematsko in uprizoritve-no bolj radikalnih uprizoritev Wil-liamssove Steklene menažerije v režiji Damirja Zlatarja Freya in Sperrovih Lovskih scen iz Spodnje Bavarske, ki radikalno obračunajo s provincializ-mom, homofobijo in zadrtimi malomeščanskimi moralizmi. (M.P.) Blazno resno o seksu (3) Spoštovani! Pišem vam, ker sem bila nemalo začudena nad pripombami in »strokovnimi oporekanji« s strani pedagoških delavcev, ki so jih javno izrekli po moji predstavi Blazno resno o seksu, v izvedbi PG Kranj. V svoji petindvajsetletni karieri sem zrežirala čez pedeset predstav in večina je otroških in mladinskih z ogromno ponovitvami, nekatere pa so na programu gledaliških hiš tudi desetletje ali več. Torej, svoje delo jemljem resno in odgovorno, saj je z mojimi predstavami zrastlo kar nekaj generacij otrok, med njimi tudi moja sinova. Gledališče, ki ga v Kopru vodim, je znano kot dobro in resno gledališče otroških predstav, večina mojih javnih gledaliških razmišljanj in delovanj pa je posvečena prav otroškim in mladinskim predstavam ter delavnicam za otroke in starše. Toliko o meni. Zdaj pa o predstavi. Blazno resno o seksu je zadnja od treh mladinskih predstav Dese Muck, ki sem jo režirala v PG Kranj. Pred tem sta nastali že uspešnici Blazno resno zadeti (njen ogled je priporočalo Ministrstvo za zdravje RS) in Blazno resno slavni, obe z več kot 100 ponovitvami. Vsi so z veseljem pričakovali tudi zadnjo iz trilogije Blazno resno- mladinsko uspešnico Blazno resno o seksu. Predstava se ukvarja z vsem, kar mladostnik doživlja na poti odraščanja, hkrati pa ga še vedno pušča v prijetnem svetu naivnosti, očarljivih zadreg in otroškosti. V njej je veliko pravih informacij o spolnosti, o spremembi svojega telesa in o čustvih, ki jih prevevajo. Predvsem pa je v njej veliko humorja, s katerim pisateljica opazuje predvsem svet odraslih, ki niso sposobni zaradi lastnih zadreg in frustracij spregovoriti z mladimi tako, kot bi morali. Predstava postavlja pred nas pubertetnike in odrasle, ki se pred problemi spolnosti obnašajo skoraj identično. Včasih so mladi celo bolj zreli od njih. Toliko o predstavi. Zdaj pa o kritiki. Vsaka konstruktivna kritika je za gledališče in za svet dobrodošla. Predvsem dobronamerna, tista, iz katere ne govori ogroženost in katerakoli nestrpnost ampak stvarno, večplastno dojemanje sveta in demokratičen duh sodobnega človeka. V želji, da bomo lahko vaše otroke in mladino še kdaj razveselili s svojimi predstavami, s katerimi ustvarjamo skupni kulturni prostor, vas lepo pozdravljam. Katja Pegan, režiserka predstave Blazno resno o seksu 6 Torek, 19. oktobra 2010 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu ULICA COLOGNA - Odkritje spominskega obeležja na nekdanjem posebnem inšpektoratu javne varnosti »Tu smo v krvi in mukah odkupovali svojo in vašo svobodo« Glavni govornik je bil v nedeljo zgodovinar Tristano Matta - Obeležje sta odkrili nekdanji zapornici »Dragi Milka, Meri, Jordan, Angela, Livio, Carmela, Sonja, Rožica, Bogdan in številni drugi, ki niste mogli biti danes z nami. Dragi tovariši bivši partizani in aktivisti, politični preganjanci in deportiranci v taborišča smrti, hvala vam in vsem onim, ki so - kot čiste žrtve z ničemer omadeževane - darovali svoja življenja za našo svobodo.« Tako je predsednica pokrajinskega VZPI-ANPI Stanka Hrovatin pozdravila res številne, ki so se v nedeljo, kljub zimskim vremenskim razmeram z dežjem in burjo, zbrali pred stavbo v Ulici Cologna 6-8. Tu so namreč na pobudo borčevskih organizacij VZPI-ANPI, ANPPIA in ANED ter s podporo tržaške pokrajinske uprave slovesno odkrili spominsko obeležje, ki v slovenščini, italijanščini, furlanščini in nemščini opozarja na srhljive dogodke krvavega obdobja od decembra 1944 do 30. aprila 1945. V danes zapuščeni stavbi je bil namreč med vojno nameščen posebni inšpektorat javne varnosti - kraj, kjer je zloglasna Collottijeva tolpa nečloveško mučila italijanske, slovenske in hrvaške partizane in aktiviste, njihove svojce in tudi čisto navadne ljudi. »Tu smo v krvi in mukah odkupovali svojo in vašo svobodo« piše na večji plošči, ki sta jo v nedeljo odkrili nekdanji zapornici, žrtvi nasilnih Collottijevcev Milka Čok Kjuder in Meri Merlak. V mrzlem jutru je partizanska melodija violine Jagode Kjuder, ki je spremljala proslavo, odmevala še bolj otožno in ob misli na okrutne, nepojmljive dogodke je prisotnim zmrznila kri v žilah. Spominsko obeležje ne sme biti le V smeri urinega kazalca: spominsko obeležje na pročelju stavbe v Ul. Cologna 6-8, violinski nastop Jagode Kjuder, spodaj pa nekdanji zapornici Milka Čok Kjuder in Meri Merlak kroma dolžnostno dejanje, je v nadaljevanju opozorila Hrovatinova, saj vrednote svobode, miru, enakopravnosti in sožitja moramo prenašati na mlade generacije, »ker je seme zla ostalo in ga gnojijo povsod tam, kjer se oblast odreka demokraciji.« Slovence in Italijane je pozvala, naj skupaj trdovratno vztrajajo za mir in prijateljstvo med narodi in državami, za enakopravnost, za socialno pravičnost. »Sfoatka, za pravo ustavno demokracijo v Italiji.« Slavnostni govornik je bil v nedeljo zgodovinar Tristano Matta. Uvodoma je prisotne spomnil, kaj se je dogajalo na sedežu policijskega inšpektorata (njegov prvi sedež je bil v znani Vili Triste v Ulici Bel-losguardo 8), ki je veljal za enega izmed najbolj zverinskih organizmov, ki so od leta 1942 na najbolj krut način uničevali vse, kar je »dišalo« po antifašizmu in slovenskem oz. italijanskem osvobodilnem gibanju. Zbrana pričevanja in poročila o procesih, ki jih je zbral Deželni inštitut za zgodovino osvobodilnega gibanja v Furlaniji-Julijski krajini (IRSML), jasno kažejo na sistematično in premišljeno delovanje, ki ga ni prekinil niti protestni poziv škofa Santina aprila 1943. Zgodovinsko odgovornost je treba iskati v fašizmu in ne izključno v tujem zlu - v nacističnih ali jugoslovanskih grozotah, kot se rado dogaja, je poudaril Matta in zaželel, da nam in mlajšim generacijam bi bilo tisto zverinsko obdobje v opomin; mučenje je žal še vedno razširjeno ne le v diktatorskih režimih, pač pa tudi v tako imenovanih demokratičnih državah. Mučencem iz Ulice Cologna so se poklonili tudi predsednica tržaške po- kroma ob častni straži tabornikov Rodu modrega vala in nastopu častnega voda italijanske vojske blagoslovil škofov vikar za Slovence Anton Bedenčič. Kje so bili predstavniki občinske uprave? Ob nedeljskem odkritju spominske plošče na pročelju stavbe v Ulici Co-logna, ki bo trajno opozarjala na grozodejstva in na žrtve zloglasne Col-lottijeve tolpe, je tržaški občinski svetnik Igor Švab pogrešal predstavnike tržaške občinske uprave. Švab se v svojem poročilu za medije sprašuje, ali so neugodne vremenske razmere prestrašile in preprečile predstavniku tržaške občine, da se udeleži svečanosti in pokloni spominu žrtev. »Ponovila se je zgodba izpred nekaj tednov, ko se predstavnik Občine ni udeležil spominske svečanosti v vili Tomažič ob prisotnosti slovenskega zunanjega ministra Žbo-garja.« Švab opozarja, da ne zadostujejo Dipiazzove obsodbe fašizma, požiga Narodnega doma in trpljenja primorskih Slovencev na uradni prireditvi v Ljubljani, ko pa se ne udeleži svečanosti v spomin na tragične dogodke polpretekle zgodovine v mestu, ki ga vodi. Svetnik izraža vse svoje obžalovanje in ogorčenost ter se sprašuje, ali prehajamo v že razburkano volilno obdobje in se zato občinski upravi ne zdi pomembno prisostvovati tako pomenljivi svečanosti. Morda pa bodo kot po navadi našli kak izgovor ali bo za vse krivo slabo vreme. Ženske in poezija V gledališču Miela se nadaljujejo srečanja iz niza Raz/seljeni. Drevi bo ob 20.30 na sporedu branje Ma-drigne v priredbi kulturnega mul-tietničnega združenja La tenda ter združenja pesnic La Compa-gnia delle Poete. Beseda Madrigne je tranzverzalni neologizem, ki v sebi združuje različne vloge žensk - matere, mačehe, botre. V verzih mednarodnih pesnic oziroma amaterskih pisateljic bo torej zaživela ženska, nežna, a vselej pokončna, vesela in obenem otožna ženska narava. Nastopile bodo pesnice Livia Bazu, Mia Lecomte, Sarah Zuhra Lukanic, Melita Richter in Candelaria Romero, ki bodo postregle še z verzi drugih kolegic. Vojna v filmih V knjigarni Minerva (Ul. San Nicolo) bodo drevi ob 18. uri predstavili publikacijo Guerra, ki je posvečena vojnim filmom in jo je uredil novinar in filmski kritik Roberto Nepoti. Z avtorjem se bo pogovarjal docent kinematografije Gianluca Guerra. Ob 21. uri pa bodo v video dvorani združenja La Cappella Underground (Ul. Economo 12/9) predvajali film Comma 2 Mikeja Nicholsa. Vstop na oba dogodka je brezplačen. / TRST Torek, 19. oktobra 2010 7 DEVIN-NABREŽINA - Razprava na izrednem občnem zboru Jus Nabrežina kuje transakcijo z devinsko-nabrežinsko občino Predlog transakcije predstavil predsednik upravnega sveta Walter Pertot Transakcija z devinsko-nabrežinsko občino o srenjskih zemljiščih je bila osrednja tema izrednega občnega zbora nabrežinskega jusa. Vodstvo jusa Nabre-sina Gemeinde, kot je njegovo uradno ime je sklicalo izredni občni zbor, da bi seznanilo člane z novim predlogom o transakciji, ki ga je jusu poslala predčasno v ogled Občina Devin Nabrežina. Za to temo je na občnem zboru vladalo veliko zanimanje. Kljub mestoma živahni razpravi s posegi nekaterih članov, ki so upravnemu svetu organizacije posredovali kar nekaj konkretnih predlogov, je bilo vzdušje ves čas mirno in konstruktivno. Predsednik upravnega sveta Walter Pertot je pred podrobno analizo predloga transakcije jasno povedal članom, da brez složnosti, enotnosti in združevanja bo težko doseči karkoli. Glede na zapleteno in zelo obsežno zadevo je predsednik Pertot razčlenil bodoče delovanje Ju-sa na tri dele. V prvi del spadajo strateški programi in cilji, oziroma čimprejšnji podpis transakcije z Občino Devin-Nabrežina v skladu s smernicami, ki jih bo določil občni zbor. Drugi del je namenjen operativnim pobudam, med katere spada tudi čiščenje suhljadi in odvečnih drevesnih vej ter dokončna ureditev poti za Vodico. S tem se je skupina članov začela ubadati že prejšnjo soboto in bo to nadaljevala nekaj mesecev v upanju, da ji bodo vremenske razmere naklonjene. Tretji del pa obravnava odprta vprašanja v zvezi s članstvom in administrativno problematiko. Nato se je začela predstavitev predloga transakcije z Občino Devin-Nabre-žina, tej pa je sledila razprava. Po razpravi, so člani z veliko večino glasov sprejeli osnutek predloga, ki je nastal po vrsti sestankov z županom Giorgiom Retom in odgovorno občinsko komisijo, ki jo vodi odbornica Tjaša Švara. V imenu upravnega sveta sta se predsednik Walter Pertot in tajnik Damian Pertot zahvalila članom za zaupanje in se obenem obvezala, da bodo v odgovoru občini nanizani vsi popravki, ki so jih posredovali člani na občnem zboru. Svoj pozdrav občnemu zboru je prinesel tudi koordinator Agrarne skupnosti Karlo Grgič, ki si je v svo-jemkrajšem posegu zaželel, da bi bila transakcija z občino Devin-Nabrežina čimprej podpisana. Med prisotnimi sta bila tudi deželni svetnik Igor Gabrovec in devinsko-nabrežinski občinski svetnik Slovenske skupnosti Edvin Forčič. Večer so člani občnega zbora nabrežinskega ju-sa zaključili z družabnostjo in okrepčilom. Nabrežinski »plac« bodo urbanistično preuredili kroma TRŽAŠKI OBČINSKI SVET - Postala je zaslužna meščanka Trsta Hack: sporno priznanje Desnica proti priznanju znanstvenici, župan Dipiazza pa je osvojil Decarlijevo resolucijo Svetovno znana znanstvenica Margherita Hack bo prejela priznanje zaslužne meščanke Trsta. Tako je na sinoč-nji seji odločil tržaški župan Roberto Dipiazza, ki je - po mestoma zelo živahni razpravi - osvojil resolucijo svetnika Občanov Roberta Decarlija o podelitvi visokega priznanja priznani znanstvenici, strokovnjakinji za astrofiziko. V svoji resoluciji je Decarli omenil visoka odlikovanja, ki jih je bila deležna Margherita Hack v Italiji in v tujini. Med razpravo so predstavniki posameznih političnih sil priznali znanstvenici visoko strokovnost, ni jim pa šla v račun njena politična dejavnost. Tako je vodja Bandellije-ve Unaltra Trieste-Drugi Trst Bruno Sulli Hackovi očital sodelovanje na številnih televizijskih oddajah, v katerih prihaja jasno na dan njena politična pripadnost. Zaradi tega »izvirnega greha« je napovedal, da njegova skupina ne bo podprla Decarlijeve resolucije, kar je potrdil tudi drugi član njegove skupine Salvatore Porro. Podobnega mnenja je bil tudi svetnik Nacionalnega zavezništva Vincenzo Rescigno, predsednik občinske komisije, ki je razpravljala o podelitvi priznanja. Tudi on ji je priznal strokovnost, ni pa mogel sprejeti njenega političnega obnašanja, ter napovedal, da bo glasoval proti resoluciji. Svetnik UDC Roberto Sasco je najavil, da podpira podelitev priznanja, opozoril pa je, da bi ne bilo primerno, ko bi se pri glasovanju mestna skupščina razdelila, ker to ne bi bilo znanstvenici v čast. Zato je predlagal, naj bi predlog »zamrznili«. Podobnega mnenja je bil tudi svetnik Dipiazzove liste Gianfranco Trebbi. Tudi on je bil za preložitev odločitve, »da bi poiskali čim širši konsenz«. Svetnik Decarli ni nameraval umakniti resolucije. V tako napeti situaciji je vodja Demokratske stranke Fabio Omero pozval župana Dipiazzo, naj si kot prvi občan prevzame odgovornost za podelitev priznanja tako čislani občanki, kar je Dipiazza zelo dostojanstveno tudi storil ter si s tem prislužil najbolj topel aplavz opozicije v vsej svoji dosedanji županski karieri. Na začetku seje je predsednik skupščine Sergio Pacor sporočil, da je dosedanji svetnik Nacionalnega zavezništva Bruno Rossetti prestopil v vrste Bandellijeve Un'altra Trieste. Načelnik te skupine Sulli ga je sprejel odprtih rok, ob tem pa opozoril, da je ostalo Nacionalno zavezništvo s tremi samimi svetniki, ima pa kar štiri občinske odbornike, od katerih je eden tudi podžupan, poleg tega pa dva občinska svetnika Nacionalnega zavezništva sta tudi predsednika občinskih komisij. Tako nesorazmerje je po njegovem mnenju neprimerno, zato je napovedal, da bo zahteval spremembo pri sestavi občinskih komisij. O sinočnji seji bomo še poročali. M.K. SV. IVAN, KJADIN, ROCOL - Rajonski svetnik DS-SSk Edvard Krapež pri županu Dipiazzi Katinara, problem parkirišča Govor tudi o kolovozu iz Lonjerja na Katinaro, o Ul. del Timo in o popravilu svetoivanske cerkve Rajonski svetnik Demokratske stranke-Slovenske skupnosti Edvard Krapež se je v prejšnjih dneh srečal s tržaškim županom Robertom Dipiazzo ter ga seznanil z najbolj perečimi problemi, ki zadevajo rajon Sv. Ivana, Kja-dina in Rocola. Tako je bil govor o ureditvi prostora pred katinarskim pokopališčem, o kolovozu, ki povezuje Lonjer in Katina-ro, o Ul. del Timo, o župnjiski cerkev pri Sv. Ivanu ter o rajonskem sosvetu. Kar zadeva parkirni prostor pred katinarskim pokopališčem mu je župan Dipiazza zagotovil, da bo sam v nekaj dneh preveril stanje tega parkirnega prostora. Svetnik Krapež je namreč vložil v rajonski svet vrsto resolucij o tej zadevi. Prvotno mu je bilo odgovorjeno, da morajo načrtovati poseg za asfaltiranje parkirišča. Drugič so mu občinski uradi odgovorili, da ne morejo poseči, dokler na parkirnem prostoru pristajajo helikopterji z bolniki za katinar-sko bolnišnico. V tretjem odgovoru je bilo zapisano, da se bo to uredilo po končani gradnji hitre ceste in njenih priključkov. Krapež je Dipiaz-zi omenil, da je o tem problemu preložil resolucijo tudi občinski svetnik Igor Švab. Za ureditev kolovoza med Lo-njerjem in Kati-naro s tlakovanjem ali z asfaltom je župan menil, da bi bil poseg predrag. Primerno rešitev bodo poiskali občinski tehniki, je napovedal. Krapež mu je pojasnil, da se » stvar vleče že več kot 20 let, in da je zato skrajni čar za njeno rešitev«. Ul. del Timo, ki povezuje Podlonjer z Ul. Damiano Chiesa - Brieg po domače - je že dve leti zaprta zaradi zemeljskega plazu. Prejšnji občinski odbornik je poudaril, da je treba za poseg izdelati načrt, kar pa v resnici ne drži. Zupan je Krapežu zagotovil, da bo poseg za odpravo plazu predvideval ureditev zidu in asfaltiranje ceste, kar bo opravljeno v teku leta 2010. Z novim državnim finančnim zakonom bi morali v deželi Furlaniji-Julijski krajini odpraviti rajonske sosvete v občinah. Ker pa gre za deželo s posebnim statutom, lahko deželna uprava izdela svoj zakon za rajonske sosvete. Na Krapeževo vprašanje, ali bo tržaška občina posegla pri deželi za ohranitev rajonskih sosvetov na Tržaškem, je župan Dipiazza odgovoril, da tega ne bo naredil, ker se njegov mandat izteka. Zupnjiska skupnost od Sv. Ivan bo morala počakati še dve leti, preden bodo verniki lahko spet prestopili prag župnjiske cerke. Zupnjiska skupnost se bo zato morala za verske obrede še dve leti posluževati velikega šotora. Občina je pred dnevi namenila 600.000 evrov za popravilo strehe in stropa ter fresk, ki so sedaj prepleskane z barvo. Od prvega posega, ko se je odkrušil pri glavnem oltarju majhen del stropa, sta potekli že dve leti. Skoro dve leti bosta sedaj potrebni za popravilo strehe in stropa. Skupno bodo tako minila štiri leta. Pred nekaj leti so pri Sv. Ivanu slavili 150-letnico obstoja župnjiske cerkve. Gradnja j trajala dve leti, z današnjo birokracijo pa bodo potrebna skoro štiri leta za njeno popravilo. To mnenje je rajonski svetnik Edvard Krapež iznesel tržaškemu županu Dipiazzi. OBČINA TRST Leva sredina: kdo sploh bo Cosolinijev tekmec? Leva sredina bo najbrž na novembrskih koalicijskih primarnih volitvah izbrala svojega tržaškega županskega kandidata. Zamisel o notranjih volitvah uživa načelno podporo pri Demokratski stranki, Slovenski skupnosti, občanski listi, zelenih, Italiji vrednot in treh levičarskih strankah (SKP, SIK in gibanje Nichi-ja Vendole), katerih pokrajinski tajniki so včeraj začeli soočenje o spomladanskih občinskih volitvah. O imenih niso govorili, začeli so namreč pri programu in pozdravili dejstvo, da želijo omenjene stranke skupaj sodelovati na upravnih volitvah, kar je že nekaj. Nobena skrivnost ni, da se Demokratska stranka nagiba k županski kandidaturi pokrajinskega tajnika Roberta Cosolinija. Edini, ki imajo nekaj pomislekov nad to izbiro, so pristaši poslanca Ettoreja Rosata, ki sicer cenijo Cosolinija, menijo pa, da je treba vprašanje kandidatur še poglobiti. Kdo bo Cosolinijev tekmec na primarnih volitvah, če sploh kdo bo, je v tem trenutku težko napovedati. Leve stranke pravijo, da se je treba najprej zediniti o programu, šele nato o imenih. Voditelji leve sredine včeraj niso govorili o Pokrajini in Miljah, kjer skoraj gotovo ne bo primarnih volitev. Zupan Nerio Nesladek in predsednica Maria Teresa Bassa Poropat, kot kaže, uživata široko podporo v zavezništvu, zato bi bile primarne volitve nepotrebne. Aktualna predsednica Pokrajine se bo v primeru kandidature skoraj gotovo pomerila z de-vinsko-nabrežinskim županom Gior-giom Retom, ki bo v primeru izvolitve moral zapustiti Občino. Bassa Poropat uživa podporo gibanje Levica, ekologija in svoboda (Vendola), ki je na nedeljskem kongresu postavila temelje za strankarsko delovanje na Tržaškem. Njene načrte sta predstavila pokrajinska glasnika Daniela Birsa in Giulio Lauri, ki bosta zastopala Trst na bližnji vsedrža-vni skupščini gibanja predsednika Apulije. Demonstracija proti »izgonu« glasbenikov Na Ulici delle Torri so se včeraj popoldne zbrali demonstranti, ki so protestirali proti nedavni odredbi tržaškega župana, ki omejuje poulične dejavnosti v mestnem središču. Tržaška občinska uprava se je s septembrskimi odredbami znesla nad berači, uličnimi zbiralci podpisov in uličnimi glasbeniki. Glasbenikom so prepovedali igrati predvsem v starem mestu,grozita jim globa (najmanj sto evrov) in zaseg glasbila. Protestniki so jim z včerajšnjo pobudo izrazili solidarnost. V petek stavka v sektorju prevozov V petek bodo krajevni prevozi okrnjeni, saj so pokrajinska tajništva sindikatov FILT-CGIL, FIT-CISL, UILTra-sporti, FAISA-CISAL in UGL podprla vsedržavno celodnevno stavko. Namen stavke je spodbuditi pripravo nove državne delovne pogodbe. Podjetje Trieste Trasporti obvešča, da bodo prevozi zagotovljeni od 6. do 9. in od 13. do 16. ure. Odpadla ena predstava Michelle Hunziker Igralka Michelle Hunziker je morala odpovedati zadnjo tržaško ponovitev predstave Mi scappa da ridere, 31. oktobra. V gledališču Rossetti bo torej nastopila le 29. in 30. oktobra ob 20.30. 8 Torek, 19. oktobra 2010 GORIŠKI PROSTOR / UNIVERZA - Protestne pobude proti zakonskemu osnutku ministrice Gelmini Profesorica Hack in rektor Peroni prav tako zaskrbljena kot študenti Oddelek za fiziko že sedmi dan zaseden, jutri bo zasedal akademski senat Na tržaški univerzi se nadaljujejo študentske protestne pobude proti zakonskemu osnutku ministrice za izobraževanje, univerzo in raziskovanje Mariastelle Gelmini. Osnutek počasi prestaja obravnavo v parlamentu, študentje in profesorji pa vztrajno izražajo svoje nasprotovanje ukrepom, ki naj bi po njihovem mnenju še zaostrili težave v tem sektorju. Najbolj živo je na fakulteti za matematične, fizične in naravoslovne vede, kjer je oddelek za fiziko že sedem dni zaseden. 92 študentov je v torek, 12. oktobra, prevzelo nadzor nad oddelkom in začelo organizirati predavanja in druge pobude ter seveda prenočevati v učilnicah. Okupacija naj bi se zaključila danes, jutri pa bodo študentje izročili članom akademskega senata dokument, v katerem pozivajo vodstvo univerze, naj odločno podpre protest in se zavzame za primerno rešitev. V prihodnjih dneh naj bi spet stekla redna predavanja, saj imajo študentje pravico, da se pripravijo na izpite. Včeraj so se študenti z omrežjem Sky-pe pogovarjali z nekdanjimi kolegi, ki opravljajo doktorat v tujini, spraševali so jih, zakaj so ubrali to pot in zakaj je raziskovalno delo npr. v Nemčiji kar udobno. Osred- nji dogodek pa je bilo popoldansko srečanje z Margherito Hack, ki je predavala o »svobodni znanosti v svobodni državi«. V polni dvorani stavbe H3 (160 gledalcev pa je predavanje v živo spremljalo prek interneta) je predstavnica »uporniških« študentov uvedla poseg znane astrofizičarke in se zahvalila predstojnikom oddelka in fakultete, ki se te dni soočajo z večernimi predavanji, zborovanji in spalnimi vrečami. Margherita Hack je izpostavila, da v politiki pogosto prevladujeta neznanje in arogantnost. »Vsi si polnijo usta z besedo inovativnost, kaj pa je to? Inovacije so sad raziskovanja. Nekateri vodilni politiki pa se tega ne zavedajo in sami delajo reforme, ne da bi se pomenili s pristojnimi ustanovami.« Italijanski vodilni razred že od nekdaj privilegira humanistične vede in zapostavlja znanost, le-ta je bila že za časa Croce-ja in Gentileja postranskega pomena. Na znanstvenih licejih je največ ur posvečenih humanističnim, »prvorazrednim« predmetom, mladi pa s težavo dojemajo, zakaj je znanost pomembna, je dodala Hackova. Po njenem mnenju je bila Rubertijeva reforma iz leta 1980 prva in edina dobra reforma univerz. Med drugim je uredila kariero raziskovalca in ustanovila doktorat. Margherita Hack kroma Sama meni, da znanstveni svet ni povsem svoboden. Prvič, ker mu primanjkuje sredstev, drugič pa, ker nanj še vedno vpliva Cerkev. »Cerkev si danes ne more dovoliti tega, kar je delala z Galilejem, vsekakor pa pogojuje politiko. Zakon št. 40 iz leta 2004 o umetnem oplojevanju je grozljiv. Določa, da ima zarodek dušo in zaradi tega onemogoča raziskovalcem, da bi pripomogli k zdravljenju hudih bolezni.« Vatikan je iz podobnih razlogov nazadnje kritiziral Nobelovega nagrajenca Roberta Edwardsa. Pogost je očitek, da so raziskovalci pohlepni. »Težko je biti pohlepen s tisoč evri na mesec. Jaz pa sem se po tolikih letih dokopala do 80 tisoč evrov letne plače. Nekateri nogometaši zaslužijo enako vsoto v enem dnevu.« Glede Gelminijeve reforme je Hackova dejala, da bi bila omejitev rektorskih mandatov (največ dva mandata) pozitivna, hkrati pa ministrica vsiljuje brisanje raziskovalnih pogodb za nedoločen čas: »Naši raziskovalci so najslabše plačani v Evropi, z novim žrtvovanjem pa bomo univerze uničili.Ko bi bila študentka, bi protestirala in okupirala.« Spregovoril je tudi tržaški rektor Francesco Peroni, ki je izrazil podporo študentom. Omenil je zapiranje knjižnic in laboratorijev ter nesistemsko razprševanje sredstev, vse to pa je posledica številnih napak »pri vrhu«. Pri delitvi sredstev mora država upoštevati prioritete. »Dobro vem, da ima Italija svojo vlogo na mednarodni ravni, a nisem prepričan, da so vojaške misije v tujini, kamor se izteka dober del javnega denarja, prioritetne v primerjavi z univerzo in raziskovanjem,« je dejal rektor in požel odobravanje v dvorani. (af) Univerzitetna dobrodošlica Na tržaški univerzi so ta teden na sporedu številna zanimiva srečanja. Danes ob 15. uri bo rektor Francesco Peroni v veliki dvorani osrednjega sedeža univerze izrekel dobrodošlico brucem in tujim študentom, ki so pripotovali v Trst v okviru programa Erasmus. V pritličju osrednje stavbe bodo svoje stojnice postavile študentske organizacije in društva, društvo CUS pa bo priredilo vrsto športnih dejavnosti. Ob 13. uri bosta društvi CUS in SGT podpisali dogovor o sodelovanju. V četrtek in petek pa bosta na vrsti dneva odprtih vrat, ko si bodo ponudbo posameznih fakultet ogledali dijaki višjih srednjih šol. Zanje bodo priredili posebna predavanja, konference in vodene oglede laboratorijev. Film Nord v Mieli V gledališču Miela bo jutri na sporedu spet nov filmski večer. V okviru niza Film Outlet bodo jutri ob 19. in 21. uri predvajali film Sever (North) v režiji Rune Den-stad Langlo. 30-letni Jomar - nekdanji smučarski as - si ob tabletkah privošči še plastenko žga-nice, zajaha motorne sani in se odpravi proti severu, kjer ima sinčka. Na potovanju v neznano srečuje sebi podobne, osamljene ljudi, ki mu pomagajo. Na festivalu v Berlinu je bil deležen laskavih ocen, zaradi rahločutne duhovitosti in proti-depresivne vloge. LA CONTRADA - Včeraj predstavitev Niza otroškega in mladinskega gledališča letos še bogatejša Otroško in mladinsko gledališče je teater La Contrada postavljal v središče svoje dejavnosti že ob ustanovitvi pred petintridesetimi leti, kot je na včerajšnjem srečanju v malem gledališču v Ulici dei Fabbri za predstavitev delovanja v sezoni 2010-2011 s ponosom poudarila Livia Amabilino, predsednica skupine, ki je pridobila status stalnega gledališča. Pred devetindvajsetimi leti so produkciji predstav za otroke dodali niz dopoldanskih predstav z gostujočimi skupinami, pred dvajsetimi leti pa še niz nedeljskih in prazničnih matinej. Letos so oba niza še dodatno obogatili, saj bo v prvem, ki se bo začel 9. novembra, na sporedu dvanajst predstav namesto običajnih osem, v drugem, ki se bo začel 21. novembra, pa kar petnajst. La Contrada se bo v okviru obeh nizov predstavila s tremi predstavami iz prejšnjih let, in sicer z igro za najmlajše o morju z naslovom Mare, s pravljico bratov Grimm z italijanskim naslovom Hansel in Gre-tel in z besedilom Xenije De Luigi Il segreto del-la matematica; obe sta primerni tudi za štirinajstletne gledalce. Za letošnjo sezono bo La Contrada pripravila predstavo z eno najbolj priljubljenih pravljičnih junakinj, Pepelko, vendar v manj znani različici, ki ima med protagonisti tudi čudežno drevo. Pravljico sta avtorici vključili v okvirno zgodbo o občutljivi in nekoliko plašni deklici, ki jo je prizadelo nasilno vedenje sošolca in ki ji ba-bičino pripovedovanje o Pepelki pomaga, da najde v sebi moč za prebroditev težavne situacije. Produkcija igre o Pepelki in čudeženemn drevesu spada v skupni projekt La Contrade in odbor- ništva za politiko miru Pokrajine Trst o pre-moščanju konfliktov in mirnem sožitju. Pokrajina Trst sodeluje z La Contrado še s projektom, ki je namenjen najstniški mladini in ki ga je med predstavitveno tiskovno konferenco predstavila pokrajinska odbornica za šolstvo in zaposlovanje Adele Pino. Tudi ta projekt je osredotočen na konfliktualnih medosebnih odnosih, predvideva pa gledališko delavnico, ki jo bosta vodila Maurizio Zacchigna in Maria Gra-zia Plos. Kot je povedala Adele Pino, se je Pokrajina odločila za posebno sodelovanje z gledališkimi ustanovami predvsem iz prepričanja, da je gledališka izkušnja z igralcem, ki nastopa v živo, nenadomestljiva in zanjo mladi ne smejo biti prikrajšani, kar bi se lahko zgodilo ob stalnem krčenju specifično tej dejavnosti namenjenih sredstev. Poleg La Contradine predsednice Livie Amabilino je o sporedu in načrtih spregovoril Valentino Pagliei, ki je odgovoren za otroško in mladinsko gledališče. Poudaril je, da so oba niza skrbno načrtovali, da bi v obeh bilo kaj primernega za vse starostne dobe; za tiste, ki iščejo dodatne informacije, so prenovili spletno stran, poleg tega lahko La Contradi pošljejo e-mail. Srečanje je Valentino Paglei sklenil s prizoroma iz predstave Giro giro tondo, ki sloni na bosanskih pripovedkah o Nasredinu in ki jo je pred leti na oder postavil Francesco Macedonio. Prizora, v katerih je nastopila še Daniela Gat-torno, sta bila zelo všeč otrokom šole Nazaria Saura, ki so bili prisotni na predstavitveni tiskovni konferenci. (bov) OPČINE - Koncert v cerkvi sv. Jerneja Slovenski komorni zbor z Martino Batič prevzel občinstvo Topel aplavze je sprejel nastopajoče že ob prihodu kroma Zborovska glasba ima po navadi svojo specifično publiko, nekateri koncerti pa združijo raznovrstne poslušalce. Tako je bilo v soboto v cerkvi na Op-činah, kjer je Zveza cerkvenih pevskih zborov v sodelovanju z župnijo sv. Jerneja in pod pokroviteljstvom Sveta slovenskih organizacij priredila enkratno gostovanje Slovenskega komornega zbora. Celovečerni koncert pevcev, ki v Ljubljani oblikujejo Vokalni abonma Slovenske filharmonije, je izredna pobuda, ki je bila še pomenljivejša zaradi doprinosa Martine Batič, ki je v lanski sezoni nasledila Mirko Cudermanu pri vodenju tega sestava. Priznana zbo-rovodkinja ni skrivala svojega veselja ob priložnostni vrnitvi v kraje, kjer je kot študentka utrdila svoje znanje pri društvu Vesela pomlad, in je z iskrenim nasmehom sprejela potrdilo o obojestranski, prisrčni navezanosti, ko jo je dolg aplavz številne publike pozdravil še preden bi zbor zapel prve note. Navdušeno ploskanje je nagradilo tudi vse izvedbe bogatega programa, katerega vezna nit so bile Marijine pesmi. Koncert se je pričel z glasbo slovenskega in mednarodnega mojstra Jacobusa Gallusa, latinsko besedilo Alma redemptoris Mater je nato postavilo most med renesanso in sodobnostjo z nekoliko romantično, občuteno izvedbo moteta Palestrine in noviteto, ki jo je Damijan Močnik napisal na osnovi harmonske in dinamične strukture, s katero je tudi v skladbi Ave Regina izkoristil zvočnost solidnega zbora. S sugestijami nabožnega besedila se je izraziteje povezala skladba Salve Regina Andreja Mis-sona s svojim prehajanjem od teme do luči preko uporabe zgovornih glasbenih prispodob. V osrčju koncertnega sporeda je bil poklon primorskim avtorjem, najprej s stilnim kontrastom dveh skladb Ubalda Vrabca in Danila Fajgla, ki ju je član zbora in organist Gregor Klančič zaigral na glavne orgle openske cerkve. Občinstvo je v tem delu programa verjetno spoznalo nekatere skladbe v novi luči, od Merkujeve kontemplativne Ave, gratia plena, Kogojevega Večernega zvona, skozi spevnost cerkvene literature Premrla in Bratuža do priljubljene Ave Marie Aleksandra Vodopivca, pri kateri je zborovodki-nja znala podpreti lirični značaj brez sentimentalnih pretiravanj. Posebno zanimiv je bil postanek pri ruski literaturi s primerjavo med tremi uglasbitvami besedila Bogorodice Djevo, kjer je vtis veličastnega pravoslavnega zvoka moduliral v različne pristope Čaj-kovskega, Stravinskega in Rahmaninova. Koherentno sestavljen program je sklenil Griegov klasik Ave maris stella. Slovenski komorni zbor je edini profesionalni pevski zbor v Sloveniji in njegova specifika je prišla do izraza v solidnosti podajanja, v uravnovešenosti in prepoznavni kompaktnosti zvoka, v zvezi s katerim bi pevcem, pikolovsko lahko očitali le pomanjkanje izrazitejših barv. Občinstvo pa je prevzela še posebej sposobnost posredovanja ekspresivnih oz. emocijskih aspektov skladb. Pozornost do edinstvenega značaja, stilnih in interpretacijskih zahtev vsake posamezne skladbe se je namreč učinkovito prenašala na zbor iz izvrstnega, artikuliranega dirigiranja Batičeve, ki je s tem nastopom potrdila ugledne dosežke profesionalne poti. Suverenost njenega vodenja je odraz osebne karizme in vseh etap njene umetniške poti, saj združuje nemško rigoroznost, slovensko natančnost in občutek za raznolik potencial zborovskega izražanja ter čustvenost primorskega temperamenta. Njeno sposobnost podajanja premišljenih sporočil je ob tej priložnosti okrepila osebna povezanost z občinstvom, ki ga je z zrcalno postavitvijo pevcev SKZ, pevsko objela v dodatku s svetlimi, nežnimi izrazi Bieblove priljubljene skladbe Ave Maria. Rossana Paliaga / TRST narodni dom Debata o knjigah Marina Voccija in Franca Jurija / RAZVOJNO ZDRUŽENJE REPENTABOR Gor in dol po Repentabru Od sobote, 16. oktobra, je na voljo zgibanka Gor in dol po Repentabru, in sicer v okviru prireditve S kolesom po Krasu, ki jo organizira Zavod za šport, turizem in prosti čas Sežana. Vabljiv turistični vodnik po Repentabru je pripravilo in izdalo Razvojno združenje Repentabor in je rezultat prostovoljnega dela članov združenja. Finančno pomoč pri izdaji te publikacije pa so nudili tudi Občina Sežana, Občina Repentabor ter Zadružna kraška banka. Razvojno združenje Repentabor je z izdajo tega vodnika uresničilo enega od svojih ciljev, to je promocija Repenta-bra, ki kljub delitvi v dve državi, predstavlja enoten geografski in kulturni prostor. Zgibanko sestavlja več tematskih sklopov. Rdeča nit je pravzaprav predstavitev vseh repentabrskih vasi (Repna in Cola v občini Repen-tabor, ter Vogelj, Vrhovelj in Dola pri Vogljah v občini Sežana). Poleg osnovnih podatkov o vaseh so tu zbrane različne naravne in kulturne znamenitosti omenjenih krajev ter informacije o domačih vinarjih, kamnosekih, gostincih, osmičarjih in kmetovalcih. H kompletni predstavitvi tega prostora pripomorejo tudi opisi prireditev ter predstavitve pohodniških poti kot: Pot kamna in kamnarstva, Pot na Medvek, Pot sedmih kalov, Pot na Tabor in Pot na Volnik. Pravo pašo za oči pa nudijo lepe fotografije, ki celotno vsebino še dodatno obogatijo. Zgibanka Gor in dol po Re-pentabru bo gotovo praktičen vodnik tako za obiskovalce kot za domačine, ki bi želeli izvedeti več o tem prostoru in uživati v njegovih lepotah. Danilo Ravbar Torek, 19. oktobra 2010 9 Gostilna BITA - Križ-Tel. 0402209058 - Jedilniki in info: www.triesteturismo.net Sreda, 20. oktobra, ob 18.30 Skupaj s Krožkom Fotovideo Trst 80 Vas vabi na — otvoritev fotorazsiave — JADRA - Luka Vuga Glasbena kulisa kitaristke Tanje Cibic iz Križa Vabljeni vsi prijatelji Okusov Krasa! Zaprto ob ponedeljkih in torkih Včeraj danes Danes, TOREK, 19. oktobra 2010 ETBIN Sonce vzide ob 7.26 in zatone ob 18.13 - Dolžina dneva 10.47 - Luna vzide ob 16.22 in zatone ob 3.46 Jutri, SREDA, 20. oktobra 2010 IRENA VREME VČERAJ: temperatura zraka 14,6 stopinje C, zračni tlak 1012,1 mb ustaljen, veter 51 km na uro vzhodnik, severo-vzhodnik, burja, vlaga 66-od-stotna, nebo jasno, morje močno razgibano, temperatura morja 17,5 stopinje C. [13 Lekarne Do sobote, 23. oktobra 2010 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Sv. Justa 1 (040 308982), Ul. Piccr-di 16 (040 633050), Milje - Lungomare Venezia 3 (040 274998). Nabrežina (040 200121) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Sv. Justa 1, Ul. Piccardi 16, Ul. Roma 15, Milje - Lungomare Venezia 3. Nabrežina (040 200121) - samo s pred- hodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Roma 15 (040 639042). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. ui Kino AMBASCIATORI - 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Cattivissimo me - 3D«. ARISTON - 16.30, 18.45, 21.00 »Quel- la sera dorata«. CINECITY - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Cattivissimo me -3D«; 16.10, 18.05 »Cattivissimo me«; 16.30, 19.45, 22.00 »Adèle e l'enigma del faraone«; 16.05, 18.00, 20.00, 22.00 »Buried - Se-polto«; 15.55, 18.00, 20.05, 22.10 »Step-Up 3D«; 19.55, 22.05 »Innocenti bugie«; 16.00, 21.30 »The town«; 15.50, 17.55, 20.00, 22.05 »Benvenuti al Sud«; 18.30 »Inception«. FELLINI - 16.30 »La passione«; 18.15, 20.15, 22.15 »The town«. V Narodnem domu (Ul. Fil-zi 14) bo danes ob 18.30 tekla beseda o odnosih med Slovenci, Istrani in ezuli v luči knjig Marina Voccija in Franca Jurija. Prireditelja srečanja, ki ga bo vodil novinar Primorskega dnevnika San-dor Tence, sta Slovenski klub in Skupina 85 pod pokroviteljstvom tržaške Hiše književnosti. Juri, ki je danes poslanec v slovenskem parlamentu, v knjigi Ritorno a Las Hurdes (Vrnitev v Las Hurdes-pri ljubljanski založbi Sanje je pred kratkim izšel slovenski prevod) piše o svojih življenjskih izkušnjah, ki so se prepletale z zgodovinskimi dogajanji, kot je bil razkroj SFRJ. To je po eni strani intimistična in avtobiografska pripoved, po drugi pa prerez časov, ki jih doživljamo. Avtobiografska je tudi Voccijeva knjiga Fughe e approdi (Begi in privezi), v kateri avtor izpostavlja svojo bit-nost Istrana in nato begunca, ki je doraščal v tesnem stiku s Slovenci. Zanimivo, da je Vocci zapustil politiko (bil je župan v Devinu-nabrežini), Juri pa se je po daljšem premoru dejansko spet vrnil v politiko. Slovenski klub je bil skupaj z združenjem Venezia Giulia-Dal-mazia pobudnik soočenja med Milošem Budinom in Luciom Tot-hom. Današnje srečanje v Narodnem domu pomeni vsebinsko nadgradnjo pobude z Budinom in Tot-hom, seveda z različnega zornega kota in z drugimi protagonisti. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Ben-venuti al Sud«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.15, 19.15 »Una sconfinata giovinezza«; 18.00, 20.00, 22.00 »Lo zio Bonmee che si ri-corda le vite precedenti«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.15, 17.45, 20.45, 22.20 »Gorbaciof«. KOPER - KOLOSEJ - 16.30, 18.30, 20.30 »Jaz, baraba - 3D«; 18.00, 20.40 »Jej, moli, ljubi«; 17.00, 19.00, 21.00 »Pi-ran/Pirano«. KOPER - PLANET TUŠ 19.00, 21.20 »Odpleši svoje sanje - 3D«; 16.50, 19.10, 21.30 »Čarovnikov vajenec«; 15.30, 20.40 »Jej, moli, ljubi«; 18.20 »Scott Pilgrim proti vsem«; 15.00, 17.00 »Legenda svojega kraljestva -3D«; 16.00, 18.10, 20.20 »Piran«; 15.40, 17.50, 20.00 »Jaz, baraba - sin-hro«; 16.40, 18.50, 21.00 »Jaz, baraba - 3D sinhro«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Cattivissimo me«; 22.00 »Inception«; Dvorana 2: 16.30, 18.20, 20.10, 22.10 »Step Up - 3D«; Dvorana 3: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »L'enig-ma del faraone«; Dvorana 4: 18.15 »Mangia prega ama«; 16.30, 20.30, 22.15 »Buried - Sepolto«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.30, 20.10, 22.15 »Benvenuti al Sud«; Dvorana 2: 16.45, 18.30, 20.30, 22.20 »Cattivissimo me - 3D«; Dvorana 3: 18.00, 20.00, 22.10 »Adèle e l'enigma del faraone«; Dvorana 4: 17.40, 19.50 »The town«; 22.10 »Innocenti bugie«; Dvorana 5: 17.30, 20.00, 22.00 »Step up 3«. H Šolske vesti RAVNATELJSTVO J. ŠTEFANA sporoča, da v sredo, 20. oktobra, ob 17. uri bo na sedežu zavoda (Vrdelska cesta 13/2) predavala staršem dr. D. Quarello na temo »Pasti interneta: pe-dofilija in zasvojenost«. Po predavanju bodo razredniki predstavili staršem stanje razreda in posredovali navodila ter gradivo za volitve za obnovo vseh razrednih svetov. Sledile bodo volitve. Računamo na polnošte-vilno udeležbo. NA DTZ ŽIGE ZOISA bodo volitve staršev v razredne svete v petek, 22. oktobra, ob 17. uri. Ob 18.00 bo staršem predaval dr. Bogdan Polajner na temo »Celostna vzgoja in škodljivi vzgojni slogi«. Vabimo k polnoštevilni udeležbi. 0 Prireditve ZADRUGA KULTURNI DOM PRO-SEK-KONTOVEL vabi na gledališko predstavo »Monolog za dva« v soboto, 23. oktobra, ob 20.30 v Kulturnem domu na Proseku. Igrata Aljoša Sak-sida in Fabrizio Polojaz. ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV vabi na 7. revijo zborov open-ske dekanije v soboto, 23. oktobra, ob 20. uri v župnijski cerkvi sv. Trojice na Katinari in na 11. revijo zborov de-vinske dekanije v nedeljo, 24. oktobra, ob 17. uri v župnijski cerkvi sv. Nikolaja v Mavhinjah. KD IVAN GRBEC Škedenjska ul. 124 vabi v nedeljo, 24. oktobra, ob 18. uri na ogled enodejanke »Nič ni tako, kot zgleda«. Tekst in režija Tatjana Malalan, igrata članici dramske skupine Tabor-Opčine Tatjana Malalan in Irene Pahor. SKD SLOVENEC iz Boršta in Zabrež-ca vabi v nedeljo, 24. oktobra, ob 17.30 v občinsko gledališče F. Prešeren v Bo-ljuncu na osrednjo proslavo ob 110-letnici ustanovitve društva. Spored: MePZ Slovenec - Slavec, govor in pozdravi, MePZ Tabor iz Savinjske doline, otroška in odrasla dramska skupina SKD Slovenec z lepljenko »Skrinja spominov«. BAMBIČEVA GALERIJA vabi na likovno razstavo Luciana Plehana En plain air, ki bo odprta do 3. novembra. Urnik: vsak dan 10.00-12.00 in 17.00-19.00, ob sobotah 10.00-12.00. @ Izleti KRUT ob priliki 10. srečanja »Starosta Mali Princ« letos v Kopru, vabi člane in prijatelje, da se v nedeljo, 24. oktobra udeležijo celodnevnega dogajanja, ki vključuje proslavo v Marezigah, posvečeno prvemu uporu proti fašizmu, ogled skupinske razstave in popoldanski koncert. Za izlet je še nekaj prostih mest. Podrobnejše informacije in prijave na sedežu krožka, ul. Cicerone 8/b, tel. 040-360072. SPDT prireja v nedeljo, 24. oktobra, avtobusni izlet na Matajur namenjen mladim družinam z otroki in ostalim planincem. Odhod s Trga Oberdan ob 8.00, s trga v Sesljanu ob 8.20. Družine z otroki naj pokličejo v večernih urah na 338-5953515 (Katja), ostali planinci pa na 040-220155 (Livio). TRŽAŠKA KMETIJSKA ZADRUGA organizira izlet 27., 28. in 29. oktobra. Z avtobusom se boste odpeljali do Plitvičkih jezer, prvi dan ogled spodnjih in drugi zgornjih jezer. V petek vas pričakuje otok Krk, vodeni ogled mesta in ekskurzija na otok Kosjun. Po kosilu ogled tipične torklje. Zainteresirani pokličite v jutranjih urah tel. št. 040-8990103 Laura oz. 040- 8990108 Roberta. Izleta se lahko udeleži kdorkoli, ne glede na to, če je naš član, oljkar oz. odjemalec. DRUŠTVENA PRODAJALNA NA OP-ČINAH organizira za člane Zadruge v soboto, 4. decembra, avtobusni izlet v Ljubljano z ogledom mesta v pred-božičnem času in kosilom na ljubljanskem gradu. Prijave sprejemamo v uradu Zadruge do 30. oktobra v jutranjih urah. Vabljeni! PO POTEH STRADIVARIJA - Violinski odsek Glasbene matice Trst organizira 3. novembra celodnevni izlet v Cremono. Učencem Glasbene matice nudi šola brezplačen ogled muzejev. Informacije v tajništvu šole na tel. št. 040-418605 vsak dan od 9. do 17. ure. PLANINSKA ODSEKA SK Devin in ŠZ Sloga, prirejata v nedeljo, 14. novembra, tradicionalno Martinovanje oz. avtobusni izlet v Gonjače (Goriška Brda). Program: odhod avtobusa iz Bazovice ob 10.00, ob 10.30 iz Na-brežinskega trga, vožnja do koče na Sabotinu, sprehod in ogled strelskih jarkov ter raznih rovov iz 1. svetovne vojne, sledi večerja (Gonjače). Vpis najkasneje do 12. novembra na tel. 040-200782 (Frančko) ali 040-226283 (Viktor). Prispevki Ob 13. obletnici smrti ljubljenega in nepozabnega moža Janka Guština daruje Rožeta 50,00 evrov za AŠK Kras. V spomin na Martina Zaghija darujeta Natalija in Katja Gregori 50,00 evrov za nižjo srednjo šolo S. Kosovel. V spomin na dragega moža in očeta Pavla Hmeljaka darujeta žena Sonja in sin Marko z družino 100,00 evrov za nabrežinsko cerkev. Namesto cvetja na grob Pavla Hmelja-ka daruje gospa Nevenka Terčon 20,00 evrov za nabrežinsko cerkev. V spomin na Marina Sedevcica darujeta David in Igor Ciak 50,00 evrov za združenje za rakasta obolenja AIRC. Ob 4. obletnici smrti Milkota Trampusa daruje družina 150,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. V počastitev spomina na prijatelja in tovariša Dragota Ote darujeta Edvin in Nerina Švab 100,00 evrov za pokrajinski VZPI-ANPI. 19.10.1997 19.10.2010 Janko Guštin Srce nikoli ne preboli. Z ljubeznijo z nami živiš. Tvoja družina Zgonik, 19. oktobra 2010 Zapustil nas je priljubljen, ugledni občan Drago Ota. Njegovo življenje je bilo plemenito, dejavno in vpeto v življenje naše ožje in širše skupnosti. S prizadeto družino delimo naše globoko sožalje. Demokratska stranka - Krožek Dolina Iskreno sožalje Meri in družini izrekajo Biserka, Jordan in Stojana Ob izgubi Dragija Ote izrekamo družini iskreno sožalje Borut, Lara, Mitja in Mira litiriEED :tlim iliiui[(i TJiLIID ffilILI ILDVElb «UflHItjifci kompn*)! »WH] j Püdsübnt LnfüriYiäLJ}c tu www.tefll trss^M in1o in vpisov-injt abonmajev v Hasyjni SSCi Ici-: BKzplilM ftwHIctMttlMJOl r.i iji -.Uij |iitiRiu^/ UttankHnxi^i jJcsi rDfimtlti t ; i j- 9 h i L r ] 11 i .■" ]lin (il.rtid PtflCTITE IN REZERVIRAJTE SVOJ SEEE2 Vpisovanje abonmajev do petka. 22. oktobra 10 Torek, 19. oktobra 2010 GORIŠKI PROSTOR / SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Gostovanje Slovenskega narodnega gledališča Drama Ljubljana Andrej Rozman Roza, Davor Božič pop-rock opera reiiser Matjaž Zupančič avtor glasbe Davor Boiič Petek, 22. oktobra 2010 ob 20.30 (red A, T, F) Sobota, 23. oktobra 2010 ob 20.30 (red B) Nedelja, 24. oktobra 2010 ob 15.00 (reda C, K) v veliki dvorani SSG Vse predstave bodo opremljene z italijanskimi nadnapisi MEDIGRE Abonmajska kampanja 2010-2011 Vpisovanje abonmajev pri blagajni SSG vsak delavnik 10.00- 15.00/17.00 - 20.00 Tel +39 040 362 542 brezplačna številka 800214302 Vrepentaborski občini na "Poklonu"hišica stoji, v njej družina Zenic Blasina živi. V soboto, 16. oktobra se je Aleksandra pridružila, da bo z Nickom in Kevinom smeh in jok delila. Mnogo lepih trenutkov želijo nonota Ludvik in Marta ter teta Erika ¿j Čestitke Ves kras naj zna, da MARIO PAHOR v Jamljah 80 let ima. Srečnih in zdravih dni ti kličemo prav mi vsi. Žena in otroci z družinami. Danes v Jamljah slavi MARIO 80. rojstni dan. Novakovi iz Mačkolj ti želimo vse najboljše in še veliko srečnih dni. Nicku in Kevinu se je pridružila sestrica ALEKSANDRA. Z mamo Tanjo in očkom Robijem se veselijo nona Milena, Claudio in teta Jadranka. Nik in Kevin sta sestrico ALEKSANDRO dobila. Gaja, Niko, Arlin in Lana komaj čakajo, da se jim bo pri igri pridružila. Štorklja je spet okoli našega vrtca letela in nam ALEKSANDRO v zibelko dela. Tako sta Nick in Kevin sestrico dobila. Celi družini želimo vso srečo, vsi iz vrtca A. Fakin na Colu. V soboto je naš dolgoletni član ALDO MARSETTI slavil okroglih 70 let. Vse najboljše in še na mnoga srečna in zdrava leta mu želi KD Fran Venturini. Ob priliki visokega jubileja gospe MARICE BLASON ji vsi sosedje voščimo vse najboljše. □ Obvestila TELOVADBA ZA DOBRO POČUTJE pri SKD Igo Gruden poteka po naslednjem urniku: ponedeljek in sreda 18.00-19.30; torek in četrtek 9.0010.30 in 10.30-12.00; sreda 9.0010.30. V JASLIH DIJAŠKEGA DOMA S. Kosovela je na razpolago še nekaj prostih mest. Dodatne informacije na tel. št. 040-573141 od 8. do 16. ure. DELAVNICI ZA STARŠE - Sklad Mitja Čuk prireja delavnice za starše danes, 19. oktobra, (od Para do družine) in v torek, 16. novembra, (Družina z adolescenti) na sedežu sklada, Prose- MLADINSKI KROŽEK »DOLINA« dolina prireja TEČflJ uiTinonmcMfKiii i» fKUPIflfKIll PIGÍOY Informativni: ' Mladinskem I Toplo vabljeni!!! ška ul. 131, Opčine od 17.30 do 19.00. Delavnico bodo vodile psihologinje dr. Antonella Celea, dr. Valentina Ferluga, dr. Jana Pečar in dr. Roberta Sulčič. Obisk delavnic je brezplačen. Informacije in prijave pri Skladu Mitja Čuk tel. 040-212289 ali na starsi@skladmc.org. Sočasno bosta delovali dve delavnici: v slovenščini in v italijanščini. Toplo vabljeni vsi starši, ki si želijo soočanja in izmenjavo izkušenj med starši in izvedenkami. JUS CEROVLJE vabi devinsko-nabre-žinske občane, ki so dobili nakaznice za plačilo ICI za pet let nazaj, naj se pridružijo na sestanek danes, 19. oktobra, ob 20. uri v dvorani igrišča v Vi-žovljah. MLADINSKI KROŽEK DOLINA prireja tečaj latinsko-ameriških in skupinskih plesov. Informativni sestanek bo danes, 19. oktobra, ob 20.30 v prostorih krožka v Dolini. Toplo vabljeni! PILATES - Skupina 35-55 pri SKD France Prešeren iz Boljunca sporoča vsem, ki bi rade pristopile k vadbi Pi-latesa, da se nov uvajalni tečaj začne danes, 19. oktobra (pet srečanj - vsak torek), od 18. do 19. ure, v telovadnici nižje srednje šole Simon Gregorčič v Dolini. Na vadbo pridite v oprijeti trenirki in s telovadno preprogo. Za vse ostale izkušene telovadke bo vadba Pilatesa, PBT in telovadbe potekala z nespremenjenim urnikom, ob torkih od 19. do 21. ure, v petkih pa od 18. do 20. ure. TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da bo danes, 19. oktobra, ob 20.45 na sedežu na Padričah redna pevska vaja. V soboto, 23. oktobra, bo koncert v Gradcu v Avstriji, odhod avtobusa ob 5. uri iz Padrič. V nedeljo, 24. oktobra, bo nastop ob 15.30 na proslavi v Na-brežini. KRD DOM BRIŠČIKI prireja v sredo, 20. oktobra, ob 18. uri v društvenih prostorih predavanje dr. Line Lo Faro - strokovnjak za bioenergetsko prehrano po tradicionalni kitajski medicini »Pravilna prehrana danes za dobro počutje jutri«. Vstop prost. Toplo vabljeni! OBČINA DOLINA in združenje AUSER sporočata, da bo začetek tečajev slovenščine in angleščine na šoli Gregorčič v Dolini v sredo, 20. oktobra, ob 18. uri angleščina za začetnike, ob 19.30 pa angleščina za nadaljevalce. (Info: 040-8329231). OBČINA ZGONIK obvešča, da bosta matični in anagrafski urad zaprta 20., 25. in 27.oktobra zaradi izpopol-njevalnega tečaja osebja. OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin Nabre-žina, Zgonik in Repentabor) in Zadruga L'Albero Azzurro obveščajo, da bo brezplačna ludoteka, namenjena otrokom od 1 do 6 let starosti, delovala v Igralnem kotičku Palček v Naselju Sv. Mavra ob sredah in petkih od 16. do 18. ure. Delavnice: 20. in 27. oktobra: »Jesenske barve«, »Z lista na list«; 22. in 29. oktobra: »Kostanjeve skulpture«, »Halinove pravljice«. Informacije na tel. št. 040-299099 od ponedeljka do sobote od 8. do 13. ure. SRENJA BOLJUNEC vabi svoje člane na dvodnevni tečaj za sečnjo, ki se bo odvijal v Boljuncu v sredo in četrtek, 17. in 18. novembra. Vpisovanje in vse podrobnejše informacije na sedežu srenje vsak torek od 9. do 12. ure, tel. št. 040-8325175, pri članih odbora ali po elektronski pošti na naslov: sre-nja.boljunec.boljunz.comune@gmail. com do 20. oktobra. UPRAVA OBČINE DOLINA obvešča, da bo urad demografskih služb (anagrafski - matični in volilni urad) zaprt v sledečih dneh: sreda, 20., ponedeljek, 25. in sreda, 27. oktobra, zaradi izpopolnjevalnega tečaja uslužbencev. VZPI - SEKCIJA DEVIN NABREŽINA Skd Igo Gruden in JUS Nabrežina vabijo na proslavo ob 40-letnici postavitve spomenika padlim v NOB, ki bo v Nabrežini v nedeljo, 24. oktobra, ob 15.30. Govor: Marta Ivašič - članica pokrajinskega odbora VZPI; Nastop TPPZ P. Tomažič in Godbenega društva Nabrežina. V KD Igo Gruden v Nabrežini bo v sredo, 20. oktobra, ob 18. uri odprtje razstave Boj proti na-cifašizmu in 40-letnica postavitve spomenika padlim v občini Devin -Nabrežina z Ivanom Vogričem in MePZ Igo Gruden. Urnik razstave: do srede, 27. oktobra, od 17. do 19. ure. AŠD MLADINA sporoča, da se začetni in nadaljevalni smučarski tečaji na plastični stezi v Nabrežini začnejo v četrtek, 21. oktobra, ob 16.30. Za prijave in vse potrebne informacije tel. št. 338-6376575. RAJONSKI SVET za Zahodni Kras se bo sestal v četrtek, 21. oktobra, na svojem sedežu (Prosek 159). KRUT obvešča, da v petek, 22. oktobra, od 15.00 do 16.30 steče tečaj psiho-motorike. Informacije in vpisovanje v Ul. Cicerone 8/b, tel. 040-360072. 60-LETNIKI DOLINSKE OBČINE POZOR! V soboto, 23. oktobra odhod avtobusa točno ob 8. uri izpred gledališča F. Prešeren v Boljuncu; ob 8.20 postanek na mejnem prehodu Ferne-tiči za sovrstnike iz krških vasi. Program: Cerkniško jezero, obilna malica, muzej, vožnja z lojtrnikom, grad Snežnik, družabnost. Priporočamo točnost! AD FORMANDUM sprejema vpise na tečaje slovenščine (stopnji B1 in B2), hrvaščine (stopnji 1 in 2), photoshop, priprava web strani, network fundamentals, oljkarstvo. Za informacije: tel. 040-566360, ts@adformandum.eu, www.adformandum.eu. KROŽEK AUSER ZA KRAŠKO OBMOČJE vabi svoje člane na družabno popoldne v soboto, 23. oktobra, s pri-četkom ob 16. uri. Srečanje se bo odvijalo v prostorih »Dopolavoro ferro-viario« v Nabrežini. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, vabi v soboto, 23. oktobra, na Pohod Zoro Starec po barkovljanskih klancih. Vodila ga bo prof. Marinka Pertot. Start izpred društva ob 15. uri, hoje bo približno tri ure. Pohod se bo končal v društvu ob paštašuti. Informacije na tel. št.: 040-415797 ali 040411635. SKD VIGRED vabi v soboto, 23. oktobra, na delavnico »Spoznajmo rastline, ki nas obkrožajo in se naučimo jih uporabljati v naši kuhinji«. Obvezna je predhodna prijava na e-pošto tajnistvo@skdvigred.org ali tel. 3803584580. KRUT obvešča člane, da bo ob ponedeljkih potekala individualna refleks-noconska masaža stopal. Podrobnejše informacije in prijave na sedežu krožka, ul. Cicerone 8/b, tel. 040360072. KRUT, ob priliki 10. srečanja »Starosta mali princ«, letos v Kopru, vabi člane in prijatelje, da se v nedeljo, 24. oktobra, udeležijo celodnevnega dogajanja, ki vključuje proslavo v Marezigah, ogled skupinske razstave in popoldanski koncert. Info in prijave v Ul. Cicerone 8/b, tel. 040-360072. KŠD ROJANSKI KRPAN sporoča, da bo 10. Rojan day v nedeljo, 24. oktobra. Pohod se prične pred svetoi-vansko cerkvijo ob 10.30. Vrtna veselica pri gospe Aniti (Ulica Olmi 23) od 13. ure. Poskrbeli bomo za paštašuto in glasbo. MISIJONSKA NEDELJA V BAZOVICI bo letos obeležena na poseben način. Že med mašo v nedeljo, 24. oktobra, bosta pela dva pevska zbora: domači mešani zbor Lipa pod vodstvom Ta-mare Ražem in gostujoči moški zbor Polšnik iz istoimenskega kraja ob Litiji (SLO). Po maši bodo moški imeli še samostojen koncert v bazovski cerkvi. Začetek maše ob 10.30. Vsi ljubitelji lepega petja lepo vabljeni! SHINKAI KARATE KLUB obvešča, da je v zgoniški telovadnici vsak petek od 20. do 21. ure osnovni tečaj samoobrambe. Informacije: 347-4033343. S KD LIPA iz Bazovice organizira v nedeljo, 24. oktobra jesenski pohod v okolico Bazovice. Zbirališče pri Kalu ob 13.45, pohod vodi Paolo Sossi. Vabljeni. SKD TABOR - V PROSVETNEM DOMU NA OPČINAH: v nedeljo, 24. oktobra, ob 18. uri gostovanje dram- ske skupine Brce iz Gabrovice pri Komnu s komedijo v treh dejanjih »Krojač za Dame« - Georges Fey-deau. Prevedel Tone Smolej, režiser Sergej Verč, jezikovna obdelava ter pomočnica režiserja Minu Kjuder. Vabljeni. O.N.A.V. - Tržaška sekcija italijanskega združenja pokuševalcev vina organizira v soboto, 30. oktobra, ob 16.00 obisk vinske kleti v Praprotu. Samo člane O.N.A.V. vpisujemo do 25. oktobra, od 26. oktobra dalje tudi nečlane in prijatelje. Informacije in prijave na spletni strani www.onav.it, na tel. 334-7786980 (Luciano) ali 3406294863 (Elio). SKD TABOR, OPČINE - PROSVETNI DOM od 25. oktobra med 15. in 17. uro se bomo vsak ponedeljek zbirale ženske krožka Ob pletenju še kaj... Pridružite se nam! SKD PRIMOREC vabi na volilni občni zbor v sredo, 27. oktobra, ob 20.00 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v Ljudski dom v Trebče. SKD VESNA sklicuje redni občni zbor v četrtek, 28. oktobra, v kulturnem domu Alberta Sirka. Prvo sklicanje ob 20.00, drugo ob 20.15. Vabljeni! JK ČUPA organizira za svoje člane fotografski natečaj »Potovati po morju: krajine, podobe in morske scene«. Rok za oddajo izdelkov zapade 30. oktobra. Pravila in druge informacije na www.yccupa.org. PO SLOVENSKIH PRAVLJIČNIH POTEH - ŠC Melanie Klein prireja brezplačna srečanja za otroke od 5. do 8. leta. Pravljičarka Martina Šolc bo otrokom podala pravljice iz slovenske in svetovne knjižne zakladnice, sodelavke ŠC Melanie Klein pa bodo po pravljici poskrbele za jezikovne in ustvarjalne delavnice. Srečanja bodo potekala v soboto, 30. oktobra, ter 13. in 27. novembra, od 15.00 do 16.30 v društvenih prostorih, v Ul. Cicerone 8. www.melanieklein.org, info@me-lanieklein.org, tel. 328-4559414. 30-LETNIKI se bomo 6. novembra zbrali in ob 20.30 v gostilni praznovali. Do 31. oktobra se odloči in na te številke prisotnost sporoči: Klara (339-5901531), Silvia (333-1314065), Sara (340-5937718) in Marko (3398243934). GODBENO DRUŠTVO VIKTOR PARMA TREBČE vabi k vpisu v godbeni-ško šolo, kjer lahko izbirate med pihali, trobili in tolkali. Za vse dodatne informacije lahko pokličete na 3473712578 (Luka Carli) ali pa se oglasite v Ljudskem domu v Trebčah vsak torek in petek od 20.30 dalje. OTROŠKI PEVSKI ZBOR GLASBENE MATICE TRST ima po novem vaje ob torkih ob 16.15 v Večnamenski dvorani Dijaškega doma v Trstu. Informacije na licu mesta ali v tajništvu šole (tel. 040-418605) vsak dan razen sobote od 9. do 17. ure. PILATES - SKD IGO GRUDEN obvešča, da vadba poteka ob torkih ob 18. ali 19. uri, ob petkih pa ob 19.15. Nadaljuje se vpisovanje za vadbo, ki bo pričela v novembru in sicer ob ponedeljkih od 10. do 11. ure. Tel.: 040200620 ali 349-6483822 (Mileva). TELOVADBA ZA RAZGIBAVANJE -Skupina 35-55 pri SKD F. Prešeren iz Boljunca obvešča, da se telovadba za gospe v zrelih letih redno vrši vsak torek in petek, od 9. do 10. ure. Zaradi velikega povpraševanja bomo dodali še dva termina in sicer ob ponedeljkih in sredah, z istim urnikom, od 9. do 10. ure. Vljudno vabimo vse telo-vadke, da se telefonsko čimprej javijo, od 12. do 14. ure na št. 040-228016 ali 333-3616411 (Sonja), da skupino razdelimo. Hvala za razumevanje in vabljene. SK DEVIN prireja smučarski sejem v Domu železničarskih delavcev, Na-brežina Postaja. Zbiranje opreme 3. in 4. novembra od 10.30 do 19.00, sejem pa bo odprt od sobote, 6. do nedelje, 14. novembra: ob sobotah in nedeljah od 10.30 do 19.00, od ponedeljka do petka od 16.00 do 19.00. REPENTABRSKA OBČINSKA UPRAVA zbira gradivo za izdajo nove številke občinskega glasila. Prispevke lahko oddate v občinskem tajništvu do 5. novembra. V pisni obliki ali po elektronski pošti na naslov: segrete-ria@com-monrupino.regione.fvg.it. OTROŠKE URICE v Narodni in študijski knjižnici - Slovenske ljudske pravljice, pripoveduje Alenka Hrovatin. Spored: sreda, 10. novembra, ob 17.00: Bela kačica s kronico; sreda, 1. decembra, ob 17.00 praznična pravljica. Vabljeni otroci od 3. do 7. leta starosti. AŠD SK BRDINA organizira sejem rabljene smučarske opreme v domu Brdina - Trg Brdina na Opčinah. V četrtek, 11. novembra, od 18. do 21. ure zbiranje opreme. Dnevi in urniki odprtih vrat sejma: petek, 12., od 18. do 21. ure, sobota, 13., od 16. do 21. ure in nedelja, 14. novembra, od 10. do 12. ter od 16. do 20. ure. Tel. št. 3475292058. JUS NABREŽINA vabi člane, da se udeležijo vzdrževalnega čiščenja Brščic. Čiščenje se bo vršilo vsako soboto od 9. ure dalje. Odpade v primeru slabega vremena. Zbirališče »Za Vodico«. Vsakdo naj s seboj prinese tudi potrebno orodje. ^ Turistične kmetije PAELLA Z REZERVACIJO-GLAS-BA V ŽIVO sobota, 23/10/2010 Bita-Ljudski dom, Križ Info: 040-2209058, 348-9234060 Id Osmice DRUŽINA SLAVEC je v Mačkoljah št. 133 odprla osmico. Lepo vabljeni! OSMICA je odprta pri Davidu v Sama-torci št. 5. Tel. št. 040-229270. Vabljeni! OSMICO je odprl Miro Žigon, Zgonik 36. Tel. št.: 040-229198. OSMICO je odprl Škerk, Praprot 20. Tel. št.: 040-200156. PAOLO IN MARINKA sta v Mavhinjah na Punkišči odprla osmico. V RICMANJIH sta Dario in Jelka odprla osmico. Toplo vabljeni! 0 Mali oglasi BUČE primerne za njoke, kruh, ipd. prodam. Tel. 0481-78125. IZKUŠENA GOSPA v gospodinjstvu in v negi starejših ljudi išče delo od 14. ure dalje, lahko tudi kakšno noč, z lastnim vozilom. Tel. 335-6445419. IŠČEM knjigo za nižjo srednjo šolo, avtor Ipavec Soltar, Naravoslovje 6 za 6. razred devetletke. Tel. št.: 040-212385 (v večernih urah). KUPIM JADRANSKE KOLEDARJE -letniki 1947, 48, 49, 50, 52, 54, 63, 66, 81 in 85 (tudi posamezne). Tel. št. 040-396013. NA STENI v bližini Jezera smo v nedeljo, 10. oktobra, našli dva ključa. Tel. št.: 333-3248011. NUJNO IŠČEM večjo pasjo uto v dobrem stanju. Telefonirati na št. 3381477061. PISARNIŠKE RABLJENE STOLICE s kolesi prodajamo po zelo ugodni ceni. Tel. št. 040-7786380. PO UGODNI CENI PRODAM 4 zimske gume 185/60 R14. Klicati v večernih urah na tel št. 040-412916. PODARIM lepo sivo mucko, tel. št.: 338-1492876. PRODAJAM Fiat 500, letnik 73, včlanjen v klub 500 - Trst, tel. št.: 3345770580. PRODAJAM krompir za rejo prašičev ter repo po zelo ugodni ceni; tel. 3202161383. PRODAM otroško diatonično harmoniko, uglašena C - F - B. Tel. št.: 3281271086. PRODAM vrstno hišo v Nabrežini, 110 kv.m., 3 nadstropja, 2 sobi, kuhinja, dnevna soba, dve kopalnici, klet, shramba, garaža in vrt 300 kv.m. Tel. št.: 349-7636352. PRODAM TRAKTORSKO PRIKOLICO - telefonirati ob uri obedov na tel. št. 040-231592. PRODAM diatonično harmoniko znamke kapš, glas CFB, v odličnem stanju. Tel. 340-8407043 v večernih urah. PRODAM opel frontera, 2000 cc, 4x4, letnik 1998, modre metalizirane barve, bencin, hard top, full optional, nove gume, v zelo dobrem stanju, ugodna cena. Tel. 333-1218106. PRODAM peč znamke piazzetta. Telefonirati po 17. uri na tel. št. 3332870593. UNIVERZITETNI ŠTUDENT pomaga pri učenju matematike in fizike dijakom višjih in srednjih šol. Tel. št.: 3935030720 (po 19. uri). Na SP na Portugalskem z najtežjim programom / 13 Sivitz Košuta in Farneti bosta nastopila na mladinskem SP v Dohi T 19 Fefe De Giorgi: »Matej Černic je v reprezentanci še brez svojega naslednika« ¿22 Bport ^L torkova priloga P Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu torkova priloga Primorskega dnevnika KOŠARKA - Jadranovci spet modri bojevniki POGLED Z VEJE »Druga muzika!« ?n.prišla je jesen.. Marij čuk Jadranovi košarkarji, na sliki je Christian Slavec, eden od veteranov moštva, so v prvih treh letošnjih nastopih dosegli prav toliko zmag. Značilna za ekipo je čvrsta obramba, a v soboto je zablestel tudi napad. V Spilimbergu so dosegli 86 točk kroma Potrkalo je. Najprej na glavo, ko mi je kostanj naredil bunko in nato v ušesu, ko mi je Saško Koren telefoniral. In vedel sem, da je tu jesen, že jesen, ko se sonce na nebu tanjša in se spet pojavlja športna priloga in moje srečanje z vami, polno napora, a tudi veselja. Rekel sem si, da bi moral najprej zamenjatifotografijo, ker letošnja jesen ni enaka lanski, je ena jesen več, najraje bi si nadel kapuco kot znameniti srbski Ivan, ki je skril svoj obraz, a jaz nimam kaj skrivati, saj odklanjam nasilje in za svoja dejanja odgovarjam z lastnimi očmi, srcem in kožo. Veliko zadev se je zgodilo na loku poletja, a začnimo pri zadnjih. V mislih še vedno odzvanjajo neverjetni dogodki v Genovi, kjer je peščica srbskih pretepačev z Ivanom na čelu celo onemogočila potek mednarodnega nogometnega srečanja. Slabše reklame svojemu narodu in državi vinjeni huligani ne bi bili mogli uprizoriti. Tristoprenapetežev je v hipu izničilo napore novega srbskega vodstva, da bi se približalo Evropi. Predstava v Genovi je bila klavrna in žalostna in je prešla meje športa, kot se dandanašnji v svetu zelo pogosto dogaja. .Športje postal rezonančni prostor vsakršnihfrustracij, političnega in socialnega obračunavanja, rasne nestrpnosti. Tem netolerantnim izpadom se na srečo mnogi zoperstavljajo odgovorno in nekompromisno, kot na primer sodnik Tagliavento v nedeljo v Cagliari-ju, ki je prvič v Italiji prekinil tekmo zaradi rasističnega zmerjanja interje-vega temnopoltega srednjega napadalca. Lep poduk. V isti sapi pa mi še ne gre v glavo, kako so mogli srbski huligani na tribuno, oboroženi z raketami, noži, steklenicami, kleščami, zakritih obrazov in umazanih src. Za nami je tudi Barkolana. Zaradi polomljenega kolena se je letos nisem udeležil (a tudi lani ne...), kar me je prepričalo, da mi že misel o sodelovanju na regati prinaša smolo, tako da sem pregrešno željo opustil za vse večne čase. Raje bom jadral po drugačnih, zemeljskih valovih, saj mi ni treba braniti slovenske časti na morju, to raje prepuščam Simčiču in Kosmini. Pa tudi ostalim, ki so letos nadvse pozitivno branili zamejske in čez-mejske barve, čeprav z angleškimi nazivi, razen Sidra in še koga. Vsekakor pa moram pripomniti, da prvo in drugo mesto slovenske jadrnice ni povzročilo nepopravljivih travm v tržaški nacionalni zavesti kot pred leti, ko je bila slovensko-slovanska nevarnost pravi bau bau. Nasprotno. Slovenija postaja tudi za krajevno gospodarstvo dražljiva dežela, varna, tam komunisti več ne jedo otrok, saj komunistov več ni. Še naš predsednik vlade se je o tem prepričal in je opustil opozarjanje o komunističnem zlu, sedaj praznuje celo Putinove rojstne dneve, kar pomeni, da tudi KGB ne vliva strahu v kosti. Njega sedaj bolj straši Fini... Žal se je tudi strašljiva moč nogometašev Krasa skrhala. Začeli so prodorno in postali pravi vsedržavnifenomen, potem pa je sledilo obdobje suhih krav, ki so ga, upajmo, prekinili z nedeljsko točko. A dobro vemo. Na vsakem področju se po začetnem navdušenju pokažejo težave, umetnost je v tem, da jih odpravimo z žlahtno vsebino in srčnostjo. Težave v življenju so nam dane zato, da spoznamo njegove prave strani, da odkrijemo prave vsebine, da vemo, komu v stiski položiti glavo na ramo. A to je že drugo poglavje, poglavje solidarnosti, navezanosti, čustva. Bližine. Stopamo torej v novo jesen, ko ljubiteljski šport razpne svoja jadra. Z njimi bomo pluli skozi prvenstva, uspehe in neuspehe. Na teh straneh bomo pripovedovali o tem in še marsičem. O našem in ostalem (ne)športnem gibanju. Tudi o črnih Ivanih in zlatih vilah in plemenitih princih. Verjemite mi, da te imam najraje. Pravljic in sanj nas ne more nihče prikrajšati. Premisa je obvezna. Prvenstvo je še dolgo in lahko se zgodi še čisto vse. Dejstvo pa je, da je odličen začetek sezone Jadranovih košarkarjev povrnil združeni ekipi in njenim privržencev, vrste katerih so se v lanski sezoni začele nevarno redčiti, pogum in veselje do košarke. Še med poletjem, potem ko je društvo vložilo na košarkarsko zvezo FIP prošnjo za ponovno vključitev v državno C-ligo, so mnogi zmajevali z glavo in se spraševali, ali je bila ta odločitev smiselna. Tri zmage v prvih treh nastopih so, če drugega ne, vsaj razblinile te dvome. Odločitev je bila pravilna! Zakaj so se jadranovci iz razbite vojske spet spremenili v modre bojevnike, pa bo treba še ugotoviti. Je k temu pripomogla čistka v ekipi, prihod Tomasinija in Cohena, gredo vse zasluge prekaljenemu trenerju Vatov-cu, je morebiti konkurenca slabša? Za odgovor na ta vprašanje je še prezgodaj. Zaenkrat je jasno. Orkester je približno enak, muzika pa se je popolnoma spremenila. fr 360° Ivan Kerpan & ali ali Fn r* • ^ '' Crismanci Crismancich SORODSTVENE VEZI Marko in Borut Ban ME (NE) ZANIMA Primož Bebler Novica Nikčevič ni več trener Vesne rM9M Mil I Fabio Ruzzier z normo za evropski pokal Na 15. strani Vtisi z odbojkarskega SP v Rimu Na 19. strani Odbojkarji začeli s spremenljivo srečo Na 18. strani Pri SK Devin navdušeni za gorsko kolesarstvo Na 19. strani Za Kras spet neugoden sodnikov podaljšek Na 20. strani 12 Torek, 19. oktobra 2010 GORIŠKI PROSTOR MURRAY DRUGIČ Škot Andy Murray je v finalu teniškega mastersa ATP v Šanghaju (3,24 milijona dolarjev) premagal Švicarja Rogerja Federer-ja s 6:3, 6:2. S tem je dosegel drugo turnirsko zmago v letu 2010, potem ko je prav Federerja premagal v Torontu. LEP (ROJSTNI) DAN Avstralec Stoner (Ducati) je zmagovalec domače dirke svetovnega motociklistične-ga prvenstva na Phillip Islan-du. V elitnem razredu mo-toGP je za svoj 25. rojstni dan premagal novega svetovnega prvaka Španca Lorenza (Yamaha), tretji je bil Italijan Rossi (Yamaha). / ZNANE FINALISTKE V jutrišnjem finalu osmih ženskih ekip na svetovnem gimnastičnem prvenstvu v Rotterdamu bodo nastopile Rusija, Kitajska, ZDA, Romunija, Velika Britanija, Avstralija, Italija in Japonska. Slovenke -26., so bile izločene tudi iz naslednjega SP 2011 v Tokiu, kvalifikacijah za OI 2012. PO PORAZU ŠE V BOLNIŠNICO Ukrajinec Vitalij Kličko je v Hamburgu ubranil naslov svetovnega prvaka težke kategorije verzije WBC. Čeprav je zmagal šele po točkah, je izzivalca, Američana Shanno-na Briggsa, poslal v bolnišnico z zlomljeno ličnico NOGOMET - V sedmem krogu A-lige Lazio vztraja, Del Piero kot Boniperti Belomodri ostajajo na vrhu, prvi zasledovalci Milančani - Udinese zmagal z enim samim strelom - Del Pierov 178. zadetek Zadel tudi Bačinovič Po uvodnih krogih, ko je bila lestvica A-lige postavljena na glavo, saj je marsikatera na papirju boljša ekipa začela sezono neprepričljivo, počasi postaja vrstni red nekoliko bolj v sozvočju s predprvenstvenimi napovedmi. Od favoritov je le še Roma na spodnjem delu razpredelnice, medtem ko se Juventus, Palermo in Sampdoria približujejo vodilnim. PRESENEČENJA - Če prelistamo lestvico sta morda največji presenečenji ravno na prvem in zadnjem mestu. Lazio vztraja na vrhu, Fiorenti-na pa se je po novem porazu znašla na dnu. Reja je tudi v Bariju dokazal, da Lazio ni slučajno na prvem mestu. Belomodri so zelo učinkoviti in proti Venturijevemu moštvu so gladko in zasluženo slavili. Glavne zasluge za zmago ima znova Hernanes, Lazio pa letos igra kot prava ekipa. Trenerju iz Ločnika je uspelo zediniti ekipo, ustvariti pravo vzdušje in be-lomodremu delu Rima vrniti tisti en-tuziazem, ki je verjetno manjkal vse od obdobja, ko se je Lazio boril za naslov. Pri Fiorentini se Mihajlovic ubada s številnimi težavami, poraz v Genovi (tokrat je na Marassiju vse potekalo mirno in brez incidentov) pa je sad pomanjkanja zagrizenosti Toskancev, kar je nedvomno zaskrbljujoče. Se bo predsednik Della Valle odločil za zamenjavo na klopi? SMRTONOSNI UDINESE, MILANČANI ZASLEDUJEJO - Udinese se počasi pobira in v Brescii je še drugič v prvenstvu zmagal. Guidolin pa nikakor ne more biti zadovoljen nad nastopom svojih fantov, saj so Fur-lani igrali neprepričljivo in zmagali po zaslugi edinega strela na vrata. Obratno si je domača ekipa priigrala kar nekaj priložnosti, a Handano-vič je vsakič primerno posegel. To je pač nogomet. Nikjer ne piše, da na koncu zmaga boljši. To v določeni meri velja tudi za Inter, ki je bil v Ca-gliariju v precejšnjih težavah, vendar Benitez razpolaga z odličnimi posamezniki. Trenutno najboljši izmed teh, Eto'o, je kaznoval Sardinjce in zagotovil črnomodrim drugo mesto na lestvici. Zdaj delita vlogo prvega zasledovalca milanski moštvi, saj Josip Iličič je že četrtič letos proslavljal gol na svojstven način ansa A-liga ni nikoli bila tako slovensko obarvana kot letos. Seveda je še najbolj opazna slovenska prisotnost v Palermu, kjer je dvojica Iličič-Bačinovič med glavnimi akterji navdušujočega začetka sezone Sicili-jancev. V nedeljo sta se celo oba vpisala med strelce. To za Iličica ni več novost, saj s štirimi doseženimi zadetki deli peto mesto na lestvici najboljših strelcev (in je z društvenim kolegom Pastorejem tudi prvi »nena-padalec«), Bačinovic pa je proti Bologni dosegel svoj prvi gol v sezoni. Gazzetta je Ili-čica ocenila z zelo visoko oceno 7,5, medtem ko si je Bačinovic prislužil čisto sedmico. Udinese je v Brescii nezasluženo zmagal, to je odkrito priznal tudi trener Guidolin, glavno zaslugo (ob strelcu edinega zadetka Cor-radiju) za osvojene tri točke pa nosi vratar Handanovič. Oceno 6,5 si je prislužil zaradi treh posegov po strelih Cordove, Caracciola in Ederja. V soboto si je Boštjan Cesar kljub porazu Chieva proti Milanu prislužil pozitivno oceno (6), ker je solidno igral v obrambi in povzročil Ibrahimovicev avtogol. Drugi Slovenec Chieva Jokič je celo tekmo opazoval s klopi. Igralec Bologne Krhin pa je še poškodovan. Napoliju ni uspelo zmagati v Catanii, kljub novemu Cavanijevemu zadetku. DEL PIERO KOT BONIPERTI - Juventus je v zadnjih krogih ujel pravi ritem. V nedeljo je Lecce odpravil z gladkim 4:0, zadnji gol pa je dosegel Del Piero. Za statistiko je zadetek pomemben, saj se je izenačil z Boni-pertijem in tako postal najbolj uspešen juventusov strelec v prvenstvenih nastopih. Sedanji in nekdanji kape-tan stare dame imata po 178 doseženih golov. Del Pieru je ta dosežek uspel v 429 nastopih, medtem ko je Boniperti moral odigrati še 14 tekem več. Zmaga Juventusa pa je zlasti zasluga dveh igralcev: Aquilanija in Krašica. Aquilani se je vrnil v Italijo po dokaj nesrečni sezoni v Liverpo-olu, kjer ni uspel dokazati, česa je zmožen. Trener Delneri mu slepo zaupa in nekdanji igralec Rome (in Triestine) postaja pravi steber vezne vrste. Krašic pa je bil na desnem pasu znova neustavljiv. »Za-pluuula, za-pluuula, zaplula je bar-čica moja, zaplula, zaplula, direktno v Tržaški zaliv ...« (Pozdravni napev I. Malalana, Športel, 11.10.) »Že dolgo je bilo splošno znano, da srbski navijači niso junaki iz Dinseylanda.« (Walter Veltroni, Porta a porta, 13.10.) »Njega sem v reprezentanco pripeljal jaz. Tam vztraja, ker ima srečo. Pri vseh točkah, ki smo jih nabrali, je bil zraven. Ko sem ga dal ven iz reprezentance, smo začeli izgubljati. Ima nekaj. Če ga ocenjujemo, kakšen je in kje igra, vemo, zakaj ne igra.« (Brane Oblak o Zlatku Dediču, Zur-nal24.si, 13. 10.) »Če bi Itaijani igrali po italijansko, bi bili veliko močnejši kot so. Vendar poskušajo igrati po ameriško, zato ne pridejo nikamor.« (Eden od košarkarskih pogledov Sergia Tavčarja, Primorske novice, 15.10.) »Ko odpiram kuverto z izvidi, zdrdram Cagliarijevo postavo leta 1970: Albertosi, Martiradonna, Mancin; Cera, Niccolai, Tomasini; Domeneghini, Nene, Gori, Greatti, Riva. To je moja mantra proti strahu.« (Novinar in nekdanji rakasti bolnik Giorgio Porrd, Sportweek, 16.10) »Ne razumem igralcev, ki pijejo do opitosti. Svojim nogometašem rečem, naj si raje privoščijo žensko kot pa pijačo.« (Roberto Mancini, The Observer, 17. 10.) ME (NE) ZANIMA »V Srbiji reagirajo v sekundi« Umetniški vodja Slovenskega stalnega gledališča v Trstu Primož Bebler dobro pozna srbsko miselnost. V Beogradu je diplomiral iz gledališke režije in v Srbiji je delal več kot desetletje. Ste spremljali razgrajanje srbskih navijačev v Genovi? Sem videl. Ja, ja ... In? Kar sem videl, je prava vojna. Začelo se je ob paradi ponosa v Beogradu: hude demonstracije, 200 ranjenih policistov, prav toliko demonstrantov ... No, in potem se je nadaljevalo v Genovi. Torej menite, da je šlo za nadaljevanje protestov, ki so se začeli v Beogradu? Tako. Rekli so, če se pri nas ne da nadaljevati vojne, dajmo jo pa v Genovi. Je morda v Srbiji tudi gledališka publika tako vročekrvna? Hja, je! Pri nas je publika odmaknjena, reagira pozneje. Kaj pa v Srbiji? V Srbiji reagira v sekundi. Celo do take mere, da razgraja kot huligani na štadionu? Ha ha. Podobno, kar se je zgodilo v Genovi, se je zgodilo na začetku devetdesetih let v Jugoslovanskem dramskem gledališču. Preprečili so predstavo. Šlo je za delo, kjer je bil glavni junak sveti Sava - zelo pomemben lik v srbski zgodovini. Na odru je bil prikazan nekoliko drugače, polno žensk je bilo tam in tako dalje ... No, igralcu, ki je igral njegovo vlogo, so zagrozili, da ga bodo ubili. Preselil se je s celo družino in si povsem spremenil videz. Grde stvari so se dogajale. Pustil si je rasti brado, pištolo je imel stalno ob sebi ... Grozno. (p.v.) NOGOMET - Liga prvakov Danes v Madridu Real proti Milanu Real Madrid proti Milanu, to je nedvomno najpomembnejši dvoboj tretjega kroga lige prvakov. Najbolj trofejna evropska kluba si bosta stala nasproti drevi ob 20.45 (neposredni prenos samo po satelitski in digitalni tv), tekma na Bernabeuu velja tokrat le za tri točke v G skupini, kjer je trenutno Real na prvem mestu s šestimi točkami in Milan mu takoj sledi s štirimi. Nedvomno ima letos tekma dodaten čar, saj sedi na klopi Reala Jose' Mourinho, ki je do junija treniral Inter. Zanj bo torej nekakšen der-bi, kar velja tudi za Ibrahimovica, ki je lani igral za Barcelono. Danes bo igrala tudi Roma. Proti Baslu je za Ranie-rijeve varovance imperativ zmaga, saj morajo proti Švicarjem po možnosti osvojiti v dveh tekmah šest točk, da si zagotovijo čim boljši izhodiščni položaj pred odločilnimi nastopi proti Cluju in Bayernu. Inter bo igral jutri proti Tottenhamu. Današnji spored: ob 18.30 Spartak Moskva - Chelsea, ob 20.45 Marseille - Žilina, Ajax - Auxerre, Real Madrid - Milan, Braga - Partizan, Arsenal - Šhakhtar Donetsk, Roma - Basel, Bayern - Cluj. Jutri: ob 20.45 Inter - Tottenham, Twente - Bremen, Schalke - Hapoel Tel Aviv, Lyon - Benfica, Rangers - Valencia, Manchester United - Bursaspor, Panathinaikos -Rubin Kazan, Barcelona - Kobenhavn. KOŠARKA - Višje državne lige Mahorič skoraj ustavil Sieno Proti Cremoni le tesna zmaga prvakov - VSenigallii za AcegasAps usodne zadnje minute Minuli konec tedna se je začelo 89. prvenstvo A lige. Kot smo napovedali, kaže, da bo tokrat tekmovanje le nekoliko bolj izenačeno: prvak Montepaschi Siena (Kaukenas 21) je že v uvodni tekmi z veliko težavo (68:71) zmagal v Cremoni, ki ga trenira Slovenec Tomo Mahorič, potem ko je večji del tekme zostajal. Marko Milič je bil med boljšimi in dosegel 15 točk. Tudi glavni tekmec Armani iz Milana (Manci-nelli 27) je v uvodni tekmi v soboto po podaljšku le s težavo zmagal v Teramu 83:89. Od ostalih tekmacev gre zabeležiti visoko zmago Lottomatice (86:61) proti Brindisiju, predvsem pa dobro igro mladega Bosanca Dedovica (18 točk) in Črnogorca Dasica (17). Trener Boniciolli je bil navdušen nad igro svoje ekipe in parafrazi-ral Mao Zedonga, rekoč da se dolga pot začenja vedno z majhnim korakom, Zmagala sta tudi Benetton in bolonjski Canadian Solar, omeniti pa gre tudi podvig Angelica Bielle (Goran Jurak 10 točk), ki je slavil v Caserti 87:91. V Legadue je videmski Snaidero ( Mathis 18, Harrison 20) po treh kolih še vedno nepremagan. Tokrat je Garellijeva ekipa s 75:85 zmagala v Veroliju. Korak drži le še Umana iz Benetk (Clark 37), ki je s 88:94 zmagala v Ferrari. Prvi poraz je na domačih tleh doživela Pistoia (Gregor Fučka 11 točk), ki je doma klonila Barcelloni 69:74. Napredovala bo samo ena eki- Tomo Mahorič pa, drugouvrščena pa le, če se bo predzadnja iz A lige odpovedala možnosti, da ji izplača 500.000 evrov (!) in se s tem izogne izpadu. Ali bo zaradi tega boj za 2.mesto bolj ogorčen kot za prvo? V amaterski A ligi je AcegasAps (Moruzzi 15, Maiocco in Colli 16) po izenačenem boju izgubil v Senigalii. Tekma se je odločila prav v poslednji minuti, ko so domačini bili prisebnejši od gostov. Dalmassonova ekipa ni mogla izpeljati začetnega načrta, da bi iskoristila premoč Magra in Benfatta pod košema, saj sta ju sodnika takoj obremenila z osebnimi napakami. Magro je tako bil na igrišču le 9 minut, Benfatto pa 8. Na zunanjih pozicijah pa so bili domačini boljši in Tržačani so držali korak z gostitelji le zahvaljujoč se večjemu številu pridobljenih žog. Ob zelo dobri igri Collija (učinek 30) sta tokrat povsem odpovedala Raspino (samo 3 točke s 17-odstotno realizacijo) in Busca (nobene točke, učinek -2), ki sta v tržaški ekipi ključna igralca. Postopoma pa prihaja v pravo formo Maiocco, ki je edini uspešno zadeval izza črte (4:8). Po štirih kolih sta nekoliko nepričakovano brez poraza le še Pavia in Perugia, ki si je na tujem privoščila favorizirano Brescio. AcegasAps je s polovičnim izkupičkom na 10.mestu, kar je glede na dosedanji težak razpored (3 tekme na tujem) še sprejemljiv rezultat. Marko Oblak / ŠPORT Torek, 19. oktobra 2010 1 3 POVABILO NA POGOVOR - Tanja Romano »Odločila sem se za največje tveganje« Na prihodnjem svetovnem prvenstvu se bo predstavila z najtežjim programom Seveda sem jezna, ampak se s preteklostjo ne obremenjujem,« pravi Tanja Romano. Do svetovnega prvenstva v umetnostnem kotalkanju, ki bo letos v obmorskem kraju Portimao na Portugalskem prve dni decembra, manjka še poldrugi mesec. Trinajstkratna svetovna prvakinja, ki je v zadnjem letu - na prejšnjem SP v nemškem Freiburgu in na letošnjem državnem prvenstvu v Roccarasu doživela dva »čudna« poraza proti mladi Italijanki Sbei, vsekakor kuje maščevanje. Tudi če tega ne bo priznala, je njen ponos ranjen. »Ko toliko let tekmuješ v samem vrhu in v njem vedno zmaguješ, je normalno, da ti lahko prej ali slej spodrsne,« pove najprej, vendar takoj zatem dodaja: »Tudi če v Freiburgu in v Roccarasu nisem tekmovala na vrhu svojih sposobnosti, nobena druga ni bila boljša od mene. Za javnost, za anale sem bila obakrat druga, moji sodelavci in tisti, ki se spoznajo na naš šport, pa vedo katera je resnica, katere so igre, ki so se dogajale v ozadju,« pove in pristavi, da o tem, kako so jo dvakrat opeharili ne želi več govoriti. Konec. Pika. Vendar če drezamo vanjo pove še, da so jo najbolj šokirale prenizke ocene, ki jih je na državnem prvenstvu prejela po odličnem nastopu v kratkem programu, in pa tudi to, da popolnost njenih skokov v primer javi z drugimi tekmovalkami »naenkrat« očitno ni več merilo za določitev najboljših. Tedaj ji je postalo jasno, da o prvaku ne bo odločalo znanje, temveč spletkarjenje. Zdi se ji, da je to predvsem slabo za razvoj njenega športa.»To kar se je dogajalo je zelo daleč od mene, nisem bila vzgojena v tem duhu, nikoli nisem pričakovala, da bi se mi lahko to zgodilo pri 27 letih,« je še povedala. Vendar je misel, da bi zaradi tega obesila kotalke na klin, razen, morda, takoj po tekmi in za hip, ni nikoli prešinila. »O tem kdaj bom nehala nikoli ne razmišljam pred koncem sezone. To tudi ni odvisno od rezultatov, saj se je v preteklosti že zgodilo, da sem kdaj izgubila, pa sem še tu. Jaz še kotalkam, ker mi je ko- »Tudi če v Freiburgu in v Roccarasu nisem tekmovala na vrhu svojih sposobnosti, nobena druga ni bila boljša od mene« talkanje všeč, tekmujem zase, to mi je v veselje, vem, da lahko kotal-kanju še veliko dam, hkrati pa mi ničesar ni treba več dokazati. Glede nadaljevanja kariere nisem sprejela še nobene odločitve.« Zdaj so misli v celoti usmer- jene v nastop na Portugalskem. Kjer hoče Tanja zablesteti v polni luči, hkrati pa je dogajanje na zadnjih dveh nastopih pokazalo, da bo morala tam tekmovati vrhunsko od začetka do konca. Nihče ji ne bo ničesar podaril.»Želim se oddolžiti. Od leta 2004, ko me je kronična poškodba golenice začela ovirati pri delu, količinsko nikoli nisem trenirala toliko kot pred letošnjim svetovnim prvenstvom. Po državnem prvenstvu smo se tudi odločili za zamenjavo dolgega programa. Nastopila bom s tistim s svetovnega prvenstva v Rimu leta 2005. Zdi se mi, da njegov flamenco najbolj ustreza mojemu temperamentu, mi daje največ mo- či. Prilagojen je novim pravilom, dodala pa sem mu tudi dva trojna skoka. Kratek program je tak, kot je bil v Roccarasu, a sem spet vnesla težji element kot je trojni rittberger, skok za moške, ki sem ga nazadnje izpustila. Odločila sem se pač za največje tveganje. Moraš tvegati, sicer je bolje, da ostaneš doma,« je razkrila načrt Tanja, ki bo na Portugalskem seveda tekmovala bodisi v prostem programu bodisi v kombinaciji, kjer brani naslov prvakinje. Za oba naslova se bo tam prvič, glej ga zlomka, potegovala tudi aktualna prvakinja v prostem programu Sbeijeva, kar je za Tanjo, čeprav tega ne omenja, zagotovo dodaten izziv. Žal se Tanja v teh dneh srečuje z nepričakovano težavo. Prejšnji teden je proti koncu treninga, bržčas zaradi utrujenosti, med izvajanjem trojnega skoka padla na desno roko in si poškodovala ko-ščici skafoida. Kljub temu, da nosi opornik, ne more in ne sme trenirati s polno močjo. Čuti tudi bolečine. Ta čas jo pravzaprav tolaži le napoved, da bodo na Portugalskem kotalkali na lesenem podu in ne na kaki drugi podlagi. »Zdravnik je povedal, da tvegam hujšo poškodbo, če spet padem na roko. To me pri delu močno ovira in zdaj že vem, da programa dela ne bom mogla izvesti tako, kot sem si ga zamislila. Poleg tega pa je bil to zdaj čas, ko bi morala z delom pospešiti, ne pa ga upočasniti,« je zaskrbljena Poletova šam-pionka, ki je znana po tem, da je pravi deloholik in perfekcionist. Drugače tudi ne bi moglo biti, če vemo, da je umetnostno ko-talkanje res svojevrsten šport, v katerem so tekmovalke pod izjemnim pritiskom. Ker projekt o svetovni ligi ali svetovnem pokalu, o katerem se je včasih govorilo, nikoli ni resnično zaživel, se za Tanjo »vse dogaja« le na dveh tekmah. V tistih dvanajstih minutah je meja med slavo in peklom resnično zelo tanka. Aleksander Koren ALI ALI Novo rubriko začenjamo z Matejo Cri-smancich, ki bo menda čez kratek čas diplomirala. Njeno področje so odnosi z javnostmi, zato se namiznotenisačica ŠK Kras iz študijskih razlogov večkrat pelje iz domače Bazovice v Gorico. Vsakodnevna postaja na njeni poti pa so zgoniška telovadnica in tamkajšnji treningi. Sto dni ovca ali en dan lev? En dan lev. Pri tem ni težav, ker sem itak rojena avgusta. Zato sem lev 365 dni na leto. Matej Černic ali Loris Mania? Loris Mania. Podpiram njegovo izbiro, da ne bo igral za reprezentanco. Petra Majdič ali Tina Maze? Petra Majdič, ker se mi je njena borbenost vtisnila v spomin. Mislim, da se po njeni želji do zmage lahko zgledujejo vsi športniki. V Afganistanu ali iz Afganistana? Iz Afganistana. Za odgovor bo dovolj to, sicer bi moral Primorski dnevnik na posebni strani objaviti utemeljitev. Prvi pogled ali spoznavanje? Spoznavanje. Na prvi pogled večkrat vidiš, kar ne ustreza realnosti. Restavracija ali osmica? Osmica. Raje izberem razposajeno vzdušje v prijetni družbi kot pa večerjo v fini restavraciji. Elegantno ali udobno? Odvisno od priložnosti. Vsekakor rajši udobno, saj velja italijanski rek »l'abito non fa il monaco« (obleka še ne naredi človeka). Poljsko cvetje ali rdeče vrtnice? Rdeče vrtnice. CD ali mp3? Trenutno CD. V avtu nimam mp3. Univerza ali praksa? Zmeraj praksa. Jaka Racman ali Miki Miška? Ne eno ne drugo. Te risanke me niso nikoli navduševale. V primerjavi sem Mikija Miško vsekakor gledala bolj pogosto. Sardinija ali Dalmacija? Sardinija. Bavisela ali Barcolana? Barcolana. Vlak ali letalo? Absolutno vlak, moje zvesto prevozno sredstvo do postaje v Gorici. Vlak, brez diskusije! V tej rubriki je bil začetni udarec tvoj. Komu pošiljaš žogo? Nogometašu Vesne Matteu Pipanu. (p. v.) 360 STOPINJ Ivan Ke Rad bi bil igralec ameriškega nogometa Ivan Kerpan (rojen 22. marca 1990) iz Križa je vsestranski športnik: ob rokometu, ki je tačas njegova glavna športna panoga, je kot otrok smučal, rolkal, igral nogomet in se ukvarjal z atletiko. S smučanjem se je agoni-stično ukvarjal do 1. razreda višje srednje šole in zbral nekaj dobrih rezultatov: bil je tudi dvakratni zamejski absolutni in mladinski prvak. Z atletiko se je ukvarjal v nižji srednji šoli pri tržaškemu društvu Marathon. Preizkusil se je v različnih disciplinah, najuspešnejši pa je bil v metu kopja za mlajše - vortexa, ko je bil 2. na deželnem prvenstvu. Nogomet je treniral pri Vesni, rokomet -zdajšnjo paradno panogo - pa je spoznal v nižji srednji šoli. Takrat je začel tudi redno trenirati pri tržaškem Pallamano Trieste. Letos maja je z ekipo U18 tržaškega rokometnega kluba nastopil na državnem prvenstvu in osvojil državni naslov. Uspešno rokometno pot v mladinskih kategorijah je obogatil tudi z nastopom v mladinski državni reprezentanci, s katero je nastopil na sredozemskih igrah in na kvalifikacijah za nastop na evropskem prvenstvu. Študent gradbenega in-ženirstva na tržaški univerzi je letos član članske ekipe Pallamano Treiste v A1-ligi. Stan: prost Ostali športi: smučanje Ostale dejavnosti in konjički: soft air, ples, nogomet Dnevniki, revije, T V-dnevniki, T V-oddaje: Primorski dnevnik/ Fo-cus/TG1/ Annozero/Su-pernatural Spletna stran: facebook SPORTNA SLIKOVNA KRIŽANKA Knjiga na nočni omarici: Alamut Najljubša glasba: pop Najljubši film: Matrix Moj lokal: Savo Najljubša jed: pica Najljubša pijača: voda Mi je všeč/mi ni všeč: iskrenost,poštenost/hi-navščina, aroganca Najljubši športnik: Hermann Maier Najljubša osebnost: Che Guevara Najljubše počitnice: Pag 2010 Če ne bi izbral svojega športa, bi rad bil ... igralec ameriškega nogometa Moja himna: Vstala primorska Moj vrstni red (šport, ljubezen, zdravje, prijatelji): zdravje, prijatelji-ljubezen, šport SESTAVIL LAKO REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI RADIO IN TV SPOREDOV KOS SUKANCA NIZEK ŽENSKI GLAS OTIS REDDING KOŠ. TRENER IN NOVINAR DAN ... LOJZE KOZAR NORDIJSKI BOGOVI DRAGO OTA TEGA LETA OČRT, BESEDNI PRIKAZ PRELAZ OB NASELJU ARABBA, PASSO ... JUPITROV SATELIT ITAL. SLIKAR (GUIDO) LIVIO SEMOLIČ SL. NOVINAR ŠTAKUL OVČJI SAMCI GENOVSKA RIVIERA KITAJSKA U-TEŽNAMERA OČE ITALIJANSKO MOŠKO IME BRAZ. MESTO ... PAULO MOŠEJA V JERUZALEMU OTOŠKA SKUPINA V ALEUTIH GORIŠKI ODBOJKARSKI KLUB CARLOS TOBAR IRSKI BRINOVEC DRŽAVNA BLAGAJNA ŠPANSKO ŽENSKO IME ZEC NIKOLA NEKDANJA MADŽARSKA DEJSTVO, KI NI PODVRŽENO KRŠENJU NORM IZRASTEK ŽIVČNE CELICE RUSKO ŽENSKO IME KRAJ PRI POREČU SLOVARČEK - AKSA = mošeja v Jeruzalemu • AKSOM = izrastek živčne celice • IO = Jupitrov satelit • TAN = kitajska utežna mera 14 Torek, 19. oktobra 2010 GORIŠKI PROSTOR / DRŽAVNA C-LIGA - Po tretji zmagi Jadrana Qubik caffè Uspela je reakcija, kakršnih lani ni bilo Vrh lestvice državne C-lige se počasi krči, vendar ne izključno zaradi porazov oziroma zmag, ampak zaradi letošnje formule. Vsaka ekipa namreč bo v prvem in povratnem delu prvenstva prosto kar dvakrat (skupno štirikrat), zato bomo podrobnejšo sliko lestvice dobili šele na koncu. Iz peterice najboljših je izpadel San Daniele, ki je ta teden počival, Monteb-beluna pa je doslej odigrala samo dve tekmi. Izjema pa je Jadran Qubik caffe, ki ostaja po 4. krogu edina nepremagana ekipa, čeprav ima v primerjavi z drugimi ekipami eno tekmo manj. V minulem krogu je bil Jadran tudi edini, ki je zmagal v gosteh. Čeprav je bil začetek srečanja v znamenju prevlade domačega Spilim-berga, jim je po odmoru uspelo spreobrniti potek tekme. Reakcija, ki smo jo lani pogrešali, je letos Vatovčevim fantom uspela. Med četverico z vrha lestvice je bila uspešna tudi Padova (Limeno je premagala za točko), Videmčani GSA pa so doma premagali Latisano (Ferfoglia 9 točk, Sosič 4 točke). Že naslednji teden se bodo število ekip na vrhu spet zmanjšalo: v soboto se bosta pomerila Jadran in Oderzo, ki sta doslej zbrala po tri zmage. Najboljši strelec kroga: Alberto Ellero (GSA Udine) 28 točk Najboljši pri skokih: skupno 11: Filippo Serena (Venezia), Davide Vecchiet (GSA Udine), Franco Moro (Oderzo), Manuel Babetto (Marghera) Jadranovci med najboljšimi: Ma-rusič (povprečno 16,67 točk, 9. mesto med vsemi igralci skupine C), Franco (povpr. 9,3 skoki, 3.), Slavec (povpr. 2,67 podaj, 10.), Ban (povpr. 32 min., 8. mesto). Maurizio Cohen (levo) je bil v soboto drugi najboljši strelec Jadrana: dosegel je 20 točk, največ jih je zbral Matteo Marusič (22) kroma 17 točk je maksimalna razlika končnih izidov v zadnjem krogu skupine C. »Rekorderja« sta ta teden Jadran in Oderzo, ki se bosta pomerila v soboto. Primat ima sicer Montebelluna, ki je v 1. krogu premagala Conegliano z 19 točkami naskoka. DEŽELNA C-LIGA MOŠKA D-LIGA - Po podaljšku Kontovel začel z zmago v Gradežu Grado - Kontovel 64:73 (15:10, 31:28, 40:42, 60:60) KONTOVEL: Švab 10 (4:5, 3:5, -), Lisjak 10 (4.5, 3:7, -), Šušteršič 21 (1:2, 7:13, 2:4), Regent 3 (1:1, 1:3, -), Zaccaria 3 (1:2, 1:11, -), Paoletič 12 (3:4, 3:6, 1:6), Križman 4 (4:4, 0:3, 0:1), Gantar (-, 0:1, -), Starc 3 (1:2, 1:1, -), Hrovatin 7 (1:2, 3:6, -), Bufon nv, trener Brumen. PON : Lisjak (40), Šušteršič (42). Kontovelci so uspešno začeli nastope v D ligi. V gosteh so po izenačeni in v končnih minutah regularnega dela razburljivi tekmi po popodaljšku premagali solidno ekipo iz Gradeža. V prvem polčasu sta si bili ekipi v glavnem enakovredni, čeprav so gostitelji vseskozi vodili (tudi za šest točk). Konto-velci so igrali preveč "zakrčeno", izgubili so kar 17 žog in so predvsem v napadu odpovedali, saj so v prvi četrtini dosegli le 10 točk. V drugi četrtini so izboljšali igro tako v obrambi kot v napadu in bi skoraj dohiteli gostitelje, toda zapisnikarji sta sprel- gedali dve točki, kar je Kontovelovo klop zelo razburilo. V drugem polčasu je Grado takoj po-vedel s 40:34, Kontovelci pa so z boljšo obrambo zaostanek nadoknadili in ob koncu tretje četrtine tudi povedli z dvema točkama razlike (42:40). Z uspešno igro so nadaljevali tudi v zadnji četrtini in povedli za 8 točk (50:42). Gostitelji pa so s serijo uspešnih trojk spet prevzeli vodstvo (58:56). Zadnje minute tekme so bile izredno razburljive in Švab je osem sekund pred koncem regularnega dela stanje izenačil na 60:60 ter tako izsilil podaljšek. V dodatnih petih minutah igre so Kontovelci takoj prevzeli vodstvo. Gostitelji so predvsem telesno popustili, razigral se je Roby Paoletič, ki je v tem delu dosegel 5 točk in tako je Brumnova četa osvojila prvi točki. Za prvo zmago je treba pohvaliti vso ekipo, ki se je požrtvovalno borila predvsem v drugem polčasu. Posebno pohvalo pa zasluži Šušteršič, ki je bil z 21 točkami tudi najboljši strelec ekipe. (lako) Po tretjem krogu že ni več nepremaganih ekip Po tretjem krogu deželne C-lige že ni več ekip brez osvojenih točk, na vrhu pa je ostala nepremagana samo krminska Alba. Doma so prvi uspeh iztržile še zadnje tri postave (Bor Radenska, Portogruaro in videmski Geatti Basket Time), tako da je pri eni zmagi zdaj kar devet peterk. Krog so zaznamovali košarkarji iz Krmina, ki so zelo suvereno plenili na igrišču goriške Ardite (Delpin 12), enega od potencialnih konkurentov za napredovanje. Specifična teža Albe (Moretti in Visintin 15) pa je ta čas prevelika, saj razpolaga s peterko za višjo ligo in z nadarjenimi mladimi, tako da je nesporno prvi favorit za prestop na državno raven. Kot rečeno, je ta vikend tudi Bor Radenska spravil v žep nadvse dragoceni prvi točki. Popovičevi varovanci so izkoristili slabosti okrnjene Servolane, pokazali pa so tudi odločen korak naprej v primerjavi s prvima dvema bledima nastopoma. Odločilna je bila velika želja po zmagi, nedvomno pa je k uspehu pripomogla tudi daljša klop (povratek Zani-nija, debut Medizze in vključevanje vseh mladih). V soboto že ob 18. uri (tekmo bo nato pozno zvečer predvajala zasebna televizijska postaja Borovci so proti Servolani končno prebili led kroma TeleChiara SoloSportFriuli) čaka Sve-toivančane v Tolmeču še en dvoboj proti predvidenemu konkurentu za obstanek v ligi. Novo rutinsko zmago je v Dolini dosegel Breg, ki je zanesljivo obvladal živahne Snaiderove mladince v dresu videmskega CBU. Kljub nekaterim odsotnostim so Krašovčevi va- rovanci imeli v napadu dovolj alternativ (navdihnjeni so bili zlasti Ferfoglia, Samec in Grimaldi), da so varno pripeljali točki v pristan. Z Brežani, ki bodo v soboto ob 20.45 igrali v Rom-janu proti Ronkam, trenira že nekaj časa tudi Alex Vitez (lani pri Jadranu), ki bi ga lahko društvo v kratkem registriralo. Z IGRIŠČA Slavec: Letos igramo drug za drugega Jadrano-vec Christian Slavec je bil v tem krogu najbolj precizen izza črte za tri točke. Zadel je 4:4. Bolj oddaljena črta torej nate ne vpliva? Kot sem že povedal, tudi pred zamenjavo nisem nikoli metal točno za črto. Torej večja oddaljenost name ne vpliva. Po treh zmagah je vzdušje v ekipi najbrž dobro. Že od začetka je zelo dobro. Vsi treniramo z veliko vnemo, tudi mlajši, ki sicer manj igrajo. Vsi veslamo v isto smer in igramo eden za drugega. Tega lani ni bilo. Vsaka zmaga je torej dosežek celotnega kolektiva. To kažejo tudi statistike: vsi zadevamo, nimamo pa takega igralca, ki bi dosegel 30 točk. Še posebno dobro pa igramo v obrambi. Kako pa je z novima okrepitvama Tomasinijem in Cohenom? Oba sta se zelo dobro vključila in sta že del naše družbe. V ekipo sta vnesla val svežega zraka. Kaj se ti zdi nivo letošnjega prvenstva? Letos ni nobenega izrazitega favorita. Prvenstvo bo zelo izenačeno. Katera od treh zmag je bila težja? Prav gotovo zadnja. Veseli me, da nas tokrat, čeprav smo zaostajali, ni zajela panika. Nasploh se pozna roka trenerja Vatovca, ki nas je stresel in smo reagirali. Je trener, ki poudarja igro v obrambi, v napadu se vsi vrstimo, igra pa vsekakor sloni na veliki vlogi centra. Odvisni smo torej od Marusiča. (V.S.) Prijeten mraz Konec tedna so bile uspešne vse štiri naše ekipe, Jadran Qubik Caf-fe v državni C-ligi, Bor Radenska in Breg v deželnem tretjeligaškem prvenstvu ter Kontovel ob krstnem nastopu v letošnji D-ligi. Vse zmage so dejansko tudi podvigi, tako da si bomo to mrzlo oktobrsko soboto in nedeljo najbrž še dolgo zapomnili. Z upanjem, da bodo peterke slovenskih klubov znale »en plein« roza zapisnikov v teku sezone kdaj tudi ponoviti... , Srečni Mura Prvih prvenstvenih točk se veseli tudi slovenski trener Goriziane Andrea Mura. Kontovelovi konkurenti so v uvodnem krogu D-lige v gosteh tesno ugnali mlade tržiške košarkarje društva Pallacanestro Monfalcone (v zadnjih letih Gasthaus). Najzaslužnejši za zmago Goričanov je bil s 24 točkami in štirimi trojkami Novogoričan Dragan Sokanovič, nekdanji Jadranov igralec. V prvem krogu so pričakovane točke zbrali tudi Fogliano, Perteo-le in tržaški Santos. C-liga IZIDI 4. KROGA Spilimbergo - Jadran Qubik 69: 86; Marghera - Codroipese 66:64, Oderzo - Conegliano 79:62, San Vendemiano - Gemini Benetke 65:80, Virtus Padova - Limena 57:56, NBU Videm - Latisana 91:87 Jadran Qubik 3 3 0 222:183 6 Oderzo 4 2 1 323:303 6 NBU 4 3 1 295:290 6 San Daniele 3 2 1 228:218 4 Marghera 3 2 1 192:186 4 San Vendemiano 3 2 1 198:193 4 Virtus PD 3 2 1 178:174 4 Spilimbergo 4 2 2 279:288 4 Montebelluna 2 1 1 139:135 2 Limena 3 1 2 181:179 2 Pool VE 4 1 3 271:277 2 Codroipese 4 1 3 287:298 2 Latisana 4 0 4 244:276 0 Conegliano 3 0 3 185:231 0 PRIHODNJI KROG 23.10. Conegliano - San Daniele, Marghera - Nbu, Jadran Qubik - Oderzo (23.120. ob 20.30), Gemini VE - Padova, Limena - San Vandemiano, Montebelluna - Spilimbergo. C2-liga IZIDI 3. KROGA Ardita - Alba 67:75, Bor Radenska - Servolana 70:76, Geatti - Tolmezzo 63:57, UBC - Romans 79:72, Portogruaro - Collinare 71:59, Breg - CBU 86:68, Venezia Giulia - Ronchi 78:70 , Cervignano - Roraigrande 97:101 Alba 3 3 0 243:187 6 Breg 3 2 1 244:209 4 Servolana 3 2 1 222:195 4 Ardita 3 2 1 216:202 4 Venezai Giulia 3 2 1 217:203 4 UBC 3 2 1 220:215 4 Roraigrande 3 2 1 240:245 4 Tolmezzo 3 1 2 205:185 2 Bor Radenka 3 1 2 211:211 2 Romans 3 1 2 209:216 2 Ronchi 3 1 2 200:207 2 Cervignano 3 1 2 248:258 2 Basket Time 3 1 2 180:207 2 Collinare 3 1 2 189:232 2 CBU 3 1 2 227:259 2 Portogruaro 3 1 2 177:217 2 PRIHODNJI KROG: 23.120. CBU - Portogruaro, Geatti - venezia Gulia, Ronchi - Breg, Roraigrande - Ardita, Romans - Servolana, Tolmezzo - Bor, Cervignano - UBC, Alba - Collinare D-liga vzhod izidi 1. KROGA Grado - Kontovel 64:73, Monfalcone - Goriziana 6 9:72, Villesse Santos 48:81, San Vito - Perteole 58:62 Fogliano - Don Bosco 91:88 Santos 1 1 0 81:48 2 Kontovel 1 1 0 73:64 2 Perteole 1 1 0 62:58 2 Fogliano 1 1 0 91:88 2 Goriziana 1 1 0 72:69 2 Grado 1 0 1 64:73 0 Monfalcone 1 0 1 69:72 0 Don Bosco 1 0 1 88:91 0 San Vito 1 0 1 62:58 0 Villesse 1 0 1 48:81 0 PRIHODNJI KROG Don Bosco - Grado, Kontovel - Monfalcone (22.10. ob 20.45), Perteole - Villesse, Goriziana - San Vito, Santos - Fogliano NAJ DOSEŽKI Ta teden: Ferfoglia (Br) 28, Marusič (J) 22, Šušteršič (B) 21, Cohen(J) in Burni (B) 20, Madonia (B) 18, Grimaldi (Br), in Fumarola (B) 16, Giacomi (Br) in Samec (Br) 14, Slavec (J) in Paoletič (K) 12. Skupno drž. C-liga: Marusič 50, Cohen 39, Ban 33, Slavec in Franco 23, Malalan 21, Oberdan 19, Tomasini 14, Floridan in Bernetič 0. Skupno dež. C-liga: Giacomi (Br) in Samec (Br) 49, Ferfoglia (Br) 47, Madonia (b) 45, Grimaldi (Br) 41, Burni (B), Fumarola (B) in Bole (b) 40, Visciano (Br) 38, Crevatin (B) 21, Zanini (B) 10, Zeriali (Br) 8, Pipan (B) 7, Schillani (Br) in Bocciai (B) 6, Semec (Br) in Medizza (B) 2. Skupno D-liga: Šušteršič 21, Pao-letič 12, Lisjak in Švab 10, Hrovtin 7, Regent, Starc in Zaccaria 3. STATISTIKE TOP Prosti meti: Giacomi (Br) , Ma-donia (B) 8:8, Cohen (J) 6:6, Ferfoglia (Br) 13:14 (92,8 %), Breg 27:28 (96, 4 %) Za 2T: Burni (B) 4:4, Samec (Br) 7:8 (87,5 %), Grimalci Br) 5:6 (83,3 %). Za 3T: Salvec (J) 4:4, Cohen 4:7 (54,1 %) Statistika flop: prosti meti: Medizza (B) 0:2 za 2T: Pipan (B), Giacomi (Br) in Križaman 0:3, Zaccaria 1:11 (9 %), Cohen 1:7 (14, 2 %), Visciano 1:5 (20 %) za 3T: Madonia (B) 0:4, Ban (J) 0:3, Paoletič (K) 1:6 / ŠPORT Torek, 19. oktobra 2010 1 5 31. TURNIR PRIJATELJSTVA - Košarka in odbojka v organizaciji ŠD Kontovel Najboljša videmski CBU in ljubljanski OK Vital Zelo zanimiv košarkarski finale - Turnir posvečen Igorju Luxi ATLETIKA - 50 km Ruzzier dosegel normo za evropski pokal i-1-r 6 A H A p, KT jJffS T n i \ ŠD Kontovel je v nedeljo organiziral že 31. pokal prijateljstva. Šlo je v bistvu za dva turnirja, namenjena kategoriji do 17 let. V proseški šolski telovadnici je bil na sporedu ženski odbojkarski turnir, v telovadnici pri Briščikih pa so fantje igrali odbojko. Turnir, ki je bil posvečen spominu na Igorja Luxo, je popolnoma uspel, čeprav je na začetku prišlo do zapleta. Ženski turnir se je iz predvidenega četveroboja spremenil v troboj, kajti ekipe reškega Sv Martina je zadnji hip odpovedala sodelovanje. Zgodaj dopoldan so organizatorje obvestili, da so tri igralke zbolele in niso mogli sestaviti ekipe. kakorkoli že, največ so pokazale igralke ljubljanskega Vitala, ki so prava selekcija prestolnice in imajo v svojih vrstah štiri mladinske reprezentantke Slovenije. Kontovel je izgubil tudi proti Mossi, nastopal pa je s prenovljeno in mlado postavo, v kateri so letos tudi Slogine odbojka-rice. Dekleta so vsekakor iz tekme v tekmo pokazale več. Košarkarski turnir je vrhunec dosegel s finalom, ki je bil resnično vreden tega imena. Medtem ko sta bili polfinalni tekmi in tekma za 3. mesto dokaj enosmerni, sta Kontovel in videmski CBU uprizorila pravi šov, ki se je v korist fizično zelo močnih gostov (najboljši strelec CBU, Srb Pau-novic, je pravi orjak) razpletla prav v poslednjih akcijah. Na nagrajevanju je nastopajoče ekipe pozdravil predsednik ŠD Kontovel Marko Ban, lik pokojnega Luxe pa je občuteno opisal Henrik Lisjak. Nagrade so podeljevali člani Igorjeve družine. Turnir so omogočili ZSŠDI, Jusarski odbor Kontovel in rajonski svet za Zahodni Kras. Pokale so prispevale banke Zadružna kraška banka, Nova ljubljanska banka in Čedajska banka. Med gosti so bili tudi predsednik deželnega odbora košarkarske zveze Ezio Ci-polat in predsednik tržaškega pokrajinskega odbora odbojkarske zveze Giorgio Tirel ter predstavnik ZKB Adriano Kovačič. KOŠARKA I1. polfinale: Jadran - Kraški Zidar 91:74 Jadran: Batich 24, Daneu 19, Valič 5, Kraus 13, Valentinuz, Toffolutti 2, Žerjal 4, Ridolfi 10, Malalan 2, Zhok, Gregori 10, Majovski 2, trener Peter Brumen. 2. polfinale: Uskok Rijeka - Cbu Udi-ne 49:94 Za 3. mesto: Uskok Rijeka - Kraški Zidar Sežana 59:94 Finale: Jadran - CBU Videm 66:69 Jadran: Batich 12, Daneu 8, Valič 7, Kraus 12, Valentinuz, Toffolutti, Žerjal 6, Ridolfi 10, Malalan 3, Zhok 2, Gregori 4, Majovski 2. ODBOJKA Izidi: Kontovel - Pallavolo Mossa 1:2; Kontovel - Ok Vital Lj 3:0; Pallavolo Mossa - OK Vital Lj 1:2. Vrstni red: 1. OK Vital Ljubljana, 2. Pallavolo Mossa, 3. Kon-tovel. KONTOVEL: Bembi, Ghezzo, Ca-brielli, Malalan, Klobas, Grgič, Kralj, Cas-sanelli, Ban, Poiani, N. in D. Vattovac, Pao-li (L) Čok, Sossi; trener Tania Černe. Dekleta (levo) odigrala troboj v proseški telovadnici; spodaj, jadranovci med minuto odmora. V finalu so se čvrsto upirali videmski ekipi CBU kroma Lonjerski hitrohodec Fabio Ruzzier se je v nedeljo v kraju Villa di Serio pri Bergamu na tekmi v organizaciji društva US Scanzorosciate preizkusil na izjemno zahtevni razdalji 50 kilometrov za člane. Imel je dva cilja, dosegel je le enega, vendar najpomembnejšega. »Zadal sem si nalogo, da razdaljo prehodim v manj kot 4 urah in pol, vendar so bile vremenske razmere, kot smo pričakovali, sila neugodne, saj je zeblo, namerili so 8 stopinj, in je deževalo od začetka do konca. Pristal sem pri izidu 4:44,18,3, kar pa predstavlja normo za nastop na članskem evropskem in svetovnem pokalu prihodnjega leta. Zdaj čas imam, vprašanje je še, ali me bo Atletska zveza Slovenije tja poslala,« je povedal 57-letni Ruzzier. V Villi di Serio se je uvrstil na 11. mesto. »Bil sem zadnji, vendar je dvanajst tekmovalcev pred mano odstopilo, eden pa je bil diskvalificiran,« je povedal Ruzzier, ki se je v zadnjih 10 km spopadel tudi z lakoto. »Organizatorji niso poskrbeli za oskrbo, kar sem imel s sabo, pa sem porabil že prej. Zaradi mraza mi je zmanjkalo kalorij. Po cilju sem v hipu pojedel štiri kose torte,« je še povedal neustrašni lo-njerski veteran, ki bo že konec tega tedna nastopil na 11 km dolgi tekmi Milje-Trst, čeprav pravi, da je včeraj komajda lahko hodil. Na prvo mesto se je v Villi di Serio zavihtel Be-lorus 34-letni Ivan Trotski v času 3.56:32 pred rojakom 28-letnim Andrejem Talaškom (4:01:08), tretji pa je bil v času osebnega rekorda 4.04:46 21-letni Italijan Lorenzo Dessi (Fiamme Gialle Simoni). Na tej razdalji, kar je zelo redko, so se preizkusile tudi ženske, zmagala pa je Litvanka Brigita Vir-balyte, (4.25:22) pred Švicarko Lauro Polli (5.06:44). KOŠARKA - Državno prvenstvo under 15 Jadranovci uspešno začeli Fizično šibkejšega nasprotnika so povsem nadigrali - Under 14: Servolana - Jadran ZKB 47:68 (8:26, 19:48, 33:58) JADRAN: Orel 0, Daneu 12, Peric 0, Regent 8, Kojanec 0, Ridolfi 15, Ušaj 13, De-vetak 1, Sardoč 13, Tulliach 0, Krevatin 6, Coloni 0. Trener: Šušteršič in Gerjevič. SON: 17. Jadranovci so državno prvenstvo U15 začeli na najboljši način. Fizično šibkejšo Servolano so brez težav premagali - predvsem v prvih dveh četrtinah so jih povsem nadigrali in povedli tudi za trideset točk. V prvem delu tekme so namreč Šušteršičevi varovanci zelo dobro branili po celem igrišču, kar jim je omogočalo tudi prepričljivo igro v napadu. Tudi v igri ena proti ena so bili boljši od nasprotnikov. V drugem polčasu pa so igro nekoliko umirili, kar pa ni vplivalo na končni rezultat. V tem delu so vstopili vsi razpoložljivi igralci. »Zmaga je seveda dobra popotnica za naprej. V zdušje v ekipi je dobro in pohvalo zaslužijo čisto vsi. Zavedamo pa se, da bodo najbrž ostale ekipe najbrž bolj kvalitetne in torej bo treba pokazati na igrišču še marsikaj,« je dejal trener Danijel Šuštešič. PRVENSTVO UNDER 14 OPEN Breg - Salesiani Don bosco 75:45 (20:13, 37:28, 55:43) BREG: Baldassi 3, Tul 5, Norbedo 8, Brežani odpravili lani zelo močno ekipo Salesiani Don Bosco □ Obvestila Jadranovci v telovadnici na Istrski ulici premagali Servolano Gelleni 8, Fonda 14, Stagni, Zobec 10, Gia-comini 25, Vascotto, Sema 2. Trener: Sila, pomočnik: Zovatto. V prvem krogu lige so Brezani gostili drugouvrščeno ekipo lanskega prvenstva, ki predvaja hitro in agresivno igro. Breza-ni so začeli odločno in si priigrali 7 točk prednosti. Sledil je padec v igri, katerega so nasprotniki izkoristili in povedli za 3 toč- kroma ke. Domači igralci pa niso popustili in si do polčasa spet priigrali prednost 9 točk. Drugi polčas je povsem pripadel Bregu. S trdo obrambo in uspešnimi napadi so iz minute v minuto višali razliko, ki je na koncu znašala nepričakovanih 30 točk - zadnjo četrtino so zmagali z delnim izidom kar 20:2. Trener Sila je po tekmi pohvalil vse igralce za prikazano igro. MLADINSKI ODSEK SPDT prireja 24. oktobra 2010 avtobusni izlet za družine na Matajur. Zbirališče ob 8. uri na trgu Oberdan, oziroma s trga v Sesljanu ob 8.20. Informacije in prijave pri Katji (338 5953515) ob večernih urah ali na mladinski@spdt.org. Vabljeni! AŠD BREG Košarkarska sekcija vljudno vabi na predstavitev ekip za sezono 2010/2011, ki se bo vršila v dolinskem športnem centru Silvano Klabjan v soboto, dne 23.oktobra 2010, ob 17:00 uri. SK DEVIN prireja smučarski sejem od 3. do 14. novembra 2010 v Domu železničarskih delavcev, Nabrežina Postaja. Zbiranje opreme 3. in 4.nov. od 10.30 do 19.ure, prodaja od sobote 6. do nedelje 14.novembra: ob sobotah in nedeljah od 10.30 do 19.ure, od ponedeljka do petka od 16.do 19.ure. AŠD SK BRDINA organizira sejem rabljene smučarske opreme v domu Brdina - Trg Brdina na Opčinah. V četrtek, 11. novembra, od 18. do 21. ure zbiranje opreme. Dnevi in urniki odprtih vrat sejma: petek, 12., od 18. do 21. ure, sobota, 13., od 16. do 21. ure in nedelja, 14. novembra, od 10. do 12. ter od 16. do 20. ure. Tel. št. 3475292058. JK ČUPA v sodelovanju z Ribiškim muzejem tržaškega primorja iz Križa organizira za člane v nedeljo, 24. oktobra pobudo Po poteh ribičev. Zbirališče ob 10. uri pri Biti, sledita vodeni ogled muzeja in kosilo. Obvezna prijava. Vse informacije dobite v tajništvu. AŠK KRAS - namiznoteniški odsek obvešča, da poteka vadba namiznega tenisa za začetnike v športno kulturnem centru v Zgoniku. Interesenti se lahko prijavijo od ponedeljka do petka od 16.30 do 18.00 Skozi šivankino uho Dobra volja je najbolja Vrtiljak Iz težkega položaja '^irci f šport H] Torek, 19. oktobra 2010 Pesti z različnim pomenom rwiuwti Luknja vmes Morska idila ■-"i1* i Dodatna zadolžitev 1 B Torek, 19. oktobra 2010 ODBOJKA / TEKMA KROGA - Poraz valovcev proti Triestini Volley Skupina B zahteva takojšnjo uigranost Val mora v ostrejši konkurenci pospešiti ritem - Če bo manj derbijev, bo tudi manj gledalcev Valovci in Kontovelke: dva »nevarna« poraza kroma, bumbaca Pred sobotnim uvodnim srečanjem svojih varovancev je predsednik Vala Sandro Corva izrazil svojo zaskrbljenost tako glede letošnjega tekmovalnega sistema kot tudi glede porazdelitve nastopajočih v posamezni skupini. Po njegovem mnenju vključuje skupina B, v kateri nastopa Val, objektivno kvalitetnejše ekipe. Prvi pokazatelj sličnega stanja naj bi bila ravno sobotna gladka zmaga Triestine Volley v štandreški telovadnici. Tržaška ekipa, upoštevajoč njeno bližnjo preteklost, ni spadala v ožji krog favoritov . S prihodom podajalca Parona in vključitvijo perspektivnih in fizično sposopnih mladincev se je ekipa predstavila kot uspela zmes igralskih izkušenj in mladostnega entuziazma. Enakega rezultata nismo opazili pri Valu. Po dobrem začetku je ekipa postopoma popuščala in v ključnih trenutkih ni pokazala, predvsem pri krilnih napadalcih, pravega orožja, za prodornejšo igro. Poleg tega je tokrat šepalo sprejemanje uvodnega udarca, kar je še dodatno otežilo delo novega podajalca Farfoglie. Vsled tega je bil tudi povratnik La-vrenčič, ki igra vlogo centralnega blokerja, deležen omejenega števila možnosti za učinkovit napad. Vtis imamo, da se mora ekipa še dodatno uigrati in predvsem morajo nekateri igralci obdržati primerno mero zbranosti skozi celotno srečanje. Z uvedbo novega tekmovalnega sistema, prvenstvo je namreč razdeljeno na dva dela, morajo moštva, ki stremijo po igranju v skupini, ki vodi v višjo ligo, priti takoj v formo in si ne morejo privoščiti pravih spodrsljajev. Ekipe so namreč razdeljeni v dve skupini po 7 moštev in le prve tri napredujejo v skupino, ki bo odločala o končnem zmagovalcu. Z zornega kota zamejske odbojke je letošnje prvenstvo odvzelo tekmovanju privlačnost, ki so jo skozi desetletja predstavljali medsebojni obračuni med slovenskimi predstavniki. Določena srečanja, so celo presegala meje golega športnega dogodka in so običajno privabila številno in bučno publiko ne glede na mesto, ki sta ga tekmeca zasedala na skupni lestvici. Vsega tega bo sedaj veliko manj ali pa sploh ga ne bo. Res škoda, da postanejo srečanja predmet obiska le za maloštevilne ljubitelje odbojke. (J.P.) Top scorerji Ta teden Moški: Kuštrin (Np) 29, Komjanc (Ol) 22, Rožac (Sl)15, Braione (Np) in Ombrato (V) 13, Persolja (Ol) 12, A. Peterlin (ST), Lavrenčič (V) in Testen (So) 11, Cettolo (ST) 10. Ženske: Pučnik (B-B) 15, Cella (B-B) 12, Balzano (K) 11, Cvel-bar (Sl) 10, Bukavec (K) 9, Štoka, (K), Starec (Sl) in Colarich (Sl) 8. Skupno Moška C-liga: Rožac (Sl)15, Ombrato (V) 13, A. Peterlin (ST), Lavrenčič (V) in Testen (So) 11, Cettolo (ST) 10, V. Kante (st) in Manfreda (So) 9. Moška D-liga: Kuštrin (Np) 29, Komjanc (Ol) 22, Braione (Np) 13, Persolja (Ol) 12, L. Brotto (Np.) 8, Terčič (Ol), Pavlovič (Ol) in P. Brotto (Ol) 7. Ženska C-liga: Cvelbar 10, Starec in Colarich 8, Babudri 7, Crissani, Gantar in A. Spangaro 5. Ženska D-liga: Pučnik (B-B)15, Cella (B-B) 12, Balzano (K) 11, Bukavec (K) 9, Štoka (K) 8, Vodopivec (B-B) 7, Della Mea (b-B) in Lisjak (K) 6. Tï\ Vsi (uspešno) na igrišču V moški D-ligi smo v prvem krogu zabeležili poln izkupiček naših dveh predstavnikov. Olympia Ferstyle je v skupini A s 3:1 v gosteh premagala mladince Cordenonsa, Naš prapor pa je z enakim izidom v skupini B slavil pred domačo publiko proti tržaškemu Hammerju. Pozitivno je tudi to, da so v obeh primerih k zmagi prispevali prav vsi odbojkarji, saj sta trenerja Jerončič in Leghissa na igrišču zvrstila vse svoje razpoložljive od-bojkarje. ® Postarana ekipa Soča ZBDS je v prvem krogu pričakovano izgubila proti favorizirani Slogi Tabor Televita, bolj kot rezultat pa mogoče daje misliti to, da so v primerjavi z lansko sezono lep del tekme sedeli na klopi mlajši domači odbojkarji, ki so lani ali v prejšnjih letih že dokazali, da lahko igrajo v C-ligi. Navsezadnje so Sočani v prejšnji sezoni brez večjih težav dosegli obstanek (in to kljub povečanemu številu izpadov) z v povprečju precej mlajšo standardno postavo, kot je bila tista, ki je igrala proti slo-gašem, poleg tega pa je bilo v letošnji kar pet odbojkarjev iz Slovenije. 21 je bilo od-bojkarjev in odboj-karic starih največ 18 let (letnik 92 in mlajši), ki so v prvem krogu stopili na igrišče v ekipah naših društev, ki nastopajo v deželnih prvenstvih. Med temi je bil vsaj en zastopnik za vsako odbojkarsko vlogo. Le pri Slogi Tabor Televita, Soči ZBDS in Valu Im-sa ni bilo na igrišču nobenega mladinca. Kar zadeva začetno postavo, pa je največ mladincev oziroma mladink igralo pri Olympii in Boru (4). Med maljšimi odbojkarji je v prvem krogu največ točk dosegel Matija Komjanc (letnik 93), med odbojkaricami pa Katerina Pučnik (15), ki je bila med drugim tudi ženska top scorerka tedna. BETTY NACINOVI »Kot lani Govolley? Ne, je boljše« Trenersko mesto je letos v Borovi prvi ekipi prevzela Betty Nacinovi, ki je na deželni ravni zadnjič sedela na klopi v vlogi prvega trenerja v sezoni 1991/1992, ko je prav tako v D-ligi vodila mlade Borove odbojkarice t.i. »zlate generacije« letnika 1976 (članica tiste ekipe je bila tudi sedanja kapetan-ka Katja Vodopivec). »Zelo sem zadovoljna, da mi je društvo zaupalo vodenje ekipe, saj predstavlja to zame še dodatno motivacijo. Nalaga pa mi tudi večjo odgovornost, saj je treniranje članske ekipe na deželni ravni bolj zahtevno. Precej večpozornosti bom morala na primer letos nameniti tudi taktični pripravi tekem,« je po uspešnem prvem nastopu svojih varovank proti novincu v ligi Villesseju povedala Nacinovijeva. Kako ocenjuješ prvi nastop? »Za nas je zelo pomembno, da smo zmagali in to tudi gladko, še posebno za to, ker razmere pred tekmo niso bile najboljše. V zadnjem obdobju je morala najprej dva tedna mirovati Maria Della Mea, nato pa še Katja Vodopivec. Mislim, da bo ta uspeh za igralke pomenil potrebno injekcijo samozavesti, glede na to, da so lanske članice ekipe v C-ligi v glavnem izgubljale, mlajše pa so na tej ravni v glavnem novinke oziroma v deželnem prvenstvu še nikoli niso imele pomembnejše vloge. Sicer je pa treba tudi priznati, da smo se v prvem krogu pomerile z zelo skromno ekipo, ki ni znala izkoristiti niti trenutkov, ko nismo bile dovolj zbrane in natančne. Proti boljšim nasprotnikom bi nas lahko podobne pavze v igri drago stale.« Tvoja letošnja ekipa je sestavljena na podoben način, kot je bila lanska pri Govolleyu, kjer si bila pomožna trenerka. Prvenstvo se za goriško ekipo lani ni zaključilo najboljše... »Res je. Mislim pa, da je med ekipama kljub vsemu velika razlika. Lani po mojem ni bil problem to, da so bile igralke tehnično slabše od ostalih. Precej je bilo težav s poškodbami, ekipa pa je bila večkrat preveč napeta in premalo samozavestna. Kar zadeva vzdušje, je stanje pri nas letos po mojem boljše. Pričakujem, da bodo dekleta še naprej resno in zavzeto trenirala in da se bo to tudi poznalo. Upam, da nam bo uspelo igrati iz kroga v krog boljše in da ne bo poškodb ali drugih težav, saj bi nas to gotovo pogojevalo, glede na to, da je igralski kader omejen.« (T.G.) VIDEM - Predstavitev FIPAV Tudi naši med »dragulji« Prejšnjo soboto je v velikem Avdito-riumu deželne palače FJK v Vidmu deželni odbor odbojkarske zveze FIPAV s predsednikom Duiliom Bunellom na čelu predstavil novosti, ki so stopile v veljavo s pri-četkom letošnje sezone. Predstavitev je poimenoval »Odbojkarski dragulji« (i gioielli del volley): kot je v svojem uvodnem pozdravu poudaril Bunello, so »dragulji« predvsem najmlajši člani velike deželne odbojkarske družine, ki predstavljajo pravo bogastvo in temelj za bodoči razvoj. Tako izstopa pobuda, da najboljši izbrani mladi igralci starostne skupine Under 16 igrajo v deželnem prvenstvu moške D lige. Ekipa nastopa pod imenom Club Regione in ima v svojih vrstah kar nekaj igralcev ŠZ Sloga in ŠZ Olympia in je v bistvu postala neke vrste permanentni športno izobraževalni center. Svojo odbojkarsko pot je začela že julija s skupnimi pripravami v Ajdovščini in bo z delom nadaljevala skozi vso sezono. Mlajši člani skupine bodo nastopili na prvenstvu boy league, kar je tudi velika novost. Na ženskem področju je tudi prišlo do kakovostnih zasukov: deželni odbor FIPAV je ustvaril novo deželno mladinsko ligo Un- der 15, v kateri bodo nastopila društva, ki so se lani uvrstila na prva tri mesta v pokrajinskih prvenstvih Under 14. Smisel tega prvenstva je nuditi možnost, da se najboljše mladinske ekipe skozi vso sezono srečujejo med sabo in s tem višajo raven lastnih odbojkarskih potencialov. Na srečanju so nagradili vse lanske zmagovalce mladinskih deželnih prvenstev, med temi tudi goriško Olympio, ki je osvojila naslov deželnega prvaka Under 14. Posebno nagrado so podelili goriški šoli Ivana Trinka, ki si je na državnem finalu dijaških iger priborila tretje mesto. Profesor Ivan Peterlin, član deželnega odbora FIPAV, je navzočim predstavili novo trenersko šolo - Club allenatori Regione FVG, ki bo skušala z dveletnim »ma-sterjem« nuditi približno štiridesetim izbranim mladim trenerjem čim več znanja za uspešnejše delo na mladinskem področju. Predavatelji bodo sama znana imena z odbojkarskega področja na državnem nivoju. Častni gost srečanja je bil dolgoletni igralec italijanske državne reprezentance, danes odličen trener in televizijski komentator Fefe de Giorgi. Moška D-liga SKUPINA A, izidi Pippoli - Prata 3:1, Cordenons -Olympia Ferstyle 1:3, Turriaco - Altura 0:3, San Vito - Reana 3:0 San Vito 1 1 0 3:0 3 Altura 1 1 0 3:0 3 Pippoli 1 1 0 3:1 3 Olympia Ferstyle i i o S:i S Cordenons 1 0 1 1:3 0 Prata 1 0 1 1:3 0 Turriaco 1 0 1 0:3 0 Reana 1 0 1 0:3 0 PRIHODNJI KROG: Olympia Ferstyle - Pippoli, (23.10. ob 20.30) Prata - San Vito, Altura -Cordenons, Reana - Turriaco Ženska C-liga SKUPINA A, izidi Sangiorgina Fincantieri 3:0, S. Andrea - PAV Natisonia 3:1, Volleybas - Vivil 3:0 Vrstni red: Sangiorgina, Volleybas in S, Andrea 3, PAV Natisonia, Fincantieri in Vivil 0. Moška C-liga SKUPINA A, izidi:Lignano - Cervignano 3:0, Vivil -Basiliano 1:3, Soča ZBDS - Sloga Tabor Televita 0:3 Sloga Tabor i i o 3:o S Lignano 1 1 0 3:0 3 Basiliano 1 1 0 3:1 3 Vivil 1 0 1 1:3 0 Cervignano 1 0 1 0:3 0 Soča ZBDS i o i o:S o Grado 0 0 0 0:0 0 PRIHODNJI KROG: Basiliano - Lignano, Sloga Tabor Televita - Vivil (23.10. ob 20.30), Buia -Soča ZBDS (23.10 ob 20.30) Moška D-liga SKUPINA B, izidi Casarsa - Aurora 3:0, Naš prapor -Hammer 3:1, CUS TS - Travesio 3:0, Porcia - Club regione 3:0 Casarsa 11 0 3:0 3 Porcia 11 0 3:0 2 CUS Trieste 11 0 3:0 3 Naš prapor ii o S:i S Hammer TS 10 1 1:3 0 Travesio 10 1 0:3 0 Aurora 10 1 0:3 0 Club Regione 10 1 0:3 0 PRIHODNJI KROG: Hammer - Casarsa, Aurora - Porcia, Travesio - Naš prapor (23.10 ob 20.30), Club regione - CUS TS Moška C-liga SKUPINA B, izidi VBU Videm - Volley club TS 3:0, Val Imsa - Triestina 0:3, Fincantieri - Sloga 3:0 VBU 1 1 0 3:0 3 Triestina 1 1 0 3:0 3 Fincantieri 1 1 0 3:0 3 Sloga i o i o:S o Val Imsa i o i o:S o Volley club 1 0 1 0:3 0 Il Pozzo 0 0 0 0:0 0 PRIHODNJI KROG: 23.10. ob 17.30 Sloga - Val Imsa (23.10. ob 17.30), Il Pozzo - Fincantieri, Triestina - VBU Videm Ženska D-liga SKUPINA A, izidi Gemona - Virtus TS 2:3, Altura - Rizzi n.p., CUS Trieste - Cordenons 0:3, Sacile -RojalKennedy 3:0 Vrstni red: Sacile, Cordenons 3, Virtus 2, Gemona 1, CUS Trieste, RoyalKennedy, Rizzi in Altura 0. ŽENSKA C-LIGA SKUPINA B, izidi Buia - Millenium 0:3, Sloga - Tarcento 2:3, Libertas TS - Talmassons 0:3 Talmassons 11 0 3:0 3 Millenium 11 0 3:0 3 Tarcento 11 0 3:2 2 Sloga io i 2:S i Buia 10 1 0:3 0 Libertas 10 1 0:3 0 Pordenone 00 0 0:0 0 PRIHODNJI KROG: Talmassons - Sloga (23.10. ob 20.30), Tarcento - Buia, Pordenone - Libertas TS Ženska D-liga SKUPINA B, izidi Bor Kmečka banka - Villese 3:0, Blu Volley PN - Volley UD 3:0, Kontovel - Azzano 1:3, Carnia - Majanese bo 26.10. Blu Volley PN 1 1 0 3:0 3 Bor Kmečka banka i i o S:o S Azzano 1 1 0 3:1 3 Kontovel i o i i:3 o Villese 1 0 1 0:3 0 Volley UD 1 0 1 0:3 0 Carnia 0 0 0 0:0 0 Majanese 0 0 0 0:0 0 PRIHODNJI KROG: Volley UD - Bor Kmečka banka (20.30 ob 17.30), Villesse - Carnia, Azzano - Blu PN, Majanese - Kontovel )23.10. ob 20.30) / ŠPORT Nedelja, 17. oktobra 2010 19 JADRANJE - Čupina jadralca vpoklicana v reprezentanco Simon in Jaš: Doha, prihajava! Jadralna zveza včeraj uradno sporočila, da bosta nastopila na mladinskem SP Čupina jadralca Simon Sivitz Košuta in Jaš Farneti bosta od 17. do 21. decembra nastopila na mladinskem svetovnem prvenstvu v olimpijskem razredu 470, ki bo v Dohi v Katarju. Uraden vpoklic italijanske jadralne zveze je dospel včeraj, kar je Čupino ekipo zelo razveselilo. Nastop na mladinskem prvenstvu najvišjega ranga je bil namreč vprašljiv: kot smo že poročali, sesljan-ski klub si dolgega gostovanja ne more privoščiti, zato je bila ključna odločitev jadralne zveze, ki je naposled vpoklicala slovenski dvojec. Na odločitev je prav gotovo vplivala tudi zmaga na državnem prvenstvu med mladinci. V Dohi bodo nastopile tri italijanske posadke: ob Simonu in Jašu še Leonardo Dubbini in Stefano Balestrero ter Roberta Caputo in Benedetta Barbiero (zmagovalki letošnjega svetovnega prvenstva 420). Značilnost prvenstva v Katarju bo med drugim tudi oprema, saj bodo vse posadke nastopale z enakimi jadrnicami in jadri. Vsi bodo torej tekmovali v enakih pogojih, kar bo nenazadnje tudi prava primerjava med mladimi jadralci. Doslej je prijavljenih 16 moških posadk; gle- Simon Sivitz Košuta in Jaš Farneti nista ubranila prvega mesta na odprtem prvenstvu Slovenije. Zmago je letos osvojil dvojec Mikulin/Prinčič kroma de na to, da bo tekmovanje v Dohi, organizatorji pričakujejo tudi posadke iz Azije in Afrike. Čupina jadralca sta pravkar zaključila nastope na odprtem prvenstvu Slovenije. Zaradi dežja in močne burje v nedeljo niso izpeljali nobenega plova, zato je sobotni vrstni red ostal nespremenjen. Naslov slovenskih prvakov sta osvojila Mitja Mikulin in Sebastian Prinčič, druga sta bila Simon Sivitz Ko- šuta in Jaš Farneti, tretja pa Tidd Dylan in Nejc Dolinšek. Naslednji teden bosta varovanca Matjaža Antonaza trenirala v Portorožu, od koder bosta odpotovala na Reko. Tam bo konec naslednjega tedna državno prvenstvo Hrvaške, kjer bo nastopil tudi dvojec Fantela/Marenic, ki je bil tretji na letošnjem svetovnem prvenstvu v Haagu. Novembra bosta pred odhodom v Doho trenirala tudi z italijansko reprezentanco. (V.S.) KOLESARSTVO - Zaključni večer SK Devin Mladi so se navdušili predvsem za gorsko kolo ODBOJKA - Ob SP v Rimu »Alora, Matej je naš!« Kolonija Gabrcev, oziroma Sovodenjcev res ni smela zamuditi ključnega dela svetovnega odbojkarskega prvenstva v Rimu. Matejevi »fans doc«, katerim smo se pridružili še Vrhovci, Štandrež-ci in Goričani, so že predhodno napovedali svojo prisotnost v večnem mestu, če se Černic in tovariši uspejo uvrstiti v zaključni del tekmovanja. In tako je tudi bilo. Že v samem uvodu gre zabeležiti, da so bila tekmovanja izreden športni dogodek. Tudi športna hala Palalottomatica je resnično monumentalna, pravi spomenik v čast športu. Vstop vanjo te skoraj pretrese, saj zmore sprejeti okrog dvanajstisoč gledalcev. Hala se je do leta 2003 imenovala Palaeur in je bila zgrajena za olimpijske igre 1960, nato pa je bila obnovljena pred sedmimi leti po načrtu arhitekta Massimiliana Fuksasa. Po arhitekturi, funkcionalnosti in razsežnosti sodi med najpomembnejše športne arene na stari celini. Drugi pomemben sestavni del dogodka je bilo prav gotovo vzdušje na tribunah, ki se je postopoma stopnjevalo in nadgrajevalo v vsej dvorani. Lahko bi ga označili za toplega, svežega, kulturnega in prijateljskega, takšnega, ki nima nobene zveze z navijanjem, kakršnemu smo večkrat priča na nogometnih stadionih (npr. zadnji primer v Genovi). Pisana in pomešana, večbarvna druščina, je še dodatno obogatila dogodek in bila prava dodana vrednost odbojkarski športni panogi, v kateri so se nemoteno prepletali nastopajoči odboj-karji kot Bolgar Kaziyski, trener Italije Anastasi, odbojkarji Poljske, Rusije in drugi vrhunski tekmovalci. Tudi potek tekem je bil vabljiv, tako po kakovosti, kot po spektakularnosti. Zmagovalci Brazilci so se izkazali za »prave lisjake«, mladostni Kubanci, drugo uvrščeno in najmlajše moštvo svetovnega prvenstva, kot fenome-nalni atleti »a« razreda z neverjetnimi fizičnimi sposobnostmi (o Leonu in drugih bomo v prihodnosti še slišali govoriti). Tretje uvrščeni Srbi: nadarjeni in prefi-njeni igralci, a s tipično jugoslovansko mentaliteto. Italijanom pa je nekaj zmanjkalo, delovali so namreč kot avtomobil v rezervnipre-stavi. Med zanimivosti gre prav gotovo omeniti detalj, kakršnega doslej še nisem zasledil na vrhunskih tekmovanjih drugih športnih panog (nogomet, košarka, boks, kolesarstvo, avtomobilizem ipd.). Prireditelji so namreč izdali posebno brošuro, s posebnim poudarkom na zaključni fazi v Rimu. Bila je namenjena posebno »neukim odbojke«, saj poleg navedbe postav ekip, pozdravnim uvodnikom, zgodovinskim pregledom prvenstev, je del brošure posvečen pravilom odbojke (navajajo takšne splošno znane stvari kot mere igrišča, višino mreže in celo, da se igra 6 proti 6 itd.). Odstavek moramo obvezno nameniti Mateju Černicu, številki 18 italijanske šesterke. Poškodbe so del življenja športnika, a ne glede na to, je Gabrc igral požrtvovalno in angažirano. Dokazal je, da je stvaren nosilec določene vloge, brez njega se moštvo predstavi v povsem drugačni luči. Matej je »srce« sedanje reprezentance in brez tega utripa se motor lahko kaj kmalu zatakne. In tako je tudi bilo.... Kariera v reprezentanci se mu izteka, a po prikazanem (in brez poškodb) bo naš Matej še v mnogočem koristen moštvu »azzurrov« in to vsaj do naslednjih olimpijskih iger v Londonu (pa tudi Loris Mania bi ne še odpisali). Za Mateja lahko zatrdimo, da bo glede na svoj značaj, vedrino, sporočilnost in navdušenostjo lahko v prihodnje zanimiv in prepotreben dodatni igralec in zakaj ne morda tudi v vlogi »capitano non giocatore«. Na poti povratka iz Rima sem še vedno razmišljal o elitnem odbojkarskem dogodku. Črna nota »spektakla« zadeva prisotnost publike: polfinalno tekmo med Srbijo in Kubo si je ogledalo le dobra polovica gledalcev; tekmi Italije sta se odvijali pred natrpano dvorano; za prvo mesto med Kubo in Brazilijo pa se je število ponovno zmanjšalo za več tisoč glavo množico. Ob tem se poraja vprašanje: »Kaj bi bilo s prvenstvom v Rimu, če se Italija ne bi uvrstila vpolfinale?« Prispevek sem začel in končujem s Sovodenjci. Po naključju smo prenočevali vpenzijonu »Ca-sa Cleo B&B« v ulici Cavour, ki ga upravljajo sinovi preminule gospe Lilijane Močilnik, rojene v Sovod-njah... torej naše gore list. Že na prvem srečanju s sinom Augu-stom je beseda nanesla na Sovod-nje, železniško postajo v Rubijah, Gabrje, Vipavo itd. Ko pa so izvedeli, da je Matej Černic Gabrc, so iskreno in preprosto izrekli: »Alo-ra, ta je naš... « Igor Komel Letošnja kolesarska sezona se je skoraj končala, čeprav je na sporedu še nekaj preizkušenj, ki so odpadle zaradi septemberskih slabih vremenskih razmer. Pri SK Devin prirejajo ob koncu sezone sklepno nagrajevanje za uspešno delovanje v sezoni in tudi letos so se zbrali v petek zvečer v Kamnarski hiši v Nabrežini na Kolesarskem večeru, kjer so nagradili kar 26 kolesarjev, ki so v letošnji sezoni v velikem številu izbrali gorsko kolesarstvo. Na začetku je prisotne nagovoril podžupan in odbornih za šport, kulturo in prosti čas Massimo Romita, ki je poudaril uspešnost SK Devin in zaželel mladim kolesarjem še veliko dobrih in odličnih rezultatov. Nekoliko daljši poseg je imel predsednik SK Devin Dario Štolfa, ki je s posebnim poudarkom omenil, da se društvo po nekajletnem osipu kolesarjev, v letošnji sezoni lahko pohvali z velikim številom zelo mladih gorskih kolesarjev, za kar imata največje zasluge trenerja Ivan Sossi in Emiliano Paolet-ti, pa tudi odgovorna odbornica za kolesarski oddelek Loredana Verni. Omenil je veliko spodbudo in oporo staršev, ki so s svojo pomočjo tudi prisostvovali in sodelovali na treningih in tekmah ter navdušili otroke za kolesarjenje. Spomnil se je na kolesarske tekme, še posebno deželno cestno dirko v društveni režiji ter pred kratkim sodelovanje na vaškem prazniku v Medji vasi. Sledilo je nagrajevanje, kjer je v prvi vrsti bil deležen posebne praktične nagrade, neke vrste računalnika za kolo, uspešni kolesar začetnik Matteo Vi-sintin, ki pa žal letos ne bo več branil društvene barve, ker SK Devin ne sodeluje v višjih kategorijah in se bo pridružil kolesarskemu klubu iz Caneve. Sledilo je nagrajevanje vseh prisotnih gorskih kolesarjev, ki so se udeležili tekem Junior Bike off Road 2010 in Junior Cross in ki so jim podelili priložnostne kolajne za uspešno opravljeno sezono. Najprej je voditeljica večera Nadja Kralj poklicala pet najmlajših, ki so tekmovali v kategoriji G 0 in kot prvi je bil nagrajen triletni Maj Sedmak ter Petra Godnič, Adam Hamoussi, Lian Taverna in Alessandro Visintin. Nato so bili na vrsti vsi tisti, ki spadajo v kategorije od G 1 do G 6: Amina Hamoussi, Goran Hamoussi, Luka Sedmak, Jan Sedmak, Maja Chenda, Peter Chenda, Tristan Taverna, Max Zannier, Jan Godnič, Matteo Dutti, Ivan Ferfolja, Tarek Nelson, Ivan Braico in Ivan Devetak. Na koncu pa so prejeli kolajne tudi naraščajniki in mladinci: Piermarco Grisonich, Luca Goldin, Alberto Di Giorgio, Enrico Catania, Erik Mozan in Peter Sossi. Najprej jih bo obiskal Miklavž Z mesecem oktobrom so se v telovadnici ašz Olympia po poletnem premoru ponovno pričeli redni treningi športne in športno ritmične gimnastike za sezono 2010/11. V gimnastični skupini je že več kot 20 vpisanih dečkov, prav isto število je tudi deklic ritmičark. Obe panogi trenirata dvakrat tedensko ( ponedeljek in četrtek) in pri obema so telovadci in telo-vadke razdeljeni v dve starostni skupini - od 5. do 7. leta in pa od 8. leta dalje. Prva skupina trenira od 16. do 17. ure, druga pa od 17. do 18.ure. Vsi se prav pridno pripravljajo na prva telovadna srečanja in nastope. V kratkem bodo namreč priredili že prvo srečanje v letošnji sezoni z novogoriškimi telovadci, s katerimi res dolgo let že sodelujejo ter skupno pripravljajo program dela pred začetkom sezone. Trenerji si tako izmenjajo mnenja o treningih in vadbi, otroci pa imajo ob takih srečanjih možnost, da navežejo nova prijateljstva. Kratek nastop namerava društvo pripraviti že za Miklavža, takoj zatem pa bo sledila Božičnica, pozdrav pomladi, mednarodno srečanje v Lignanu, pa še in še... Vpisovanje pa je v ti dve skupini seveda še možno, in to kar med urami vadbe: ponedeljek /četrtek od 16.00 do 18.00 ure, v telovadnici Slovenskega športnega centra na drevoredu XX.septembra 85 v Gorici ali kar na telefon trenerke in tajnice društva Damijane Češčut (335 5952551). 20 Torek, 19. oktobra 2010 GORIŠKI PROSTOR / D-LIGA - Gostje iz Padove izenačili v 90. minuti V Krasovem taboru razočarani in zaskrbljeni Matej Bombač: »Nekateri igralci nimajo prave mentalitete in ne živijo športno« V Repnu niso bili zadovoljni z neodločenim izidom (2:2). Kako bi lahko bili, če je Kras povedel v 85. (2:1), gostje iz Padove pa so izenačili v 90. minuti. V Krasovem taboru so precej zaskrbljeni, ker se je to pripetilo že drugič zapored. Proti Opiter-gini v Oderzu so rdeče-beli izgubili po golu v 91. minuti. Predsednik in športni vodja Goran Kocman je bil po tekmi razočaran in zaskrbljen: »Treba je priznati, smo v težavah. Začetni entuziazem je polegel in zadnji rezultati nam ne ustrezajo. Na lestvici nam manjkajo vsaj tri točke. Tista iz Oderza in dve nedeljski. Predvsem obramba ne deluje, kot bi morala. Povrh tega se nisem strinjal z nekaterimi izbirami trenerja, a tega raje ne bi komentiral. Pri drugem golu smo naredili veliko napako: gostje so v 90. minuti presenetili v protinapadu. Ekipa D-lige si kaj takega ne sme privoščiti.« Zakaj pa je do tega prišlo? Kon-dicijski trener Matej Bombač ni zaskrbljen s fizično formo. »Razloge je treba iskati drugje. Prepričan sem, da nekateri igralci še nimajo prave men-talitete za to zahtevno ligo. Med tednom sicer treniramo zelo dobro, žal pa v petkih, marsikdo ne upošteva pravil športnega življenja: ne gre spat ob določeni uri, pa še kaj zraven popije. Če se to lahko tolerira v nižjih li- KOMENTAR Različna nasprotja Gorica - Trst 9(točk):2. Prvo nasprotje: goriške ekipe naših društev so v nedeljo v celoti izpolnile pričakovanja in se približale vrhu lestvice. Na Tržaškem pa marsikateremu klubu ne gre po načrtih. Kras »stagnira« v D-ligi. Že pet krogov ni zmagal. Vesna igra podpričakova-nji. Primorec po nepotrebnem izgublja točke. Podobno Zarja Gaja. Pri-morje in Breg pa sta v krizi. Drugo nasprotje. Pri Vesni je odstopil trener Nikčevič. Pred kakim tednom je podobno storil tudi trener Primorja Bojan Gulič. Kaj imata skupnega? Samo to, da sta iz Sežane. In? Trenerji iz Slovenije so pristaši drugačne mentalitete in strožje discipline. Večkrat sta si bolj profesionalen pristop trenerjev in čisti amaterizem igralcev (žal) v nasprotju. Prav zaradi tega nekateri klubi raje zaupajo trenerski stolček strokovno manj sposobnim trenerjem, ki pa so dobri motivatorji. V amaterskih ligah je pomembna sestavina homogene ekipe predvsem dobra klapa. Lep primer je Zarja Gaja, pri kateri so domači igralci tudi čustveno navezani na klub. Do lani je podobno bilo pri Primorju. Na Proseku pa so nekateri igralci, ki so bili hrbtenica (»duša in srce,« kot jih je definiral nekdanji trener Gulič) ekipe, zaključili kariero in nastala je vrzel, ki je vodstvo (še) ni uspelo zapolniti. (jng) Strelci ekip naših društev: 5 golov: Palermo (Juventina), Ferluga (Sovodnje); 4: Sau (Primorec); 3: Tomizza, Kneževič, Carli (Kras), Reščič (Sovodnje), Moscolin (Primorec), Percich, Puzzer (Primorje), Bečaj (Zarja Gaja), Cermelj (Breg), Černe, Ruggero (Mladost), 2: Cipracca (Kras), Secli, Favero (Juventina), Cano (Vesna), Bernobi (Zarja Gaja), Ferro (Primorje), Ribezzi (Mladost); 1: Božič (Kras), Kerpan, Degrassi (Vesna), Stabile (Juventina), Tomšič, Nasser, Peteani (Sovodnje), Snidar, Lanza (Primorec), Mania, Mendella (Breg), Emili, Aiello, Colasuonno (Primorje), Franco, Marchesi (Zarja Gaja), Ferletič, Gobbo, Peric (Mladost). gah, se tega ne more v D-ligi, v kateri so tudi povračila stroškov precej višja kot v 2. AL. Igralci naj se raje veselijo in požurajo po tekmi, če brez tega ne zmorejo,« je bil oster Bombač in dodal: »Drugi hendikep je, da ne treniramo ob popoldanskih urah, ko se tudi igrajo tekme. Večina ekip trenira po kosilu. To nam ne uspe, zaradi službenih obveznosti nekaterih igralcev. Telo bi tako bilo bolj pripravljeno na večjo obremenitev ob tistem času. Tudi en trening več bi nam bolj koristil. Če se ne motim, pri Venezii trenirajo šestkrat tedensko.« Trener Alessandro Musolino je takole analiziral potek nedeljskega srečanja: »Žal so nam bile znova usodne naše napake. Moral si bom še enkrat pogledati posnetke, ker mi ni bilo jasno, kako smo lahko prejeli drugi gol v protinapadu. Upam, da teh napak ne bomo ponovili. Vsekakor sem s fanti zadovoljen, saj smo pokazali napredek v igri. Ustvarili smo več priložnosti za gol. Prepričan sem, da smo na dobri poti. Že iz Tamaia bo treba zdaj odnesti domov točke, drugače se bo položaj na lestvici poslabšal.« Repenski Kras je zdaj na sredini lestvice. Kljub temu je bližji dnu kot vrhu lestvice. Vodilna Venezia ima deset točk prednosti. Zadnjeuvrščeni Montecchio in Montebelluna pa le pet točk manj. Za pravo presenečenje je Krasov trener Alessandro Musolino je bil zadovoljen z igro, ne pa z rezultatom kroma poskrbela Torviscosa, ki je v gosteh premagala solidni SandonaJesolo (0:2). »V tej ligi lahko vsak premaga vsakogar. Treba je le igrati stoodstotno in se boriti do konca tekme. Upam, da se bo tudi nam obrnilo na bolje,« je še dodal predsednik Kocman. (jng) 2 točki v zadnjih petih krogih za Kras Repen. Še dobro, da so rdeče-beli v prvih dveh krogih premagali Este in Pordenone. 1. AMATERSKA LIGA - V zadnjih dveh krogih zmagi s 5:2 in 3:1 Sovodnje kot stroj Tokrat odločilen Ferluga - Primorec kot običajno: številne priložnosti, a le ena točka Sedii so Sciarronejevi varovanci bili boljši tekmec, ogrozili nič koliko krat nasprotnikovega vratarja, tudi vodili, a nazadnje morali pristati na delitvijo točk. Primorec je v nedeljo tekmo začel udarniško, vendar je moral po desetih minutah že zasledovati nasprotnika, saj je Centro Sedia izkoristila prvo (in v prvem polčasu tudi edino) priložnost. Vendar Sciar-ronejevi varovanci so kmalu popravili napako in v 21. minuti izenačili iz 11-metrovke, ki jo je Moscolin hladnokrvno izvedel potem ko si jo je tudi priigral. Primorec je vztrajno napadal tudi v ddrugi polovici polčasa, a do dvojnega sodnikovega žvižga se stanje ni spremenilo, čeprav je imel KLanza na razpolago 100% priložnost (branilec je rešil na gol črti). Vendar v nadaljevanju je Moscolin po samih treh minutah zadel s kratke razdalje. Hiba Primorca pa ostaja ista. Naasprotniku ne uspe zadati končnega udarca in Centro Sedia je v 85. minuti izkoristila napako trebenjske obrambe ter izenačila. Primorcu pa je kljub izključitvi v domačih vrstah zmanjkalo časa, da bi tekmo poskušali zmagati. Nova zamujena priložnost torej, ki bi lahko čez nekaj mesecev Primorec še kako drago stala. Sovodenjski zvezni igralec Davide Ferluga kroma Po zmagi s 5:2 pred tednom dni so se tokrat v Sovodnjah »zadovoljili« s 3:1. Očitno so Vituličevi varovanci v res izredni formi, saj nasprotnike dobesedno meljejo. Sta-ranzano je sicer v Sovodnjah v 65. minuti še vodil z 1:0, nato pa se je moral predati. Gol gostov na začetku drugega polčasa je bilo kot drezanje v sršenje gnezdo. Po prejetem golu in 15 minutnem »black-outu« so se namreč Ferluga in soigralci razigrali in spravili najprej na kolena in nato še na tla moštvo iz Štaran-cana. Prvi polčas je bil dokaj izenačen. Ekipi sta v glavnem pazili na to, da ne bi prejeli gola in nasprotnikom ne bi omogočili možnih protinapadov. V drugem polčasu pa se je tekma razživela. Kot se večkrat dogaja je bilo potrebno videti zadetek, da se je to zgodilo. Prvi so že v prvi minuti drugega polčasa mrežo zatresli gostje. Prejeti gol je razjezil domače, ki so sicer najprej 15 minut psihološko občutili prejeti gol, a nato so se razigrali in v 65. minuti s Ferlugo izenačili. Vezni igralec Sovo-denj je takrat zadel z bele točke (prekršek nad Nasserjem), deset minut kasneje pa še z razdalje (njegovega strela se je dotaknil branilec Staranzana in tako presenetil lastnega vratarja). Proti koncu tekme pa so Vituličevi varovanci še tretjič zadeli, tokrat z Reščičem, ki je bil le zadnji izvršilec zelo lepe skupinske akcije. Tokratna zmaga pa več pomeni, saj je Sta-ranzano solidna ekipa, ki je nedvomno nu- dila veliko večji odpor kot Esperia pred tednom dni. PRIMOREC - Ustvarjati kopico priložnosti, a se nato zadovoljiti s točko. To je postala že stalnica Primorca. Tudi proti Centro Postave in izidi Kras Repen Koimpex - San Paolo PD 2:2 (1:1) STRELCI: v 17. Lucchini, v 20. Carli, v 42. dp Kneževič, v 45. dp Volpato KRAS REPEN: Dovier, Bucovaz, Tomizza, Carli, Sessi, Latin, Fronzo (Dragosavljevic), Božič (Cipracca), Vigliani (Kneževič), Grujic, Venturini. Trener: Musolino. San Daniele - Juventina 1:3 (0:1) STRELCI ZA JUVENTINO: v 27. Secli, v 8.dp Favero, v 14. Palermo JUVENTINA: Furios, Petriccione (Colella), lansig, Favero, Morsut, Masotti, Radovac (Giannotta), Pantuso, Palermo (Catanzaro), Secli, Stabile. Trener: Tomizza. Centro Sedia - Primorec 2:2 (1:1) STRELEC ZA PRIMOREC: v 21. iz 11-m in v 3.dp Moscolin PRIMOREC: Barbato, Di Gregorio, Ojo, Mercandel (Leghissa), Santoro, Giorgi (Udina), Antonaci, Dell'Osso, Moscolin, Sau, Lanza (Bertocchi). Trener: Sciarrone. Sovodnje - Staranzano 3:1 (0:0) STRELCA ZA SOVODNJE: v 20.dp iz 11-m in v 29.dp Ferluga, v 41.dp Reščič SOVODNJE: Burino, E. Kogoj, S. Kogoj, Milenkovič, Tomšič, Komic, Trampus (Peteani), Ferluga, Nasser (Brockmann), Reščič, Skarabot (Sorbara). Trener: Vitulič. Roianese - Primorje 4:1 (2:0) STRELEC ZA PRIMORJE: v 29.dp Puzzer PRIMORJE: Zuppin, Ferro, Mihich, Pulitano' (Lodi), Kovacic, Ravalico, Colasuonno (Zidarich), Aiello, Perčič, Puzzer, Tomasi (Siccardi). Trener: Makivič. Mariano - Breg 4:1 (2:0) STRELEC ZA BREG: v 16.dp Cermelj BREG: Cresi (Sion), Gargiuolo, Petranich, Stefani, Bampi, Mendella, Laghezza, Daris, Fazio (Drago), Degrassi (Coppola), Cermelj. Trener: Macor. IZKLJUČEN: Bampi. Zarja/Gaja - Piedimonte 0:1 (0:0) ZARJA/GAJA: J. Grgič, V. Križmančič, Della Zotta, G. Križmančič, Missi, Mihelčič (Markovič), Marchesi (De Mattia), Kariš, Bernobi (Ghezzo), Bečaj, Asselti. Trener: Lacalamita. Sagrado - Mladost 0:1 (0:1) STRELECI ZA MLADOST: v 5. Ruggero MLADOST: Bernardi, Bagon, Calabrese (Gobbo), Virgilio, Zotti, Vitturelli, Bressan, Ferletič, Ruggero (Bensa), Černe (Mutton), Peric. Trener: Cristofaro. D-liga Kras Repen - San Paolo PD 2:2, Belluno - Concordia 1 S, Este - Opitergina 5:2, Montebelluna Tamai 0:1, Pordenone - Treviso 1:1, Rovigo - Union Quinto 1:1, Sandonajesolo - Torviscosa 0 :2, Sanvitese Chioggia 1:3, Venezia - Montecchio 2:1 U. Venezia 7 6 0 1 18:11 18 Treviso 7 5 2 0 17:5 17 Union Quinto 7 4 S 0 13:6 15 Chioggia 7 5 0 2 11:8 14 Sandonajesolo 7 4 2 1 11:8 14 Pordenone 7 S 2 2 14:11 11 Tamai 7 S 2 2 9:9 11 Sanvitese 7 S 2 2 12:10 10 San Paolo PD 7 2 S 2 7:9 9 Rovigo 7 1 5 1 8:8 8 Kras Repen 7 2 2 S 12:1S 8 Este 7 2 1 4 12:10 7 Belluno 7 2 1 4 9:12 7 Torviscosa 7 2 1 4 7:11 7 Montecchio M .7 1 2 4 6:12 5 C. Concordia 7 1 1 5 8:12 4 Opitergina 7 1 1 5 13:22 4 Montebelluna 7 1 0 6 5:15 S PRIHODNJI KROG S. Paolo PD - Venezia, Opitergina - Torviscosa, Concordia - Pordenone, Chioggia - Montebelluna, Montecchio - Rovigo, Sanvitese - Belluno, Tamai - Kras Repen, Treviso - Sandonajesolo, Union Quinto Este Promocijska liga San Daniele - Juventina 1:3, Zaule Vesna 2:1, Lumignacco - Reanese 1:1, Pro Gorizia - Caporiacco :2, Pro Romans - Union 1:1, Trieste Calcio - Martignacco prel., Valnatisone - Aquileia 1:1, Villesse - Ponziana 1:4. San Daniele 6 4 0 2 12:6 12 Caporiacco 6 S S 0 7:4 12 Juventina 6 S 2 1 10:4 11 Martignacco 5 S 1 1 7:5 10 Ponziana 6 2 S 1 11:7 9 Aquileia 6 2 S 1 8:6 9 Lumignacco 6 2 S 1 9:7 9 Reanese 6 2 S 1 8:6 9 Zaule 6 S 0 S 8:12 9 Union 6 1 5 0 10:5 8 Valnatisone 6 1 4 1 4:3 7 Trieste Calcio 5 1 2 2 9:9 5 Pro Gorizia 6 1 2 S 6:8 5 Pro Romans 6 1 2 S 6:12 5 Vesna 6 0 2 4 4:12 2 Villesse 6 0 1 5 4:17 1 PRIHODNJI KROG Juventina - Trieste Calcio, Vesna - Villesse 1. AMATERSKA LIGA Isontina - Costalunga 1:0, Isonzo Ronchi 0:0, Medea - Domio 0:1, Muglia - Azzurra 0:0, Pieris - Turriaco 1:0 San Giovann - Esperia 1:1, Sovodnje - Staranzano S 1, Centro Sedia - Primorec 2:2. Isontina 6 4 1 1 7:4 1S Isonzo 6 S 2 1 6:S 11 Muglia 6 2 4 0 5:S 10 Sovodnje 6 S 1 2 11:10 10 Azzurra 6 S 1 2 5:6 10 Primorec 6 2 S 1 9:S 9 Pieris 6 2 S 1 8:6 9 Costalunga 6 S 0 S 5:4 9 San Giovanni 6 2 2 2 10:9 8 Ronchi 6 1 4 1 5:4 7 Staranzano 6 2 1 S 7:8 7 Medea 6 1 S 2 5:6 6 Domio 6 2 0 4 4:6 6 Centro Sedia 6 1 2 S 8:11 5 Turriaco 6 1 2 S 3:6 5 Esperia 6 0 S S 7:14 S PRIHODNJI KROG Costalunga - Sovodnje, Primorec - Medea 2. AMATERSKA LIGA Zarja Gaja - Piedimonte 0:1, Mariano - Breg 4:1, Roianese - Primorje 4:1, Gradese - Opicina 1:0, Moraro - Cormonese 2:2, Mossa - Montebello 1:1, San Canzian - Fiumicello 1:0, Sistiana -Sant'Andrea 1:1. Gradese 6 5 1 0 19:8 16 Cormonese 6 4 2 0 12:5 14 Mariano 6 S S 0 13:7 12 Montebello 6 S S 0 9:6 12 Zarja Gaja 6 S 2 1 7:S 11 Mossa 6 S 2 1 9:6 11 San Canzian 6 S 1 2 7:6 10 Moraro 6 2 2 2 11:12 8 Piedimonte 6 2 1 S 7:10 7 Primorje 6 2 1 S 11:18 7 Sistiana 6 1 S 2 10:9 6 Opicina 6 1 2 S 3:6 5 Roianese 6 1 1 4 9:12 4 Breg 6 1 0 S 5:11 S Fiumicello 6 1 0 5 7:13 3 Sant'Andrea 6 0 2 4 8:15 2 PRIHODNJI KROG Primorje - Zarja Gaja, Breg - Sistiana 3. AMATERSKA LIGA Sagrado - Mladost 0:1, Aiello - Audax 2:2, Aurisina - Campaanelle 3:0, Cgs Union 2:1, Chiarbola - Torre 3:2 Lucinico - Poggio 1:0, Pro Farra - Begliano 1:0, Romana - Villa 2:1. Begliano 6 4 1 1 11:3 13 Lucinico 6 4 1 1 9:5 13 Aurisina 6 3 2 1 16:11 11 Chiarbola 6 3 2 1 10:6 11 Aiello 6 3 2 1 12:9 11 Cgs 6 3 2 1 12:10 11 Mladost 6 S 1 2 11:8 10 Pro Farra 6 3 1 2 11:10 10 Romana 6 3 1 2 8:9 10 Torre 6 3 0 3 14:10 9 Audax 6 2 2 2 14:15 8 Villa 6 1 2 3 8:10 5 Sagrado 6 1 1 4 7:14 4 Campanelle 6 0 3 3 5:11 3 Union 6 0 2 4 2:10 2 Poggio 6 0 1 5 3:12 1 PRIHODNJI KROG Mladost - Aiello / NOGOMET Torek, 19. oktobra 2010 21 PROMOCIJSKA LIGA - Rdeče-beli v vse boljši formi Juventina zadala prvi domači poraz vodilnemu Ekipa štandreškega društva bližja vrhu - Športni vodja Vinti: Zdaj več kontinuitete Juventina je poskrbela za lepo presenečenje. Na težkem gostovanju v kraju San Daniele del Friuli je domači ekipi zadala prvi domači prvenstveni poraz. »Tokrat smo igrali brezhibno. Bili smo zelo zbrani, konkretni in borbeni. San Daniele nam ni povzročil niti najmanjše težave. Še enajstmetrovka, ki jo je sodnik dosodil, bržkone ni bila stoodstotna,« je uvodoma ocenil športni vodja Juven-tine Gino Vinti in dodal: »Trener Giovanni Tomizza je nekoliko spremenil taktično postavitev obrambe. Igrali smo s tremi branilci, kar je precej zmedlo nasprotnika. Pantuso je igral v obrambi in ni zgrešil dejansko ničesar. Upoštevati moramo, da tokrat nismo imeli na razpolago Trangonija in Sellana, ki bo okreval šele čez en mesec. Vsi ostali pa so dokazali, da so igralci, na katere lahko resno računamo. To me zelo veseli.« Juventina se je s tremi točkami približala vrhu lestvice. Od prvega mesta, ki ga zasedata San Daniele in Caporiacco, loči ekipo štandreškega društva le točka. V prihodnjem krogu bo Juventina v domačem Štandrežu gostila tržaški Trieste Calcio. »Zdaj bo treba dokazati, da smo moštvo, ki se bori za sam vrh lestvice. Potrebno bo več kontinuitete. Zmagati bo treba predvsem na domačem igrišču, začenši v nedeljo proti Tržačanom. Vsi, od vodstva kluba do trenerja in igralcev, smo optimisti,« je še dodal Vinti. Juventinin Izolčan Nejc Radovac se je v nedeljo poškodoval kroma Pri Juventini se je poškodoval Nejc Radovac. Poškodoval si je levo roko. Zaradi mavca bo moral mirovati mesec dni. Položaj pa ni najbolj rožnat za kriško Vesno, ki je predzadnja na lestvici. Točko manj ima le Villesse, ki ga bo ekipe kriškega društva gostila prav v prihodnjem krogu. Zmaga je obvezna, drugače bodo »plavi« zdrknili na sam rep razpredelnice. MVPTEDNA Mario Pantuso Najbolj koristen igralec (MVP) tedna je Ju- ventinin kapetan Mario Pantuso, ki je v nedeljo obenem odigral 200. tekmo v dresu ekipe štandreškega društva. »Mario je v nedeljo odlično igral v obrambi, čeprav je zvezni igralec. Znajde pa se zelo dobro na več igralnih mestih. Srečni smo, da ga imamo,« ga je pohvalil športni vodja Gino Vinti. Go-ričan Pantuso, ki lahko igra tudi na bokih, je zelo borben in na vsaki tekmi preteče kar nekaj kilometrov. Pri Juventini igra že osmo sezono (od leta 2002-03). Krstni nastop v članski ekipi je opravil kot 16-letnik. Mario, ki želi čimprej z Juventino napredovati v elitno ligo, študira v Trstu za bolničarja. V prostem času pa se sodeluje z gledališko amatersko skupino iz Stražic. »Gledališče je moj konjiček. Z njim se amatersko ukvarjam žedeset let,« je dejal Pantuso. MLAJŠE KATEGORIJE Napredek najmlajših Juventine Juventina - Pro Cervignano Muscoli 2:4 (2:3) JUVENTININ STRELEC: Forc-hiassin 2. JUVENTINA: Barone, De Fornasa-ri, Milanese, De Santis, Clancis, Cadeddu (Tomadin), Cusani, Antonini, Bolter (Vi-sintin), Furlan, Forchiassin. Trener: Ledri. Najmlajši Juventine so tokrat pokazali lep napredek v igri in so se enakovredno borili z vrstniki iz Červinjana. NA TRŽAŠKEM - Naraščajniki: Cgs - Kras Repen odložena zaradi burje, Opicina - Sistiana 3:2, Roianese - Domio 1:1, San Luigi B - Mont. 1:0, TS Calcio -S. Andrea 0:0. Najmlajši: Mont. - Zaule 3:2, Opicina A - Ponziana 0:0, S.Andrea -Domio 2:1, Sistiana - Opicina B 2:1, Kras je bil prost. ZAČETNIKI Na Tržaškem 11:11 Kras Repen A - San Luigi A 1:2 KRAS: L. Gregori, Seculin, Majcen, Covarelli, Suppani, Caldarola, Skivjani, Mi-loševič, Toffolutti, Ghersinich, Kocman, Paoli, P. Gregori, Burri. Trener: Pahor. Na Goriškem 9:9 Monfalcone - Sovodnje 3:2 SOVODNJE: J. in D. Petejan, Pavle-tič, Vetorello, Bacicchi, Piva, Čavdek, Ber-nardis, Redzič, Lakovič, Medeot, Tomšič, Serafin, Trevisan. Trener: Peric. Cormonese - Juventina 2:3 JUVENTINA: Barone, Lutman, Marchesini, Komjanc, Waccher, Antonini, Tonani, Farullo, Mosetti, Markovič, Ri-gonat, Cossi, Piemontesi, Malič. Trener: Marega. JUTRI -15.30 v Štandrežu: Juventina - Sovodnje. VESNA Trener Nikčevič odstopil Novica Nikčevič ni več trener Vesne. Pravzaprav novica je stara, saj je sežanski trener odstopil že v soboto po porazu v Žavljah. Izvedeli pa smo jo šele včeraj, ko smo nekdanjega trenerja Vesne poklicali po telefonu. »Taka so pač nenapisana pravila nogometa. Ko ne gre, prvi plača trener. Žal mi je, da zapuščam kriški klub, s katerim sem odlično sodeloval. Žal mi je tudi za fante, ki so se trudili in so vbili vedno prisotni na treningih. Pravzaprav sem svoj odstop ponudil že po tekmi proti Ponziani, nato pa sva se s predsednikom dogovorila, da počakamo še na razplet tekme v Žavljah. Po novem porazu ni bilo več poti nazaj,« je svoj odstop utemeljil Nikčevič. Zakaj ste odstopili? Odstop je v nogometu šok terapija. Ko nekaj ne gre, je pač treba nekaj zamenjati. Ko nismo premagali Trieste Calcio, so se stvari močno za-komplicirale. Poraz proti Ponziani pa nam je odrezal noge. Ali bi Vesna potrebovala tudi kako okrepitev? Mogoče res, čeprav se bo s tem moralo zdaj ukvarjati društvo. Športni vodja Žarko Arandelo-vic, odličen Nikčevičev prijatelj, si ni želel takega razpleta: »Novico smo skušali prepričati, bil pa je preveč razočaran s slabim položajem na lestvici. Škoda, ker smo doslej delali dobro, le rezultatov ni bilo.« Podobno razmišlja tudi predsednik Robert Vidoni: »Upal sem, da se bo Nikčevič premislil. Žal je nepreklicno odstopil. Odbor je bil zadovoljen z njegovim delom in se mu zahvaljuje za sodelovanje. Zdaj bo treba najti novega trenerja, ki bo nadaljeval z našim projektom vključevanja mladih domačih igralcev. Obenem bo treba najti še kako okrepitev, ki nam bo pomagala v boju za obstanek. Novi trener? Nekaj imen imamo, določili ga bomo v kratkem,« je dejal Vidoni. Današnji trening pa naj bi vodila trener mladincev Fabio Zucca in športni vodja Arandelovič. 2. in 3. amaterska liga - Predsednik Roberto Zuppin besen zaradi pristopa nekaterih igralcev Primorje, kaj se dogaja? Zuppin: Če bo treba, bomo ostro ukrepali - V težavah tudi Breg - Zarja Gaja igrala dobro in... izgubila - Napredek Mladosti Vse tri ekipe naših društev so v nedeljo ostale praznik rok. Vzhodno-kraška Zarja Gaja je zamudila priložnost, da bi obdržala stik z vodilnimi. Rumeno-modri so v Bazovici klonili pred Piedimontejem. Breg in Primorje sta visoko izgubila v gosteh. Tako eni kot drugi so igrali slabo. Pri Zarji Gaji so bili pravzaprav zadovoljni z nastopom. »Igrali smo dobro, žal nam je bila usodna edina napaka v obrambi,« je dejal športni vodja Robert Kalc, ki je v nadaljevanju še povedal: »Veliko smo napadali in ustvarili lepo število nevarnih akcij. Pred vrati pa smo bili žal nenatančni. Sicer je to problem, ki ga imamo že nekaj let. Tokrat ne stoodstotno priložnost zgrešil tudi Vili Bečaj. Res škoda, saj bi si zaslužili vse tri točke. Povedati je treba, da je tekmo precej ovirala tudi močna burja.« Trener Lacalamita je moral zaradi poškodb predčasno poslati v slačilnico Mihelčiča in Marc-hesija. Nadvse besen je bil predsednik Primorja Roberto Zuppin. Primorje je s 4:1 (tri gole je dosegel slovenski igralec Kočič) izgubilo proti Roianeseju, ki so ga rdeče-rumeni pred nekaj tedni premagali kar s 6:2. »Tako ne gre. Pristop ni bil pravi. Nekateri igralci so igrali pod vsako kritiko. Če se ne bodo potrudili, bomo primerno ostro ukrepali. Poiskali bomo pač nove ljudi,« je zagrozil Zuppin. »Igrali smo katastrofalno, čeprav smo ustvarili cel kup priložnosti in štirikrat zadeli vra-tnico. Igralci so bili zelo površni in brez prave volje. Očitno jim je vseeno in ne čutijo nič do Primorja. To ne velja za vse,« se je hudoval predsednik prose-škega kluba. Primorje bo v nedeljo igralo proti Zarji Gaji. Velike težave so v nedeljo imeli tudi pri Bregu, ki je v Marianu izgubil s 4:1. »Priznati je treba, da smo tokrat igrali slabo. Poraz je bil povsem zaslužen,« je priznal Bregov spremljevalec Lorenzo Zupin. »Začeli smo dobro in s tira nas je spravila enajstmetrovka, ki jo je sodnik dosodil preveč dobrosrčno. Drugi hud udarec je bila Predsednik Roberto Zuppin v nedeljo proti Zarji Gaji pričakuje reakcijo Primorja kroma Bampijeva izključitev. Nato so gostitelji še dvakrat zatresli našo mrežo in tekme je bilo konec. Ne smemo pozabiti pa, da je Mariano zelo dobra ekipa, ki letos cilja na napredovanje v višjo ligo,« je še povedal Zupin. Brežani bodo v soboto v Dolini igrali proti Sistiani. V 3. amaterski ligi je za prijetno presenečenje poskrbela doberdobska Mladost, ki je zmagala v gosteh v Za-graju. »Nismo igrali najbolje, vseeno smo zasluženo odnesli domov vse tri točke,« je ocenil zvezni igralec Mladosti Simone Bressan. »Sagrado je sicer solidna ekipa. Mi smo sprva po-vedli z Ruggerom že v peti minuti, na- to pa smo igrali zelo dobro v obrambi in smo gostiteljem pustili zelo malo manevrskega prostora. Zmaga je bila tako povsem zaslužena. Zdaj smo se približali zgornjemu delu lestvice, kjer pa je prava gneča. V soboto nas čaka še ena težka preizkušnja. V Doberdobu bomo gostili solidni Aiello.« U«VEl91B meta LLI&lIlICl ■I ■ TFI ttANLE km<4 DIJAŠKI IN ŠTUDENTSKI ABONMA VSSG za j^f^e, UUBEZMVE inra2.50rl-vjive-gledalce. .. izberi svoj abonmajski program za izjemne cene: 10 predstav-70 € 14 predstav-85 € 18 predstav-100 € štiri nove produkcije SSG, dva gostujoča muzikla, dramske uspešnice, kubanska in argentinska plesna strast, simfonična glasba, balet, LAIBACt^i ELIO^J Ponudba velja za dijake in študSre^ BREZ STAROSTNIH OMEJITEV do 22.oktobra pri blagajni SSG ulica Petronio, 4 vsak delavnik 10.00 - 15.00/ 17.00 - 20.00 Tel +39 040 362 542 brezplačna številka 800214302 22 Torek, 19. oktobra 2010 GORIŠKI PROSTOR INTERVJU - Odbojkarski igralec, trener in komentator Ferdinando (Fefè) De Giorgi Do OI v Londonu ni še veliko časa Matej Černic nima še svojega naslednika - Cilj vsakega trenerja je reprezentanca • •• Če ga starejša generacija pozna kot člana »generacije fenomenov«, ki je krojila svetovni odbojkarski vrh v devetdesetih letih, ga mladi tačas poznajo predvsem kot glas prenosov odbojkarskih tekem državne televizijske mreže RAI. Ferdinando (Fefe) de Giorgi sodi med najuspešnejše italijanske odbojkarje: ob vrsti klubskih uspehov je z reprezentanco osvojil tri svetovne naslove in si zato prisvojil vzdevek »Heroj treh celin«. Z italijansko reprezentanco je namreč na svetovni prestol stopil v Južni Ameriki (Rio de Janeiro, 1990), v Evropi (Atene, 1994) in v Aziji (Tokio 1998). Podajalec, ki je sicer svojo odbojkarsko pot kot deček začel v vlogi blokerja, je po karieri postal uspešen trener: dvakrat je osvojil evropski pokal CEV, v sezoni 2005/06 pa državni naslov z Macerato. Kot trener sodi De Giorgi med tiste, ki veliko pozornost usmerjajo tudi v psihologijo igralcev in skupine. Pred kratkim je izdal knjigo z naslovom »Pensieri per al-lenare e motivare una squadra« (Napotki za treniranje in motiviranje ekipe), v kateri z Giulianom Bergamaschijem navaja skupek razmišljanj, ki so sad dolgoletnih izkušenj na klopi in v slačilnici. Pri vodenju ekipe ne gre izključno za treniranje fizičnih sposobnosti igralcev in doseganje čim boljših rezultatov, temveč igrajo pomembno vlogo tudi odnosi med igralci. Treba je uravnavati morebitne egoistične in individualistične težnje, pa tudi spodbujati čut odgovornosti, zaupanje in seveda motivacijo. Nasveti niso izključno domena športnih krogov, vendar so namenjeni vsem, tudi menadžerjem, ki delajo v skupini. Tako je pojasnil De Giorgi, ki je letos še brez ekipe. Začetek sezone je preživel na komentatorskem stolčku, tako da je svetovno prvenstvo v odbojki doživljal od blizu. V soboto in nedeljo se je mudil v naši deželi, obisk pa smo izkoristili tudi za pogovor. V knjigi opisujete vlogo koncepta »skupine«, ki smo jo med svetovnim prvenstvom opazovali predvsem med nastopi Brazilije in Kube: igralci so bili med sabo povezani, v italijanski reprezentanci pa je bilo take medsebojne povezanosti manj. Je to odraz generacije ali je tipičnost prenovljene reprezentance? Italijani vselej nismo taki kot Brazilci in Kubanci, ki se stalno močno objema- Fefe De Giorgi je pohvalil Mateja Černica in meni, da kot igralec še nima svojega naslednika v reprezetnanci fivb jo. Menim, da smo bled ekipni nastop videli predvsem na zadnjih dveh tekmah Italije, pravi obraz in veliko povezanost pa so »azzurri« pokazali na tekmi proti ZDA. Ne gre torej za generacijsko značilnost. Italija je osvojila 4. mesto. Kako ocenjujete njene nastope? Cilj italijanske reprezentance je bil vstop v finalno fazo. In to smo tudi dosegli. Seveda se želje in cilji, ko dosežeš polfinale, nezavedno povečajo in želiš osvojiti še kolajno. Vendar je četrto mesto vseeno dober rezultat. Bi lahko dosegli kaj več? Matej Černic je po porazu z Brazilijo dejal, da je bila zmaga z nekaj več borbenosti dosegljiva. Lahko bi dosegli kaj več, vendar je Brazilija tisto tekmo igrala zelo dobro. Italija je sicer do četrtega mesta prišla brez večjih težav. Se strinjate, da takega rezultata ne bi dosegla, če bi igrala drugje, torej ne na domačem terenu? Seveda. Italija je imela lažjo pot in tega smo se zavedali čisto vsi, tudi komentatorji. To pa ni bila izjema: na vsakem svetovnem prvenstvu ima domača ekipa nekoliko lažji koledar. Vsekakor pa velja razmisliti tudi o odnosu nekaterih ekip, ki so taktizirale, kar pa ni etično s športnega vidika. Je formula sporna? Tako je. Po prvi fazi so se vse boljše ekipe znašle na eni strani, torej je bilo prvenstvo nesorazmerno. Formulo treba zamenjati. Italija se je uvrstila v polfinale potem, ko je premagala edinega resnejšega tekmeca ZDA. Na tisti tekmi pa je bil glavni protagonist Matej Černic, »Bimbo«, ki pa je že zrastel. So mladi »azzurri« še premladi? Matej Černic je odličen igralec: ob tehnični dovršenosti je pravi motivator ekipe. Celotni ekipi daje zagon. Je težko nadomestljiv igralec . V novi generaciji nimamo še njegovega naslednika. Zelo dober je sicer Parodi... Drugi Goričan Loris Mania' pa je tik pred svetovnim prvenstvom ostal izven štirinajsterice. Anastasi je izbral Marro. Bi vi izbrali enako? Ne bi vedel, saj nisem tako podrobno spremljal tega. Vsekakor pa se je Marra izkazal v obrambi, resda pa je bil bolj šibek v sprejemu »float«. Je še mlad in pokazal je že velik napredek. Na predavanju ste poudarili, da so pri podajalcu zelo važne izkušnje. Ali to ne velja tudi za libera? Seveda so pomembne tudi pri li-beru. Če je bil pred nekaj leti skoraj »stranska« vloga, pa je zdaj vedno pomembnejši član ekipe. »Zdi se mi, da ni mladih igralcev, ki bi v Londonu 2012 delali razliko,« je po SP izjavil Luigi Mastrangelo. Se strinjate z njegovo izjavo? Mislim, da je Mastrangelo mislil nase, torej, da ni mladih blokerjev. On bi namreč rad nastopil na olimpijskih igrah v Londonu. Kdo bi torej lahko sestavljal olimpijsko ekipo (Italija sicer mora še skoz kvalifikacijsko rešeto)? Marra in Zayt-sev? Mogoče. Bo Travica lahko zamenjal Ver-miglia? Lahko. Vendar mora pridobiti še veliko izkušenj. Kdo pa bo zamenjava za korektorja Feia? Mladega korektorja, ki bi ga lahko nadomestil, še nisem opazil. To je posledica dejstva, da v italijanskih klubih te vloge ne zaupajo mladim. Brazilija in Kuba sta se povzpeli na vrh, kljub temu da je bilo v ekipi veliko mladih. Zakaj sta ekipi uspeli opraviti generacijsko zamenjavo? Kuba bo vselej imela mlade igralce: čez nekaj let bodo današnji reprezentanti zapustili državo, zato bodo reprezentančne vrste morali okrepiti drugi mlajši igralci. Brazilija je bila pravi miks mladih in izkušenih igralcev. Tako kot Italija ... Vsekakor pa pri »azzurrih« ni bilo še prave generacijske zamenjave, do OI v Londonu 2012 pa ni še veliko časa. Določiti bi morali strategijo, kako preizkusiti mlade reprezentante. To bo moral določiti bodoči selektor. Kdo pa bo? Ne vem. Mogoče vi? Želja vsakega igralca je, da doseže reprzentanco. Enako velja tudi za trenerje. Bomo videli. Veronika Sossa Poznajo ozadje / BEOGRAD - Srbski notranji minister Ivica Dačic je izjavil, da obstajajo obveščevalni podatki o organizatorjih in financiranju skrajnih organizacij, ki so povezane z nedavnim nasiljem ob paradi ponosa v Beogradu in ob nogometni tekmi Srbija-Italija v Genovi. A kot je dodal, podrobnosti zaenkrat niso za objavo v javnosti.«Nekatere informacije so zbrane, a najbolje je, da se o tem v javnosti ne piše, da bi preiskava prinesla rezultate,» je novinarjem po poročanju srbske tiskovne agencije Tanjug povedal Dačic. Kot je še dejal, policija pri zbiranju dokazov sodeluje s tožilstvom, za reševanje problema nasilja pa je po njegovem ključno dosledno izvajanje zakonov. Od torkove kvalifikacijske tekme med Srbijo in Italijo za Euro 2012 v italijanski Genovi, ko je prišlo do nasilnih izgredov skupin srbskih navijačev, v katerih je bilo ranjenih več kot 150 ljudi, so sicer po besedah Dačica aretirali 40 ljudi, a le tiste, ki so sodelovali v samih izgredih in ne organizatorjev. Dačic je sicer že minuli teden ocenil, da so bili izgredi v Beogradu in Genovi povezani, saj da gre za ljudi iz istega okolja, a kot je dodal, nimajo zadostnih dokazov o tem, da so bili organizatorji isti. Italijanska nogometna zveza medtem nasprotuje ponovitvi kvalifikacijske tekme za evropsko prvenstvo 2012 proti Srbiji, ki je bila prejšnji teden v Genovi po vsega nekaj minutah prekinjena in odpovedana zaradi divjanja srbskih navijačev. »Ponovitev tekme, po možnosti še pred praznimi tribunami, bi bila najlepše darilo za srbsko ekipo,» je izjavil direktor FIGC Antonello Valentini. O primeru bo Uefa odločala 28. oktobra. Ali bo Rooney odšel MANCHESTER - Po poročanju številnih britanskih časnikov naj bi angleški zvezdnik Wayne Rooney želel zapustiti Manchester United že v naslednjem prestopnem roku. Klub govorice zanika in trdi, da o tem sploh ne razmišljajo. Trener Ferguson o dogodkih še ni sprego-voril.Po razkritju letošnje zasebne afere Rooneyja, naj bi se nogometaš in legendarni trener Manchester Uniteda Alex Ferguson sprla. Roo-neyju se pogodba s klubom izteče junija 2012. SORODSTVENE VEZI Marko in Borut Ban »Divan se je tresel« Ko govorita o sebi in njunem odnosu sta zadržana: vsekakor je bolj zgovoren oče, Marko, ki je na mikrofone najbrž bolj vajen od sina Boruta, ki je vselej bolj tih. Oba se v hipu sprostita, vsakič, ko načneta pogovor o košarki - morda nehote in celo nezavedno, pa je pripovedovanje o tekmah in spominih vendar bolj glasno. Bivšega jadranovca in prvoligaša Marka Bana in sina Boruta namreč druži oranžna žoga. Čeprav oba zanikata, da je to rdeča nit vseh njunih pogovorov, se na koncu našega srečanja skorajda predata in priznata, da ima košarka v družini posebno mesto. Ne gre pa izključno za »moško« področje, poudarjata, saj sta tudi žena in mama Ingrid ter hčerka Breda nenazadnje ljubiteljici košarke. Odnos očeta in sina je vselej dober: med pogovorom se z očmi večkrat poiščeta, kot da bi si že s samim pogledom dogovorila, kaj bosta odgovorila. In res: v vseh odgovorih se ujemata in dopolnjujeta, nesoglasij ni. »Vidiva se v glavnem med kosilom in pa zvečer. Ne nujno na večerji, največkrat po treningih,« pojasnjuje osemnajstletni Borut. Na standardnega organizatorja igre letošnjega Jadrana v državni C-ligi, ki so- di med naše najperspektivnejše mlade košarkarje, je očetova košarkarska kariera le delno vplivala: »Nikoli ga nisem prepričeval, da mora biti košarkar. Pač - zgodilo se je: mogoče je na izbiro vplivalo kontovelsko okolje in pa Borutovi prijatelji, ki so prav tako izbrali ta šport,« ugotavlja danes Marko, tudi predsednik športnega društva Kontovel. Kako pa bi bivši prvoligaš reagiral, če bi si Borut zaželel biti nogometaš? »Nič ne bi imel proti temu,« pravi oče, ki je pravi realist. Ko kritično opozarja, da je Borutova kariera šele na začetku in da mora sin prehoditi še dolgo pot, nakazuje, da ve, o čem govori. Sam je spoznal, koliko je bilo vloženega truda, da se je povzpel tako visoko. Med skupnimi kosili ali med vožnjo na treninge se pogovor večkrat zasuka h košarki. Analize stečejo tudi po tekmah, največkrat po porazih, saj po zmagi so na vrsti čestitke. »Pogovarjava se o marsičem, podaja mi najrazličnejše nasvete,« pravi Borut. Dejstvo, da ne igrata enake vloge -Marko je bil krilo in odličen strelec, ne vpliva: »Predvsem se zaustavljam pri odnosu do igre, saj podpiram borbenost in zagrizenost na vsaki tekmi. V trenerjevo vlogo pa se nikakor ne vtikam,« pripomni Marko, Borut pa potrdi očetove besede tudi s kima-njem. Kot oče na tekmah redkokdaj dvigne glas - Borut včasih prisluhne glasnemu »Teči!«, večjega razburjanja pa ni nikoli doživel. Če ju uspešna kariera (zaenkrat) še ne druži, pa sta si kot igralca slična v dveh pogledih: oba sta (bila) zelo dobra strelca, v obrambi pa manj agresivna. To ugotavlja Marko, saj Borut očeta v živo ni nikoli gledal. Marko je namreč zaključil kariero v sezoni 1990/91, sina Boruta pa je dobil aprila leta 1992. Je Marko vsekakor Borutu za zgled? »Niti ne, saj ga v bistvu nisem nikoli spremljal v živo. Ogledal sem si le dva posnetka, in sicer o tekmi ob zgodovinskem napredovanju Jadrana v B-ligo in o srečanju, ko je tata igral še v Pistoii,« se je spomnil Borut, ki » si je oba filma ogledal z mamo. O očetovi športni karieri je izvedel še iz očetovih številnih pripovedovanj, ko je med drugim spoznal tudi zlato Ja-dranovo generacijo. »Seveda sem pa nanj zelo ponosen,« pove brez pomislekov. Želi vsekakor okusiti kot oče prvoligaško izkušnjo? »Cilj vsake generacije mora biti, da preseže prejšnjo. Samo tako lahko pride do napredka,« odvrne Marko, Borut pa se zamisli in nato napove, da bo vesel že, če bo uspel ponoviti očetovo pot, da bi želel tudi preseči očeta, pa (še) ne nakaže. Zaenkrat si lahko ogleduje očetove pokale, ki krasijo polico v »starem« delu hiše, in pa veliko karikaturo, na kateri so poslikani vsi ja-dranovci »zlate generacije«. Med trenutki, ki jih preživljata skupaj, so nedvomno tudi košarkarske tekme: na domačem kavču ali v športnih dvoranah. Rada zahajata predvsem v Ljjubljano, nepozabna pa ostaja finalna tekma svetovnega prvenstva 2002 med Argentino in Srbijo, »ko je divan zelo trpel! Na ves glas sva navijala za Srbijo, kot še nikoli. Nekaj podobnega se je zgodilo tudi na lanskem evropskem prvenstvu, ko je igrala Slovenija,« še opiše Borut. (V.S.) o w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu GORICA - V soboto bodo zbirali podpise Z referendumom proti vzpenjači na grad Pobudo Foruma podpirajo SKP, radikalci, Levica in svoboda ter gibanje 5 Stelle Naposled so se odločili za referendum. Ta oblika ljudskega posvetovanja, so prepričani predstavniki Foruma za Gorico, je še zadnja možnost, da se prepreči izgradnjo vzpenjače na goriški grad, ki bi bila po njihovem mnenju prava potrata javnega denarja. Predstavnikom Foruma za Gorico Andrei Bellaviteju, Marku Marinčiču in An-ni Di Gianantonio sta se na včerajšnji novinarski konferenci, med katero so utemeljili pobudo, pridružila občinski svetnik Levice in svobode Livio Bianchini in tajnik goriškega združenja radikalcev Lorenzo Cen-ni, referendum pa podpirata še SKP in goriško gibanje 5 Stelle. »Vzpenjačo zavračamo, ker gre za projekt, ki zelo veliko stane, za naše mesto pa bi bili nevzdržni tudi stroški za njeno delovanje in vzdrževanje. V občinskem svetu nismo v zvezi z vzroki, zaradi katerih des-nosredinska uprava vztraja pri projektu, nikoli prejeli zadovoljivega odgovora. Župan je sprva trdil, da bi odpoved vzpenjači pomenila izgubo deželnega denarja za ostala dela na Travniku, po pregledu dokumentacije pa smo ugotovili, da je resnica povsem drugačna,« je povedal načelnik Foruma za Gorico Andrea Bellavite in poudaril, da ni občinska uprava nikoli izračunala, kolikšni bi bili letni stroški za upravljanje načrtovane vzpenjače s tremi dvigali, in če bi se investicija sploh splačala. Forum je julija proti vzpenjači pripravil peticijo in zanjo v nekaj dneh zbral 245 podpisov, nato pa je v Kulturnem domu potekalo javno srečanje. Na soočenje so povabili tudi župana Romolija, ki pa se na vabilo ni odzval. »Zato smo se odločili za sklic referenduma. To je namreč edino sredstvo, ki ga še imamo na razpolago, da poskusimo preprečiti podpis pogodbe s podjetjem, ki je zmagalo dražbo. Pred tem bi po našem mnenju bilo nujno potrebno, da se o vzpenjači izrečejo občani,« je povedal Bel-lavite. Prvih sto podpisov, ki so potrebni za referendum, mislijo pobudniki zbrati že v soboto. Stojnice, kjer bodo nasprotniki vzpe-njače lahko podprli pobudo Foruma, bodo namestili na Verdijevem korzu, pred vhodom v pokrito tržnico in pri sladoledarni Girandola. Podpise bodo zbirali med 10. in 12. uro ter med 16. in 19. uro. Prvih sto podpisov bodo nato vložili pri goriški občini, kjer bo odbor garantov odločil, ali je referendum izvedljiv. Garanti imajo na voljo 30 dni, da se izrečejo (med tem časom bodo pobud- GORICA - Dela na Travniku Čakajo na verigo Po namestitvi drogov in svetil se delavci posvečajo še zadnjim malenkostnim posegom Obnovitvena dela na Travniku, ki so postala prava nočna mora občinske uprave in tamkajšnjih trgovcev, so po treh letih in pol od odprtja gradbišča končno le prešla v zaključno fazo. Vsi pomembnejši posegi so dokončani, delavci pa se v teh dneh posvečajo še zadnjim malenkostim, kot so čiščenje Neptunovega vodometa, zapolnjevanje fug oziroma stikov med ploščami iz nabre-žinskega kamna in nameščanje belih svetil na drogove za javno razsvetljavo. V minulem tednu so na robu trga, kjer Travnik zavije navzgor proti Ra-štelu, postavili tri zastavne drogove. Drogovi so novi, dva izmed treh podstavkov pa so po naročilu občine resta-vrirali. V obnovitveni poseg oblikovanih kamnitih blokov, ki sta bila pred obnovo trga skoraj neopazna zaradi parkiranih vozil, je mestna uprava vložila približno 30.000 evrov. Med okrasnimi elementi trga manjka le še kovinska veriga, ki so jo že naročili in jo napeto čakajo. V kratkem naj bi jo pritrdili na kamnite odrivače, postavljene pred palačo goriške prefekture. Urbano opremo za Travnik so pripeljali že v avgustu, od takrat pa so razporeditev osmih kamnitih klopi in šestnajstih cvetličnih korit z oleandri že večkrat spremenili. Po besedah arhitekta iz goriških tehničnih uradov Marcella Fiscellija, ki spremlja obnovitvena dela na Travniku, občina trenutno ne namerava nabavljati dodatnih elementov urbane opreme. (Ale) Včerajšnje nameščanje svetil na Travniku bumbaca niki referenduma skušali zbrati dodatnih 1.400 podpisov), zato bo odgovor predvidoma znan že v drugi polovici novembra. Predstavnik radikalcev Cenni je pripomnil, da ni goriški odbor garantov doslej sprejel nobene referendumske pobude, saj njegove člane »imenuje politika«. »Če bodo pobudo zavrgli, ne izključujemo, da bomo or- ganizirali samoupravni referendum,« je poudaril Bellavite. Predstavniki Foruma so izrazil obžalovanje nad dejstvom, da se jim v tej bitki nista pridružili tudi Demokratska stranka in Italija vrednot. Le-ti menita, da referendum ne more imeti praktičnega učinka, saj bo občina pred posvetovanjem že podpisala pogodbo. »V resnici bi lahko referendum priredili v doglednem času in brez večjih stroškov. Izvedli bi ga lahko skupaj s pokrajinskimi volitvami,« je povedal Marko Marinčič, medtem ko je Bianchini predlagal sklic javnega zborovanja, na katerem bi se vsi občani lahko izrekli v zvezi z vzpe-njačo. (Ale) / ALPE-JADRAN, DEŽELA Sreda, 20. oktobra 2010 23 APrimorski ~ dnevnik GORICA Spreminajo organizacijo zdravstvenih storitev Pri združitvi v eno samo zdravstveno območje s Trstom ne bo prišlo do obuboža-nja goriške ponudbe, pač pa le do njene reorganizacije. Tako je še enkrat poudaril Gianni Cortiula, direktor goriškega zdravstvenega podjetja, s katerega so včeraj posredovali vsebino sporazuma o goriško-tržaškem zdravstvenem območju. O vsebini sporazuma se je Cortiula pred nedavnim dogovoril z direktorji tržaškega zdravstvenega podjetja, podjetja za upravljanje tržaških univerzitetnih klinik in otroške bolnišnice Burlo Garofolo, katerim je predstavil tudi vsebino poslovnega načrta, ki ga je že naslovil na deželo FJK. Sporazum zadeva delovanje laboratorija za analize, centra za transfuzije, onkološkega centra, oddelkov za dermatolo-gijo, pnevmologijo in diabetologijo, oddelkov za nefrologijo in dializo, psihiatrijo, gastroenterologijo, nevrologijo in oku-listiko, medicine bolezni ušes, nosu in grla, oddelka za urologijo in oddelka za zobozdravstvo. Cortiula je povedal, da sporazum ne obravnava vprašanja porodnišnice v bolnišnicah v Gorici in v Tržiču, saj se dežela s tem v zvezi še ni izrekla. Sporazum predvideva predvsem novosti na področju organizacije in vodenja oddelkov, ne uvaja pa bistvenih sprememb za uporabnike zdravstvenih storitev. Kot je bilo napovedano, bo laboratorij za analize goriškega zdravstvenega podjetja postal glavni center celotnega goriško-tržaškega zdravstvenega območja, center za transfuzije pa bodo upravljali v Trstu, čeprav bodo storitve bolnikom še naprej nudili v Gorici in Tržiču. Onkologija bo ohranila današnjo organizacijo, čeprav je bila izražena potreba po večjem sodelovanju s teritorijem in družinskimi zdravniki, kompetence dermatolo-škega in pnevmološkega oddelka pa bodo delno prevzele ambulante na teritoriju. Za hude primere bo skrbelo univerzitetno bol-nišniško podjetje. Goriška bolnišnica bo referenčna točka za diabetologijo, upravljala pa bo tudi oddelke za nefrologijo in dializo. V psihiatričnem oddelku goriškega in trži-škega centra za duševno zdravje bo osem ležišč, na področju nevrologije pa bodo uresničili nov organizacijski model, ki bo izboljšal sodelovanje med oddelki. Oddelki za oku-listiko, medicino bolezni ušes, nosu in grla ter urologijo ohranjajo strukturno avtonomijo, goriški oddelek za zobozdravstvo pa bo ovrednoten. Predvideno je tudi sodelovanje s slovenskim centrom v Stari Gori. VILEŠ Delavec se je zgrudil nezavesten V oddelku za intenzivno nego tržaške bolnišnice na Katinari je na zdravljenju 46-letni makedonski delavec, ki ga je obšla slabost in se je naenkrat zgrudil nezavesten med delom v skladišču podjetja v Vilešu. Dogodek se je pripetil v soboto, a je vest o njem pricurljala v javnost šele včeraj. Tudi podatki o moškem so skopi, znano je le, da gre za 46-letnega makedonskega državljana, priseljenca, ki je bil zaposlen pri podjetju Edilfognature iz Gradišča. V soboto je opravljal delo v skladišču podjetja v Vilešu, ko je naenkrat izgubil zavest. Zdi se, da ga je izdalo srce. Prvi so ga skušali oživljati kolegi, ki so poklicali na pomoč. Reševalci so se pripeljali s helikopterjem službe 118, ki je moškega odpeljal na Katinaro. Sprejeli so ga v oddelku za intenzivno nego, kjer ostaja na zdravljenju s pridržano prognozo. Po razpoložljivih informacijah je njegovo stanje zelo resno. OKOLJE - Podatki organizacije Legambiente in dnevnika II Sole 24 Ore Gorica zdrknila na 13. mesto Odstotek PM10 v zraku med najnižjimi v Italiji, izguba vode iz vodovoda zelo velika - Goriška podjetja pozorna do okolja Gorica se je na letošnji lestvici »Ecosistema urbano« (Mestni ekosistem), ki jo vsako leto v sodelovanju z organizacijo Legambiente objavlja italijanski dnevnik Il Sole 24 Ore, uvrstila na 13. mesto. Goriški seštevek podatkov, ki pričajo o kakovosti naravnega okolja in ekološki občutljivosti v 103 italijanskih mestih, je bil letos slabši od lanskega, ko je Gorica dosegla deseto stopničko in najboljšo uvrstitev na deželni ravni. Med glavnimi mesti dežele FJK letos prednjači Pordenon, ki je bistveno izboljšal lansko uvrstitev in pristal na 8. mestu, Videm in Trst pa sta na 30. in 41. mestu. Raziskava upošteva številne parametre, in sicer kakovost zraku, upravljanje z vodo, prevoze, zelene površine v mestu, upravljanje z energetskimi viri, ravnanje z odpadki ter občutljivost javnih uprav in podjetij do okoljskih vprašanj. Eno izmed najboljših uvrstitev - 5. mesto - je Gorica dosegla na področju kakovosti zraku oz. količine prašnih delcev PM10 v zraku, ki je v primerjavi z večino italijanskih mest nizka. Višja je koncentracija ozona, po kateri je Gorica na 48. mestu. Gori- čani v povprečju porabijo 163 litrov vode na dan (49. mesto), zelo velika - 50-odstotna -pa je izguba vode zaradi dotrajanosti vodovoda in drugih faktorjev. Na tem področju je Gorica dosegla najslabši rezultat, in sicer 89. mesto skupaj s Siracuso in Catanio. Tudi na področju trajnostne mobilnosti je Gorica dokaj šibka, saj je obtičala na 83. mestu. 64 prebivalcev na 100 ima v Gorici avtomobil, javne prevoze pa uporablja zelo malo občanov. Na 80. mestu je Gorica po površini otokov za pešce (v podatke verjetno niso vštete nove pešcone v mestnem središču), na 54. mestu pa po dolžini kolesarskih stez. Po letni porabi goriva je Gorica na odličnem 6. mestu (Trst je na prvem), kar pa gre verjetno pripisati dejstvu, da se mnogi Goričani poslužujejo črpalk v Sloveniji, kar bilten MICA, iz katerega je dnevnik črpal podatke, ne upo-števa.Na področju energetskega varčevanja in obnovljivih virov energije je Gorica na 56. mestu, po sortiranju odpadkov pa na 12. Vsak Goričan proizvede letno 492,4 kg odpadkov letno (18. mesto), mnoga goriška podjetja pa so pozorna do okolja, saj imajo certifikat Iso 14001 (5. mesto). ŠTARANCAN - Posvet o gradbeništvu Energetsko varčnejše in okolju prijaznejše »Percorsi di sostenibilita« je naslov niza štirih srečanj, ki ga goriška pokrajina prireja v sodelovanju z EdicomEdi-zoni na temo energetskega Protokola VEA dežele Furlanije-Julijske krajine. Seminar, ki se je začel včeraj v dvorani zavoda Einaudi v Štarancanu, je namenjen tehnikom, ki delajo v sektorju gradbeništva in se želijo izpopolnjevati na področju načrtovanja »trajnostnih« gradenj, ki so energetsko varčnejše in in okolju prijaznejše. »Goriška pokrajina vodi različne projekte na področju zelene ekonomije. Letos smo se že tretjič zavzeli tudi za pobudo na področju biogradbeništva,« je povedala goriška pokrajinska odbor-nica za okolje Mara Černic, po čigar mnenju pomenijo »trajnostne« gradnje danes večjo energetsko varčevanje in torej prihranek, manjše učinke na okolje in tudi nove priložnosti za zaposlovanje. Za seminar je med tehniški vladalo veliko zanimanje, o čemer priča tudi podatek, da so zbrali kar 240 prijav. Naslednje srečanje bo 25. oktobra ob 15. uri, ko bo tekla beseda o varčevanju z vodo in napravah za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov. 8. novembra bo potekalo srečanje o energetskih certifi-kacijah, 10. novembra pa bo govor o protokolu VEA. 24 Torek, 19. oktobra 2010 GORIŠKI PROSTOR / ŠTEVERJAN - Zaključni dogodek Fotosrečanja Celjski Svit kronal jubilej fotokrožka Pittoli: Pri nas se ljubiteljska dejavnost spaja s profesionalnim pristopom V Galeriji 75 na Bukovju se je v soboto zaključil niz šestih fotografskih razstav v okviru letošnjega Fotosrečanja, dvanajstega po vrsti ter mednarodnega in odmevnega kot še nikoli doslej. Temu je botrovala okoliščina, da prireditelj - slovenski goriški fotoklub Skupina 75 - proslavlja 35-letnico delovanja. To je na odprtju razstave v števerjanski galeriji poudaril Silvan Pittoli, predsednik fotokluba, ki je znal na mojstrski način povezati ljubiteljsko dejavnost svojih članov s profesionalnim pristopom do fotografije, prirejanja razstav, tečajev in strokovnih srečanj ter izmenjav s fotografi iz drugih držav. Vse to se je odražalo na letošnjem Fotosrečanju, ki je ob vsakem odprtju razstave priklicalo lepo število ljudi. Pozitivne izkušnje iz minulih let, navdušenje članov in sodelavcev kot tudi naklonjenost strokovnih združenj in javnih ustanov so spodbudile želje po napredovanju, ki so od nekdaj zaznamovale delovanje Skupine 75, je še naglasil Pittoli pred zbranimi v galeriji, kjer ima goriški fotoklub svoj sedež. Tako kot na vseh letošnjih odprtjih razstav so tudi na Bukovju sodelovali gojenci Glasbene matice. S skladbama sta nastopila sopranistka Jerica Rudolf in kitarist Matjaž Remec, ki sta profesorja na glasbeni šoli. Na prvih petih razstavah so svoja dela ponudili na ogled fotografi-posa-mezniki, v Števerjanu pa se je predstavil mednarodno priznani fotografski krožek Svit iz Celja. Kot je v Galeriji 75 povedala njegova predstavnica, so se za goriško gostovanje pripravili na svojevrsten način. Njihov krožek šteje preko 60 fotografov, za sodelovanje na goriškem Fotosrečanju pa se jih je prijavilo 27. Vsak od njih je društveni komisiji predstavil v presojo po tri dela; le-ta je nato izbrala po en posnetek za vsakega sodelujočega. Tako se je nabralo 27 del, ki nagovarjajo gledalca s sten štever-janske galerije. O sporočilnosti fotografij je v soboto spregovorila literarna in umetnostna kritičarka iz Trsta, Tatjana Rojc. Povedala je, da so fotografije polne simbolike in različnih pogledov na okolje, ki nas obdaja. Podčrtala je, da ima vsak posnetek za sabo lastno zgodbo. V nadaljevanju je evidentirala različne tematike, ki so zaobjete v fotografijah skupinskega prikaza. Opozorila je na ukradene poglede človeškega bitja, ki jih ponekod zakriva odprt dežnik, pa na paradoks prazne dvorane, ki naj bi bila polna nevidnih gledalcev. Gledalcu se zazdi, da komunicirajo z njim, morda pa ne najdejo načina, kako bi prišli z njim v stik in se zaradi tega umikajo v nevidnost. Izzivalno je tudi okno, ki že samo po sebi predstavlja prehod iz enega v drug prostor pa tudi iz notranjosti v zunanjost in obratno. Univerzum ni nikoli enovit, razlika je umeščena v neko iskanje bistva, v razdrobljeni mozaik sveta, ki je lahko tudi sanjska čarobnost, po kateri stremimo, je svojo predstavitev sklenila Tatjana Rojc. Ob zaključku sobotnega odprtja razstave se je Silvan Pittoli zahvalil vsem pokroviteljem in sponzorjem jubilejnega Fotosrečanja. Posebno zahvalo je izrazil Lorelli Klun, Jasni Merku in Tatjani Rojc, ki so s svojimi strokovnimi pri- S sobotnega odprtja razstave v galeriji na Bukovju foto vip spevki dali kritiško globino spremnemu katalogu. Zahvalil se je seveda tudi članom Skupine 75, ki so s svojim naporom in ustvarjalnim doprinosom omogočili, da je bil jubilej spodobno obeležen. Razstava v Galeriji 75 bo na ogled do 24. oktobra, in sicer samo ob sobotah in nedeljah med 10. in 12. uro. ROMJAN - Tečaji Združenja staršev Prvi koraki v spremstvu slovenščine Spoznavanje slovenščine in slovenske kulture je cilj dveh jezikovnih tečajev, ki sta se začela prejšnji teden v prostorih osnovne šole v Ulici Capi-tello v Romjanu. Za organizacijo se je običajno zavzelo romjansko Združenje staršev, ki vsako leto spodbudi k učenju slovenskega jezika kar nekaj tečajnikov. Letos se je za vpis na začetniški in nadaljevalni tečaj skupno odločilo 27 mladih iz Laškega, med katerimi so v glavnem starši otrok, ki obiskujejo slovenski vrtec in slovensko osnovno šolo v Romjanu. Pri prvih korakih v svetu slovenščine spremlja tečajnike profesorica Karmen Modrijančič, ki ima strokovno izobrazbo za poučevanje slovenščine kot tujega jezika. Tečaja, ki se bosta zaključila aprila, potekata ob torkih. Ob jezikovnih tečajih je Združenje staršev poskrbelo tudi za druge tečaje. Prejšnji torek se je ob tečajih slovenskega jezika začel tečaj hip-hop plesa za učence 3., 4. in 5. razreda osnovne šole. Obiskuje ga petnajst otrok, ki jih vodi Jelka Bogatec. Tečaj kitare za otroke, ki poteka ob sredah in četrtkih na sedežu Združenja staršev, obiskuje letos 25 osnovnošolcev, na tečaj kitare za odrasle pa se je vpisalo deset tečajnikov. Ta teden bo začel vaditi še otroški pevski zbor, ki ga bo vodila Sara Hoban. Romjanski tečajniki bonaventura GORICA - Razstava in posvet o Carlu Michelstaedterju Bo prevladala retorika? »Zgodba o Michelstaedterju je zgodba o Gorici, saj je 23-letni mislec izraz goriške kulturne kompleksnosti« Sergio Campailla vodič po goriški razstavi Zgodba o Carlu Michelstaedterju je obenem zgodba o Gorici, saj je Michel-staedter izraz goriške kulturne kompleksnosti. Mladi filozof, pesnik in likovni umetnik, ki je pri svojih 23 letih izbral pot v smrt, je hkrati univerzalna figura, saj govori o stanju duha med mladimi na prelomu v dvajseto stoletje. Njegova življenjska zgodba presega krajevne okvire, njegova misel, ki pronica skozi objavljene zapise, pa nagovarja tudi današnjega človeka. S temi poudarki so v nedeljo dopoldne odprli dokumentarno razstavo o Michelstaedterju v palači Fundacije Goriške hranilnice v Gosposki ulici. Ravno tam se je včeraj pod večer začel dvodnevni strokovni posvet, ki ga s prostim vstopom prireja goriški inštitut za srednjeevropska srečanja ICM. Protagonist razstave in posveta je bil Sergio Campailla, morda največji poznavalec Michelstaedterjevega dela in urednik domala vseh njegovih knjig. »Michel-staedter je znan predvsem po eni knjigi, "La persuasione e la rettorica", še ta pa je diplomska naloga, ki je ni nikoli diskutiral,« je spomnil Campailla, ki je razstavo speljal bumbaca po štirih vsebinskih tirih in jo je prepletel z emotivno snovjo. Poudaril je, da je marsikaj prvič prikazanega in da tudi pripisi k fotografijam odkrivajo neznane in nadvse zanimive, pa čeprav postranske zgodbe. Razstava je torej neke vrste potopis, v katerem je Michelstaedter gledalčev sopotnik, obenem je njegov vizualni življenjepis, ki so ga reproducirali v slikovno bogatem spremnem katalogu. Iz predstavitve razstave, ki je potekala v nabito polni konferenčni dvorani Fundacije Goriške hranilnice, je omembe vredna še napoved občinskega odbornika Antonia Devetaga, da bodo 3. novembra odkrili v Raštelu Mic-helstaedterjev kip v naravni velikosti, »tako da ga bodo Goričani, zlasti mladina, srečevali na ulici kot prijatelja«. Po pozdravih predsednika ICM Marca Grusovina in dobrodošlici odbornika Devetaga je imel Campailla glavno besedo tudi v uvodnem delu včerajšnjega posveta. V predavanju z naslovom »Sto let samote« je ugotavljal, da se je Michelstaed-ter pozno uveljavil, v resnici šele sredi sedemdesetih let minulega stoletja, torej šest- Moni Ovadia in pogled z viška na občinstvo v goriški sinagogi bumbaca MONI OVADIA V SINAGOGI Recital za Carla Nedeljsko dogajanje v Michelstaedterjevem imenu je doživelo vrhunec pod večer, ko je v goriški sinagogi, v osrčju nekdanje judovske četrti, nastopil glasbenik in gleda-liščnik Moni Ovadia, sefardski Jud bolgarskega rodu. Zaradi njegove popularnosti je bilo svetišče polno, med občinstvom pa so izstopali tudi predstavniki krajevnih uprav. Ovadia se je spomnil Michelstaedterja ravno na dan, ko si je pred sto leti pri 23 letih s strelom pištole vzel življenje. Ovadiov recital je bil zadnje dejanje alternativnega judovskega festivala z naslovom »Fringe per Carlo«, ki je Michelstaedterja upodobil kot ikono sodobnega sveta, zato da bi ga odvzel ekskluzivni obravnavi specialistov in učenjakov. deset let po svoji smrti, to pa predvsem zato - tako Campailla -, ker je bila v Italiji prevladujoča idealistično usmerjena kultura, ki jo je navdihoval Benedetto Croce. Govornik se je tudi vprašal, če današnje odkrivanje Michelstaedterjeve zapuščine resnično uveljavlja njegove misli ali pa je odeto v retoriko, proti kateri se je mladi mislec boril. Za Campaillo je v videokonfe-renci predaval še Claus-Christian Schuster, ki je iz zgodbe o Michelstaedterju potegnil na dan Beethovna. Goriški filozof je namreč zapisal ime skladatelja v »seznam razsvetljenih« (»Catalogo dei persuasi«) v uvo- du svojega diplomskega dela »La persua-sione e la rettorica«; v seznamu delajo Beethovnu družbo še Kristus, Predsokratiki, Sokrat, Petrarca, Leopardi in drugi Mic-helstaedterjevi vzorniki. Nekaterim izmed teh bodo posvečena predavanja v današnjem programu posveta, ki se začenja ob 9.30. Udeležujejo se ga predavatelji iz Italije in tujine, ob koncu študijskega srečanja pa bo zaključke potegnil Sergio Cam-pailla, ki je preko štirideset let svojega življenja posvetil le 23 let dolgemu življenju Carla Michelstaedterja, čigar ves knjižni opus je posthumen. / GORIŠKI PROSTOR Sreda, 20. oktobra 2010 1 7 VRTOJBA-RAZDRTO - Mineva dobro leto od odprtja zadnjega odseka hitre ceste Rebrnice, na stari cesti desetkrat manj prometa V teku je naročilo izdelave idejnega projekta celostne protivetrne zaščite SOVODNJE Digitalna televizija za vogalom Tudi na Goriškem se bliža trenutek odklopa analogne televizije, ki jo bo povsem nadomestila digitalna televizija. Kdor se torej sprašuje, kaj je dekoder, kateri je pravi, kako ga povežemo z omrežjem, na koga se lahko obrnemo za pomoč in še marsikaj, ima nocoj priložnost, da vprašanja naslovi na izvedenca. Občina Sovodnje ob Soči in deželni odbor za komunikacije Corecom prirejata namreč informativno srečanje o decembrskem dokončnem prehodu iz analogne v digitalno tehniko TV oddajanja. Potekalo bo drevi ob 20. uri v dvorani zadružne banke v Sovodnjah, kjer bosta javnosti na voljo predsednik in članica odbora Corecom FJK, Paolo Francia in Maria Lisa Garzitto. Odsek hitre ceste čez Rebrnice Dobro leto mineva od odprtja zadnjega odseka hitre ceste Vrtojba-Razdrto, in sicer slabih devet kilometrov dolgega odseka čez Rebrnice (Razdrto-Podnanos). Ob odprtju sredi avgusta lani je bilo, poleg zadovoljstva nad tem, da je celoten krak hitre ceste od Vrtojbe do Razdrtega, ki je bil v gradnji praktično dvajset let, vendarle zaključen, slišati tudi veliko negodovanja, saj na najbolj izpostavljenih mestih ceste čez Rebrnice manjka protivetrna zaščita. Zaradi burje je bila hitra cesta Rebrnice od 13. avgusta lani do sedaj skupno zaprta 168 ur. Pri Družbi za avtoceste republike Slovenije (DARS) pojasnjujejo, da je trenutno v teku naročilo izdelave idejnega projekta celostne protivetrne zaščite. Po zadnjih podatkih republiške direkcije za ceste (DRSC), ki se zbirajo na avtomatskem števnem mestu na cestninski postaji Nanos, je v lanskem letu na hitri cesti Razdrto-Vipava povprečni letni dnevni promet znašal skupno 9.354vozil, leto prej pa 7.636. Lani je bilo med omenjenimi dobrimi devet tisoč vozili večina osebnih vozil, medtem ko je bilo težkih tovornih vozil, tovornjakov s priklopniki in vlačilcev skupno 1.612. Zanimiv je predvsem naslednji podatek: po podatkih DRSC je povprečni letni dnevni promet na stari cesti Razdrto-Podnanos v letu 2008 dosegel 8.605 vozil, od tega je bilo vozil nad sedem ton največje dovoljene mase 1.703. Potem, ko je bila sredi avgusta 2009 prometu predana novozgrajena hitra cesta med Razdrtim in Vipavo, pa se je povprečni letni dnevni promet na regionalni cesti znižal na vsega 800 vozil, med temi je bilo 140 težkih vozil. Novi odsek je torej kar za desetkrat zmanjšal promet na stari cesti. Nerešena težava še ostaja močna burja v Vipavski dolini. Kot rečeno, je bil novi odsek hitre ceste čez Rebrnice zaradi nje v zadnjem letu zaprt 168 ur. Na DARS-u pojasnjujejo, da je projektna naloga, kot os- bumbaca nova za kakovostno strokovno podlago načrtovane postavitve protivetrne zaščite zaključena. »V teku je naročilo izdelave idejnega projekta celostne protivetrne zaščite, sočasno (v prvi fazi del) se bo s sodobnimi računskimi metodami preverila t.i. lestvica vodenja prometa in ukrepanja pri zapiranju hitre ceste Razdrto-Vipava-Ajdovščina. Ne glede na rezultate analiz bo DARS upošteval zagotavljanje varnega poteka prometa na omenjenem odseku hitre ceste H4 na območju pobočja Nanosa oziroma v Vipavski dolini,« pojasnjujejo na DARS-u, kjer še dodajajo, da bodo predvidoma konec tega meseca oziroma v začetku novembra podrobneje predstavili preverbo tako imenovane lestvice vodenja prometa in ukrepanja pri zapiranju hitre ceste Razdrto-Vipava-Ajdovščina s sodobnimi računskimi metodami. Krak hitre ceste H4 skozi Vipavsko dolino, od Razdrtega do mednarodnega mejnega prehoda Vrtojba, v dolžini 41 ki- lometrov, predstavlja povezavo Goriške z osrednjo Slovenijo, obenem pa tudi navezavo osrednje Slovenije na italijansko avtocestno omrežje. Začetki gradnje celotnega odseka, ki se je gradil v več etapah, segajo v leto 1989, ko se je začela gradnja 1,6 kilometra dolgega odseka mednarodnega mejnega prehoda Vrtojba-Šempeter, leta 1994 se je gradnja nadaljevala na odseku Se-lo-Šempeter, tri leta kasneje Vipava-Selo. Leta 1998 so začeli graditi prvega od štirih etap 16 kilometrov dolgega odseka Razdr-to-Vipava, in sicer razcep Razdrto, v letu 2000 se je začela gradnja odseka Log-Vi-pava, leta 2002 odsek Podnanos-Log in nazadnje še 8,7 kilometrov dolg odsek Vipa-va-Razdrto oziroma Rebrnice, ki se je začel graditi leta 2002, zaključil pa lani avgusta. Na 8,7 kilometra dolgem odseku je bilo treba zgraditi več viaduktov, predorov, pokritih vkopov in podpornih in opornih konstrukcij. Katja Munih Županski kandidati Pred drugim krogom lokalnih volitev bosta kandidata za župana oziroma županjo Mestne občine Nova Gorica, Matej Arčon in Darinka Kozinc gosta soočenj v različnih medijih. Prvo bo na sporedu danes, na Radiu Slovenija, in sicer ob 17. uri. Jutri bosta ob 14.30 gosta Radia Koper in večerne oddaje Odmevi na TV Slovenija 1, ki je na sporedu okoli 22. ure. V četrtek se bosta soočila na lokalni televizijski postaji Vitel, in sicer po večerni informativni oddaji, v petek pa ju bodo ob 13. uri gostili na Radiu Robin. (km) Umrl mons. Luigi Pontel Z goriške nadškofije so sporočili, da je včeraj zjutraj umrl duhovnik in monsi-njor Luigi Pontel. Danes bo krsta v kapeli duhovniškega doma v Semeniški ulici v Gorici, jutri dopoldne pa jo bodo prepeljali v cerkev v Aiellu, kjer bo goriški nadškof Dino De Antoni ob 15. uri vodil pogrebno mašo. Jordi Savall v Tržiču V občinskem gledališču v Tržiču se jutri začenja umetniška sezona. Vanjo bo uvedel znani katalonski glasbenik Jor-di Savall, ki je med najbolj uglednimi izvajalci antične glasbe. Z začetkom ob 20.45 bo na odru tržiškega gledališča nastopil kot solist in dirigent ansambla »Le Concert des Nations«. Jutri dopoldne se bo Savall srečal z dijaki v okviru vzgojnega projekta, katerega cilj je približati mladino teatru in glasbi. Kotalkarji v Pierisu Preko 250 kotalkarjev iz štirinajstih italijanskih dežel se bo od petka do nedelje v Pierisu udeležilo sedmega tekmovanja za trofejo dežel; na prireditvi bodo podelili državne naslove v raznih ko-talkarskih športih. Po napovedih bo tekmovalo tudi 41 kotalkarjev iz FJK, med temi društvo Vipava s Peči, UGG iz Gorice, AR iz Tržiča, Pattinaggio artistico iz Ronk, Gradisca Skating in kotalkar-sko društvo iz Pierisa. Elektronske generacije Na solkanski Mostovni bo jutri ob 21.30 koncert klasične elektronske glasbe; prirejajo ga v okviru ciklusa pod naslovom »Elektronske generacije«. Nastopili bodo Marjan Šijanec, Lorenzo Pagliei in Bruno Zamborlin, Nicola Buso, Simone Peraz, Andrea »Zorro« Zorat, Fabrizio Fiore ter DJ-ja Dahlia Borsche in Marcus Weiser, ki prihajata z eksperimentalne elektronske scene v Berlinu. GORICA - Danes Z Janušem se začenjajo Koroški dnevi Z današnjim odprtjem likovne razstave in branja poezij koroškega umetnika Gustava Januša se začenja goriški program Koroških kulturnih dne-vov na Primorskem. Prirejajo jih Zveza slovenske katoliške prosvete iz Gorice, Slovenska prosveta iz Trsta in Krščanska kulturna zveza iz Celovca v sodelovanju s Kulturnim centrom Lojze Bratuž. Ravno v centru Bratuž bo danes ob 18. uri odprtje razstave Januše-vih del. Umetnika bo predstavil Janko Zerzer, glasbeno točko pa bo poklonil Trio Sonus. Naslednja prireditev bo v četrtek, 21. oktobra, ob 17. uri v komorni dvorani centra Bratuž, kjer bo srečanje glasbenih šol v sodelovanju s centrom Emil Komel iz Gorice. V soboto, 23. oktobra, bo na vrsti gledališče; v župnijski dvorani v Štandrežu bo z začetkom ob 20.30 nastopila gledališka skupina KPD Planina iz Sel s predstavo »Policija«. V soboto, 23. oktobra, ob 10. uri bo v avditoriju slovenskega višješolskega središča v Ulici Puccini ogled mladinske gledališke predstave »Koroško kolo«; na potezi bo skupina Sanjelovci PD Danica iz Št. Primoža. Za konec bosta v ponedeljek, 25. oktobra, ob 9.30 in 10.45 v centru Bratuž še lutkovni predstavi »Črke«. Gre za produkcijo Krščanske kulturne zveze iz Celovca, na odru bo skupina Abeceda. GORICA - Društvo prijatelji železnic Z vlaki v srcu Izdali so knjigo, v kratkem bodo odprli še razstavo Vlaki, železnice, tiri, lokomotive in vse, kar je s tem povezano, prebivajo tudi v domišljiji ljudi, zlasti starejših, ki jim je bil vlak svojčas edino prevozno sredstvo za potovanja. Kot otroci smo radi opazovali vlake in njihovo drdranje po železnih tirih, pritegnil nas je značilni pisk lokomotive, pa tudi puhanje dima in pare iz dimnika, ko je mimo privozil vlak na premog. Ljubezen do železnic so mnogi ohranili tudi v zrelejših letih, ko se je občudovanju pridružilo še spoznanje o njihovih koristih. Na tej valovni dolžini je nastala knjiga, ki so jo pred kratkim predstavili v dvorani Fundacije Goriške hranilnice v Gosposki ulici. Izdalo jo je goriško društvo »Amici del trasporto su rotaia« - Prijatelji prevozov po železnici, ki ga s svojo ljubeznijo za železnice navdihuje društveni predsednik Pino Ieusig. Predstavitve nove knjige o vlakih na širšem območju Goriške se je udeležilo veliko ljudi z obeh strani meje, saj Goričani vzdržujejo stike s sorodnimi društvi čez državno mejo, pogrešali pa smo predstavnike mlajše generacije, ki bo v prihodnosti odločala o nadaljnjem razvoju železnic. O knjigi z naslovom »Con Gorizia nel cuore - Z Gorico v srcu« so spregovorili Alessandro Puhali, raziskovalec in poznavalec zgodovine železnic, Marco Me-nato, direktor goriške državne knjižnice, Carmine Pappacena, predsednik društva železničarjev, Bernard Bratož, predsednik Društva za Goriško-Bohinjsko progo iz Nove Gorice ter avtor, Pino Ieusig. Izid knjige sta pozdravila še odbornik pri goriški pokrajini Marko Marinčič in občinski odbornik Guido G. Pettarin. Govorniki so iz različnih vidikov poudarili vlogo železnic zlasti v preteklosti, ko je njihov pojav predstavljal pravo revolucijo na področju prevoza ljudi in blaga. Brez železniških povezav bi marsikatera dežela ne dočakala razvoja in bi ostala odrezana od središč trgovskega in družbenega dogajanja. Novejši časi pa vlakov niso »povozili«. Cestno omrežje, ki so ga države zgradile v zadnjih petdesetih letih, je sicer prispevalo k napredku in je sprva vtisnilo krepak pospešek prevozom. Kljub širokim in sodobnim cestam pa je promet zaradi velikega pritiska vozil upočasnjen, ponekod celo hudo oviran, zato težki promet selijo na železnice, kar odpira vlakom nove perspektive. Knjižna novost je nastala ob 14. obletnici ustanovitve društva goriških prijateljev železnic in je bogata z zapisi, fotografijami, risbami in načrti, ki zadevajo razvoj železnic na Goriškem, izšla pa je obenem na predvečer 150. obletnice prihoda prvega vlaka v Gorico. V ta namen bo društvo odprlo 23. oktobra razstavo, ki bo na ogled do 31. oktobra v hiši Morassi v goriškem grajskem naselju. Poleg fotografij in drugega dokumentarnega gradiva bodo razstavili tudi miniaturne električne vlake, ki so še najbolj privlačni za širšo javnost. (vip) Deželna odbornica Federica Seganti v goriškem podjetju Miko, ki je v lanskem letu s prodajo sintetičnih mikrovlaken zaslužilo 8,5 milijonov evrov bumbaca GORIŠKO PODJETJE Zgledno inovativni Miko Goriška premore podjetje, ki svojo zgodbo o uspehu gradi na inovativnosti. Družba Miko, ki od leta 1997 posluje na področju sintetičnih vlaken za najrazličnejšo uporabo in je partner japonskega industrijskega giganta Asahi Kasei Group z 10 milijardami evrov letne realizacije, je v resnici iz vseh vidikov družinsko podjetje. Njegov predsednik je Leopoldo Terraneo, v upravnem svetu pa sedita še hči Bene-detta in sin Lorenzo, ki je hkrati poverjeni upravitelj podjetja. Ustanova Eurispes ga je uvrstila med sto najboljših italijanskih podjetij, in sicer po zaslugi ekološko prirejenega mikrovlakna, ki ga v celoti proizvajajo na Goriškem, prodajajo pa po vsem svetu (v ZDA, skandinavske države, Nemčijo, Francijo itd.). Med kupci, ki kljub kriznim časom naraščajo, so družbe General Motors, Audi, Ford, Land Rover, Volkswagen, Mercedes. V podjetju je zaposlenih 40 oseb, ki letno proizvedejo 600 tisoč metrov mikrovlakna. Ključnega pomena pa je - kot je poudarila nova deželna odbornica za proizvodne dejavnosti Federica Seganti med včerajšnjim obiskom v goriškem podjetju -, da pet odstotkov letne realizacije vlagajo v lastni laboratorij, v raziskovanje in inovacijo. 26 Torek, 19. oktobra 2010_GORIŠKI PROSTOR / KOROŠKI KOLTORNI DNEVI NA PRIMORSKEM OD 18. DO 28. OKTODRA 2010 Torek, 19.10.2010 ob 18. uri Gorica, razstavni prostori Kulturnega centra Lojze Bratuž Odprtje likovne razstave del Gustava Januša Glasbeni okvir: Ttio Sonus Soprireditelj Kulturni center Lojze Bratuž Zvezi slovenske kotollike prosvete - Gorice Sloveoski prosvete - Trst Kpičmka kulturi» mit - Celovec I K Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI BkLDINI, Korzo Verdi 57, tel. 0481531879. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STkCUL, Ul. F. di Manzano 6, tel. 048160140. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU REDENTORE (Ternoviz), Ul. IX Giu- gno 36, tel. 0481-410340. DEŽURNA LEKARNA V GRADIŠČU PIkNI, Ul. Ciotti 26, tel. 0481-99153. DEŽURNA LEKARNA V TURJAKU SPkNGHERO, Ul. kquileia 89, tel. 0481-76025. Gledališče ABONMA LJUBITELJSKIH GLEDALIŠKIH SKUPIN v organizaciji PD Štan-drež v župnijski dvorani knton Gregorčič v Štandrežu: 7. novembra ob 17. uri »Bejži zlodej, baba gre!«, nastopajo Kraški Komedijanti; 12. decembra ob 17. uri »Črna komedija«, nastopa gledališka skupina KUD Dolomiti -Dobrova; 9. januarja 2011 ob 16. uri »Dan oddiha«, nastopa GD Kontrada - Kanal; 29. januarja 2011 ob 20. uri premiera; 30. januarja ob 17. uri »Zbeži od žene«, nastopa dramski odsek PD Štandrež; informacije po tel. 0481-20678 (Božidar Tabaj). GLEDALIŠKI FESTIVAL GORIŠKI GRAD: v Kulturnem domu v Gorici: v soboto, 23. oktobra, ob 20.30 »kn-fitrion« v izvedbi gledališke skupine Otroteatro iz Madrida in »Fais du the«, nastopa Cirkus Mlejn iz Prage; predprodaja vstopnic v knjigarni kn-tonini na Korzu Italia 51/a v Gorici (tel. 0481-30212). V GLEDALIŠČU VERDI V GORICI poteka abonmajska kampanja za novo gledališko sezono; informacije po tel. 0481-383327 in na spletni strani www3.comune.gorizia.it/teatro. V KINODVORANI V ŠEMPETRU PRI GORICI bo v soboto, 23. oktobra, ob 20. uri gledališka predstava Daria Foja »Še tat ne more pošteno krasti«; nastopa KUD Igralska skupina Drež-nica. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V GRADIŠČU poteka abonmajska kampani-ja za novo gledališko sezono; informacije blagajni v Ul. Ciotti 1 v Gradišču (tel. 0481-969753). V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V KRMINU je v teku abonmajska kampanija za novo gledališko sezono; informacije po tel. 0481-532317 in 0481-630057. V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA na Trgu Edvarda Kardelja 5 v Novi Gorici bo 21., 22., 23. in 29. oktobra ob 20. uri gledališka predstava »Obisk stare gospe« Friedricha D rrenmatta; informacije na blagajna.sng@siol.net in po tel. 003865-3352247. Q Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.00 - 18.45 -20.30 - 22.10 »Cattivissimo me«. Dvorana 2: 17.45 - 20.10 - 22.10 »Benvenuti al sud«. Dvorana 3: »Kinemax dAutore« 17.40 - 20.00 - 22.00 »Pietro«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.10 -22.15 »Benvenuti al sud«. Dvorana 2: 16.45 - 18.30 - 20.30 - 22.20 »Cattivissimo me«. Dvorana 3: 18.00 - 20.00 - 22.10 »Adele e l'enigma del faraone«. Dvorana 4: 17.40 - 19.50 »The Town«; 22.10 »Innocenti bugie«. Dvorana 5: »Kinemax dAutore« 17.40 - 20.00 - 22.00 »20 sigarette«. fi Razstave V GALERIJI A. KOSIČ (Raštel 5-7/Trav-niku 62) v Gorici (vhod skozi trgovino obutev Kosič) je na ogled razstava akvarelov in olij kndreja Kosiča od torka do sobote med 9. in 12.30 ter med 15. in 19.30. V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRATUŽ v Gorici bo v organizaciji Zveze slovenske katoliške prosvete iz Gorice, Slovenske prosvete iz Trsta in Krščanske kulturne zveze iz Celovca v okviru Koroških kulturnih dnevov na Primorskem danes, 19. oktobra, ob 18. uri bo odprtje likovne razstave in branje poezij koroškega umetnika Gustava Januša; umetnika bo predstavil Janko Zer-zer, trio Sonus bo glasbeno spremljal; razstava bo na ogled do 28. novembra ob prireditvah. V GALERIJI TIR KULTURNEGA CENTRA MOSTOVNA v Solkanu bo v četrtek, 21. oktobra, ob 20. uri odprtje razstava Nine Brulc »Beštijarium«. kvtorico bo predstavila kustosinja galerije Katarina Brešan; na ogled bo do 6. novembra. V MESTNI GALERIJI NOVA GORICA na Trgu Edvarda Kardelja v Novi Gorici bo 21. oktobra, ob 19. uri odprtje kiparske razstave »Berljivo 9+1«; na ogled bo do 19. novembra od ponedeljka do petka med 9. in 13. uro in med 15. in 19. uro, ob sobotah med 9. in 12. ure, ob nedeljah in praznikih zaprto; informacije po tel. 003865-3354015, mestnagaleri-ja@kulturnidom-ng.si, www.mgng.net. V KULTURNEM DOMU V GORICI je na ogled skupinska likovna razstava laboratorija Unitre iz Gorice z naslovom »Spoznavajmo naš teritorij: skozi umetnost, književnost, glasbo in zgodovino dežele Furlanije Julijske krajine«; do 23. oktobra od ponedeljka do petka: od 10. do 13. in od 16. do 18. ure, ter med prireditvami. V AVLI NOVOGORIŠKE OBČINE bo do 29. oktobra na ogled razstava likovnih del umetnice Sissi Schupp iz Celovca ob 45. obletnici prijateljstva med občinama Nova Gorica in Celovec. V MUZEJU TERITORIJA V KRMINU je na ogled razstava del Dore Bassi; do 21. novembra od četrtka do sobote med 16. in 19. uro, ob nedeljah med 10.30 in 12.30 ter med 16. in 19. uro. V GALERIJI SPAZZAPAN v Ul. Battisti 1 v Gradišču (tel. 0481-960816) je na ogled razstava »Spazzapan a Torino. Le collezioni kccati e Villa«; do 15. januarja 2011 od torka do nedelje med 10.30 in 12.30 ter med 16. in 20. uro. V RAZSTAVNIH PROSTORIH FUNDACIJE GORIŠKE HRANILNICE v Ul. Carducci 2 v Gorici je ob stoletnici smrti Carla Michelstaedterja na ogled razstava »Far di se stesso fiamma«; do 27. februarja 2011 od torka do petka med 10. in 13. uro in med 16. in 19. uro, ob sobotah in nedeljah med 10. in 19. uro. ~M Koncerti V GORIŠKI STOLNICI bo za koncertno sezono Kulturnega centra Lojze Bratuž in ZCPZ 2010-11 v petek, 22. oktobra, ob 20.30 koncert Vokalne kkademije Ljubljana; vstop prost. VEČERNI KONCERTI združenja Rodolfo Lipizer v deželnem avditoriju v Ul. Roma v Gorici: v petek, 22. oktobra, ob 20.45 koncert romunske filharmonije Jora iz Bacaua; informacije in rezervacije po lipizer@lipizer.it in www.lipi-zer.it. ZDRUŽENJE MUSICA APERTA prireja v okviru glasbenega niza »Gorizia clas-sica« v soboto, 23. oktobra, ob 17. uri v dvorani Pokrajinskih muzejev v goriškem grajskem naselju koncert pianista in skladatelja klessia De Franzonija; vstop prost. 9 Šolske vesti IZOBRAŽEVALNI ZAVOD ENFAP FJK organizira v sodelovanju z družbo Transmedia, združenjem Hiša filma -Palazzo del Cinema in s pokrajinsko mediateko Ugo Casiraghi tečaj za av-diovizualnega tehnika, ki ga financirata dežela FJK in evropski socialni fond. Namenjen 12 polnoletnim diplomi-rancem brez zaposlitve, v dopolnilni blagajni ali v mobilnosti, z bivališčem na ozemlju FJK, ki bi radi pridobili znanje s področij zaščite, ohranjanja in ovrednotenja avdiovizualnega gradiva. Tečaj predvideva 300 ur v predavalnici in 240 ur staža, je brezplačen, za vsako uro sta- ža pa bo tečajnik prejel 2,30 evra; spremljanje lekcij je obvezno. Selekcije bodo 28. oktobra, začetek tečaja pa 8. novembra; informacije in vpisovanje v tajništvu zavoda ENFAP v Gorici, v Ulici Cappuccini 19; kdor je zainteresiran, lahko pošlje curriculum vitae na naslov cozzi@enfap.fvg.it najkasneje do 22. oktobra letos. M Izleti UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA organizirajo ob martinovem v soboto, 13. novembra, enodnevni avtobusni izlet v Spilimbergo in okolico; informacije in vpisovanje v trgovini pri Mili (tel. 0481-78398), v gostilni Ivica (tel. 0481-78000) in pri Milošu (tel. 3804203829). KD DANICA organizira Pohod 7 vrhov-skih čudes v nedeljo, 24. oktobra. Zbirališče za vpise bo v KŠC Danica na Vrhu od 8. do 9. ure. Pohod je planinskega značaja, proga je dolga 12 km, hodilo se bo približno 4 ure. Za vse bo na koncu poskrbljeno dobro kosilo. DRUŽBA ROGOS prireja vodene na-ravoslovno-zgodovinske izlete na goriškem Krasu, ki bodo trajali eno uro in pol se bodo zaključili s prigrizkom, ki ga bodo ponudile različne kmetije ali kleti: v nedeljo, 24. oktobra, zbirališče ob 10. uri v naselju Boneti, sledila bo krožna pot skozi Novo Vas in Opatje Selo v spremstvu vodiča; z osebnimi avtomobili se bodo udeleženci peljali do sprejemnega centra Gradina v Doberdobu, kjer bo vodeni ogled rezervata, ob zaključku bo prigrizek ob vinu iz kleti Castelvecc-hio; informacije in rezervacije po tel. 0481-784111, 333-4056800 in inforo-gos@gmail.com. H Čestitke Dragi MARJO, 8X10 jih danes slaviš, a nam nič drugačen se ne zdiš. Z dvignjeno čašo nazdravimo vsi mi ter voščimo ti še nešteto zdravih in srečnih dni. Žlahta iz Doberdoba in Mačkolj. I!3 Obvestila OK VAL obvešča, da potekata v telovadnici v Štandrežu vsak torek in petek med 16. uro in 18.30 otroška telovadba in miniodbojka; informacije in vpisovanje med treningi ali v večernih urah po tel. 393-2350925 (Sandro), 345-9527263 (Jurij), 3284133974 (Tjaša). OK VAL sporoča, da so se v telovadnici v Doberdobu začeli treningi mini-volleya, treningi odbojke under 12 dečki in deklice in otroška telovadba za predšolske otroke; vpisovanje in informacije po tel. 328-1511463 (Ingrid) ali okval@virgilio.it. AŠZ OLYMPIA GORICA začenja športne dejavnosti za leto 2010-11: predšolska telovadba, ritmika, orodna telovadba, minyvolley, odbojka in športni ples; informacije in vpisovanje po tel. 335-5952551 (Damijana Češčut). PLESNA ŠOLA LUNA LUNCA v organizaciji AŠZ Dom in Dijaškega doma Simon Gregorčič prireja plesne tečaje (jazz, jazz balet, pop, hip-hop in osnove break dance) za otroke, mlade in odrasle v Kulturnem domu v Gorici; informacije v Kulturnem domu v popoldanskih urah (tel. 0481-33288). AŠZ TECNICHE ARTI ORIENTALI (TAO) organizira tečaje Tai chi chuan z učiteljem Mariom Antoldijem v telovadnici osnovne šole Pecorini v Ul. Matteotti 2 v Stražcah vsak ponedeljek med 18.30 in 20.uro; informacije po tel. 328-8043529. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško v sodelovanju s KRUT-om vabi člane in prijatelje, da se udeležijo v nedeljo, 24. oktobra, celodnevnega srečanja Starosta mali princ, ki bo letos v Kopru. Program vključuje sprejem v Kopru, proslavo v Marezigah, ogled razstave in pevski koncert ob 17. uri. Prijave sprejemata Marija Č. (tel. 0481-390697) in Rozina F. (tel. 347-1042156). DRUŠTVO VIPAVA na Peči organizira tečaje modernega plesa hip-hop s trenerko Jelko Bogatec za otroke od 5. leta in za mlade do 14. leta starosti; informacije in vpisovanje po tel. 3483047021 (Barbara). KRUT obvešča, da je goriški urad odprt ob torkih od 9. do 13. ure (tel. 0481-530927). ZDRUŽENJE LOČENIH STARŠEV FJK AMPS nudi pomoč pri reševanju problematik, povezanih z ločitvijo parov z otroki. Na svojem sedežu v večnamenskem centru v Ulici Baiamonti v Gorici prireja vsak torek med 20.30 in 22.30 srečanja, na katerih zagotavlja staršem strokovno psihološko in pravno pomoč; informacije po tel. 0481-1995591 in na www.mamme-papaseparati.org ali info@mamme-papaseparati.org. AŠZ DOM GORICA prireja športno dejavnost za leto 2010-11: športni vrtec, motorika, košarka ter za fante in dekleta »cheerleading« in »pom-pon« ples; informacije po tel. 0481-33288 od ponedeljka do petka med 17. in 19.30. SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO Gorica organizira vsako sredo ob 21. uri v Kulturnem domu v Gorici vadbo telesne vzgoje namenjeno svojim članom; informacije po tel. 3387995474 (kldo Bauzon). OTROŠKA PEVSKO-GLASBENA SKUPINA OTON ŽUPANČIČ organizira glasbeno srečanje za otroke od 4. leta starosti vsako sredo od 17. do 18. ure v kulturnem domu k. Budal v Štandrežu; informacije po tel. 3280309219 (Tanja). OK VAL sporoča, da se v sredo, 20. oktobra, ob 20. uri začne v telovadnici v Doberdobu tečaj telovadbe za odrasle, ki ga bo vodila Dorella Cingerli; informacije po tel. 0481-21058. KD OTON ŽUPANČIČ IN DRUŠTVO SARASVATI prirejata predstavitveni večer »Balkansko kolo« v petek, 22. oktobra, ob 20.30 v Kulturnem domu kndreja Budala v Štandrežu. V poskočnih balkanskih ritmih bodo odkrivali bogato kulturo srbskega kola. Izobraževalna srečanja so namenjena vsem mladim po srcu; informacije po tel. 333-8139217 (Sara Hoban) vsak dan od 15. do 19. ure. DRUŽABNOST OB KOSTANJU v organizaciji SPDG bo v nedeljo, 24. oktobra, na Štekarjevi domačiji na Vale-rišču v Števerjanu od 12. ure do mraka. V okviru prireditve bosta tudi pohod in vožnja z gorskimi kolesi. Zbirališče udeležencev pohoda in vožnje (za katero je obvezna čelada) bo ob 9.45 pri športni hali v Podgori, start ob 10. uri. SEKCIJA VZPI-ANPI Dol-Jamlje vabi na tradicionalni Partizanski pik-nik v soboto, 30. oktobra, ob 16. uri v večnamenskem kulturnem centru v Jamljah. Poskrbljeno bo tudi za glasbo in ples; vpisovanje do nedelje, 24. oktobra, po tel. 0481-419946 (Jordan Semolič) ali 0481-78192 (Jožko Vi-žintin). SKPD F.B. SEDEJ iz Števerjana vabi na redni občni zbor, ki bo v ponedeljek, 25. oktobra, ob 20. uri v prvem sklicanju in ob 20.30 ob drugem sklicanju v Sedejevem domu. ŠTEVERJANSKA SEKCIJA SLOVENSKE SKUPNOSTI sklicuje občni zbor v petek, 29. oktobra, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v župnijskem domu F.B. Sedej v Šte-verjanu. DRUŠTVO TRŽIČ prireja telovadbo za dobro počutje od 3. novembra dalje ob 18. uri v telovadnici Duca dko-sta v Tržiču; informacije po tel.0481-474191. ZDRUŽENJE LA SALUTE prireja tečaj prve pomoči v dvorani Faidutti Zadružne banke v Ul. Visini 2 v Ločni-ku. Prva od desetih lekcij bo začela 3. novembra; informacije in vpisovanje od ponedeljka do petka po tel. 0481391700 ali na sedežu združenja v Ul. Bersaglieri 5 v Ločniki med 15.30 in 17.30. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja tradicionalno martinovanje v nedeljo, 7. novembra, v Gonjačah (pri spomeniku); vpisovanje po tel. 0481-390697 (Marija Č.) ali 347-1042156 (Rozina F.). GORIŠKA POKRAJINA obvešča, da bosta zgodovinski arhiv in knjižnica zaprti ob sredah zaradi izpopolnje-valnega tečaja uslužbencev do 29. decembra. 0 Prireditve GORIŠKI MUZEJ iz Nove Gorice prireja predavanje Davorja Kernela »Zgodovinski razvoj obdelovanja —/ kamna na Krasu« danes, 19. oktobra, ob 20. uri na gradu Kromberk. V KNJIŽNICI V RONKAH prirejajo srečanja s pravljicami v italijanščini in slovenščini za otroke med 3. in 7. letom starosti: v sredo, 20. oktobra, ob 16.30 »Zgodbe o fižolih«; v četrtek, 21. oktobra, ob 16.30 »Storie di gno-mi e fate«; v sredo, 27. oktobra, ob 16.30 »Zgodbe o kraljevih sinovih«; v četrtek, 28. oktobra, ob 16.30 »Storie di cani e gatti«; informacije po tel. 0481-477205. KNJIGA OB 18.03: v četrtek, 21. oktobra, v dvorani kPT goriške železniške postaje bo Pino Roveredo predstavil svojo knjigo »La melodia del cor-vo«; predstavila ga bo Renata Kodilja. KULTURNI DOM GORICA IN SPDG prirejata ob 120-letnici rojstva in 40-letnici smrti pisatelja Franceta Bevka predstavitev knjige »Osapski naviha-nec« avtorja Jamesa Findlaya Den-dryja v četrtek, 21. oktobra, ob 18. uri v Kulturnem domu v Gorici. Knjigo bo predstavil Rajko Slokar. DRUŠTVI JADRO IN TRŽIČ vabita v petek, 22. oktobra, ob 20. uri v novi avditorij v Ronkah (poleg vile Vicen-tini Miniussi) na predstavitev knjig »Beneška Slovenija in njeni Čeder-maci« in »Primorske pesmi rodo-ljubja«. Prisotna bo avtorica Mira Cencič. KD SABOTIN iz Štmavra prireja na društvenem sedežu v Štmavru v petek, 22. oktobra, ob 20.30 nastop MPZ Štmaver, odprtje razstave Marka Vo-griča »Solkansko polje«, ki bo na ogled tudi v soboto, 23., in v nedeljo, 24. oktobra, ter nastop MePZ Pod-gora. V Nedeljo, 24. oktobra, bo »Jesenski pohod na Sabotin« z zbirališčem ob 8.30 na mostu Sabotinske ceste in s startom ob 9. uri; ob 10.30 bo maša v cerkvi Sv. Valentina in ob 12.30 družabnost s kosilom in kostanjem na sedežu društva. Ob slabem vremenu bo maša ob 11. v cerkvi v Štmavru, nato družabnost po programu. PO SLOVENSKIH PRAVLJIČNIH POTEH - ŠC Melanie Klein v sodelovanju z Odborom staršev Gorica in Mladinskim domom prireja brezplačna srečanja za otroke od 5. do 8. leta. Pravljičarka Martina Šolc bo otrokom pripovedovala pravljice iz slovenske in svetovne knjižne zakladnice, sodelavke ŠC Melanie Klein pa bodo po pravljici poskrbele za jezikovne in ustvarjalne delavnice. Srečanja bodo potekala v soboto, 30. oktobra, ter 13. novembra od 9.45 do 11.45 v prostorih Mladinskega doma v ul. Don Bosco 60; informacije in prijave na solcmartina@gmail.com in po tel. 334-1243766. Mali oglasi MOTOR HONDA HORNET 600 plave barve, letnik 2003, mnogo opreme, vse v odličnem stanju, prodam za 2.300 evrov; tel. 329-7265005. PRESTIŽNO VILO v kraju San Giovanni al Natisone, 420 kv. m, park 11.000 kv. m, s štirimi garažami, primerno za vse dejavnosti, prodam; tel. 3201614713. Id Osmice KOVAČEVI za cerkvijo v Doberdobu imajo ob petkih, sobotah in nedeljah odprto; tel. 0481-78125. V DOBERDOBU PRI CIRILI smo odprti v petek, soboto in nedeljo; tel. 048178268. Pogrebi DANES V GORICI: 8.30, Giovanni Gru-sovin iz splošne bolnišnice na glavno pokopališče; 10.30, Bruna Vatri vd. Ungaro z glavnega pokopališča v cerkev v Podturnu in na glavno pokopališče; 11.30, knnamaria Del Nevo iz splošne bolnišnice v cerkev na Sveto-gorski ulici in na glavnem pokopališču. DANES V PODGORI: 9.10, Elvira Trpin (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. DANES V KRMINU: 14.30, Claudio Prevedini (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi Sv. Leopolda in na pokopališču. DANES V BEGLIANU: 14.00, Marcello Delbianco (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. / POTOPIS Torek, 19. oktobra 2010 2 7 Bojan Brezigar 9 od carjev do Putina a Težav ne manjka, policaj ti ne diha več za ovratnik Peterburg je nastal tukaj, na otoku, kjer sedaj stoji mogočna trdnjava sv. Petra in Pavla. Na otoku, ki danes predstavlja najbolj znano razglednico mesta; v ospredju Neva, zadaj pa trdnjava z velikim, slo-kim zvonikom cerkve, v kateri so pokopani ruski carji. Kripte so pogosto temačne, kot na primer kripta Habsburžanov na Dunaju, ali monumentalne, kot Invalides v Parizu, kjer je pokopan Napoleon, ali vključene v okolje, v katero ne sodijo, kot je Pantheon v Rimu. Tukaj ni nič vsega tega. Ko vstopiš v cerkev, na prvi pogled ne opaziš sarkofagov z grobovi, ki so vsi odmaknjeni na obrobje, nekako tako, kot da bi želeli obiskovalce opozoriti, da je tu le pomembnejša molitev, zbranost. Kamnit pod, seveda brez stolov, ki jih v ruskih pravoslavnih cerkvah ni, ker verniki sledijo molitvi stoje, in visoka srednja cerkvena ladja ustvarita vtis nečesa velikega, veličastnega, vendar ne more-čega. Veliki marmornati stebri, ki ločijo srednjo ladjo od stranskih, kjer so grobnice ruskih carjev, bleščeči lestenci in žive poslikave na stropu so prej znak radosti kot izraz žalovanja. Pa vendar se ljudje tu pomikajo v veliki tišini; le vodiče slišiš, ki vsak v svojem jeziku svoji skupini nekaj razlaga, od angleščine do japonščine, od španščine do švedščine, kajti tu je turistov vselej veliko, v času križarjenj pa še veliko več. Skupine se pomikajo, ljudje sprašujejo, vodiči od- govarjajo, vsak svoji skupini, tisti, ki vodijo skupine s križarjenj pa držijo tablico s številko. Veliko jih je, a ni nobene gneče, čeprav je pred vhodom v trdnjavo parkiranih najmanj 10 avtobusov. To daje človeku dimenzijo poslopja: če smo se v Ermitagu gnetli, čeprav smo si ogledovali kakih 10 dvoran, se tu enako število ljudi razkropi po cerkvi, skupinice po vogalih in vtis imaš, da je cerkev še vedno prazna. Tu je bila nekoč majhna trdnjava sv. Petra in Pavla. Za Rusijo je bila strateškega pomena, kar nekajkrat je morala kljubovati osvajalcem s severa, Švedom, pa ne samo njim. Tu si je Peter Veliki zamislil novo mesto, ki pa ga ni nikoli videl. Zunaj, onstran Neve še danes stoji hišica, v kateri je živel, ko so mesto gradili. Tako kot nekoliko bolj južno, v Talinu, današnji prestolnici Estonije, kjer je dal zgraditi palačo Kadriorg, sedanjo rezidenco predsednika republike, med gradnjo pa je sam bival v hišici, ki jo je zgradil v bližini. Bil je velik car, vendar mu ni bilo usojeno, da bi videl mesto, kot si ga je sam zamislil. Zgodovina dinastije Romanov je tesno povezana z zmago nad Poljaki; leta 1612 so jih pregnali iz Moskve (vojno so Rusi zmagali 6 let kasneje) in naslednje leto so Mihaila Fjodoroviča Romanova izvolili za ruskega kralja. Peter I. Aleksejevič je prevzel prestol leta 1682, ko je bil star komaj 10 let, skupaj z bratom Ivanom V. Pripravili so dvojno kronanje, postavili dva prestola. Ivan pa je bil bolehen in ni se zanimal za oblast, tako da je imela vajeti države trdno v rokah njuna starejša sestra Sofia. To je bilo za Petra blagodejno, ker je veliko potoval po Evropi, od Dunaja do Amsterdama, spoznal življenje v drugih državah in po dejanskem prevzemu oblasti uvedel vrsto reform. Odprl je prvi muzej v državi, Rusijo je razdelil v province, ustanovil je senat in kolegij, predhodnico vlade; v času njegovega vladanja so odprli številne šole in ustanovil je Akademijo znanosti. Kraljevino je preimenoval v cesarstvo in tako postal prvi ruski car. Seveda v njegovem času ni manjkalo spletk; njegov sin Aleksej je umrl, potem ko je bil obsojen zaradi zarote proti očetu, prvo ženo je poslal v samostan, druga žena pa mu je povila dve hčerki Seveda ne bomo pisali o vseh ruskih carjih; z regenti jih je bilo v dinastiji Romanov kar 18. Vendar so še zlasti nekateri vredni posebne pozornosti. Na primer Katarina II, ki je ob koncu 18. stoletja vladala celih 34 let. Bila je doma iz Nemčije in v Rusijo je prišla kot žena prestolonaslednika Petra Fjodo-roviča. Prevzela je pravoslavno vero in vzljubila Rusijo. Peter Fjodorovič je bil kronan za carja 25. decembra 1761, vladal pa je samo 186 dni: v juniju so ga ubili zarotniki in Katarina je postala ca- rica. V času vodenja Rusije je dvakrat premagala Turke, kljubovala je Švedom, ki so hoteli z vojno ponovno pridobiti ozemlje, ki jim ga je odvzel Peter Veliki. Vendar pa je Katarina znana predvsem po svojem odnosu do umetnosti in do kulture. Veliko je gradila, tudi veliko umetnin kupovala po Evropi, uvedla je osnovno šolo, odprla bolnišnice, skrbela za opismenjevanje in dala brezplačno deliti knjige ljudem, dosežek, ki se najpogosteje omenja, pa je odločitev, da se odpre Ermitaž kot prvi muzej umetnosti na svetu. O Aleksandru II., reformatorju, ki so ga leta 1881 ubili revolucionarni teroristi in je na kraju umora nastala Cerkev prelite krvi smo že pisali. In tako bomo ta kratek pregled nujno končali z Nikolajem II., zadnjim ruskim carjem. Prestol je prevzel leta 1894 po smrti očeta Aleksandra III., ki je umrl med krimsko vojno. Pri vodenju države ni imel veliko sreče: poražen je bil v vojni z Japonsko, leta 1905 je utrpel prvo revolucijo, ki sicer ni uspela, a ga je močno ošibila. Poročil se je z Nemko, ki je prevzela pravoslavno vero in z njo ime Aleksandra Fjodorovna; rodila je štiri hčere in sina. Odločitev, da Rusija stopi v prvo svetovno vojno v zavezništvu s Francozi in Angleži je še poslabšala že itak težko življenje v državi. 2. marca 1917 se je odpovedal prestolu v korist brata Mi-haila, a bilo je prepozno. Teden dni so ga z vso družino aretirali; najprej je bil v hišnem priporu v Carskem selu, nato so ga z družino prepeljali v Sibirijo, bolj-ševiki, ki so medtem prevzeli oblast pa so v Ekaterinburgu 16. julija 1918 ubili njega, vse družinske člane in služinčad. To je bil konec dinastije Romanov. Leta 1991, po padcu Sovjetske zveze, so našli posmrtne ostanke blizu Eka-terinburga. Ugotovili so, da gre za carja, carico in tri hčere. Vse so slavnostno pokopali leta 1998 prav tu, v cerkvi, kjer so pokopani vsi ruski carji. Posmrtnih ostankov carjeviča Alekseja, ki mu je bilo takrat 13 let, niso nikoli našli. Katerinina kapela je nekoliko odmaknjen del cerkve. Vrvica opozarja, da obiskovalci nimajo vstopa. Tu je pokopan zadnji ruski car z družino in tu je vedno veliko svežega cvetja. Ob izhodu iz cerkve pa je na panojih opisana zgodovina ruskih carjev in v golih besedah, brez pridevnikov, tudi dogajanja v zvezi z Nikolajem II. Še en dokaz, da ima zgodovina svoje mesto v preteklosti, v slabem in v dobrem, ter da so ocene prepuščene slehernemu posamezniku, ne pa zgodovinarjem. In niti državi. Preveč je bilo prelite krvi, da bi ne prevladali pieteta in spoštovanje do mrtvih. Je to zgodovina Rusije? Je in ni, o zgodovini tako velike države bi lahko zapisali veliko več, veliko podrobneje in zagotovo ne samo nekaj skopih besed o nekaterih vladarjih. Vendar tukaj, v cerkvi, prevladujejo čustva in nekaj teh čustev sem poskusil spraviti na papir. Zanimivo, tudi turisti, ki običajno kričijo, glasno sprašujejo, se prerivajo in za vsako ceno silijo v ospredje, so tu, v tej veliki cerkvi, nenavadno tihi; čutijo močan čustveni naboj, ki prevladuje nad njihovim siceršnjim počutjem, njihovo razposajenostjo, tako zelo značilno za ljudi, ki z radovednostjo spoznavajo novo okolje. Trdnjava sv. Petra in Pavla in cerkev v njej navdajata ljudi z otožnostjo. Morda tudi zaradi mogočnosti, zaradi lepote. In kar vsiljuje se misel, da je bil davek, ki ga je moralo plačati rusko ljudstvo za prehod od monarhije, ki do ljudi ni bila prijazna, v sedanjo državno ureditev, le previsok. Res, carska Rusija je bila absolutistična država in ljudje v njej niso imeli nobenih pravic; bila je ena zadnjih absolutističnih monarhij na svetu. Vendar komunizem bistva problema ni rešil, le da so oblast prevzeli drugi. Sedaj se ne cedita med in mleko, veliko je težav, vendar vsaj nimaš vtisa, da ti za vsakim vogalom policaj diha za ovratnik. Se nadaljuje Grobnica zadnjega ruskega carja Zgoraj otok s trdnjavo sv. Petra in Pavla 28 Torek, 19. oktobra 2010 GORIŠKI PROSTOR / POLITIKA - Po nedeljski televizijski oddaji Report Berlusconijeve investicije na Antigui politična afera Tednik Panorama nezakonito o davčni situaciji Grilla, Travaglia in Di Pietra? RIM - Dvomljive nepremičninske investicije Silvia Berlusconija na Antigui na Karibskih otokih, ki jih je razkrila nedeljska televizijska oddaja RAI Report, so po pričakovanju povzročile burno politično afero. Pod udarom je ministrski predsednik (rezidence je označil za navadne stanovanjske gradnje), ki je dopustil domnevno nezakonite investicije, pod udarom je tudi javna radiotelevizijska ustanova. Proti njej je zelo polemično nastopil novi minister za gospodarski razvoj (sicer nekdanji sodelavec Berlusconijevih televizij) Paolo Romani, ki je reportažo oddaje Report označil za sovražno razpoloženo do Berlusconija. Njegov odvetnik Niccolo Ghedi-ni je v nedeljo popoldne skušal celo preprečiti oddajo na tretji TV mreži RAI, kar pa mu ni uspelo. Proti brisanju oddaje, ki bi izzvenela kot preventivna cenzura, je nastopil glavni direktor RAI Mauro Masi ob podpori predsednika Paola Garimbertija. Ghedini trdi, da so vse Berlusconijeve investicije zakonite, v oddaji Report pa so prišle do izraza precejšnje nedorečenosti o resničnem izvoru denarja, s katerimi so družbe ministrskega predsednika kupovale razkošne rezidence na Karibih. Medtem ko v Ljudstvu svobode pravijo, da gre za novo obrekovalno kampanjo na račun predsednika vlade, so poslanci stranke Italija vrednot zahtevali, naj Berlusconi pride v parlament in pojasni investicije na otoku Antigua. Tega formalno ne zahteva Demokratska stranka, ki sicer meni, da mora Berlusconi čim prej pojasniti svoje poslovne interese na Karibskih otokih, ki so prave davčne oaze. Na obzorju se je medtem pojavila nova afera, ki zna dodatno razburkati že itak razburkane vode italijanske politike. Milansko tožilstvo je odredilo aretacijo podčastnika finančne straže Fabia Dianija (trenutno je v hišnem priporu), ki ga sumijo nezakonitega vdora v računalniške arhive finančne straže oziroma davčne uprave. Sodniki sumijo, da je Diani nezakonito pridobljene podatke posredoval novinarju tednika Panorama (grupa Mondadori) Giacomu Amadoriju. Podatki se menda nanašajo na premoženjsko in davčno stanje nekaterih znanih osebnosti, med katerimi so tudi voditelj Italije vrednot Antonio Di Pietro, komik Beppe Grillo, novinar Marco Travaglio in Patriza DAddario, ki je proti plačilu preživela noč z Berlusconijem. Kako je Silvio Berlusconi prišel do rezidenc na Antigui v Karibskih otokih? ansa REFORME - Napolitano Univerzi je treba priznati strateški pomen ne le v besedah PISA - »S študenti in profesorji delim zaskrbljenost zaradi težkih razmer, v katerih se nahaja univerzitetni sistem in o katerih nihče se ne sme pretvarjati, da jih ne pozna.« Tako je povedal predsednik repu- Giorgio Napolitano ansa blike Giorgio Napolitano, ko je včeraj nastopil na proslavi ob 200-letnici ustanovitve visoke šole Scuola normale superiore v Pisi. Državni poglavar se je očitno nanašal na sporno reformo univerze, ki jo je pripravila ministrica Mariastella Gelmini in ki je trenutno ustavljena v poslanski zbornici zaradi nezadostnega finančnega kritja. Gre za reformo, proti kateri že dalj časa protestirajo zlasti študentje in raziskovalci po vsej Italiji, češ da bi lahko zadala smrtni udarec javni univerzi, kakršno je do danes poznala Italija. Protest se je odvijal tudi včeraj v Pisi ob robu predsednikovega obiska. Napolitano je poudaril, da se noče vmešavati v vladne zadeve, za kar ni pristojen, a pristavil je, da je treba univerzi in znanstvenemu raziskovanju priznati strateški pomen, in to ne le v besedah. REFORME - Pismo Tremontiju Za Bersanija je davčna reforma odločno prioritetna RIM - Davčna reforma je najnujnejša med reformami, ki jih je treba izpeljati. Tako je sekretar Demokratske stranke Pier Luigi Bersani zapisal v pismu, ki ga je včeraj poslal gospodarskemu ministru Giuliu Tre-montiju. Bersani je pošiljki priložil predlog davčne reforme, ki ga je stranka odobrila 8. in 9. oktobra na zasedanju svoje nacionalne skupščine v Vareseju. Voditelj demokratov Tremontiju »iskreno« pove, kako ne verjame, da bi bila sedanja vlada v stanju izpeljati reforme. Kljub temu pa smatra za primerno, da vlado in parlament formalno opozori na potrebo po davčni razbremenitvi dela, podjetij in družin za spodbujanje investicij, potrošnje in zaposlovanja. To je po oceni demokratov edini način, kako bi lahko res pomagali Italiji prebroditi sedanjo gospodarsko krizo. Manjkajoče državne prihodke je po njihovem treba pridobiti z obdavčitvijo rent in z zaostritvijo boja proti davčni utaji. Davčno reformo, ki je predlaga Bersanijeva stranka, poznavalci radi povzemajo s formulo »20-20-20«. Demokrati namreč predlagajo, naj bi pri davkih na dohodke fizičnih oseb (Irpef) prvi količnik znižali s sedanjih 23 na 20 odstotkov; 20-odstoten naj bi bil davek na avtonomno delo, proste poklice in podjetja; 20-odstotno naj bi obdavčili tudi dohodke iz kapitala. Dino Boffo bo vodil katoliško TV 2000 RIM - Nekdanji direktor dnevnika italijanskih škofov L'Avvenire Dino Boffo bo prevzel vodstvo televizijske mreže istih škofov TV 2000. Tako je včeraj sklenil upravni svet podjetja. Kaže, da je predsednik škofovske konference (CEI) kardinal Angelo Bagnasco z odločitvijo predhodno seznanil papeža Benedikta XVI. Novica je vzbudila pozornost, saj je bil Boffo pred dobrim letom žrtev nenavadnega napada dnevnika Il Giornale, ki je last premierjevega brata Paola Berlusconija in ga je tedaj vodil Vittorio Feltri. Povod za napad so dale kritike, ki jih je Boffo izrekel na račun zabav z dekleti na poziv v premierjevih zasebnih rezidencah. V znak ustrahovanja oz. maščevanja je Feltri z največjim poudarkom objavil v svojem časniku, da naj bi Boffo svoj čas imel sodno obravnavo zaradi spolnega škandala s homoseksualnim ozadjem. Boffo je stvar demantiral, vendar je 3. septembra 2009 odstopil s položaja direktorja. Feltri je pozneje objavil popravek, češ da je Boffu naredil krivico, a to je bilo kot zvoniti po toči. Sicer pa je Il Giornale potem še nekajkrat uporabil »metodo Boffo«, zlasti na račun predsednika poslanske zbornice Gianfranca Finija in predsednice Confindustrie Emme Marcegaglia. V Neaplju ponovno težave z odpadki NEAPELJ - Včeraj je v Neaplju prišlo do spopadov med policijo in demonstranti, ki se upirajo načrtu, da bi v kamnolomu Vitiello ob obstoječem odprli novo odlagališče za odpadke. Protestniki so v noči med nedeljo in včeraj poškodovali šestnajst smetarskih tovornjakov, ko so včeraj nastopili agenti, pa so tri izmed njih ranili. Sicer pa so udarce utrpeli tudi nekateri protestniki. Neapeljska županja Rosa Russo Jervolino je medtem opozorila, da se je zaradi protestov na ulicah mesta že nabralo 520 ton smeti, ki so nevarne za zdravje ljudi. V zaporu mladenič, ki je ubil romunsko bolničarko RIM - Karabinjerji so včeraj pospremili v rimski zapor Regina Coe-li 20-letnega Alessia Burtoneja, ki je pred tednom dni na postaji rimske podzemne železnice Anagnina s pestjo v obraz smrtno udaril 32-let-no romunsko bolničarko Maricico Hahaianu. Ko so agenti prišli na njegov dom, so se okrog hiše zbrali njegovi prijatelji in znanci ter oblasti glasno pozivali, naj mladeniča pustijo na prostosti. UMOR SARAH SCAZZI - Sestrično obtožuje njen lastni oče Sabrina ostaja v priporu, kljub temu, da jo mati brani TARANTO - 22-letna Sabrina Misseri ostaja v zaporu pod obtožbo, da je skupno s svojim očetom Michelejem sodelovala pri umoru 15-letne sestrične Sarah Scazzi, do katerega je po vsem sodeč prišlo 26. avgusta v Avetrani blizu Taranta. Sabrino obtožuje njen lastni oče Michele, ki je sicer na začetku takoj po aretaciji prevzel vso odgovornost za zločin, potem pa se je premislil. In tako so preiskovalci včeraj v Ta-rantu dve uri zasliševali dekle. Njen odvetnik je časnikarjem dejal, da je Sabrina »mirno« odgovarjala na vsa zastavljena vprašanja in zavračala vsako odgovornost. Kljub temu je sodnik za predhodne preiskave Martino Rosati potrdil njen pripor. V teku 48 ur naj bi odločil, ali bo Sabrina v nadaljnjem priprta v zaporu ali na svojem domu. Včeraj popoldne pa so preiskovalci zaslišali tudi Sabrinino mater Cosimo. Varnostniki so jo prišli iskat na dom zgodaj popoldne ter jo odvedli v Taranto, kjer so jo zasliševali tri ure. Kaže, da je branila svojo hčerko. Medtem je odvetnik Micheleja Misserija Daniele Galoppa včeraj na srečanju s časnikarji povedal, da namerava njegov varovanec preklicati izpoved, po kateri naj bi po umoru svojo nečakinjo posilil. »Misseri doma ni pomenil nič, bil je lutka v rokah svojih obeh hčerk in žene. Če je govoril o posilstvu, je bilo zato, da bi nekako utemeljil umor,« je dejal odvetnik. V kratkem bi moralo priti do ključnega soočenja med Misserijem in njegovo hčerko. Sicer pa nameravajo preiskovalci zaslišati tudi Alessia Pisiel-la, mladeniča, ki je bil prijatelj Sarah Scazzi in Sabrine Misseri. Cosima Misseri, teta nesrečne Sarah Scazzi ansa MAFIJA Njeno truplo razgradili s kislino Z življenjem plačala upor proti 'ndrangheti MILAN - 35-letna Lea Gorofolo iz Campobassa je s svojim življenjem plačala pogumno odločitev, da prebije zid molčečnosti, ki pregovorno varuje mafijo, v tem primeru njeno kalabrijsko različico 'ndrangheto. Ženska je brez sledu izginila pred približno letom dni v Milanu, milanski sodnik Giuseppe Gennaro pa je včeraj formalno obtožil skupino šestih domnevnih pripadnikov 'ndranghete, da so žensko umorili in da so njeno telo razgradili v žvepleni kislini. Med obtoženci je tudi nekdanji življenjski partner Garo-folove in oče njene hčerke Carlo Cosco. Garofolova se je pregrešila zoper kalabrijsko mafijo, ko je pred približno dvema letoma preiskovalcem razkrila okoliščine umora Antonia Combieratija, enega izmed vodij tamkajšnjega organiziranega kriminala. Maja lanskega leta so jo pripadniki 'ndranghete skušali umoriti na njenem domu v Campobassu. S pomočjo hčerke Denisse je uspela plačanega morilca pregnati. Ženska se je potem skupno s hčerko zatekla v Milan, a organiziranemu kriminalu ni ubežala. ansa Naravnost osupljivo je dejstvo, da je žensko pomagal umoriti njen nekdanji življenjski sopotnik. Iz posnetkov varnostne video kamere izhaja, da jo je prav on šel iskat v stanovanje v središču Milana, v katerem se je skrivala, in jo odpeljal na morišče. Nesrečnico so namreč po vsem sodeč ubili na nekem praznem terenu v kraju San Fruttuoso blizu Monze. Tu so potem njeno truplo raz-stopili v 50 kilogramov žveplene kisline, da bi se za njo dokončno izbrisala vsaka sled. Kot kaže, pa je preiskovalcem vendarle uspelo odkriti resnico. / SVET Torek, 19. oktobra 2010 29 EU - Razpravo je usmerila skupna izjava Nemčije in Francije za revizijo Lizbonske pogodbe Ministri dosegli dogovor o javnofinančni disciplini Sankcije za kršiteljice naj bi bile napol avtomatske - Odprt postopek za zmanjševanje dolga LUXEMBOURG - Finančni ministri EU so včeraj dosegli politični dogovor o krepitvi javnofinančne discipline, so povedali diplomatski viri v Luksembur-gu. Razpravo je pomembno usmerila skupna izjava Nemčije in Francije iz Deauvilla, v kateri sta se državi zavzeli za revizijo Lizbonske pogodbe do leta 2013, konkretno tudi za možnost zamrznitve glasovalnih pravic. "Razprava je bila dolga in težka ter precej polarizirana," so povedali viri. Na eni strani so bile države, ki so podpirale stroge predloge Evropske komisije, med njimi severnoevropske države in sprva Nemčija, ki pa se je na koncu približala francoskemu stališču. Francija je bila skupaj z Italijo in Španijo med državami, ki so se zavzemale za omilitev pravil. V središču razprave je bilo po navedbah virov vprašanje, kako avtomatske naj bodo sankcije za kršiteljice javnofi-nančne discipline. Evropska komisija je predlagala, naj bodo napol avtomatske, vendar se je francosko-italijansko-španska skupina zavzemala za več politične teže držav članic pri odločanju o sankcijah. Kakšen natančno je izid, za zdaj ni popolnoma jasno. Šlo pa naj bi za dogovor, da se na prvi stopnji, ko se odloča o postopku zaradi prekomernega javnofinančnega primanjkljaja oziroma javnega dolga, torej v preventivni fazi, odloča s kvalificirano večino, na drugi stopnji, ko se odloča konkretno o sankcijah, torej v korektivni fazi, pa naj bi obveljal predlog Evropske komisije za "obratno večino", torej da naj bi bil predlog komisije sprejet, razen če je proti kvalificirana večina držav članic. Drugo vprašanje, ki je bilo v ospredju razprave, je bilo zmanjševanje javnega dolga. Evropska komisija je predlagala, naj kršiteljica prekomerno vrednost dolga, torej vrednost, ki presega referenčno vrednost 60 odstotkov bruto domačega proizvoda, ki jo opredeljuje pakt za stabilnost in rast, zmanjšuje za pet odstotkov na leto. Dogovor je, da velja "numerična referenca", vendar v poročilu skupine naj ne bi bilo nobene številke. Dogovor so včeraj sprejeli finančni ministri Evropske unije, ki so se sestali v okviru delovne skupine za izboljšanje gospodarskega upravljanja pod vodstvom predsednika Evropskega sveta Hermana Van Rompuya. Na podlagi dogovora bo pripravljeno prvo poročilo skupine, ki ga bodo na srečanju 28. in 29. oktobra v Bruslju predvidoma potrdili voditelji EU. Dogovor je po navedbah nekaterih virov bistveno usmerila skupna izjava Evropski komisar za denarne zadeve Olli Rehn in predsednik evroskupine JeanClaude Juncker na zaključni tiskovni konfrenci ansa Francije in Nemčije, sprejeta v Deauvil-lu, kjer je bil včeraj vrh Francije, Nemčije in Rusije. Berlin in Pariz sta se v izjavi zavzela za "potrebo po okrepitvi evropskega gospodarskega upravljanja" ter opredelila nekaj glavnih točk v povezavi s tem. Nemčija in Francija sta se zavzeli za bolj avtomatske sankcije, kot veljajo sedaj, a ob "upoštevanju vloge različnih institucij in institucionalnega ravnovesja". V korektivnem delu državi predlagata avtomatske sankcije, če države članice s kvalificirano večino odločijo, da država potrebnih korektivnih ukrepov ni sprejela v roku šestih mesecev. Poleg tega Francija in Nemčija menita, da je nujna revizija Lizbonske pogodbe in da je treba predsednika Evropskega sveta Van Rompuya pozvati, naj v tesnem stiku z evropskimi voditelji predstavi konkretne možnosti, ki bi omogočile vzpostavitev stalnega "robustnega mehanizma za reševanje kriz" še pred marcem prihodnje leto. V reviziji Lizbonske pogodbe bi bilo treba po mnenju Francije in Nemčije za primer hude kršitve načel Ekonomske in monetarne unije ob upoštevanju ustreznih postopkov vključiti tudi zamrznitev pravic do glasovanja pri odločanju na ravni Evropske unije. Spremembe Lizbonske pogodbe bi morale biti po navedbah Berlina in Pariza sprejete pred letom 2013. (STA) AFGANISTAN - Srečanje v Rimu Kako naj bi Kabul prevzel odgovornost za varnost RIM - V Rimu so se včeraj sestali predstavniki Nata, Evropske unije, Združenih narodov in desetih muslimanskih držav, med katerimi je bil tudi iranski predstavnik, da bi razpravljali o položaju in doseženem napredku v Afganistanu. V ospredju pogovorov je bil načrtovani prenos odgovornosti za varnost v Afganistanu z mednarodne skupnosti na vlado v Kabulu. Udeležence srečanja v Rimu je nagovoril poveljnik zavezniških sil v Afganistanu, ameriški general David Petraeus, ki je predstavil "spodbudno poročilo" o napredku pri prenosu odgovornosti za varnost in razvoj na afganistansko vlado. Prenos odgovornosti na afganistanske oblasti se bo začel leta 2011 in končal do konca leta 2014, je povedal nemški odposlanec za Afganistan Michael Steiner. Ob tem je opozoril, da to ne predstavlja časovnega načrta za umik mednarodnih enot iz Afganistana. Srečanja v Rimu se je udeležil tudi posebni predstavnik Irana za Afganistan Mohamed Ali Ganazadeh. Kot je ob tem pojasnil posebni ameriški odposlanec za Afganistan Richard Holbrooke, je bil Iran po- David Petraeus ansa vabljen na srečanje v okviru prizadevanj, da se vzpostavi celovit pristop in se v razpravo o prihodnosti Afganistana vključijo vsi regionalni igralci. Pogovori v Rimu, ki jih je vodil italijanski zunanji minister Franco Frattini, so obenem služili kot pripravljalno srečanje pred vrhom zveze Nato konec novembra v Lizboni z namenom izdelave načrta za predajo nadzora Afganistancem. Vendar, kot je opozoril Holbrooke, ne bodo pripravili natančne napovedi glede števila pokrajin, na katere bodo prenesli varnostni nadzor. (STA) CNN: Osama bin Laden živi na severozahodu Pakistana KABUL/ISLAMABAD - Vodja teroristične mreže Al Kaida Osama bin Laden se zadržuje na severozahodu Pakistana, je včeraj poročala ameriška televizija CNN, ki se je sklicevala na visokega predstavnika zveze Nato. Bin Laden in njegov namestnik Ajman al Zavahiri naj bi živela v hiši v neposredni bližini drug drugega. Kot je še povedal neimenovani predstavnik Nata, živita bin Laden in Al Za-vahiri dokaj udobno, pod zaščito lokalnega prebivalstva in nekaterih pripadnikov pakistanske obveščevalne službe. "Nihče od Al Kaide ne živi v jami," je izjavil neimenovani vir. Omenjeni vir je še potrdil ameriške ugotovitve, da se je vodja talibanov Mula Omar v zadnjih mesecih gibal med pakistanskima mestoma Kveto in Kara-čijem, je še poročala CNN. Osama bin Laden se skriva že devet let. Pakistanska vlada vseskozi zanika, da se vodja Al Kaide, ki stoji za terorističnimi napadi na ZDA 11. septembra 2001, skriva v Pakistanu. To je storila tudi včeraj, ko je odločno zanikala poročanje CNN. "Zgodbe, kot je ta, prihajajo nenehno na dan. Naš odziv na takšne zgodbe je že od prvega dneva jasen - ni ga tukaj," je za nemško tiskovno agencijo dpa povedal namestnik ministra za informiranje Samsam Bo-hari. Kot je še dejal, je tovrstnim zgodbam skupno to, da nikoli ne povedo, kje točno naj bi se bin Laden nahajal. Benedikt XVI. razglasil prvo avstralsko svetnico VATIKAN/SYDNEY - Avstralija je dobila prvo svetnico. Papež Benedikt XVI. je v nedeljo na Trgu svetega Petra v Vatikanu razglasil Avstralko Mary MacKillop za svetnico. Na Trgu sv. Petra se je ob tej priložnosti zbralo več deset tisoč ljudi, več tisoč navdušenih Avstralcev pa se je zbralo tudi v Syd-neyju. Papež je sicer razglasil še pet svetnikov. Papež Benedikt XVI. je na maši na Trgu sv. Petra ob navzočnosti kakih 50 kardinalov, škofov in duhovnikov v latinščini prebral imena šestih novih svetnikov, med katerimi je poleg MacKil-lopove tudi prvi kanadski svetnik in še štirje iz Poljske, Italije in Španije. Ob razglasitvi Mary MacKillop za svetnico je množica odobravanje izrazila z glasnim vzklikanjem. Mary MacKillop (1842-1909), ki je bila ustanoviteljica reda Sester sv. Jožefa presvetega srca, je prišla v spor z nadrejenimi, ker je prijavila pedofilskega duhovnika, zaradi česar so jo izobčili. V Sydneyju se je na maši v čast Mary MacKillop zbralo na tisoče ljudi. Ob njenem grobu se je vila skoraj kilometer dolga kolona ljudi, ki so navdušeno čakali na ta zgodovinski dan za skoraj pet milijonov avstralskih katolikov. (STA) ZDA - Američani se bodo 2. novembra podali na splošne volitve sredi predsedniškega mandata Tokrat se republikancem obeta zmaga v kongresu ter na guvernerskih in drugih volitvah NEW YORK - Američani se bodo 2. novembra podali na splošne volitve sredi predsedniškega mandata, ki jih tako kot leta 2006 in leta2008 zaznamuje želja po spremembah, vendar je tokrat energija volilnega telesa na strani republikanskih kandidatov, ki se jim obetajo dobri rezultati tako v kongresu kot na guvernerskih in drugih volitvah. Vse ankete kažejo, da se demokratom tokrat ne obeta nič dobrega, rezultati pa bodo odvisni od volilne udeležbe. Jeza, strah, tesnoba in razočaranje Američanov je leta 2006 in še posebej leta 2008 pomagala demokratom, da so zavzeli Belo hišo in utrdili večino v obeh domovih kongresa ter po-vedli v številu guvernerjev. Po dveh letih popolne oblasti demokratov v Washingtonu se Američani predvsem zaradi negotovega gospodarskega položaja in visoke stopnje brezposelnosti še vedno počutijo podobno. Razočaranje nad Washingtonom je sedaj še večje, posebej med demokratskimi volivci, ki so precej demoralizirani, saj zadnji dve leti nista prinesli otipljivih rezultatov, čeprav je ameriški predsednik Barack Obama uspel uresničiti glavne predvolilne obljube, kot sta reforma zdravstvenega sistema in sistema finančnih regulacij. Sti-mulacijski zakon iz leta 2009 je uspel ustaviti drsenje iz krize v recesijo, vendar pa kampanja s sloganom, da bi bilo lahko še slabše, demokratom ne prinaša naklonjenosti volilnega telesa. Američani bodo 2. novembra volili vseh435 članov predstavniškega doma kongresa, kjer imajo demokrati sedaj 255 sedežev, republikanci 178, dva sedeža pa sta prazna. Volivci bodo izbrali tudi tretjino sedežev v 50-članskem senatu, kjer imajo demokrati 57 mandatov, republikanci 41, dva neodvisna senatorja pa glasujeta z demokrati. Pred volivce gre 20 demokratskih in 19 republikanskih sedežev. Od 37 guvernerjev, ki morajo pred volivce, je 19 demokratskih in 18 republikanskih, trenutno razmerje moči pa je 26 proti 24 v prid demokratom. Volili bodo tudi sodnike in številne druge uradnike, pred volivci pa bo tudi najmanj 150 referendumskih pobud. V Kaliforniji se bodo volivci odločali o začasni ustavitvi izvajanja zakona proti podnebnim spremembam iz leta 2006, pa tudi o legalizaciji marihuane. O uporabi marihuane v zdravstvene namene se bodo odločali v Arizoni, Koloradu in Južni Dakoti. V Arizoni in Koloradu pa bo padla odločitev o vprašanju. ali lahko nekoga prisilijo v zdravstveno zavarovanje. V Illinoisu bodo odločali o spremembi postopka odstavitve guvernerja, v nekaterih državah, kot je Missouri, bodo volivci skušali omejiti obseg javne porabe in pobranih davkov, v Iowi, Michiganu in Mary-landu pa bodo odločali o sklicu ustavodajne skupščine za spremembo ustave. Zgodovina kaže, da so referendumska vprašanja povečini uspešna, zato jih sedaj obe glavni stranki vse bolj izkoriščata strateško, saj z njimi privabljata na volitve svoje volivce. Republikanci imajo največ možnosti, da v kongresu demokratom odvzamejo večino v predstavniškem domu. Odvzeti jim morajo 40 sedežev in republikanski kongresni odbor za volitve porablja denar za oglase v 82 zveznih okrožjih, kjer mislijo, da lahko zmagajo. Demokrati so se osredoto- čili na obrambo 59 okrožij. Malodušje demokratov jasno ponazarja izjava milijarderja Georgea Sorosa, ki je v prejšnjih letih izdatno pomagal demokratskim kandidatom: "Plazu se ne bom postavljal na pot". Prav tako bode v oči kampanja nekaterih demokratov, ki volivcem zagotavljajo, da bodo nasprotovali svoji predsednici predstavniškega doma Nancy Pelosi iz Kalifornije. Demokratom ne pomagajo niti izpadi nekaterih republikancev, kot je Rich Iott v Ohiu, ki se rad oblači v uniforme nacistične SS. V senatu bodo imeli republikanci malce težje delo, vendar tudi tu prevzem večine ni nemogoč. Republikanci morajo obdržati vseh 18 sedežev, ki gredo na volitve in demokratom iztrgati 10 od 19 mandatov, ki gredo pred volivce. Zaradi zmage Christine O'Donnell v tekmi za republikanskega senatnega kandidata so slednji sicer izgubili lepo priložnost za zanesljivo osvojitev nekdanjega sedeža podpredsednika ZDA Josepha Bidena, vendar pa se jim obetajo dobri rezultati med drugim v Arkan-sasu, Missouriju, New Hampshireju, Ohiu, Floridi, Illinoisu ter Nevadi, kjer v boju s Sharon Angle za politično prihodnost trepeta sam vodja senatne večine Harry Reid. Sharon Angle je skupaj z O'Donnel-lovo predstavnica okoli 70 kongresnih kandidatov, ki jih podpira tako imenovano gibanje čajank. Gre za množico ljudi, ki so nezadovoljni z vladnimi ukrepi in nasprotujejo davkom. Večinoma so to čudaki, ki v normalnih razmerah ne bi imeli možnosti za izvolitev, a razmere niso normalne. Tokratno kampanjo zaznamuje tudi izredno nazadovanje politične kulture, saj se kandidati večinoma ne spopadajo glede resnih vprašanj, ampak drugi druge zmerjajo z lopovi, lažnivci, prevaranti, izdajalci, na Floridi pa demokratski kongresni kandidat Alan Greyson svojega republikanskega nasprotnika Daniela Websterja zmerja s ta-libanom. Obama skuša demokratom pomagati z intenzivno kampanjo, vendar tudi sam nima velike podpore med volivci, še posebej na levici, ki je razočarana nad pomanjkanjem napredka pri obljubljenih "spremembah". Robi Poredoš (STA) 30 Torek, 19. oktobra 2010 GORIŠKI PROSTOR / SLIKARSTVO - Na ogled bodo do 29. oktobra V galeriji Cartesius razstava Černigojevih grafik V Trstu si lahko ogledamo 24 grafik, tudi unikatov, ki postajajo na tržišču prava redkost Letos beležimo petnajsto obletnico smrti Avgusta Černigoja in v tržaški galeriji Cartesius so ta čas na ogled njegove grafike, ki so nastale med tridesetimi in sedemdesetimi leti prejšnjega stoletja. Med eksponati so tudi nekateri unikati in primerki, ki so bili tiskani v zelo nizki nakladi. Iz tridesetih let je pet črno-belih lesorezov majhnega formata, ki jih je Čer-nigoj ustvaril kot ilustracije knjig. Gre za unikate, ki predstavljajo prizore iz eksotičnih krajev. Med njimi sta dva podolgovata odtisa iz štiridesetih let: eden, in sicer suha igla z naslovom Cantieri, predstavlja ladjedelnico, v drugem primeru se gre za pristan s čolni. Obe grafiki sta figurativni deli. Dela iz petdesetih let pa temeljijo na različnih stilističnih pristopih. V tem obdobju se je namreč Černigoj usmeril v raziskovanje novo-kubističnih prijemov in neformalne abstrakcije. Jedkanica iz leta '50 prikazuje dve nedefinirani figuri. V istem letu je nastala tudi barvana gravura »Raca-riba«, v kateri sta podobi race in ribe predstavljeni v bistvenih potezah in razstavljenih delih. Ta pristop je prisoten tudi v jedkanici iz leta '52, kjer lahko prepoznamo moško in žensko figuro. Leta 1957 pa je nastala jedkanica, v kateri je upodobljena človeška figura. V tem primeru se je Černigoj skliceval na Pi-cassova kasnejša dela. Istega leta je abstraktna barvana kompozicija, in sicer akvatinta Arabesco, ki jo je avtor ustvaril na podlagi neformalnega pristopa. V izdelku iz leta 1958 pa je Černigoj v bistvenih potezah in poenostavljenih podobah prikazal strehe, okna in dimnike. Iz šestdesetih let so štiri izdelki. Med temi izstopa majhna barvana abstraktna kompozicija z določenimi deli v reliefu in podpisom z žigom. Primerek je unikat, podpisan z odtisom A. Černigoj. Izredno zanimiv in lep izdelek je jedkanica, naslovljena Piran - trg, kjer je umetnik uspešno združil elemente kubizma in abstraktnega pristopa. Eksponate, ki izhajajo iz sedemdesetih let, pa označuje tako prepoznavna fi-gurativnost, ob robu abstrakcije, kot tudi čista odsotnost marsikatere upodobitve Razstava, na kateri si lahko ogledamo štiriindvajset grafik, predstavlja tako izjemno priložnost, ob kateri se lahko soočimo s Černigojevimi deli, ki postajajo na tržišču prava redkost. Zaključila se bo 29. oktobra. Galerija je odprta od torka do sobote, od 10.30 do 12.30 in od 16.30 do 19.30. Štefan Turk Mahler v Ljubljani Ljubljana se je letošnji 150-letnici rojstva Gustava Mahlerja in njegovi 100-letnici smrti, ki bo prihodnje leto, pridružila s ciklom sedmih koncertov, razstavo in mednarodnim muzikološkim simpozijem. Zvrstili se bodo od oktobra do maja 2011 pod imenom Mahler v Ljubljani. Skladatelj je namreč prav v Ljubljani začel svojo dirigentsko pot. Obletnici Mahlerjevega rojstva (1860) in smrti (1911) predstavljata časovni okvir, v katerega so prireditve postavljene. Prireditve bodo spomnile, da je Mahler, ki danes velja za enega od velikanov evropske glasbe, svojo dirigentsko kariero, ki ga je kasneje privedla do intendanta dunajske dvorne opere, začel prav v Ljubljani. Tu je v sezoni 1881/82 služboval na lokaciji, kjer se danes nahaja Slovenska filharmonija. Koncerti bodo združeni v abonma, poimenovan Premiki in zamiki. V Ljubljano so zaradi oddaljenosti od velikih kulturnih središč novi umetnostni tokovi namreč prihajali z zamudo, je na novinarski konferenci povedal umetniški vodja cikla, dirigent Uroš Lajovic. Vsi koncertni sporedi imajo po njegovih besedah določeno ozadje. Poleg Mahlerjeve glasbe bo tako mogoče slišati dela dveh njegovih prijateljev, Hansa Rotta in Huga Wol-fa, in njegove žene Alme Mahler. Na programu so tudi dela Antona Lajovica, Lucijana Marije Škerjan-ca in Emerika Berana. (STA) GLASBA - Harmonikar nastopil v sklopu koncertne sezone Verona Contemporanea Corrado Rojac v Veroni Uvodni koncert je bil posvečen pokojnemu skladatelju Francu Donatoniju, ki je Rojacu posvetil eno izmed svojih skladb Koncertna sezona Verona Contemporanea že vrsto let predstavlja svoji publiki najpomembnejše skladatelje sodobnega glasbenega prizorišča. Gre za pomembno pobudo, ki jo organizira prestižna Accademia Filarmonica pod pokroviteljstvom znamenite Arene di Verona. Letos se je koncertna sezona festivala pričela s počastitvijo desetletnice smrti znanega italijanskega skladatelja Franca Donatonija, ki sodi med najuglednejše poustvarjal-ce sodobnega glasbenega prizorišča iz drugega povojnega obdobja. Pred dnevi so torej v slavnostni dvorani Maffeiana priredili večer, ki se je pričel z osvetlitvijo osebnosti in poetike Franca Donatonija; skladatelja je predstavil znani italijanski muzikolog Enzo Restagno. Kompleksno kompozicijsko dejavnost Franca Donatonija je znal osvetliti z res preprostimi in jasnimi besedami. Po Restagnovem govoru se je pričel koncert skladb, ki naj bi bile sad Donatonijevega glasbenega mi-ljeja. Nastopil je priznani harmonikar Corrado Rojac, ki je izvedel Do-natonijevo skladbo Feria IV (pisana je za harmoniko solo) in skladbo Trittico nekdanjega Donatonijevega učenca Alessandra Solbiatija. Tudi ta skladba je pisana za harmoniko solo, posvečena pa je ravno našemu Corradu Rojacu, ki se že uveljavlja v sodobnem harmonikarskem glasbenem svetu. Po nastopu Corrada Rojaca je nastopila tudi violinistka Silvia Mandolini in predstavila Donatonijevo Argot za violino solo, ob tem pa še znamenito Sekvenco za violino solo Donatonijevega velikega prijatelja Luciana Beria, ki je bil sam izvrsten skladatelj. REVIJALNI TISK - Izšla je nova številka tržaške revije Sedma številka revije Mladika V uvodnem članku razmišljanje o enotnem slovenskem prostoru - Tudi več poezij in leposlovja - Številni prispevki v mladinski prilogi Rast Septembra je izšla sedma številka tržaške revije Mladika. Uvodni članek ponuja razmišljanje o enotnosti slovenskega prostora in o treh velikih nesrečah (požigu Narodnega doma leta 1920, koroškem plebiscitu istega leta ter smrti bazoviških junakov leta 1930), ki so temeljni dogodki slovenske zgodovine in so se zgodili na slovenskem etničnem ozemlju, čeprav to ozemlje ne pripada več slovenski državi. »To pomeni,« piše v uvodniku, »da je naš današnji celoviti obračun s preteklostjo negativen - izgubili smo teritorij in ljudi, ki so se zaradi nasilja ali prilagodljivosti asimilirali (drobec pridobljene obale gotovo ne odtehta izgubljenega).« Nadalje uvodnik omenja pomembni poletni pobudi in sicer slovesnost v Štanjelu v čast žrtvam vseh totalitarizmov, ki dokazuje, da matica upošteva zamejce kot polnopravni del narodovega telesa, in okrogla miza o Koroški 90 let po plebiscitu, ki se je zvrstila na letošnjih študijskih dnevih Draga. Ta je dokazala, da obstajajo spodbudni znaki o pozitivnih premikih v dobro manjšine, vendar je potrebna tudi volja slovenske države, ki je nosilna struktura naroda, da gleda na svoje manjšine ne kot na breme, ki ovira odnose s sosedami, pač pa kot na svoj polnopraven sestavni del. Tina Grandošek je avtorica novele Profesor Vu-jica in njegova težava, ki je bila priporočena na 38. literarnem natečaju revije Mladika. Sledi članek o pi- satelju Levu Deteli, ki je letos poleti na Dunaju prejel avstrijsko državno priznanje za zasluge na literarnem in kulturnem področju in za dolgoletno povezovalno in posredniško delovanje med Avstrijo in Slovenijo. Peter Merku v svojih spominih na življenje v Nemčiji piše o kolegih, ki jih je spoznaval v podjetju Siemens in tudi o gostujočih inženirjih, ki so prihajali iz različnih koncev Evrope. V rubriki Manjšina onkraj šengenskih zapornic se je Primož Sturman pogovarjal s pesnico Lauro Marchig, ki je ravnateljica italijanskega gledališča na Reki in je bila dolgo let tudi urednica ter časnikarka. V kratkem zapisu Splača se biti Slovenec avtor pod psevdonimom Kondor razmišlja, da se splača ne samo zaradi trenutne koristi (obvladamo dva jezika in imamo več možnosti v odnosih s sosedi), ampak predvsem zato, da ostanemo zvesti samim sebi. Lija Ferfoglia Bak je avtorica krajšega spominskega zapisa Živela, Rozeta o mladostnih letih v tržaškem predmestju Rojan. Milan Gregorič piše o pomorščaku in raziskovalcu ribištva Brunu Volpiju Lisjaku. Potopisna pripoved Nataše Stanič seže tokrat v Južno Ameriko, kjer je obiskala Buenos Aires, Bariloche, čilsko obalo z ogledom ledenih gora, Santiago in Rio de Janerio. Sledi tudi dvostranska fotoreporta-ža s študijskih dnevih Draga. V rubriki Generacija X se predstavlja pesnik David Bandelj z izborom pesmi in biografsko oznako. V spomin na pokojnega Stanka Janežiča piše njegov dolgoletni prijatelj Drago Štoka. Objavljene so tudi pesmi Vladimirja Kosa (O oranžnem poletju, Jazz o lenobi, 2. 6. 2010 po japonskem času) in razpis za 39. literarni natečaj revije Mladika, ki zapade 1. decembra letos. V Anteni so novice iz zamejstva, matice in zdomstva, sledijo ocene knjige Zore Tavčar Žarenje, Tri doline, tri kulture in Marjana Bradeška Privlačna Slovenija. Na zadnji strani so novice Knjižnice Dušana Černeta. Pri tej številki mladinske priloge Rast so sodelovali Julija Berdon z uvodnikom Možnosti je nešteto, mladih pa bistveno manj, Tanja Zorzut s člankom o pravičnem trgovanju, Mirjan Malalan piše o poletnih aktivnosti mednarodnega krožka MOSP, Tomaž Špacapan poroča o predstavitvi CD-ja dvojezičnih tabel v Ljubljani. Patrizia Ju-rincic je avtorica članka MOSP in Studio Art skupaj na mednarodni gledališki izmenjavi The Show Must Go On. Neža Kravos je pripravila zapisa o 20-letnici Drage mladih in o Festivalu mladinske ustvarjalnosti, Valentina Oblak piše o umetniku Andyju Warholu. / RADIO IN TV SPORED Torek, 19. oktobra 2010 B1 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Rezijanski plesi 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Čezmejna TV - Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno 6.00 Aktualno: Euronews 6.10 Dok.: Quark Atlante - Immagini dal pianeta 6.30 10.55, 13.30, 17.00 Dnevnik in vremenska napoved 6.45 Aktualno: Unomattina 10.00 Aktualno: Verdetto finale 11.05 Aktualno: Occhio alla spesa 12.00 Variete: La prova del cuoco (v. A. Clerici) 14.00 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Aktualno: Bonta loro 14.40 Variete: Se... a casa di Paola (v. P. Perego) 16.10 Variete: La vita in diretta 16.50 Dnevnik - Parlament 18.50 Game show: L'Eredita (v. C. Con-ti) 20.30 Game show: I soliti ignoti (v. F. Frizzi) 21.10 Nan.: Terra ribelle (It., r. C. T.H. Torrisni, i. A. Favella, R.G. Diaz) 23.30 Aktualno: Porta a Porta (v. B. Ve-spa) 1.05 Nočni dnevnik in vremenska napoved Rai Due 6.00 18.45 Talent show: Extra Factor 6.20 Nan.: Girlfriends 6.40 Nan.: The class - Amici per sempre 7.00 Risanke 8.00 Variete: L'Albero azzurro 9.45 Aktualno: Metronapoli 10.00 Aktualno: Tg2punto.it - Nonsolo-soldi 11.00 Variete: I fatti vostri 13.00 18.15, 20.30, 0.155 Dnevnik 13.30 Aktualno: Tg2 Costume e societa 13.50 Aktualno: Tg2 Zdravje 33 14.00 Variete: Pomeriggio sul 2 16.10 Nan.: La signora in giallo 17.00 Nan.: Numb3rs 17.45 Dnevnik L.I.S. in športne vesti 19.35 Nan.: Squadra speciale Cobra 11 20.25 Žrebanje lota 21.05 Talent show: X Factor (v. F. Facc-hinetti) 23.30 Šport: 90° minuto Champions 1.15 Dnevnik - Parlament 1.25 Aktualno: Almanah ^ Rai Tre 6.00 Dnevnik - Rai News 24, vmes II caffe di C. Mineo, Italia, istruzioni per l'uso Aktualno: Tgr Buongiorno Ita-lia/Regione Dok.: La Storia siamo noi Aktualno: Dieci minuti di... pro-grammi dell'accesso Aktualno: Figu - Album di persone notevoli Aktualno: Agora Aktualno: Apprescindere Dnevnik - kratke vesti Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved Dnevnik - Tg3 Fuori TG Aktualno: Le storie - Diario italia- 7.00 8.00 9.00 9.10 9.15 11.00 11.10 12.00 12.25 12.45 13.10 14.00 14.20 14.50 15.00 15.05 15.50 16.00 17.40 20.00 20.10 20.35 21.05 23.15 0.00 1.10 no Nad.: Julia 19.30 Deželni dnevnik in vremenska napoved 18.10 Dnevnik in vremenska napoved Aktualno: Tgr Leonardo Dnevnik L.I.S. Nan.: La strada per Avonlea Variete: Tg3 GT Ragazzi Dok.: Cose dell'altro Geo Aktualno: Geo & Geo Variete: Blob Nad.: Seconda chance Nad.: Un posto al sole Aktualno: Ballaro (v. G. Floris) Variete: Parla con me Nočni dnevnik, deželni dnevnik in vremenska napoved Aktualno: Rai educational - Gap 6.55 7.55 8.50 10.15 11.30 12.00 12.55 13.50 15.10 16.15 16.55 18.55 19.35 20.30 21.10 23.30 0.15 Nan.: Piu forte ragazzi Nan.: Starsky & Hutch Nan.: Hunter Nan.: Carabinieri 6 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije Nan: Wolff - Un poliziotto a Berli- no Nan.: Un detective in corsia Aktualno: Il Tribunale di Forum Nan.: Hamburg Distretto 21 Film: Sfida all'O.K. Corral (western, ZDA, '57, r. J. Sturges, i. B. Lancaster, K. Douglas) Dnevnik - kratke vesti in prometne informacije Dnevnik in vremenska napoved Nad.: Tempesta d'amore Nan.: Walker Texas Ranger Dok.: Vite straordinarie (v. E. Guar-nieri) Film: Sessomatto (kom., It., '73, r. D. Risi, i. G. Giannini, L. Antonelli) Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved Canale S 10.00 11.00 13.00 13.40 14.10 14.45 16.15 16.55 18.05 18.50 20.30 21.10 0.00 1.30 Dnevnik - Pregled tiska Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar Aktualno: Mattino Cinque (v. F. Pa-nicucci) 14.05 Resničnostni show: Grande fratello pillole Dnevnik - Ore 10 Aktualno: Forum 20.00 Dnevnik in vremenska napoved Nad.: Beautiful Nad.: CentoVetrine Resničnostni show: Uomini e donne Talent show: Amici Aktualno: Pomeriggio Cinque (v. B. D'Urso) 22.05 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved Kviz: Chi vuol esser milionario (v. G. Scotti) 2.00 Variete: Striscia la notizia (v. E. Greggio, E. Iacchetti) Nan.: I Cesaroni (It., '10, i. C. Amendola, A. Fassari) Aktualno: Matrix (v. A. Vinci) Nočni dnevnik in vremenska napoved O Italia 1 6.05 Nan.: La Tata 6.40 Risanke 8.40 Nan.: Kyle XY 9.35 Nan.: Smallville 11.25 Nan.: Heroes 12.25 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Variete: Cotto e mangiato (v. B. Pa-rodi) 13.50 20.05 Risanka: Simpsonovi 14.20 Nan.: My name is Earl 14.50 Nan.: Camera Café, sledi Camera Café ristretto 15.30 Risanka: One Piece - Tutti all'ar- rembaggio! 16.10 Risanka: Sailor moon 16.40 Film: Il mondo di Patty 17.35 Nan.: Ugly Betty 19.30 Nan.: Big Bang theory 20.30 Kviz: Mercante in fiera 21.10 Film: Io sono leggenda (fant., ZDA, '07, r. F. Lawrence, i. W. Smith) 7.00 8.30, 13.30, 16.25, 19.30, 23.02 Dnevnik 7.35 Variete: Dopo il Tg... Animali amici miei (pon.) 8.05 Variete: Camper Magazine 9.00 Variete: L'età non conta 9.30 Nad.: Betty La Fea 10.20 Talk show: Incontri al caffè de La Versiliana 11.45 Cavallo... che passione 12.40 Variete: Mukko Pallino 13.10 Pagine e fotogrammi 14.05 Variete: ...Nel baule dei tempi 14.35 Šport: Super Sea 16.55 Risanke 19.00 Aktualno: In contatto... con la Trieste Trasporti 20.00 Športne vesti 20.10 Aktualno: Antiche ville del FVG 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Variete: Incontri ravvicinati 21.15 Film: Schimansky - La giustizia trionfa 22.55 Aktualno: Qui Tolmezzo 23.40 Dnevnik Montecitorio LA 6.00 7.00 7.30 9.55 10.50 11.20 12.30 13.55 15.55 18.00 19.00 20.30 21.10 22.55 23.55 La 7 Dnevnik, horoskop in prometne informacije Aktualno: Omnibus 13.30, 20.00, 23.45 Dnevnik Aktualno: Omnibus (ah)iPiroso 20.30, 3.15 Aktualno: Otto e mezzo Nan.: Hardcastle & McCormick Aktualno: Life Film: Quel maledetto ispettore Novak (krim., V.B., '69, i. Y. Brynner, C. Gray) Dok.: Atlantide - Storia di uomini e di mondi Nan.: Relic Hunter Nan.: The District Aktualno: Otto e mezzo Nan.: Crossing Jordan Nan.: Leverage Variete: Victor Victoria 22.05 0.05 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 23.10 Film: Doomsday (akc., V.B./ZDA/Nem., '08, r. N. Marshall, i. R. Mitra) (t Slovenija 1 6.10 Kultura 6.15 Odmevi 7.00 8.00, 9.00, 10.00, 15.00 Poročila 7.05 8.05, 9.05 Dobro jutro 10.10 Lutk. nan.: Na potep po spominu 10.40 Nad.: Ribič Pepe (pon.) 11.05 Dok. nan.: Zgodbe iz školjke (pon.) 11.25 Dok. nan.: Zgodbe iz divjine 11.55 Dok. odd.: Erotika v umetnosti 13.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 13.15 Ars 360 (pon.) 13.30 Osmi dan (pon.) 14.00 Duhovni utrip (pon.) 14.20 Obzorja duha 15.10 Mostovi - Hidak 15.45 Ris. nan.: Izganjalci vesoljcev 16.05 Zlatko Zakladko (pon.) 16.25 Izobr. dok. nan.: Slovenski vodni krog 17.00 Novice, kronika, športne vesti in vremenska napoved 17.20 19.50 Gledamo naprej 17.30 20.00 Dok. odd.: Kosovni obvoz 18.00 Ugriznimo znanost 18.20 Minute za jezik (pon.) 18.30 Žrebanje astra 18.40 Risanke 18.55 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 19.55 Parada 21.00 Dok.: Delavski razred 22.00 Odmevi, kultura, športne vesti in vremenska napoved Jr Slovenija 2 6.30 1.00 Zabavni infokanal 7.00 Infokanal 8.00 Otroški infokanal 9.05 Nad.: Strasti, 7. del 9.35 Dober dan, Koroška (pon.) 10.05 Na lepše (pon.) 10.30 Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem (pon.) 11.25 Nlp - Razvedrilna oddaja 14.30 Bleščica - oddaja o modi 15.00 Sledi - oddaja Tv Maribor 15.30 Studio City 16.55 Glasnik - oddaja Tv Maribor 17.20 Mostovi Hidak 18.00 Dok. serija: Reke in življenje (pon.) 18.50 Podjetniki, mi smo face! 19.10 Na vrtu - oddaja Tv Maribor 19.40 Babilon.si 20.00 Dok. odd.: Življenje in smrt v močvirju 21.25 Zgod. biog. serija: Dediščine Evrope 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Vzhod - Zahod 15.00 Arhivski posnetki 15.50 Sredozemlje 16.20 Artevisione - magazin 16.50 Meridiani 18.00 Izostritev 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 0.15 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Vsedanes - Vzgoja in izobraževanje 20.00 Folkest 2010 20.30 Nautilus 21.00 Dok. oddaja 22.00 Vsedanes - Tv dnevnik 22.15 Zaigramo si Tv - glasbena oddaja 23.15 Biker explorer 23.45 Istra in Tv Primorka 8.00 9.00 9.05 10.05 11.00 17.20 18.00 18.50 19.00 20.30 21.30 23.30 20.0, 23.000 Dnevnik TV Primorka, vremenska napoved, kultura in videostrani 10.00 Novice 22.00 Mozaik 15.40 Hrana in vino 12.00, 13.00, 14.00, 15.00 Novice in videostrani Hrana in vino Festival pomlad pesmi, 1. del Pravljica Mozaik Primorski tednik Razgledovanja Videostrani RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; Koledar; 7.25 Dobro jutro, pravljica, napovednik, zanimivosti; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Hevreka - iz sveta znanosti;9.00 Radio Paprika; 10.00 Poročila; 10.20 Odprta knjiga: Veso Pirnat Brolski; 11.00 Studio D: Psihološka obzorja - sodeluje dr. Martina Fle-go; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček; 15.00 Mladi Val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Zborovski utrip; 18.00 Rumena podmornica - potovanje v svet Beat-lesov; 18.40 Jezikovna rubrika; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.009.00 Jutro na RK: jesenske bolezni; 6.45 Kronika; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan - OKC obveščajo; 8.00 Pregled tiska in vremenska napoved; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 17.10 Pregled prireditev; 10.00 RK svetuje; 12.30 Opoldnevnik; 13.30-15.00 Aktualnosti; 15.30 DIO; 16.15 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.30 Glasbena razglednica; 19.00 Dnevnik; 20.00 Iz kulturnega sveta; 21.00 Indie ni Indija; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30-0.00 Jazz in jaz. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro - Almanah; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.13, 12.28, 15.28, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 6.25 Drobci zgodovine; 8.0010.30 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.10 Appuntamenti; 8.35, 17.33 Euroregio-ne news; 8.40, 15.05 Pesem tedna; 9.00, 21.30 Dorothy e Alice; 9.33 Ricordi golosi; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Radijski in televizijski programi, zaključek; 10.35 Glasbena lestvica; 11.00-11.30, 20.30 V manjšini; 11.4512.15, 21.00 I diari di Athena... dal mondo dell'educazione; 13.00 Parole e musica; 13.40 New entry (pon.); 14.00-14.30 Proza; 16.0018.00 Ob 16-ih; 18.00 RC Jazz Club; 20.000.00 Večerni RK; 20.10 Ricordi golosi (pon.); 22.00 Etnobazar (pon.); 23.00 The magic bus; 0.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.45 dobro jutro, otroci; 6.50 Kviz; 7.00 Jutranja kronika; 7.40 Turistov glas seže v deveto vas; 8.05 Svetovalni servis; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Dobra dela; 10.10 Intelekta; 11.30 Ena ljudska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 21.05 Igra; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna oddaja v angleščini in nemščini; 22.40 Big Band RTV Slo; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 00.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika in vremenska napoved; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Prireditve; 9.15, 17.45 Šport; 9.35, 16.10 Popevki tedna; 10.00 Med poslovnimi krivuljami; 11.00 Frekvenca X; 11.40, 14.20, 17.35 Obvestila; 12.00 Vroči mikrofon; 13.30, 16.15, 18.50 Napoved sporedov; 14.00 Kulturne drobtinice; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.30 Zapisi iz močvirja; 16.50 Torkov klicaj; 17.10 18. vzporednik; 19.30 Ne zamudite; 20.00 Na sceni; 21.00 Spet toplovod; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Štos - Še v torek obujamo spomine. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Slovenski solisti; 12.05 Ar-sove spominčice; 13.05 Menuet za besedo; 13.35 Glasbeni rondo; 14.05 Glasovi svetov; 15.00 Big Band RTV Slo; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Koncerti na tujem; 18.00 Jezikovni pogovori; 18.20 Slovenska in svetovna zborovska glasba; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.30 S solističnih in komornih koncertov; 21.00 Literarni večer; 22.05 Po poteh elektroakustične glasbe; 23.00 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.0012.00 Sedmi dan. (105,5 MHZ) Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 210,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 19 Nedelja, 17. oktobra 2010 VREME, ZANIMIVOSTI NAPOVED ZA JUTRI PLIMOVANJE Danes: ob 3.07 najnižje -40 cm, ob 9.29 najvišje 49 cm, ob 15.49 najnižje -40 cm, ob 21.44 najvišje 30 cm. Jutri: ob 3.32 najnižje -39 cm, ob 9.48 najvišje 51 cm, ob 16.12 najnižje -46 cm, ob 22.11 najvišje 32 cm. UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah 4 in v gorah 4,5. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Po vsej deželi bo spremenljivo oblačno z verjetnimi plohami in tudi kakšno nevihto. V hribih se bodo nad okoli 1000m nad morjem lahko pojavljale kratkotrajne snežne padavine. V večernih urah se bo bodisi v nižinah kot v hribih občutno ohladilo. Jutri se bo povsod pooblačilo in začelo bo deževati. Popoldne bo na Primorskem prehodno zapihala burja. Zvečer bo dež od severozahoda ponehal in postopno se bo začelo ja-sniti. V četrtek bo večinoma sončno. status quo... vadi&? z;iIvL; L-T n t ill [K ru- '■rcaitivn ntj lm*fjqUd praživali - Kralj velikih mesojedih dinozavrov Novo odkritje znanstvenikov: tiranozaver rex je bil kanibal SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE TEATRO STABILE SLOVENO OSNOVNI PROGRAM dve premierni uprizoritvi SSG Trst na velikem odru Ronald Schimmelpfenning, Zlati zmaj režija: Janusz Kica Vlaho Stulli, Kate Kapuralica režija: Vito Taufer Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana Andrej Rozman Roza, Davor Božič, Neron režija: Matjaž Zupančič / glasba: Davor Božič dve premierni uprizoritvi SSG Trst na malem odru Arthur Schnitzler, Vrtiljak režija: Dino Mustafic Ivan Cankar / Miha Golob, Cankarjeve igre režija: Miha Golob Gostujoča muzikla v osnovnem programu Mestno gledališče ljubljansko Giovanni Boccaccio, Ira Ratej, Matej Krajnc, Milko Lazar, Dekameron Režija: Boris Kobal / glasba: Milko Lazar 3 IZBIRNI ABONMAJSKI SKLOPI »v Ti — •' lt m "" H m Mestno gledališče ljubljansko, koproducenta Društva Celinka in KUD Pod topoli Boris Pahor / Boris Kobal, Nekropola režiser Boris Kobal Slovensko mladinsko gledališče, Ljubljana F. M. Dostojevski, Zločin in kazen režiser Diego De Brea v sodelovanju z Glasbeno matico Simfonični orkester RTV Slovenija dirigent En Shao solist Stefan Milenkovic SNG Opera Ljubljana Baletni večer koreografije: Juanjo Argués, Irek Mukhamedov in George Balanchine dirigent: Marko Ozbič Slovensko narodno gledališče Maribor Patrick Marber, Od blizu režija: Dino Mustafic Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana Yasmina Reza, Art režija: Žarko Petan 5 podporo Artisti Associati Gorice- Circuito Danza FVG, v sodelovanju z gledališčema La Contrada in Miela Ballet de Cuba Naturalis Labor Havana de hoy Noche tanguera Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana Ernst Lubitsch, Ko sem bil mrtev režija: Diego De Brea Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana Spiro Scimone, Kuverta režija: Marko Sosič v sodelovanju z gledališčem Miela Laibach Laibach revisited na pobudo in s sodelovanjem Mednarodnega festivala kitare Kras Elio Gian Burrasca režija: Nina Wertmuller - glasba: Nino Rota ABONMA 1 (10 predstav) osnovni abonma + 1 izbirni sklop ABONMA 2 (14 predstav) osnovni abonma + 2 izbirna sklopa ABONMA 3 (18 predstav) osnovni abonma + 3 izbirni sklopi Pojasnila in vpisovanje abonmajev: blagajna Slovenskega stalnega gledališča Ulica Petronio 4, Trst Tel.: 0039 040 362542 E-mail: info@teaterssg.it Spletna stran: www.teaterssg.it v času abonmajske kampanje bo blagajna odprta vsak delavnik z urnikom 10.00 - 15.00 / 17.00 - 20.00 Gledališče Koper Tamara Matevc, Boris Kobal Poslednji termina(l)tor režija: Samo M. Strelec NEW HAVEN - Tiranozaver rex, kralj velikih mesojedih dinozavrov, ni bil le strah in trepet drugih dinozavrov, pač pa tudi živali svoje vrste. Znanstveniki iz ZDA in Kanade so namreč na kosteh tira-nozavra rexa našli ustrezne odtise zob in tako dokazali, da so bili dinozavri te vrste pravzaprav kanibali, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Znanstveniki so do odkritja sicer prišli po naključju, saj so raziskovali povsem druge stvari, ko so na okostju tiranozavra re-xa našli odtise zob. Glede na velikost in mesto najdbe okostja, so raziskovalci takoj sklepali, da gre za odtis zob tiranozavra rexa. "Odtisi zob bi sicer lahko bili od kateregakoli drugega velikega mesojedega dinozavra, vendar pa je bil tiranozaver rex edini dinozaver, ki je pred 65 milijoni let živel na območju severne Amerike, kjer je bilo najdeno okostje," je povedal vodja raziskovalne ekipe z Univerze Yale, Nick Longrich. Nadaljnje raziskave so pokazale, da tovrstni primeri niso bili redki. Znanstveniki so namreč odtise zobovja našli na več okostjih tiranozavrov. (STA) Preveč vina na veleposlaništvih TOKIO - Japonsko zunanje ministrstvo je svojim veleposlaništvom v tujini naročilo, da morajo zmanjšati zaloge vin. Nedavna revizija je namreč pokazala, da imajo na ambasadah pretirane zaloge vina; na misiji Japonske pri OECD v Parizu naj bi na primer marca letos hranili skoraj 7900 steklenic. Japonski zunanji minister Sejdži Maehara, ki je ta položaj prevzel šele pred mesecem dni, je pred pristojnim parlamentarnim odborom zatrdil, da je bil nad poročilom revizije presenečen. Kot je dejal minister, je sicer vedel, "da obstaja precejšen inventar vin", a nad tem, da bi na primer zaloge omenjene misij v Parizu glede na povprečno letno porabo na primer zadoščale za kar 30 let, je bil zaprepaden. Po njegovem je še posebej graje vredno to, da veleposlaništva vin niso hranila, ampak so se jih po določenem času znebile. Japonska vlada, ki se je na oblast povzpela lani, je skušala to razsipništvo popraviti z vrsto ukrepov, med drugim s prenosom odvečnih steklenic vina med veleposlaništvi ter njihovo prodajo zasebnim podjetjem. (STA) 1 3