Pouk in zabava ~3H 119 hfr- Rože. V srednjem veku so bile rože (vftntce) j redke in jako cenjene, tako da so jih ,_:elo imenitni ljudje gojili z lastnimi rokami. WV Štirinajstem stoletju so pogrinjali pri Ilavnostnih pojedinah mize namesto s prti ! rožnim cvetjem. V srednjem veku so tiidi ^ie izuniili dragoceuo rožno olje. — V dva-ipajstem stoletju so začeii papeži darovati fcnezom in kneginjam takoimenovano Bzlato frožo". Papež Aleksander III. je poslal tako Ijožo franeoskemu kralju Ludoviku v za-hvalo, ker so papeža na potovanju po Francoskem povsod sprejemali lepo in slo-Ivesno. Kako celimo t>ane. Ako se vsekaš ali vrežeš, se ti na-Ipravi rana, ki boli in nagaja, da ne moreš I opravljati izlahka drugih poslov. Skrbeti Imoraš pred vsem, da ti ostane rana čista. JV ta namen namoči bombaž v kafbolno Idslino ter ga polagaj na rano. Tako ;ane rana čista in se tud! lepo in hitro Največa kletka. Na svetovni razstavi v St. Louisu v kmeriki, ki jo otvorijo prihodnje leto, bodo _azali tudi največjo kletko, kakršne ni Idoslej še nihče izdelal. Kletka bo dolga % m, široka 20 m in visoka 24 m. V tej ^>rostorni ktetki se bodo ptice lahko popol-|noma svobodno gibale. Najdpažji prestol. Perzijski Šah (cesar) ima najdražji pre-_>l, ki ga cenijo nad 60 milijonov kron. Ifedelan je iz težkega čistega srebra in lokrašen z dragocenimi kameni tn biseri, Ikj se odlikujejo z bleskom, prelepo barvo fi^i velikostjo. Vrhu prestola je čudovito lep " l velik briljant, ki je žc sam vreden innogo t denarja. Ure. Dokler niso imeli Ijudje žepnih, na-_nskih in stolpnih ur, so računali čas ¦ sanio po soinčnih urah. Prvo uro s kole-Isjeni so izumili okolo I. 1000. Ure, ki bijejo, Iso začeli izdelovati v štirinajstem stoletju, pfepne ure pa I. 1500. Najboljše ure i?de-llujejo dandanes v Švici, kjer se najbolj |bavijo z izdelovanjeni ur. Brzojavnt stebpi iz paplfia. Na Japonskem delajo v novejšem Času |brzojavne stebre iz papirja, ker jih lažje mažajo in so vrhutega trajnejši in tudi lejši nego leseni. Stebri so znotraj votli; IpamoČijo jih pa z neko raztopljeno soljo, "*i jih tako zavarujejo proti Žuželkam. Za kratek čas. Katehet: ,,Ko sta bila Adam in Eva izgnana iz raja, kaj jima je rckel Gospod?" Pavlek (s povzdignjeno pestjo): HSe-daj tnorata stran in iz svojega potu si bosta delala kriih!" Gospod sodnik je imel osemletno hčerko, kt je bila jako prebrisana Nekega dne pride dekletce k očetu v pisamico in mu reče: nNekaj bi te rada vprašala." nNo, kaj pa takega?" In hčerka izprcgovorh BAko ima kdo petelina, in ta zleti na sosedov vrt in tam iznese jajce — čigavo je potem to jajce?" Sodnik se posmeje in reče : nNo, jajce je tistega, Čigar je petelin. Toda če hoče imeti jajce, ga iahko sosed toži, ker je stopil na njegov vrt, dasi ni imel pravice". HČerka je poslušala očetovo pojasnilo navidezno z vetikim zanimanjem, potem pa je rekla poredno: nAli, dragi očka, to ni vse skupaj nič res, ker pctelin ne nosi jajec!" Kje Je oajhajži mfaz, Kolikor je doslej znano, vlada najhujša zima v okolici Vrhojanskega v Sibiriji, kjer imajo mraza — 698 stopinj. Tudi na No-vaji Zemlji imajo prilicno enako Iiud mraz. Zgorelo raesto. V Škandinaviji je zgorelo celo mesto Alesund. 12.000 prebivalcev j"e sedaj brez strehe, obleke in Živeža. Siromake Irpinči vrtiutega še silna zima. Kako se pozdfavljajo Japonci. Ako se srečata dva znana si Japonca, se večkrat priklonita drug pred drugim. Pri tem priklanjanju se drgneta z rokami po kolenih, sopeta globoko ter odpirata in zapirata usta. Potem začneta pokašljevati. In eden začne: nŽe dolgo časa nisem visel na vaših očeti." (To pomeni: Že dolgo Časa vas nisem videl.) nOdkar nisem imel Časti, da bi visel na vaših očeh, ste se po-starali in odebelili." (Sedaj začneta oba pokašljevati.) Potem reče zopet eden: nMi-stim, da se hočete laskati." — V hiži se pozdravljajo Japonci še smešnejše. Tamkaj naipTej pokleknejo na tla, se dotaknejo s čeiom tal in šele potem se dvignejo. Star konj. Neki ameriški jist porofa o konju, ki je morda najstarejši na svetu. Ta konj živi baje že od leta 1850. ter je torei zdai star 54 let. -^ 120 ><-v Računska naloga. Priobčil Geriiki. K vinogradniku na Štajerskem pride nekoč vinski kupec. Rad bi kupil vino, o katerem je vedel, da ga ima vinogradnik še obilo. A vinogradniku ni bilo baš za pro-dajo. Toda kupee ni odnedal, in končno sta vendarh odšla v klet. Tukaj je stala dolga vrsta polnih sodov. ?No," reče vinogradnik, Bako bi že ravno tako radi kupili od mene vino, pa bodil A manj ko dvajset polovnjakov ga ne prodam!" Kupec je s tem zadovoljen in vpraša za ceno. Vinogradnik pravi: rtAko mi daste za prvi polovnjak l vinar, za vsakega dru-gega pa Še enkrat toliko, pa je vino vašel" Kupec se seveda jako zacudi, češ, kako more gospodar dati vino takorekoč zastonj. Ko pa izprevidi, da se vinogradnik ne šali, začne računati- Izpočetka ntu je Šlo gladko. Sčasoma pa so prihajala števila večja, in vcčkrat se je zmotil, tako da mu je moral pomagati vinogradnik. Ko sta doračunala, ni hotel vinski kupec vina, ker je bilo predrago. Koliko bi moral plačatf za vseh 20 polovnjakov, in kako drago bi prišel 1 po-lovnjak ? RešiteV in imena rešilcev priobčimo V prihodnji številki. Rešitev besedne naloge v četrti številki. Lepa nafia domovtna! Pravsoj»rcJili: Sreiko Perjnnčič, re-alcc v Ljubljani; Pavla Goderer in Marija Žgajnar, ueenKi pri Sv. Gregorju; Anica Kosec, učcnka v PUnini', Franc Gril, dijak na Zi