Marija Kos 
Varovanje oseb z demenco v institucionalnem varstvu 
POVZETEK 
V svetu, kot tudi v Sloveniji, se življenjska doba podaljšuje, s tem pa se pove-cuje tudi delež starejših ljudi nad 65 let. Zato je vsako leto vec oseb z diagnozo demenca. V Sloveniji ima institucionalno varstvo starejših oblikovane koncepte in programe dela s stanovalci z demenco. Poznamo tri oblike, ki so se v praksi že uveljavile in sicer integrirano obliko, kjer stanovalci z demenco bivajo z ostalimi stanovalci v gospodinjski skupnosti in imajo možnost prostega izhoda. Segregi­rana oblika je nastanitev in obravnava stanovalcev z demenco locena v okviru posebnega oddelka, ki ga imenujemo tudi varovani oddelek, kjer izhod brez nad­zora ni možen. Pri kombinirani obliki pa gre za razlicne kombinacije segregacije in integracije. Vse bolj pa se varnost oseb z demenco zagotavlja tudi z metodama osebnega spremljanja in validacije. Ob tem pa ne smemo pozabiti na veliko stisko svojcev, ki se soocajo z mnogimi odlocitvami, dilemami in skrbjo, da bi lahko kar najbolje poskrbeli za obolelega starostnika. V raziskavi so nas zanimali skupni elementi izkušenj svojcev in zaposlenih v institucionalnem varstvu integrirane oblike za starejše. Podatki so bili pridobljeni s kvalitativno vsebinsko analizo. Vkljuceni so bili trije svojci starostnika z diagnozo demence, pri katerih je bila nevarnost nenadzorovanega izhoda iz varstva ali pa se je le-ta že zgodil. Svoje izkušnje, skrbi in dileme ob tem je podelilo tudi šest zaposlenih. Ugotovljenih je bilo pet vsebinskih izzivov: seznanitev z demenco, opazovanje starostnika z demenco, doživljanje svojca, doživljanje zaposlenih in iskanje rešitev. Iz vidika delovnih izkušenj in literature so opredeljene še slabosti, prednosti, priložnosti in nevarnosti integrirane in segregirane oblike institucionalnega varstva. 
Kljucne besede: starostnik, demenca, integrirana oblika, segregirana oblika, institucionalno varstvo 
AVTORICA 
Marija Kos je študentka izrednega magistrskega študija menedžment in vzgoja na Fakulteti za zdravstvene vede v Novem mestu. Po poklicu je diplomirana de­lovna terapevtka in diplomirana medicinska sestra z vecletnimi izkušnjami dela v domovih za starejše. 
ABSTRACT 
Protection of persons with dementia in institutional care 
In the world, as well as in Slovenia, life expectancy is increasing, and with this the proportion of older people over 65 is also increasing. From this point of view, more people are diagnosed with dementia every year. In Slovenia, insti­tutional care for older people must have developed concepts and programs for working with residents with dementia. There are three forms that have already been established in practice, namely the integrated form, where residents with dementia live with other residents in a household community and have the op­tion of free exit. Segregated form, where the accommodation and treatment of residents with dementia is separated within a special ward, also called a secured ward, where exit without supervision is not possible. The combined form, on the other hand, involves different combinations of segregation and integration. Increasingly, the safety of people with dementia is also ensured by the method of personal monitoring and the method of validation. At the same time, we must not forget the great hardship of the relatives, who are faced with many decisions, dilemmas and worries in order to take the best care of a sick older person. In the research, we were interested in common elements of the experiences of relatives and employees in institutional care of an integrated residential form for older people. Data were obtained through qualitative content analysis. Three relati­ves of older persons with a diagnosis of dementia were included, with a risk of unsupervised exit from care or this had already happened. Six employees also shared their experiences, concerns and dilemmas. Five substantive challenges were identified: familiarization with dementia, observing an older person with dementia, experiencing of a relative, experiencing of care employees and finding solutions. Weaknesses, advantages, opportunities and dangers of integrated and segregated forms of institutional care are also defined from the point of view of work experience and literature. 
Key words: older people, dementia, integrated form, segregated form, insti­tutional care 
AUTHOR 
Marija Kos is a student of the master’s degree in management and education at the Faculty of Health Sciences in Novo mesto. By profession, she is a qualified occupational therapist and a qualified nurse with several years of experience wor­king in homes for older people. 

1 IZHODIŠCA 
Število oskrbovancev v domovih za starejše narašca. Medtem ko podatek za leto 2008 kaže, da je bilo moških in žensk v domovih za starejše pod 8000, ta številka v letu 2013 naraste na malo manj kot 12000. Vecina od njih pa je bila tako v letu 2008 kot v letu 2013 starejša od 80 let (Statisticni urad Republike Slovenije, 2022). Domovi za starejše postajajo negovalne bolnice, kar je kot problematiko izpostavila tudi Lekic Poljšak (2018, str. 66-67), ki opisuje problematiko; kljub temu, da starejši vse življenje placujejo obvezno zdravstveno zavarovanje, je cena oskrbnine v domovih še vedno v 70 % na plecih starostnikov in svojcev. Osebe z demenco so razvršcene v najdražjo oskrbo, zato bi predvsem njim država morala bolj pomagati. Prav tako je še težje najti in docakati prosto mesto na varovanem oddelku, ki ima prilagojeno metodo dela za osebe z demenco, saj pred leti, ko so gradili domove za starejše, še ni bilo takšne problematike. 
Ne glede na to, katero obliko obravnave oseb z demenco institucionalno var-stvo zagotavlja, je Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve v usmeritvah za delo z osebami z demenco na podrocju institucionalnega varstva starejših že leta 2011 zapisalo, da nobeni obliki ne dajejo absolutne prednosti. Zaradi druž­bene sprejemljivosti in zašcite osebnih pravic starostnikov pa je morda najbolj primerna integrirana oblika, ki pa ima tudi slabosti. Pri vseh oblikah dela z dementnim starostnikom gre za kontinuirano povezovanje razlicnih obravnav, ki se med seboj povezujejo in dopolnjujejo ter temeljijo na nacelu normalnosti, na timskem delu, individualnem nacrtovanju in analizi tveganja. Oskrba oseb z demenco v socialno-varstvenih zavodih je v nekaterih domovih ocenjena na 70 odstotkov stanovalcev z demenco (Romih, 2020, str. 5). 
Mlakar (2016, str. 33) je v svoji raziskavi leta 2015 med 39 domovi po Sloveniji, ki izvajajo institucionalno varstvo za osebe z demenco, ugotovila, da je najpogo­steje uporabljena metoda za zagotavljanje varnosti osebam z demenco metoda osebnega spremljanja, kar pomeni metodo neoviranja in odvracanja, nato pa je sledila metoda validacije. 
Pri metodi osebnega spremljanja so starostniki deležni individualne obravnave, ki se nanaša na njihove želje in temelji na zaupanju, motiviranju in sodelovanju uporabnika ob spremljanju in skrbi za njegovo varnost. Osebno spremljanje je protipomenka za oviranje in odvracanje starostnika z demenco. Metoda je usmerjena v razvoj in potrebe stanovalcev, v ohranjanje njihovih zmožnosti in znanja. S tem imajo stanovalci obcutek veljave, s katerim jim omogocimo vecje zadovoljstvo bivanja. Analiza tveganja in poglobljen individualni nacrt se izdela na podlagi njihove življenjske zgodbe. Pri tem so pomembni tudi svojci, saj lahko z informacijami pripomorejo k izboljšanju metode in kakovostnejšim storitvam. Pomembno je prepoznati potrebe starostnika z demenco, ki so velikokrat izrecenetudi nebesedno (Sužnik in Šiplic Horvat 2019, str. 32-35). 
Metoda validacije motivira starostnike s kognitivnim upadom, da vec komu­nicirajo, s tem razbremenijo stres in povecajo dostojanstvo in sreco v zadnjem obdobju življenja. Metoda temelji na spoštovanju, dostojanstvu in dobremu pocutju starostnika. Z uporabo njenih tehnik pripomoremo, da starostnik izrazi, kar želi izraziti skozi verbalno in neverbalno komunikacijo. Zacetnica metode je Naomi Feil, ameriška gerontologinja, ki je opredelila validacijsko terapijo oziroma komunikacijo kot sposobnost stopiti v cevlje drugega cloveka in videti stvari z njegovimi ocmi. To doprinese k boljšemu razumevanju in spoštovanju starostnika z demenco (https://vfvalidation.org, 2023). 
Pomen validacije oziroma nacin komunikacije s starostnikom z opredeljeno demenco je v enem izmed intervjujev izpostavila tudi Mikuž (2017, str. 72-73), saj lahko z njo vplivamo na trenutne vedenjske odzive starostnika, zato je zelo pomembno, da so zaposleni seznanjeni o pomenu in nacinu validacije. Prav tako se takšnih pristopov uci svojce, ki se znajdejo v stiski, saj pristopi delujejo pomirjajoce, starostnik se s tem pocuti sprejetega in varnega. Takšen nacin ko­munikacije je lahko zdravilen in lahko ucinkuje kot zdravila ali še bolj, saj daje sogovornikom obcutek enakovrednosti in spoštovanja. Razvijajo se še nove me-tode in strategije komunikacije, kjer pa je najbolj pomembno, da smo s tehniko uspešni in da ob tem ne pozabimo na dostojnost, samospoštovanje in osebnost starostnika z demenco. 
V Sloveniji je epidemiološko spremljanje oseb z demenco slabo, prav tako ni omogoceno dobro nacrtovanje potreb in zmogljivosti, da bi lahko zagotovili njihovo primerno obravnavo in oskrbo. Primanjkuje klinicnih poti za obravnavo oseb z demenco, pomanjkljivi so radiološki in patološki klinicni kriteriji, niti ne obstaja natancna ocena o porabljenih sredstvih za zdravstveno varstvo oseb z demenco. Tudi na podrocju socialnega varstva bi bilo potrebno nadgraditi in prilagoditi ponudbo za osebe z demenco in okrepiti pomoc svojcem (Petric idr., 2016, str.11). Nimamo predvidenega registra bolnikov z demenco, za epidemiolo­ško spremljanje podrocja so na voljo razlicne rutinske zbirke podatkov, za katere skrbi NIJZ. Podatka o stopnji diagnosticiranih demenc ni na voljo (Lovrecic idr., 2020, str.8). 
Vodilni gerontopsihiater v Sloveniji je bil dr. Aleš Kogoj, ki je imel številne dosežke pri obravnavi demence in drugih duševnih motenjah v starosti. Na cloveka je gledal celostno skupaj z njegovo boleznijo in ne samo kot na cloveški organizem ali duševno funkcioniranje. Objavil je veliko prispevkov v tuji in do­maci literaturi, vecinoma s podrocja gerontopsihiatrije. Za Slovenijo je naredil velik napredek pri poznavanju demence kot tudi pri pomoci starostnikom in njihovim svojcem. Zelo se je zavzemal, da se demenco cim prej odkrije, zato je pouceval in veliko pisal o prvih znakih demence, ki bi jih prepoznali tudi laiki in svojci obolelega (Lipar in Ramovš, 2014, str. 78-88). Ugotovil je, da poleg posameznika, ki je obolel za demenco, pomoc potrebujejo tudi svojci obolelega, ki se lahko znajdejo v hudih stiskah. Tako je po zgledu zahodnoevropskih držav leta 1997 ustanovil Spomincico – Alzheimer Slovenija – Slovensko združenje za pomoc pri demenci. Leta 2017 je Spomincica pricela tudi z ozavešcanjem o demenci, tako da je ustanovila mrežo demenci prijaznih tock. Takšna tocka je namenjena vsem, ki živijo v lokalni skupnosti: osebam z demenco, njihovim svojcem in vsem zaposlenim (Lukic Zlobec, 2018, str. 163-172). 
Pri delu s stanovalci v institucionalnem varstvu z napredovalo demenco je prav tako kot pri ostalih pomembno, da zaposleni upoštevajo kodeks etike v zdravstveni negi in oskrbi (2014). Omenjeni kodeks obsega naslednjih 10 nacel. 
1. 
Izvajalci zdravstvene nege in oskrbe skrbijo za ohranitev življenja in zdravja ljudi. Svoje delo so dolžni opravljati humano, strokovno, kakovostno, varno, socutno, odgovorno, vestno ter v odnosu do pacienta spoštovati njegove po­trebe, vrednote in prepricanja. 

2. 
Izvajalci zdravstvene nege in oskrbe spoštujejo pravico pacienta do izbire in odlocanja. 

3. 
Izvajalci zdravstvene nege in oskrbe spoštujejo dostojanstvo in zasebnost pacienta v vseh stanjih zdravja, bolezni, ob umiranju ter po smrti. 

4. 
Izvajalci zdravstvene nege in oskrbe v okviru svojih pristojnosti nudijo paci­entu kompetentno zdravstveno nego in oskrbo. 

5. 
Delovanje izvajalcev zdravstvene nege in oskrbe temelji na odlocitvah v korist pacienta. 

6. 
Izvajalce zdravstvene nege in oskrbe zavezuje poklicna molcecnost. 

7. 
Izvajalci zdravstvene nege in oskrbe pri opravljanju raziskovalnega dela spo­štujejo pravice raziskovancev in eticne smernice v raziskovalnem delu. 

8. 
Zdravstvena obravnava pacienta predstavlja skupno prizadevanje strokovnja­kov razlicnih zdravstvenih poklicev: izvajalci zdravstvene nege in oskrbe cenijo lastno poklicno pripadnost ter priznavajo in spoštujejo delo svojih sodelavcev. 

9. 
Izvajalci zdravstvene nege in oskrbe ravnajo v skladu z usmeritvami, ki zago­tavljajo boljše zdravje in razvoj zdravstva. 

10. 
Stanovske organizacije izvajalcev zdravstvene nege in oskrbe sprejemajo odgo­vornost za upoštevanje in razvijanje eticnih nacel v zdravstveni negi in oskrbi. Prav vsa nacela od prvega do zadnjega so pri delu s starostnikom z demenco 


še toliko pomembnejša zaradi njegove ranljivosti. Pri tem pa se lahko srecamo z eticno dilemo pri upoštevanju drugega nacela. V primeru, ko se starostnik odloci za izhod iz doma za starejše, ob tem, da nima predstave, kaj se mu lahko zgodi in kam je namenjen, ga medicinska sestra kljub njegovi odlocitvi zaustavi in skuša preusmeriti njegovo pozornost, saj le tako lahko poskrbi za njegovo varnost. S tem pa mu je kršena temeljna pravica do svobodnega gibanja, saj nima odvzete opravilne sposobnosti. Tako se zaposleni srecamo z eticno dilemo ob zagota­vljanju varnosti na eni strani in omejevanju svobode na drugi strani. Tudi v tuji literaturi zasledimo, da se svojci srecujejo z eticnimi dilemami, med katerimi je prav tako najveckrat omenjena avtonomija starostnika. V skrbi za najbližjega so za zagotavljanje dobrega pocutja in varnosti svojih bližnjih svojci prisiljeni sprejeti veliko odlocitev (González Paniagua, 2012). 

2 METODE 
Pridobljeni podatki so kvalitativno analizirani pogovori, ki so potekali kot delno strukturirani intervju s svojci starostnika in negovalno zdravstvenim ose­bjem. Vodilo zastavljenih vprašanj svojcem in zaposlenim je bilo, kako ali s cim povecati varnost starostnika z demenco, da mu zagotovimo kakovostno in varno zdravstveno nego in oskrbo ter manj stresa zanj kot tudi za svojce in zaposlene. Iskalo se je morebitne rešitve in prilagoditve, opisana je custvena stiska in stres tako na strani zaposlenih ob nenadnem odhodu starostnika iz doma kakor tudi svojca. 
Pogovori so potekali posamicno s tremi svojci in z zdravstveno negovalnim osebjem (6 oseb), ki so bili sooceni z nastalo problematiko. S pomocjo opazovanja vedenja svojcev in zaposlenih, njihovih reakcij in stiske ob opisani problematiki smo opredeliti tudi slabosti in prednosti integrirane in segregirane oblike insti­tucionalnega varstva. Uporabljen je bil fenomenološki pristop. Fenomenologija stremi k razvoju in razumevanju življenjskih izkušenj posameznika (Boswell in Cannon, 2007, str. 163). 

3 REZULTATI IN RAZPRAVA 
Kvalitativna vsebinska analiza je pokazala pet izzivov z ustreznimi podkate­gorijami in kodami, kar je predstavljeno v Tabeli 1. 
Tabela 1: Kategorije, podkategorije, kode 
IZZIV  PODKATEGORIJA  KODE  
seznanitev z demenco  znaki demence  tavanje, nenadni izhodi, neorientiranost v kraju, casu, prostoru  
iskanje informacij  domski psihiater, domska zdravnica, spomincica  
opazovanje  sprememba vedenja  nemir, tavanje, verbalno nasilje nad zaposlenimi  
starostnika z demenco  težave pri izvajanju oskrbe  izguba koncentracije, odklonilno vedenje, težnja po hoji  
nadzor in vodenje  ni zaprtega oddelka, podporna gospodinjska skupnost, dom odprtega tipa  
doživljanje  stiska in nemoc  nespecnost, skrb, iskanje varovanega oddelka  
svojcev  pomankanje informacij  ne sprejemanje bolezni, iskanje izgovorov  
visoka cena oskrbe  prelaganje odgovornosti na domsko osebje  
doživljanje zaposlenih  stiska  stres, skrb, povecan obseg dela, odgovornost, vec pozornosti, pomankanje kadra  
iskanje  varovani oddelek  ni prostih mest, dolge cakalne vrste  
rešitev  GPS naprava  ni zakonske podlage, omejevanje svobode  
vkljucevanje prostovoljcev  težava pri iskanju primernega, pogodba o prostovoljnem delu  
aktivno sodelovanje z zaposlenimi  telefonski klic ob hudem nemiru ali iskanju izhoda, razumevanje stiske zaposlenih  

Svojci starostnikov so navajali, da je bil zacetek tavanja med prvimi bolj zaskrbljujocimi znaki napredovane demence, saj je to pomenilo, da bo njihov starš potreboval vec nadzora in vec pomoci. Tudi Neubauer in ostali (2018) navajajo, da je ena izmed pomembnih skrbi za osebe z demenco in njihove družinske oskrbovalce, da se izgubijo, ko so sami. Osebe z demenco so zaradi tavanja izpostavljene vecjim nevarnostim, kar njihovim svojcem vzbuja skrb. Vec kot 60 % oseb z demenco bo tavalo, posledice tavanja pa so lahko razlic­ne, od lažjih poškodb do stroškov iskanja in reševanja pa do smrti. Vsi svojci so rešitev tavanja videli v GPS napravi. Tukaj se pojavi problem, saj dom, ki razpolaga samo z integrirano metodo dela, nima pristojnosti niti ne more prevzemati odgovornosti, da bi stanovalcem namešcali nekaj, kar bi omeje­valo njihovo svobodo. Omejitev svobode na varovanih oddelkih je urejena s sklepom sodišca za osebe, ki jim je odvzeta opravilna sposobnost. Glede na zasedenost domov in narašcanje demence bo v prihodnosti verjetno vse vec takih primerov. Prednost GPS naprave bi bila, da s takšno uporabo tehnike ne bi potrebovali vec zaklepati vrata na varovanih oddelkih in bi bilo poskrbljeno za vecjo varnost starostnika, saj bi bilo tavanje nadzorovano in manjša mo-žnost za morebitne poškodbe. Ob tem pa se pojavi tveganje, da zanemarimo nacelo avtonomnosti in ne upoštevamo pravice starostnika do zasebnosti, kar so opredelili tudi Zwijsen, Niemeijer in Hertogh (2011). V literaturi je zasle­diti razlicna mnenja avtorjev glede prednosti in slabosti uporabe podporne tehnologije pri osebah z demenco. 
V nadaljevanju smo naredili povzetek iz literature in izkušenj ter naredili analizo SWOT o pozitivnih in negativnih vidikih za starejše, ki so nastanjeni na varovanem oddelku ali na odprtem oddelku doma starejših. SWOT analiza je ena najpogostejših in najpopularnejših analiz, ki je zelo koristna, saj jo lahko uporabimo zase ali katerokoli drugo osebo kot tudi na vseh ravneh poslovanja. Pod drobnogled vzamemo štiri vidike in sicer prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti. Namen analize je pomoc pri odlocitvah, kam se usmeriti, kaj opustiti ali ojacati (SWOT analiza, b.d.). 
Tabela 2: SWOT analiza za varovani oddelek institucionalnega varstva starejših
(segregirana oblika) 
prednosti  slabosti  
•	 manjša nevarnost poškodb, nesrec •	 stalna prisotnost osebja, tudi ponoci •	 stalna zašcita in varstvo •	 manj stresa in skrbi zaposlenih •	 boljša prilagoditev za specificne potrebe stanovalcev •	 ograjene terase, izhod na vrt  •	 omejeni stiki z ostalimi stanovalci •	 nevarnost stigmatizacije •	 onemogocen izhod po lastni želji •	 odvzem opravilne sposobnosti – posta­vitev skrbnika •	 poseg v osebne pravice starostnika  

priložnosti  nevarnosti  
•	 individualno spremljanje stanovalca •	 vecje število zaposlenih •	 upoštevanje vseh individualnih potreb in želja stanovalca •	 dodatno izobražen kader  •	 prekoracene kapacitete oddelka •	 vec konfliktnih situacij, nasilnega veden­ja •	 morebitne zlorabe •	 pretirano predpisovanje in jemanje po­mirjeval •	 odpovedi zaposlenih zaradi stresnega delovnega okolja •	 potreba po fiksaciji na posteljo – grob poseg v clovekove pravice in svobošcine  

Tabela 3: SWOT analiza za odprti oddelek institucionalnega varstva starejših
(integrirana oblika) 
prednosti  slabosti  
•	 domace pocutje •	 neomejeni izhodi •	 omogocanje razlicnih aktivnost •	 zmanjša se možnost za kršenje clovekovih pravic in temeljnih svobošcin  •	 nenadzorovani izhodi stanovalcev z demenco •	 neustrezno izobražen kader •	 povecana obremenjenost kadra  

priložnosti  nevarnosti  
•	 izboljšanje kakovosti storitev •	 redno delani osebni nacrti za posameznega stanovalca •	 vpeljava modela E-Qalin •	 pravocasno prepoznavanje prvih znakov demence in postavitev diagnoze  •	 pritiski svojcev na negovalni in zdravstveni kader •	 odpovedi zaposlenih zaradi stresnega delovnega okolja  

Na splošno velja, da dejavniki, ki so prednost ene oblike obravnave, predsta­vljajo pomanjkljivost pri drugi obliki institucionalnega varstva. Hkrati lahko en dejavnik predstavlja prednost in slabost, kot je pri varovanem oddelku prednost zmanjševanja poškodb, s tem pa  stanovalcem omejuje njihovo pravico do svo­bodnega gibanja. V vsaki situaciji je potrebna presoja, kaj je manjše tveganje za starostnika in boljša skrb zanj. Zato pride v poštev tudi kombinirana oblika obravnave, kjer lahko pridobimo še dodatne prednosti (Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, 2011, str. 11-16). 

4 ZAKLJUCEK 
Ne glede na to, na kateri oddelek namestimo stanovalca z demenco, je po­membno, da ima zagotovljeno kakovostno oskrbo in varnost. Pomembno je upo­števati življenjsko zgodbo starostnika in ga obravnavati celostno ter individualno izbrati najboljšo metodo dela, ki bo pripomogla k vecji varnosti. V proces dela je potrebno vkljuciti svojce in jim pomagati ob prvih stiskah in dilemah, zato je pomembno, da zaposleni v institucionalnem varstvu znajo izbrati ustrezne pristope in nacin komuniciranja. Pomembna so dodatna izobraževanja, ki dopri­nesejo koristi vsem vkljucenim v nastalo problematiko. Prav tako je pomembno ozavešcati javnost o demenci in možnostih varovanja oseb z demenco, da se pravocasno prepozna bolezen in zmanjša njena stigma. 
LITERATURA Bosweel Carol in Cannon Sharon (2007). Qualitative research methods. V: Introduction to nursing 
research: incorporating evidence-based practice, str.163. 
Connecting heart to heart with older adults. V: https://vfvalidation.org (10.8.2023) 
González Paniagua (2012). Experiences and ethical questions of family members of patients with dementia, letnik 23, št. 77, str. 215-219. V: http://aebioetica.org/revistas/2012/23/77/215 (23.10.2022). 
Kodeks etike v zdravstveni negi in oskrbi (2014). Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveza strokovnih društev in medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije. 
Lekic Poljšak Valerija (2018). Predstavitev delovanja domov za starejše. V: Starejši kot sedanjost in prihodnost družbe. Republika Slovenija, varuh clovekovih pravic, str. 63-68. V: https://www.ds-rs.si/ sites/default/files/dokumenti/ds_zbornik_starejsi_notranjost_e.pdf (23.10.2022). 
Lipar Tina in Ramovš Jože (2014). Aleš Kogoj – slovenski gerontopsihiater. V: Kakovostna starost, let.17, št.3, str. 78-88. 
Lovrecic Mercedes, Lovrecic B., Jelenc Marjetka, in Vrdelja Mitja (2020). Spregovorimo o demenci: Stanje in izzivi na podrocju Alzhaimerjeve bolezni v Sloveniji. Javno zdravje 2020 (2), str. 1-13.
Lukic Zlobec Štefanija (2018). Spomincica – Alzheimer Slovenija – Slovensko združenje za pomoc pri demenci. V: Starejši kot sedanjost in prihodnost družbe. Republika Slovenija, varuh clovekovih pravic, str. 165-172. 
Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve (2011). Usmeritve za delo z osebami z demenco na podrocju institucionalnega varstva starejših. V: https://www.gov.si/assets/ministrstva/MDDSZ/sociala/ Usmeritve1.pdf (10.7.2023). 
Mikuž Branka in Ramovš Jože (2017). V središcu razvoja pomoci ljudem z demenco v Sloveniji. V: Kakovostna starost, letnik 20, št.2, str. 72-73. 
Mlakar B.(2016). Usmeritve za delo z osebami z demenco v domovih za starejše. Magistrsko delo. Univerza v Mariboru. Fakulteta za zdravstvene vede. 
Neubauer NA., Azad-Khaneghah P., Miguel-Cruz A., Liu L. (2018). What do we know about strategies to manage dementia-related wandering? A scoping review. Alzheimers Dement, Aug 31, št.10, str.615­628. V: doi: 10.1016/j.dadm.2018.08.001 (5.10.2022). 
Petric Dušanka, Kogoj Aleš, Pirtošek Zvezdan, Flisar Dušan, Zupan Boštjan, Cvetko Tatjana idr. (2016). Strategija obvladovanja demence v Sloveniji do leta 2020. Republika Slovenija, ministrstvo za zdravje. V: https://www.zod-lj.si/images/Strategija_obvladovanja_demence.pdf (23.10.2022). 
Romih J. (2020). Spregovorimo o demenci: Stanje in izzivi na podrocju Alzhaimerjeve bolezni v Sloveniji iz vidika sociale. Javno zdravje 2020, št.2, str. 5-6. 
Sužnik Jelka in Šiplic Horvat Vesna (2019). Osebno spremljanje oseb z demenco v Domu upokojencev Ptuj v enoti Muretinci. V: Izzivi interdisciplinarnega sodelovanja na podrocju pomoci starim ljudem. 
5. strokovno srecanje aktiva socialnih delavcev SSZS in socialne sekcije GDS. V: https://www.ssz-slo.si/ 
wp-content/uploads/Zbornik-brez-barvne-naslovnice.pdf (10.8.2023). Swot analiza (b.d.). Pridobljeno v: https://inhouse-consulting.si/swot-analiza/ (23.10.2022). 
Naslov avtorice: Marija Kos, marija.kos20@gmail.com