V Trstu, v lefrtek 7. avgusto 1919
nj«® auv
I/h.ija V5,'fe can, udi ob nedeljah in praznikih, zjutraj. — Uredništvo: ulica sv. F a iška Asiške-ra štev. 20. L nadstropje. — Dopisi naj se pošiljajo ured-ri"tvn. — Nefrankinna pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — I jjrtelj in odgovorni urednik Šteian Godina. — Lastnik konsorcij lista T: !i:iosti — Ti sli tiskarne Edinost. — Naročnina znaša na mesec L 3*—, pol k. L 13 — in celo leto L 36—. — Telefon uredništva in uprave štev. 11-57.
Posamezne Številke v Trstu in okolici po 10 stotink. — Oglasi se rnćunajo r žirokosti ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 20 stot; osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po 40 stot, oglasi denarnih zavodov mm po 80 stot Mali oglasi po 10 stot. beseda, najmanj pa L 1*—>. Oglase sprejema inseratni oddelek Edinosti. Naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno upravt Edinosti. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v Trstu, uL sv. Frančiška As. 20.
HM! Konferenca.
Grško vprašanje.
PARIZ, 6. (Štefani.) Medzavezniški vrhovni svet je včeraj zaslišal načelnika grške delegacije Venizelosa, ki je predložil grške zahteve v Traciji. — Svet je tudi zaslišal Hooverjevo poročilo o premogovnem vprašanju v Evropi
Medzavezniški generali, ki odidejo v Budimpešto.
PARIZ, 6. (Štefani.) Medzavezniški vrhovni svet je določil na popoldanski seji štiri generale, ki odidejo v Budimpešto, da nadzirajo izvrševanje prerairnih pogojev s strani madžarske vlade. Za Francijo je bil imenovan ge nciral Graziahi, za Veliko Britanijo general Gort^n, za Italiio general Mombelii, a za Zedi-njene države general Bainbhelu.
Reško vprašanje na potf k rešitvi?
PARIZ, 5. »Avemi« smatra, «0a je glede Reke as-ffotovljen sporazum na naslednji podlsgi: mesto hi pripadalo Italiji, Sušak in ozadje J u gos K v" j i faka bi bila svobod-na pod upravo Zveze narodov Dalmatinski otoki strategiene važnosti bi pripadli Italiji, a obal Jugoslaviji, iz-vzemši Zadar Šibenik in Split, ki bi pripadli Italiji, če se ne sklene, da se stavijo pod zaščito Zveze narodov da se olajša sporazum.
Obrise tega načrta, :r-ravi list, ki ga je Francija i,- 3p.c.V-a, predloži Tittorri lcmd-onskemu kabinetu. Ko ga odobre tri države, ki so podpisale p • odbo od 26. aprila, ga te države same pred-lo'e pracfeechiiku Wilsonu. Vse kaže, da WiJson »prejme.
Ker mora ta načrt edebriti še AagHja m Amerika, sc zdi Se prez^^daj govoriti o zagotovljenem sporazumu. Neki čtan italijanske deiesacšje je označi! neke :r.u uredniku »Matina« položaj »takole: »Ne govorimo o sporazumu v re?kem vprašanju, je re tri čim italijanske delegacije, dokler ni v resnici sklenjen. Znamo i>z žalostnega izkustva, kake težko ie priti do takih sporazumov in kako krhiki se pokažejo v zid«?em hipu. Gotovo ie edinerfe to, da l.ulija, ki si zamišlja svoje gospodarske In ,po-5 ti^ne interese na -široki podkagd, proža dokaze o s volem velikem spravljivem dvhu. T-^kcm zadnjih paraianj smo z veselem ugotovili, da n* nobenega nesoglais&a med ifcaKjan. in fran oskim sta^eenr glede vprašanj, pri katerih je prizadeta Italija. Ce bi imeli te dve oržavi sami t'ss na Kapitoliru, bi bHa že vsa vprašanja reš-cna.«
^""latin-. pripominja: »Ta izjava se mora nagla-l:. n zapomniti, ker pomenja, upamo, konec tdo-be nesporazumi jeni a «
Avstrijski protipredlogl.
SAINT GERMAIN, 5. (Štefani.) Avstrijski p-etipredleg je bil izročen uradno opoldne in g ie odnesel v Pariz častnik vojaške misije.
PARIZ, 6. (Štefani.) iMedizavezniški vrhovni svet srrrjr s popoiJtoe avstrijski protipredlog. ki se
j vi iV !f«*tno obenem z odgovorom z-ivez trikov.
Tittoni odide ▼ Bruxelles-
P?*'UXELLES, 6, (Štefani.) Italijanski minister za zunanje zadeve Tittoni prispe v Bruxel-Ics ? jc dni tega tedna. Tittonija sprejme
kraft	_
IZ FRANCIJE.
Poroči«o o mirovni pogodbi.
PARIZ, 6. (Štefani.) Bartou je predložil zbornici poročilo o mirovni pogodbi in o vojaških dogovorih med Anglijo in Zedinjenimi drža-
IZ ANGLIJE.
Darovi poveljirkoui vojske in mornarice.
LOVDON, 5. L!oyd Georg© je prečital zbornici kralje>o poslanico, v kateri se priporoča, se dovoKjo poveljnikom vojake in mornarice naslednje denarne svote: Beattyju in maršalu Hatgu po 10X000 šterhngov« JeHiceju, Frerchu in A!Iembyju p~> 50.000 Sterlingov, a K>ugim admiralom in generalom različne svote od 10.000 do 30.000 šterlingov.
Mednarodna konferenca za delovno zakonodajo.
LONDON. 6. (Štefani.) Organizacijski odbor mednarodne konference za delovno zakonodajo, ki se bo vršila v Washingtonu( se je sestal v Londonu 31. julija in je nepretrgoma zboroval do večera 5. t. m. Odbor se je bavil z odgovori raznih vlad na doposlana jim vprašanja. Odgovorila še niso Japonska, Indija, Grška, Portugalska, Romunska in večina južnoameri-k?nskih in srednjeamerikanskih držav. Odbor je odobril poročila o predmetih dnevnega reda na washingtonski konferenci in sicer: osem-urni delavnik, brezposelnost, žensko in otroško delo. Uredil je predloge za mednarodni dogovor, o katerih bo razpravljala washingtonska konferenca. V kratkem se poročila in sklepi dopošljejo vladam interesiranih držav.
ne reši vprašanje draginje žrviL WHson in člani kabineta so se bavili z ukrepi za rešitev tega vprašanja.
IZ MADŽARSKE.
Člani sovjetske vlade pridejo pred sodišče?
CURIH, 6. (Štefani.) Z Dunaja poročajo v Be-rolin, da javljajo iz Budimpešte, da je madžarsko ministrstvo odstopilo. Ta vest ni še potrjena. Govori se, da pridejo člani sovjetske vlade pred sodišče. Včeraj je bilo v Budimpešti nekoliko oseb aretiranih. Prebivalstvo je popolnoma mirno.
Čehoslovaki prodirajo proti Budimpešti.
CURIH, 6. (Štefani.) Z Dunaja poročajo »Neue Freie Presse« piše, da so angleške čete na poti proti Budimpešti, da sodelujejo pri za sedbi mesta. Pričakujejo se tudi francoske
čete.
CURIK, 5. (Štefani.) Cehoslovaška vojska je prekoračila premirno črto in koraka v majhnih oddelkih preti Budimpeštu
IZ POLJSKE.
Poljska zbornica odobrila mirovno pogodbo.
VARŠAVA, 5. Po dvodnevni živahni raz pravi je zbornica odobrila v tretjem čitanju mirovno pogodbo z 265 glasovi proti 41 socialističnim in radikalnodemokra-tskim glasovom Bilinski je sprejel listnico finančnega ministra.
Poljaki pred Kamienecom Podolskim.
VARŠAVA, 3. Ukrajinske čete so začele o-fenzivo pr^ti Poljakom na zbručki črti. Bile so popolnoma poražene. Poljaki so v protiofen-zivi prekoračili zbručko črto in zavzeli Lonko rono. Zadnje vesti javljajo, da prodirajo Poljaki proti Kamienecu Podolskemu, in da so njihove predstraže že pred mestom.
Izredno zasedanje švedskega parlamenta«
STOCKHOLM, 5. (Štefani.) Včeraj se je začelo izredno zasedanje švedskega parlamenta. Kralj je držal prestolni govor, v katerem je izrazil upanje, da bo prva obno^vijena in demokratizirana zbornica znala izvršiti svojo nalogo. Kralj je nato pojasnil vzroke, radi katerih je sklical parlament k<?rednemu zasedanju, med katerimi je posebno odprava zakona c razdeljevanju žita, važne socijalne reforme, c-mejitev prisilne vojaške sl-užbe in vstop Švedske v Zvezo narodov.
Brzojavni promet s švedsko vzpostavljen.
RIM, 6. (Štefani.) Švedsko poslaništvo poroča: Brzojavka, ki je prišla švedskemu poslani štvu, javlja, da so se razveljavile omejitve v brzojavnem prometu s Švedsko, ki so se ukrenile v začetku voine. Sedai se bodo lahko pošiljale v Švedsko brzojavke, pisane v bodisi-kakšnem konvencijonalnem ali navadnem je-iku izvzemši prehodne države, ki ne dovoljujejo te svobode.
Diplomatsko Izdajstvo na Španskem.
MADRID, 6. (Štefani.) Kakor poroča časopisje, se je razkrilo v ministrstvu za zunanje stvari, da je neki uradnik diplomatskega zbora, ki je po svojih službenih poslih poznal ključ za prevajanje šifriranih brzojavk, ki so se izmenjavale med tujimi vnanjimi uradi in špansko vlado, zlorabr'1 to okoliščino in sporočil nekaterim poslaništvom — ne ve se, ali zavezniških ali osrednjih vlasti — važna pogajanja in tajne razgovore, nanašajoče se na špansko mednarodno politiko. Justični minister je zahteval od sodne oblasti, da naj uvede o stvari preiskavo.
VVlison prekinH razpravo s senatorji o Zvezi narodov.
WASfilNGTON. 6. (Štefani.) Witeon je prekinH
razpravo s senatorji o Zvez4 narodov, dokler se
PODLISTEK
Illjeca eperoka. (U)
Avgust Šenoa. — Prevedel M. C—č.
»Moi dragi Imbrica! Tvoja nota te je izdala in st-cne na tvoji tamburici so popokale. Fin tič si. in vem, kerau je veljala tvoja drobna popevka. Ali, ali, dragi moj Imbrica, kos je ostal bos, a brivec nikoli dalje od milnice. Kaj hočeš? Tako ti je sojeno. — »Ali ni tako prijatelj?« — se je obrnil »zeleni medved« do ostalih meščanov, lopnivši se po trebuhu — izjedal je Imbrico »morski rak!«
Med tem, ko so vredni purgarji glasovitim smehom pritrjevali resnici besed »zelenega medveda«, je odkuril Imbrica besen, vzklik-nivši, da je »nehvaležna zagrebaška bagaža« jozabila njegove velike dobrodelnosti, kar je ftekako pomenjalo, da je Ivica Zagrebčane že dclgo časa bril.«
1 sicer jako živ in okreten človek, se je vedel jako mirno in skromno. Ako ni potoval
Iz Jugoslavije.
Nemški poslanik v Belgradu.
REKA, 6. »Jutarnji List« javlja, da bo imenovan socijalnodemokratski poslanec Wendel za nemškega poslanika v Belgradu, kakor hitro se po odobritvi mirovne pogodbe vzpostavijo odnošaji z Nemčijo.
Razpustitev m edzavozniške komisije za Boko Kotorsko.
REKA, 5. (»Era Nuova«.) »Novosti« poročajo iz Splita z dne 2. avgusta, K3a so odpiule francoske ladje iz Kotora in da so prevzeK ItaHjani mestno povelj ni štv o. »Jutranji List« javlja, da je odpotovaJ francoski general TiJcon. poveljnik medzavezniške kom-'sije za Boko Kotorsko, ker se ie komisija razpustila.
Po kabinetni krizi
REKA, 4. Predvčerajšnjem je prišlo v ju&odo-vanskem kabinetu do jasne krize Recerat ?e sprejel ministrsko demisijo in dal ministrstvu naloff. da opravlja tekoče poste cto imenovanja novega
kabineta.
Predsednik narodne skupščine, dr. Pavlo v ić, je imel včeraj posvetovanje s poglavarji raznih političnih strank in ye danes obvestil regenta. Radikalna in demokratska stranka ste se včeraj posvetovali v sejah c krizni zadevi.
po trgovskih opravilih, je stal v prodajalnici od zore do mraka, neprestano na delu, in je le tu pa tam pogledoval iz štacune na okno, ki je bilo napram dvorišču. Jagica pa je posedala cele dneve pri oknu svoje sobice na dvorišču z vezivom ter je vsako toliko prihajala v pro-dajalnico po kake malenkosti. Kaj hočete? Sto- in stokrat čuješ in čitaš: »Bil je človek, bilo je dekle — pa sta se gledala,« pak Jagica« močno dekletce, rdeče kot jabolko, v njej srce, vžigljivo kot slama, v Dalmatincu pa dve živi očesi, rekli bi: dve živi žrjavici! Razun tega je bil siromak Dalmatinec sam odtrgan od svojcev, v sicer sorodnem svetu, ali vendar tujem po navadi in življenju. Delaven ves dan je vzdihal, a sedaj se mu je ipak zahotelo lepote in miline; Vid in Babika pa sta bila starca. Je-li kako čudo, da se je dogodilo tu, kar se je dogodilo že večstokrat, najprej trenom izpod očesa, plaho iz zasede, a potem močneje in močneje — kakor je tako od davnine; ali vendar ni reklo drugo drugemu ni besedice. Nekega dne so našli Jagičino mater v postelji —
Hrvatske šole na Reki.
REKA, 5. (Era Nuova.) »Riječ) javija ie Reke, da zahtevajo sušaški Jugoslovani, da na| se ob otvoritvi šoJ odprejo tudi hrvatsko šole oa Reki. Ta prizadevanja so tem nurnejša in potrebnejša zaradi tega, ker je general GrazioH izjavil, da ne bo dovolil otvoritve hrvatskih šoi v mesta.
Narodna banka SHS.
ZAGREB, 5. »Jugoslovanski Ekonomist« podaja naslednje podrobnosti o načrtu Narodne banke SHS Projekt za ustanovitev narodne banke je bri predložen oržavnemu svetu in temelji na naslednjih glavnih točfkah:
Narodna baji-ka SHS bo imela svoj glavni sedež v Belgrradu in bo odprla v teku prvega leta svo;e-;ga delovanj© podružnice v Zagrebu, Ljubljani, Sarajevom, na Cetiniu, Osjeku, Vršacu in Ni4u V sledečih 3 letih se ustanovi 9 novih podružnic. Zakoniti načrt računa sedaj s 351etnim delovanjem. Začetni kapite«! znaša 50 milčjonov dinarjev v zlatu in je razdeljen na 1C 000 delnic po 5-900 dinarjev vsaka. Defeilce, ki sc dosedaj že plačane (delnice Srbske narodne banke) se bodo smatrale ta. delnice Narodne banke SHS. V teku enesa leta bo izdala naradha banka SHS drugih 20.000 delnic, po kurcu, ki ga določi tpravni odbor soglasno z ministrstvom. Nove delnice se izdaio aa ime ali pa na nositelja. Delni«e se smejo odstopati ie s dovoljenjem upravnega odbora in no smejo preiti v rokt? tujcev. Samo delnice Srbske narodne banke se bodo lahko ocžstopale tujim državljanom. Sedanji delničarji bodo Imeli prednost ,pri pod^sovc-nju tudi teh zadnjih delnic. Podpisovanje drugih 50.000 idteJnic se otvori, kadar bo to zahteT*!* potreba.
Kot reservno glavnico si pridrži Narodna b^nka SHS po likvidaciji dividend — 5 do dckler Tte doseže reservna glavnica petine kapitala Narodne banke SHS. Banka bo izvrševala vsa dela, s katerimi se je bavila prejšnja banka. Ne bo se mogla haviti z borznimi in trgovskimi Ođ>ravMi,
če se 's temi ni prej bavila Srbska norcih a banka. Ne bo mogla kupovati lastnih delnic, «ie dovoljeval na te posojiia, ne bo mogla da-jati posojil na nepremičnine in »a vložke delnice in obligacij. Ne «me'vplivati ne direktno ne indirektno na obrtniška podjetja in sme kupovati nepremičnine le za lastno raba
Jadransko vprašanje.
MILANk 5. (»Nazione«.) Neka oseba, ki je prišla črez Švico v Milan zatrjuje, da se bo jadransko vprašanje kmalu rešilo z obojestranskim zadoščenjem. Rešitev bi bila taka-le: nev-tralizacija ozemlja severnovzhodno mesta Reke, t. j. med železniško progo Reka-Št. Peter in Snežnikom; v tem ozemlju bi se nahajali kraji, Kastav, Lipa, Jelšane, Bisterca, Kla-na^ Zagorje in Št. Peter — bi to upravljala Zveza narodov. V slučaju vojne med Italijo in Jugoslavijo bi ta pas zasedla Italija, da se more tako boljše krrti Reka. Aneksija mesta Reke in obali na zahodni strani do Voloskega, k Italiji. Nevtra.lizacija reške luike, ki bi bila upravljana od Zveze narodov. Nadalje bi pripadali Italiji vsi otoki v Kvarnem, otoki pred Šibenikom in pred Zadrom in korčulanski otoki. Italijanska uprava v Zadru in Šibeniku z majhnim zaledjem. Razpravlja se o Trogijah in Splitu, ki naj bi zadela ista usoda kakor Zader in Šibenik.
Jugoslaviji bi pa pripadalo: cela hrvatska obal od Bakarja do Obravaca; Bukovica, ozemlje med Benkovacom, Demišem »Sinjem in O-mišem; cela južna Dalmacija od Omiša do La-stve. Italija bi dobila odškodnine v Afriki in Mali Aziji.
Moj informator mi ne zna povedati, kaj naj se razume pod »italijansko upravo« nad Zadrom in Šibenikom.
Tržftfkl
nsfti zbornici.
RIM, 6. Preoseduje podpredsednik Alessio. Tajnik Miori prečita zapisnik zadnje sede, ki se odobri. Maran goni bi feotei, det vlada K& točna pojasnila o zadnjih dog^dkab v Trstu. Državni tajnik Gra-ssi prosi Marangomia, da formulira, vprašanje, na kar bo ministrski predsednik izjavil, če in čdaj misli na vprašanje odgovoriti. Predsednik ->-e£ita »pismo min. predsednika, ki javlja, da jc i-jdiajoik za aunanje zadeve imenovan za sei(a-torja. Predsednik otvori na to razprav« o ći. 5 /oK-lne reiorme.
Viclni zebteva, naj se rok 10 dni za zapa^-est roka. omenjeoega v čl. 3, o preliminarnih vo:tn:h operacijah zniža na 5 dni, in naj kandidati vne^jo v .posamezne liste po alfabetskem redu. T-_nn predlogu se pridruž o tudi nekateri drugi govorniki. Bovetti predlaga, naa se taovofi pokrajinski Komisiji samo pet dni namesto 10, tako J« ostane
0	dbor 15 dni namesto 10 dni na razpolago. Miti i 'zjavlja, da je o tem vprašal kompetentne esebe, ki so se izjavile, da je boljše, če se ne pu^t: po-
raKnski komisiji mauj od 10 dni, ter stavlja zato 1. 5, razun točke 5 na glasovanje. (Ot<ji>:cn). Začne se nato razprava o čl. 6. Martisano pripominja, da je vprašanje glasovnice zvezano z prašanjem »Panachage«. ki predpostavlja hipotezo, da vol tke ne pripada strogo nobeni »stranki Toda »Panachagi«, ki bi morela bita nekak sporazum med tistimi, ki hočejo zakon In tistimi, ki ga liso hoteH, prihajajo nasproti materijakio težave
1	strani voliloa»-anaHabeta. Mlslf, da bi se te težave mogie premagati, .če se izogne (težkim neprilika m, ki bi jih povzročiio dovoljenje, da volilec izrazi svoj volilni glas s tem, da zaznamuje številko, ki se zahteva. Sichel predli a ca* naj država tiska glasovnice na svoje stroške in jih potem razdeli potom županov med volilne odseke, ki jih iaroče posameznim voiilcem.
Drago zahteva, na? se povrne prvoten zafconski načrt, ki >e bil narejen na podlagi »Panachage«, ker se zdi, da že izginja poverenje v tajno »iasovanje "n da se hoče ađJvzet! volifcu svoboda. (Medkliei.) Predlaga, naj bi država razdelila določeno števMo glasovnic brezplačno med župane, ki jifc potem razdele med volilne odbore, m sicer vsakemu odbor« toliko, kolikor ima voHlcev. Opisuje nato, kakšna mora biti glasovnica. Marcora Rosadl pre<5-laga, naj se sprejme volilni sistem, po katerem ne sme volilec, ki voli po številu kandidatov, brigati :n dodajati novih imen. Upa, da se ministrski predsednik ne bo upiral, da se glasovnice tiskajo na državne stroške. (Odobrav.) Camerini Je proti »Panachagi«. Pripominja, da se bo izkoristilo dovoljenje izpopolnjevanja nepopolnih list z imeni i-z drugih list v strankarske namene. Naglaša, da se ne <sme ovreči ves zakonski sistem samo radi spoštovanja do voittcev, ki so analfabeti. Predlaga, naj izrazi volilec, po švicarskem načinu, svoj glas s tem. da zaznamuje kvadrat na zgornji strani liste v glasovnici. Lahko /potem izbriše v listi imena listfh kandidatov, iki hoče. Upa, da bo njegov prolog sprejet, ne da se mora zatekati k PanachTgi*. (Odobravanje.) Storoni naglaša, da novi načrt popravlja malo napak starih načrtov m jim dodaja še druge napake. Voiitve po strankah -In rastem »Paitcbage« se ne dajo združiti. Predlaga, naj vsak volilec glasuje samo za enetga kandidata.
mrtvo. Tu je bik> joka še preveč, a Jagičino srce se je pri tem še bolj omehčalo; solze so se posušile, ali srce je ostalo mehko in Jagica je začela gospodinjiti v hiši povešene glave, motnega očesa, kajti joj: ko ji je mati umrla, je postalo v hiši prazno, zelo prazno. Starec Vid je hodil po hiši kot brez glave in vsa skrb je padla na Iiijo. Včasih je prihajal Vid tudi v prodajalno in je tu — sedši na sodček fig — izza solznih naočnikov mirno gledal Uijo, kako dela hitro in pridno. Govoril ni nič. Ko je tako sedel nekega popoldneva« je izpregovoril Ilija izza prodajalne mize:
»Dragi gospodar Vidf Danes ste vstali ob peti uri, pak ste v tem vlažnem vremenu stali na dvoriSču, kjer so ljudje spravljali sladkor v zalogo; in tako si sam sebi nalagate na pleča opravila, ki jih morem opravljati jaz sam. Stari ste, čuvati si morate zdravje, (ker Bog ni ustvaril človeka iz kamena. Počivajte lepo v svoji kamrici, pak krepite se s starim vinom, a moji roki pustite; ali vaš tovariš nima več zaupanja v vašem srcu?«	»
Nttti ugotovija, da je zopet razprava o čl. 6 ušla na polje spiošnosti. NagJaša, K.'a vztraja pri iztpreznembah, ki jih je včeraj predložila komisija •sporazumno z vlado. Ne veruje, da so v Italiji tako neuaini analfabeti, da bi ne znali napisati števatke. Ujira se predlogu, da bi država tiskak »glasovnice na svoje strođee. Vsaka stranka naj riska glasovnice na svoje stroške, a vlada bo ukremia vse, kar je potrebno, da se zagotovi strankam tiskanje glasovnic. Pozčva zbornico, naj gLa-suje za čL 6. in 7. po domenjenem besedilu. (Sprejeto.)
Gasparotti predloži poročilo o zakonskem na črtu aa žensko volilno pravico.
Nitti odgovarja na Mara-ngoirlevo vprašanje o »dogodkih v Trstu. Gre za žalostne dogodke, ki sc ne smejo pretiravati. Pri občuje vesti, ki so bile brzojavMene vladi v nedeljo, dne 3. t. m, zvečer. Ob povrnitvi otrpk iz socijalističnih vrtcev iz nekega Izleta, v okolico je prišlo do spopada med spremVevalci otrok in neko karabinjersko patru'jo, ki je nekega spremljevalca radi sramotenja .-tirala. Proti Jcarabinjerjem, ki so peljali aretiranca v vojašnico, je začelo padati kamenje Tup a t m «e ;e tudi streljalo z revolverji. Bil je ranjen en civtfist in en vojak. Okoli 15 oseb je bik) aretiranih, toda rzptustiii so jih v isti noči. Dne 4. t m. so proglasili socijalisti v znak protesta splošno stavko, ki je dala povesi nacionalističnim proti-demonstracijam, tekom katerih je bil po nesreči ustreljen neki »acijonaiističm demonstrant. Dne 5. t. m. po,poldne se je zbralo okoli 400 oseb, moških, ženskih in otrok, v Delavskem domu, kjer je bila izvešena rdeča zastava. UHco so Čete dobro zaprle, da preprečijo napad nacijcnailističnih demonstrantov na Delavski dom. Osebe, ki so bile zbrane v Delavskem ićomu, se niso pokorile povelju, da spustijo rdečo zastavo, temveč so oddale nekaj strefov na ulico. Na to stresanje je vojaštvo odgovorilo. K sreči ni bil nobeden ranjen. Nekateri vojaki so pod vodstvom karabinlerskih častnikov udrH vrata v Delavski dom, sneli zastavo in izgnali vse osebe iz Delavskega doma na ulico. Tukaj se je začela ugotavljati njihova kazenska odgovornost.
Zabranjena so bila zbiranja in obhočS. Večer Ln noč sta minuila mirno. Dne 5. zjutraj se je del delavstva povrnil na delo fn večji del trgovin se je odprl.
Tekom preiskave v Delavskem domu se je našlo orožje in revolucionarni proglasi. Smatra se, da je še precej orožja skritega. Mnogo aretiran-cev ie že bik) izpuščenih. Dne 4. t. m. je razun •tega prišlo do izgredov predi sedežem (slovenskih društev. Skupina nacijonalistov je zahtevala, naj se izvesi italijanska zastava v protest proti splošni stavki. Ker se zahtevi ni ustreglo, so vdrti de-mottstrantje v hišo in izvestK italijansko zastavo. Pri tem je bito napravljeno nekaj škode. Nacijo-nalisti so vdr'i vsled klicev »Doli z Italijo« »Živila Avstrja« tudi v tiskarno nekega slovanskega iista, kjer so zažgaii knjige in liste. Strojev se niso do-teknili. S slovanske strani se trdi, nfia so pri teh izgredih sodelovali tudi častniki. Uvedla se je preiskava, ali odgovarja ta trditev resnici. V slučaju, <ia se zkaže resničnost te trditve, bo vojaška oblast ukrenila -potrebne ukrepe. Dvema guberna-torjema so bila dana točna in jasna navodila, -da
»Beno, beno!« — je odvrnil Vid jezno na te besede in naočniki so se mu še bolj orosili od solz. »Jaz da ne bi zaupal tebi, svojemu Iliji, ki si mi kot rojsten sin? Ali ne bi se moral jaz bati božje pravice, ako bi bilo v mojem srcu le za pikico dvoma na tvoji pošteni - duši? Mari misliš, da pazim na tvoje prste? A — jaf Na, tu, to desnico bi dal zate, s katero sem prisegel le dvakrat v življenju: ko sem se ženil ip. ko sem postal meščan! Ne bi bil zdrav, če bi ti je ne dali In — ali ni tvoje, kar je mojega? Mari ni tvoja glava privzdignila mojo, da mi danes denarnica zveni, da se čuje tudi preko vrha sv. Jakoba? »Ali — je nadaljeval Vid mehkeje — »pusti me, da te gledam, ker te rad gledam. Srce mi je igra, ko vidim tako pošteno glavo, ki ne stoji brezdelno v božjem svetu, kjer je jelo plača za vredno delo; srce mi igra, ko — ko gledam tega — ha, ha, ha vražjega »morskega raka!« — Vid si je obrisal naočnike is nadaljeval: »Nuf že davno se mi nekaj mota po grlu, ali danes, dne moje poroke, mi mora to izpolzniti na jezik« pa bodi« kar
vzbudijo med odrešenim prebivalstvom čut za-upEitja in simpatije napram d rug orodnim skupinam, kjer lahko prihaja do nesoglasij in ostrih na-sprotstev, in sicer tako, da se prepričajo, da Italija, dežela svobode m demokratstva nLkakor noče izvrševati nasilnega raznarodovanja. Toda ni mogoče hapoma odpraviti vzrokov teh številnih plemenskih, mi&enskih In interesnih nasprotslev. Zato se ne sme pretiravati pomembnost teh dogodkov. Krvavi dogodki so vedno obžalovanja vredni, int reba je storiti vse, da se preprečijo. Vendar pa je tudi absolutno potrebno, da se vzdržuje red.
Vlada je podala dokaz trdnosti in tudi modre strpfcivcsti.; duhovi se ne smejo razvnema;!. Red je živtjenske važnosti predvsem za deU"ske -loje, ki bi bili najbolj oškodovani po nemirih.
Govornik upa, da ne pride nikdar Jo besede, katera bi pornenjala, izzivanje reakcije. (Živahno odobravanje.)
Marangoni pripominja, da so ti'.aški df.gočki tako težki, da ni mogoče dvomiti o tein. Kriv.a zeradi teh dogodkov pada na one, ki so nemoteno vršili obrekljivo propagando n mržnjo nrotl tržaškemu delavstvu. Ta propagajKfct, katera slika socijaliste kot avstrijakante, dočirn pa so oih stavni početni ki revolucije, katera je osvobodila Trst tujega suženjstva, se :e razvnela, črm je nasledila vojaška oblast, ki je postopala, odločno, toda nepristransko pravično, oblast civilnega ko-misariiata. Govornik je prečita! nato proglas trž. delovne zbornice, ki poziva delavstvo, naj se vrne na delo; poudarjal je, da ima tržaški pro7etnri]^t močno gospoclarsko-socijalno organizacijo, da se ie znal upirati tujemu pritisku in ni voljan prenašati nasilja z nobene strani. Govornik se ne zadovci'u;-e z vladno izjavo, poudarjajoč, da zatrjevanju ministrskega predsednika, glede svobode Ln strpljivosti napram raznim mnenjem -in umerjenosti pri varovanja javnega reda ne odgovarja postopanju političnih oblasti. (Komentiranje.)
Min. preds. pripominja, idfc odgovornost -za te dogodke ne more zadevati novega civilnega zu-bernatorja Ci-uifellija. ker so se dogodki pr'čeh" 3. t. m., dočkn pa je GiufielSi prevzel guberrjatorske poile šele 4. t. m. Govornik popolnoma zaupa v GmsfeTh'jevo delovairSe. Popolnoma zaupa, da bo Ciufieilt znal pomiriti duhove, in smatra -za svojo dolžnost, «5a mu izrazi popolno zaupanje vlade in je u ver jen. da bodo v J mL Benečiji složno delovali vsi na pomirjenje, da se taJko vedno b^j utrdijo r "srčne vezi, ki morajo privezati one n, rode k naši domovini. — Jutri seja ob 15 z razpravo o volilni reiormi.
Teozofizem obso»en.
RIM, 5. »Acta Apostolicae Sediš« objavljajo izrek kongregacije za sv. obrede o vprašanju, ali se morejo nauki, poznan: pod imenom teo-zofskih, spraviti v sklad s katoliškim naukom in ali je dovoljeno katoličanom sodelovanje v teozofskih društvih, udeležba pri zborov . jih in čitanje njihovih objav. Kongregacija je odgovorila zanikalno.
Stavka črkostavcev ▼ Rimu.
RIM, 5. Danes se je končalo tajno glasovanje črkostavcev o predlogih izdajateljev časopisja. Izid glasovanja je bil naslednji: za sprejem predlogov izdajateljev je bilo oddanih 6 glasov, proti njim, torej za nadaljevanje stavke pa 487. Izjalovil se je tudi posredovalni poizkus poslancev Torreja in Turatija.
Rusijo w letih 1914,-1910.
Politično deEo Slovssirev.
Jeseni leta 1915. so sklenili Slovenci v Pe-trogradu, da nemudoma ustanove posebno glasilo za slovenske vojne ujetnike, kajti položaj je bil tak, da na Ruskem o Slovencih sploh niso vedeli ničesar in slovenske težnje se niso podpirale od nobene strani. Ustanovitvi takega lista je ruska vlada delala velike težkoče, in prva številka lista je izšla šele jeseni leta 1916. List se je imenoval »Jugoslavija«, organ Slovencev, ter je začetkoma izhajal v 1200 izvodih in pozneje dosegel naklado 3000 iz tiso v.
List se je financiral na ta način, da je zlagalo zanj demokratsko delavstvo. Bil je v rokah Slovencev, ki so bivali v Petrogradu, deloma pa so zbirali zanj slovenski vojni ujetniki. Bila pa je v začetku ideja ta, da naj b! se list razširil tudi na amerikanska tla. Zato je imel list na glavni strani nad ruskim in slovenskim naslovom tudi še angleški naslov. Toda ravno tiste dni, ko je izšla prva številka lista, je izdala ruska vlada ukaz, da ne sme noben ruski časopis iz Rusije, kar je pomenjalo hud finančni udarec za »Jugoslavijo«, ki je bila sedaj izključno navezana na žrtve iz slovenskih vrst. Neglede na to pa je list vendar izhajal od meseca oktobra leta 1916. do meseca oktobra leta 1917. Informacije je dobivala »Jugoslavija« iz slovenskih listov, ki so bili na razpolago ministrstvu za zunanje stvari, in se je pošiljal ujet-niškim taborom brezplačno.
Pripomniti moramo tu, da ste bili tedaj na Ruskem glede bodoče jugoslovanske države dve struji: velikosrbsika ideja, kakor sta jo zastopala Pašič in Spalajkovič, in pa jugoslovan-
bodil Čuj! Babika je umrla, a les za mojo krsto je že davno zrel. Dva, tri dni, pak v tisti — v božji kraj! Sorodnikov nimam. Vse okolo mene je mraz odnesel — le Jagica je ostala — moja Jagica. To je tisto. Povej mi po duši, kako naj se razdeli moje blago po amrti7 Vsakemu pol! Tebi pol in Jagici pol? Jagica je mojega rodu, ti pa, tuj človek, si to prislužil. Krivica bi bila, ako bi dal enemu ali drugemu vse. In rekel sem si že stokrat: Naj se deli! Pak, ko je blago skupno, naj bodo tudi dediči skupno, naj se združita Jagica in Ilija, kakor to sveta mati cerkev dopušča! Ti, moj dragi, nisi rojen za samostanca, a iz Jagice težko da bo samostan-ka, in, ko si ti moški, ona pa ženska, zakaj bi se ne združila in blagoslovi Bog! Ne silim te, ker srce je vražji gospodar, ki ne pozna regul, ali, če mi ni 2id prodal krivih naočnikov, mislim, da je tebi jako ljubo, da ni zidar zazidal tistega okna napram dvorišču; a Jagici bi bilo, vem, še ljubše, da okno nima tistega neumnega železnega rešeta! Sedaj govori ti!«
(Dalje.) ,
Stran 11
•CM908T« Utr. 213.
▼ TaM«, dne 7. w|-to 1919.
pka, ki so ji bfli glavni predstavitelji jugoslovanski krogi v Odesi. Praktična raxlika med obema strujama je obstajala v tem, da so en} smatrali kot neobhodno potrebno hegemonijo
firbov nad Hrvati in Slovenci, dočim so si pa drugi predstavljali bodočo jugoslovansko državo na temelju enakopravnosti vseh treh jugoslovanskih plemen.
Te dve naziranji ste prišli često do navzkrižja med seboj, in v jugoslovanskem zboru v Odesi so se vsled tega vršile velike notranje homatije, ki so šle celo tako daleč, da je prišlo do javnega razkola in se je po februarski revoluciji leta 1917. del zbora odtrgal od celote in zahteval sprejem v rusko armado. Med poslednjimi je bilo tudi nekaj nad 5000 Srbov iz bivših Bvstriiskih dežela. Podrobnosti o tem zboru se objavijo ob drugi priliki; za danes bodi povedano le toliko, da je 11.000 teh prostovoljcev še danes v Sibiriji, kjer se ramo ob rami z armado admirala Kolčaka bore proti boljševikom. 1500 jih je, ki se na arhangelski fronti % Angleži, Francozi in Amerikanci bojujejo proti boljševikom, in 1200 jih je šlo meseca januarja leta 1917. preko Petrograda v Solun, kjer so se bojevali ramo ob rami z Italijani proti Avstriji. Med temi poslednjimi je bilo tudi nekoliko Tržačanov. Tako se zabeleževa-lec teh vrstic spominja n, pr. imena Ukmar.
Tekom poletja 1917. leta je postala »Jugoslavija« tudi oficijelno glasilo tistih Srbov in Hrvatov, ki so se postavili na jugoslovansko 6tališče, in glavno uredništvo je prešlo tedaj iz slovenskih v hrvatske roke v osebi absolvi-i-anega pravnika zagrebškega vseučilišča, Švrljuge. Uredništvo je nabavilo še srbske črke, da so se mogli tiskati v listu tudi srbski članki. Izdatki za list so rapidno rastli, in ko je tlcse^el trošek za eno samo številko visoki zne-pek 800 rcrbljev, se je moralo podjetje ustaviti, čemur pa je bilo krivo deloma tudi to, da so irescca oktobra leta 1917. vzeli v svoje roke vlado boljševiki, in pa prodiranje Neracev proti Petrogradu v mesecu marcu leta 1918., ko sta zato ubežala iz Petrograda oba člana uredništva, Švrljuga in pa vipavski Slovenec Ciril Kobal.
Vobče se mora konstatirati, da so Slovenci tedaj uživali velik ugled pri ruski vladi. Jeseni leta 1916. se je namreč ruska vlada — bilo je to posledica nesreče na ruski fronti — začela veliko bolj zanimati za vprašanje avstrijskih JSlovanov, ker je računala z eventualnostjo, da z orjaško silo ne bo mogoče zdrobiti Avstrije in da se mora torej ta naloga organizirati na ta način, da bi se razširjalo revolucijonarno gibanic med slovanskimi narodi avstro-ogrske monarhije. V ta namen se je ustanovil v ministrstvu za zunanje stvari poseben oddelek pod paslevora »Departement po asobim političe-tkim djelam^. Za načelnika tega oddelka je bil imenovan bivši ruski generalni konzul v Budimpešti, Mihail Priklorijskij. Tedaj šele je začela ruska vlada proučevati tudi jugoslovansko vprašanje in zbirati gradivo ter je poklicala v ministrstvo tudi nekega Slovenca kot izvedenca.
Ali se je ohranilo med jugoslovanskimi vojnimi ujetniki kaj »-Jugoslavije«, nam ni zna-po; toda ljubljanski licealni knjižnici pa se je posrečilo dobiti popolno izdajo.
Jeseni leta 1916. je tajni revolucionarni iloveaski odbor poslal odposlanca naravnost [cz fronto v Rusijo, kamor je prinesel odposlanec celo kopo raznih važnih vojaških tajnosti, pozneje ga je ruska vlada poslala v opremi visokega ruskega častnika po istem delu v Pariz.
Mnenje ruske vlade je bilo, da je slovenski inrod jako soliden in zanesljiv, ter ga je smatrala med vsemi slovanskimi narodnostmi na Ruskem za najmanj prepirljivega ter ga zlati v |em pogledu postavljala često v zgled drugim. Posebno je ugajalo ruskim merodajnim krogom v nas Slovencih dejstvo, da smo v kulturnem Dziru dosegli tako velik razvoj. Ruska vlada je Imela namreč na razpolago popolnoma izdela-l.o statistiko glede pismenosti slovanskih naro-pov, iz katere izhaja, da so v tem pogledu med »semi Siovani na prvem mestu Čehi, takoj za ajizil pa Slovenci, dočim pa je n. pr. v Hrvatih c^pis^nenost trikrat, v Srbih pa še celo štiri-l.at tako velika kot v Slovencih.
vest!.
K
Odborov a seja političnega društva »Edinosti« v soboto, 9. t. ob 20 v Narodnem domu. —
redsedaik.
edmo it vete* v Defcnaski dom je bil celn ^tu. > Tudi »Lavore***«« ie bH še zastražen, dočim pa 7 vri nas t« (Asa al bOo nikakršne straže, roeemši i po ttfša i liliji Hjočft karabinjerjev. in so samo H zvečsr n wmill stražo v našo vežo, Ja pe Je po-tzno pr.nofll fckB si bilo več. Popoldne se Je vršil posrrb r pcnedeijefc popoldne padlega dijaka Poik-fca. ki fce Je vrši ob velikanski udeležbi laskih rwcik*c4cev. Spoštujemo smrt in obžalujemo jnkiac i\	ki je Šlo v izgubo po nepotrebnem,
a prav i>G»«feeS sočustvujemo <z gotovo hal*> prizadevam pcfcofci&ovimi starši; toda nikakor pa ne morem® oMnmiti postopanja nekaterih lsšk?h nacijonstaHi prenapetežev ob tej žalostni prHiki, ki 5© hodšlS od lokala do lokala in zahtevali, da se mora izobesiti v enak sožclja Italijanska troboj-nica z žalnim trakom. Tako izsiljevanje pač kaže kulturnos* in civilizacijo docičnih ljudi v vse drugo kot Jepi luči Ravno tako bomo odrekali vedno posameznikom, pa naj nosijo takšno ali drugačno obleko, pravico, da bi smeli izsiljevati po javnih lokalih odstranjenje toga ati onega lista, kakor se je dogodilo včeraj v nekaterih lokalih z našim listom ki »tavoratorjem«, dokler so iisti uradno dovolj eni. — Govorilo se je (tekom dneva in večera še o raznih drugih dogodkih, katerih pa ne zabeleiuj«m©, Jeer se nam ne zde preveč verjetni.
Gererafaflti poročnik Petfttf <■ Roreto, btvfi tržaški vojaški cubernator, je »noči odpotoval iz Trsta.
Prošii|sk Tisti, ki «o mi zadnje dni isročiii v tredni&tva kak znesek, so naproŠeni, da mi dobrohotno spcToče vnovič znesek in namen. M. Cotič.
Razprodaja »Edinosti«. Ker ie prodajalec časnikov Fanno v «1. Nuova št. 37 m ni S Sebastiano prepovedal v svojih prodajainicah prodalo našega fcsta, se torej »Edinost« v omenjenih dveh prodajalni;:?.)! od danes dalje ne bo prodajala več. Ci-taiel'c ilsta, ki so ga kupovali v teh prodajainicah, pros":nc, da kupujejo Hst v sosednjih tobakarnuh
Protiai-ssie vojaškega obuvala civilnemu prebivalstvu. Vojna uprava razpolaga s precejšnjo množino Tabijer.cga vojaškega obuvala, ki se lahko ie»jx> jvopravi posebno za rabo kmetskega prebivalstva. Vojno ministrstvo je odločilo v sporazumu z ministrstvom za trgovino, obrt in delo, da se sme prod^sti tako obuvalo po jako ugodnih cenah — 3 'lire se. par — okrajem, občinam, dobrodelnim privatnim ustanovitvam in zadrugam, ki imajo pooblaV.^ od tozadevnih občin. Cevičd imajo spre ije dele in urbase večinoma v dobrem stanu in so precej dobro ohrcnjeni in po parih zvezani sku -.2j. Za vsakih 500 parov se določi 250 kg usnja ,po 7'50 lir kg. Javne ustanove bodo morale viožit? prošnje z zahtevanim številom čevljev pri župa&sivfh in tam tudi plačati svoto. Županstva pošljc"'o te zahteve vojnemu ministrstvu. Prevozne stroške za poštljatve v delavnice morajo plačati ■prosilci. Popravljeni čevlji bodo stali približno 12 lir par.
»Njiva«. Ker ®o trli dosedanji prostori upravnv štva »Njive« pri ponedeljskih izgredih popolnoma unčeni, se nahaja upravništvo začasno v ulici O. Gattcri 36 III., desno. Vsi naročniki so ncpir.šeni, e'a javijo čimprej svoj naslov, da se bo dostavljanje revije redno naJaljevalo. Razproda;alci v mestu in na deželi pa se naprošajo, da vrnejo nemudoma vse neprodane številke, da do moglo upravništvo in uredništvo še nida'je poslovati.
Tudi koaiproeaitrsni! Predočili smo tisto figuro, ki je zaslovela v svetu pod feKnom Stjepana Ra-diča. Po razkritjih, ki jih je prinesla preiskava, je ta človek kompromitiran do kosti in mozga: nepopravljivo in neozdravljivo. Mari pa našo kompromitirani žnjim vred tudi vsa tisti, ki so bili v stikih s tem človekom, hoteč izrabljati zle nagone tega političnega špekulanta v svoje namene? Gotovo: Ce kedaj, velja tu tisti pregovor: povej mi, s kom se družiš, in povem ti, lodo si?! Ali pa: povej mi. kega se poslužuješ, in potem ti — kak si ti scen! — Ali tu se vsiljujejo kočljiva vprašanja: mari so tisti krogi, ki so po zJomu monarhije potrebovali pomoči, »revolucije« in »republikanske« gorečnosti Stjepana Radića — mari so ti ljudje šele sedaj in tako ie slučajno izpoznali — dostopne strani tega pustolovca?! Mari ga niso poznali že davno poprej, mari jkn ni služil že davno? Dmcs sedi ta človek na zatožni klopi pred sodiščem s^o-je®a naroda, in vsega poštenega sveta. Ali žnjim so:Je tudi vsi tisti, ki so se ga posluževali, ki m je služil kot dobro plačano orodje: Dunaj, Budimpešta in tisti habsburški ostanki na Hrvatskem! Morda pa nismo prav rekli: niso več obtoženci, ampak že obsojenci! Dogodki pojdejo preko njili z zaničevanjem in prezirom. Skrijejo naj se v temo! To bo najprimernejša kazen.
Ivan Ovnič, bivši finančni respicijent v Barko-vJjah, .-»ozdravlja ob svojem odhodu vse prijatelje in znance.
Zapisnik prve seje mestnega občinskega sveta
je izdal uradni »Osservatore« v posebni slavnostni obliki, e robom v italijanskih barvah. Kdor bi želel imeti ta zapisnik, si ga iahko naroči v »Osserva:orjevl« upravi.
Izseljevanje. Agencija Štefani poroča iz Trsta z datasnom 6. t m.: Iz Trsta odpotuje 8. t. m. v Ljubiiano 244 nameščencev bivše avstro-ogrske vlade, ki so vsi slovenske narodnosti. Vračajo se v svojo domovino Jugoslavijo s svojimi rodbinami vred prostovoljno po izrecni želji tržaškega očbora ta <xlpošiljanje jugoslovanskih železničarjev v domovino. Imenovane osebe bodo imele prost prevoz 2a>se in svoje stvari do premdrne črte.
Bal se Je porotnikov. Nekemu Ljudevitu Z., staremu 22 let, ki se nahaja že več časa v zaporih j v u4. Coroneo, so včeraj javili, da se bo razprava prava proti njemu vršHa v prihodnjem zaeedbnju porotnega sodišča«. Revež se }e tako ustrašil, da je izpsi, ko je ostal sam v celici, močno dozo kar-bolne kisline, 1a jo je držal skrito pod slamo. K sreči je zapazil njegov čin strainik, ki je poklical zdravnika. Leta je dal nesrečneža odpeljati v bolnišnico, kjer ®o mu izprali želodec.
Padel je z avtomobila. Včeraj okott 16 je vozil neki avtomobil po uilci Scorcola v mesto. Naenkrat se je v motorju nekaj pokvarilo, avtomobil se nanagknr.a ustavil, in vojak, ki je bil v avtomobilu, je padel ter se zeio poškodoval Poklicali so zdravnika rešrtne postaje, ki mu je dal prvo pomoč in ga dal ivato cd-peljati v vojaško bolnišnico.
Priporočljiv z&L Včeraj ob 8 je prišla na rešHno postajo Marija Gravaigna, stara 40 let, stanujoča v ul. S. Luigi 11. Pod očesom je imela plavo bun-ko, a po telesu je bila vsa izprebita. Pripoved:>-va?a je. da ji je na tak način izkazoval ljubezen če že ne njen bodoči — zet, pa vsaj zaročenec njene hčeri
Kou? ga je brcnil. Kočijaža Nikolaja Volpija, ki
sranulc na Kjadinu št. 246 je včeraj brcnil konj v
I
čntožolte zastave i« cesarjeva slika. Ker na drugem mestu govorimo obširneje o tej stvari, tu navedemo edino le še nasleidnja dejstva. »Era Nuo-va« >e trdila, da so se v našem uredništvu našle črnožolte zastave in slika starega avstrijskega cesarja. Povedali smo že včeraj, kako lažniva je ta trditev glede našega ure±m§tva. Danes naj pa objavimo izjavo ravnatelja TrgovsJcccbrtne zadrug« glede te stvari, ker je nasprotno »Eri Nuovi« trdila »Nazione«, da so se te stvari našle v Trgovsko-obrtni zadrugi, izjava pravi: Imeli smo v resnici v TOZ črnorumeno zastavo, ker smo jo morali imeti, kajti zgodilo se je, da so prišii nekega dne v .zavod avstrijski policijski organi, ki so nam naravnost za ukazal:, tća moremo izobesiti »cesarsko« zastavo. Ker je dotlej nismo imeli, smo jo morali kupiti. Ravno tako je biJ tudi izdan ukaz, da mora v vsakem javnem prostoru viseti cesarjeva s*ika. Tako smo morali za naš -urad kupiti dudi taiko sliko. Se pred polomom Avstrije pa je ravnatelj sam snel cesarjevo sliko s stene, jo raztrgal in vrgel kose v zaboj med staro šaro, kjer se nalivajo še danes. Zastava se je razrezala in so se kosi uporabljali kot cun.^e za brisanje prahu. Morda je ostal kak večji kos še neporabljen, za kar pa T!ai\rnate4j ni vedel, ker je hranitev cunj pač stvar shjge oz. služkinje, ne pa ravnatelja. Tako izjava. Kako s&ko so torej našli, t«a so jo &ma-trsJi za cesarjevo, nam po vsem tem pač ni um-Ijivo. Ce ni bSa morda neka majhna Wiis«iova slika, ki je bila tuda u-n+čena ob prifcki laškega navala. v našem uredništvu? Toda NVilsona vendar ne bodo zamenjali s »starim cesarjem«! V ostalem pa, opirajoč se na poročifo v »Eri Nuovi«, ki pravi, čol so zaplenili sliko Jcajrabmjerji, pozi-vijemo karabinjersko poveljništvo, da pove, kakšna je zaplenjena si>ika in kje je bila cagrieojena.
Brezuspešni poizkusi. Včeraj je nanesla pritka. da smo govorili z nekaterimi znanci in odločnimi Italijani. O dogodkih /teh dni seveda. In resnici na ljubo moramo priznati, da so izrecno obžalovali napade na slovenska društva in na naše uredništvo, zlasti pa na šolo na Acqwdcttu. Priznavajo, da Slovenci niso dali nikskega povoda za take napade. Vendar pa skušajo nekako opravičevati napadalce, oziroma, ublažiti sodbo o njihovih činih. Priznavajo, da so bih našdjski dogodki le s socialnimi demokrati v zvezi. Naglašajo pa, da je bilo splošno uverjenje, da so bfli Slovenci v ozadju — za »provokaci-iami« socijalnih demokratov. Kajti, neutajljivo dejstvo da je, da je v so-cijalnodemokratskem taboru tudi mnogo Slovencev. To naij bi bilo torej v upravičenje napadov na slovensko last! Ali, ljudje božč«: mari hočete res trditi absurd, nesmisel, da Slovenci določajo politiko in postopanje tržaške socijalne demokracije, pridružene sedaj ogromni organizaciji lta4š;e. Kaplja v morju naj bi določala valovenje morja?! Italijanski nacionalizem naj bi bH vendar nekoliko previdneji s takimi trditvami. Pomisli naj, da s tem razširja v svet misel o velikem številu Slovencev v Trstu!! — Tudi neki goreč slovenski socijalist je v razgovoru z našinci skušal nekako opravičevati one napade. Menil ie, da je prišlo do napadov zaito, ker so si domnevali, da je v napadenih prostorih še spormnov na avstrijski režim: zastav in slik. Človek bi se smejal, če ne bi bili časi in dogodki tako resni. Ce si kdo kaj »domneva« — to naj bi opravičevalo take napade na tujo -last?! In denimo tudi, da bi bilo res takih »spominov«. Mari ne branijo /povsod po svetu v muzejih in v zasebni lasti, takih spominov ttucfi na našžakistneje dogodke za testno deželo?! Mari hočejo s tem kazati ljubezen do tistih, ki so mesarili deželo? — Včeraj že smo ugotovili, da v našem uredništvu ni bilo nikoli kake take slike. Da smo imeli pred desetimi meseci majhno črnorumeno zastavo — to je Tes. Ali, isrtotako je res, da so Imeli take zastave, tudi v hišah najodhčnejših Italijanov — iredesitistov. Zakaj — to je vendar znano. In uverjeni smo, da bi bili — če bi bili §11 v ponedeljek pregledovat hiše — še sedaj našli marsikje v kakem skritem kotu takih zastav! Tu bi ugotovtii mi, da smo pri »Edinosti« imeli že eno tako temeljito preiskavo — povodom prvega napada prod par meseci! Kje in kake so bile trofeje? Napisne table na javni ulici! — Posebno pa, kar se tiče napada na slovensko šolo na Acquedottu, bi rekli mi: Ce so si »domnevali«, pa naj bi tudi pomislili, da je šola zaprta že dcJge mesece, da je mnogo učiteljev odšlo in ćla drugi v teh razburkanih časih niso mogh misliti na to, da utegne biti kje skrit kak tak zločinski »spomin«! Pa če so že mislih' napadalci, da morajo pogledati, naj bi bili — če so kaj našli — biH tudi slovesno sežgali vse to na javni ulici. Ali. da so se spravili tudi na didaktična, na ačna sredstva, nabavljena s krvavimi žulji ljudstva — in pa na dragocene knjižnice — ta sredstva iza širjetce kulture — ne, to se ne dia opravičiti, dragi naš slovenski socijalni demokrat! Apostrofiramo ga, ker smo uverjeni, da je čul tako od drugih. — Zastonj so vsi ti poizkusi v opravičevanje tdtogocSkov kakršni so bili ponedeljski.
Včerajšnji dan je bil miren. Razbunjajocih dogodkov ni bilo, dasiravno večina delavstva, vkljob pozivu na delo, objavljenem v »Lavoratorju«, ni šla na delo in je vztrajala v stavki, češ. da ne gre •toliko časa na delo, dokler ne bodo izpuščeni vsi aretiranci iz zaporov. Resnica pa je, ida se preiskava vrši precej hitro, in da je menda že nad polovico aretirane«v prostih. Kakor se nc:n je glivo. Ubcgi kočijaž se je zgrudil krvav na tla.
Potrti globoke žalosti, naznan amo vsem sorodnikem, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naš iskreno ljubljeni sin, brnt, svak in stric, gospod
AfiBiR? Bmmmš
nesrečne smrti nenadoma preminul 5. t. m. ob 23. — Pogreb predrngega pokojnika se bo vi šil danes popoldne iz hiše žalosti na domače pokopališče.
ŠEMPOLAJ, 7. avgusta 1919. Marl-a in Josip Zldarič, sta ši. — Talka por. Furian, Oktavi a por. Sever, sestri. — Janko Furiau, učitelj. Franc Sever, svaka, nečaki in nečakinje.
V ''' -	' j"
Borzna poročila.
Trst, dne 6. avigusta 1919.
Tečaji:
Jadranska banka	250— 255
CosarLich (Austroamericana)	558— 565
Da Ima ti a (PaTobr. dr.)	300— 315
GeroHmlcb	1500— 1570
Lloyd	950— 980
Lussino	1500— 1560
Martino*} c h	455— 465
Navigaizione Libera Triesrfina	1770— 1820
Ocean La	440— 460
Prerrroda	635— 655
Tripcovich	545— 555
Assiciirazioni Generali	16500—16750
Rrunione Atdriatica	3000— 3100
Ampelea	450— 466
Cement Spalato	335—345 Čistilnica petroleja (Raif. 04ii Min.) 1675— 1725
Čistilnica riža -(Piltahira riso)	355— 365
Krka	395- 410
Ladjedelnica v Tržiču (Cantiere)	300— 310
TržaSki Tramway	230— 240 Tržaška tvornica olia (Olefiici Triest.) 950— 1000
Obiskujte dob, o preskrbljeno trgovino
MANUFAKTURNA BLA3A
tvrdke O. N. Ravalico v Trstu, ul. Vincenzo Belllnl 13 (pi^ cffkig $t. nsvaji - V»ak din novi prihodi.
Veliko Plesno
ullIM
zabavo priredbo kc itwhl aiadm -i 10. fevca&ta
--1919 na rriHii pri posta* Koifau - —
V slučaju slabeča rraeeea se preae«e na prihodnjo nedeljo. — K oblin* udeJežfci vati odbor.
ALI OGLASI
se računajo po 10 stot. beseda. Najmanjša pristojbina L I'—. Debele črke 20 stot. beseda. Najmanjša pristojbina L 2*—.
IZURJENA prodajalk«, vaje-na -tudi tobačne zaloge in trgovski učenec s primerno šolsJto izobrazbo se takoj sprejmeta v trgovino in tobačno zalogo Avtg. Kraigerja v Dod. Logatcu. 3304
RESTAVRACIJA spregme takoj sposobnega natakarja ali natakarico, zmožnega slovenskega in laškega jezite. 10—11, ulica Geppa 23. 3303
GOSPODIČNA išče gospico a4i gospoda za poučevanje v laškem jeziku. Pomene pomtdbe pod »Zmožnost« na ins. odd. »Edinosti«.	3937
KMETJE, s t ar ina rji! Prodajam >en bk>k« aH posamezno različne stvari, ki $h rabi vsaka hiša. Ul. Bosco 10, kavarna.	393S
bzumna PUiUKAi
Vino Chif nti po L 4.20 dvolitrska steklenica
Maršala in vvermouth po .	L 4.-10 liter Zganja po ..... . L 6.40 „
Rum po.......L 6.40 „
Konjak po......L 9.d0
Malinovec po.....L 8.—
Pcmarančevec po ...	L 8.— „
CrisnrancieiUrsU!. TaHKn 34. vi. umni
z In brez čeljusti, zlate krone in tudi obrobki
VILJEM TUSCHEakx°JS5'«
TRST, ul 30. oktobra (ex Ciserma) 13, II. Ordinira od 9 predp. do ti zvečer.
Ferdo K9einnayrjsva
ita:ii2Rskega ioiiha
zelo pri očna in praktična z va:am:, razgovori, pismi, besdnlm zakladom in z izrabi j« pravkar Irrfći. Prodaja
VSAKOVRSTNO pohištvo, umetnine, knjige, bla- in razpošiljajo J. Stoka, "i t«. iKi a .o. go, stroji Itd. draži TvrtSta za dražber>o prodajo (Časa cfi veatSta aH'asia) ul. Cblozza 7.
P 122
ISCE SE deček za trgovino jestvin, Vatovec ex v. ■. . ^ MiHoniff, ul. 30. oktobra (bivša Caserma). 3778. ^ " "
PROSTOVOLJNA v&akdaaija dražba (ul. Chiozza 7) vsakovrstnih reči. pohištva, blaga, preprog. kn|is. drasoceoosti Itd. po zelo nizkih cenah. Neposreden nakup. Izključeni posredovalci. Od 10 do 12 in od 14 (to 18.	P 123
UL. CHIOZZA 7 Tvrdka za	dražb eno prodajo.
Vsakdanje dražbe od 10 do	12 in od 16 do 18. Kdor ima kaj na prodaj, aH želi kaj kupiti, naj
ne zamudi teh dražb.	P 124
Cena |e L 3.60, vezana L 4 60 l'o pošt: 50 slo. Vvtf. —	ZOBOZDRAVNIK 2«B*S2B8E&SraB
D\ MftafeiC TRST
Corso 24, I. nadstropje Ordinira od 9-12 dop. in od 3-6 pop.
Ereztelsstoo Izdiranje zoi, piiss'sircija in oasfai
NE VEC nakupovanja po visokih cenah. Kupuje se po posebno ugo&oh cenah samo pri edini koncesljooSrani tvrdki za dražbeno prodajo (Cassa d! vendfta all'asta) ul. Chlozza 7 od 10 do 12 in od 16 do 18.	P 125
GOSL! (skladatelja) prodam radi odpotovania. Ul. Porporeila 5 III.	B 121
TRAJNO ograjen vrt s vsakovrstnim sadnim drevjem, s parcelo poratmo za stavbišče In s studencem pitne voche je na prodaj v Postojni. Pojasnila daje lastnik Milavec Anton, mestni redar.
3300
KROJAČN1CA Avgust Stular u!. S. Francesco d'Asisi Stev. 34, III. je edina dobroznana kro-jačnica v Trstu.	3367
FOTOGRAF A. JERKIC. Trst, nI. delfe Poste št. 10. Gorica. Corso št. 36 na dvorišču. P 1233
ZA UČENJE KLAVIRJA. Diplomirana klavirska učiteljica poučuje v klavirju po metodi konser-vatorija. Naslov pove inseratni oddelek Edinosti
pod štev. B 121.	(B 121)
NATAKARICA išče takoj službo, najrajše na deželo. Govori slovenski, nemški in italijanski. Naslov pove ins. oddelek »Edinosti« pod št. 3377. Od amaj naj se pošljejo prijazne ponudbe pod »Natakarica«.	3378
SLOVENKA, MODISTKA se priporoča cenjenim damam v mestu in okolici. Ulica Alessandro Volta it. 2 V. nadstr., vrata 19.
PFAFF
sporočilo, je delavstvo v prosti luki zjutraj sicer prišlo na delo, a je zojjet zapustHo še te?<om dopoldneva. Tramvaj je vchzI! in v plinarni «c je delalo, pač pa ne v ladjedelnicah. Dohodi v ulico Maidicnnino so b'Hi še vedno vojaški zastraženi, in okoli Delavskega doma so ležali Še vedno večji oddelki vojaštva s strojnicami. Vendar pa jc bil
Peljali so ga v bolnišnico, kjer so mu dali prvo pomoč. Njegovo stanje je zelo nevarno.
Zastrupijeoje s kokainoviml infekcijam?. Renata Lus.<ch. stara 19 iet, ki stamoe v ulici Domen ico Rotfsett, si ic zdravila zobe pri nekem zdravniku. Leta ji je m jedra! kokain, kar je imelo za posledico — zastrupljenje. Pqfclicali so ecftravnika re-
Sftij za llfarjt vvm\i pravi D?ni!ki ozsrti Seidel & Neumann in ,Slnger* Gast & Gasser
n°g«ta zaloga vseh potrebščin. Tvrdlf* ustanovljen L 1878
3t«haničn' delavnica za vsako FRANCESCO BEDfiflR
popr»vHanja.	Trst ^ Campauile 19
ZLATARNICU G. PINO, TRST
s« nahaja na Korzu St. 15 (bivia zatarnica G. ZZR40VITZ ft Flgllo)
Velika libera srebrnih, in zlatih ui. uhanov, verižic itd.
ALGGfl DR IN ZLATJUflHE:::
a veliko izbero se vdobi prj
A. POVH v Trstu
G GAR1BALDI (BARRIERA) 3.
Dr. ¥Mmimm
T^ ZOBOZDRAVNIK v Trstu, ul. Gioacliino Rossini štev. 12, vogal ul delle Po"te. Tehniški vodja A. Johnscher, dolgoletni asistent Dr. J. Č rmak.i - Izdiranje zob »rez bolečin. Plombiranja. Umetni zobje.

AltSKA BAMKA'
Deln. glav. K 30, WJ0J0, Reser/e K S,30 >.00 > Centrali: TSJT
fla cam fii Himto 5 - Bi s. M) i
Podružnice: Dubrovnik, Dunaj, ftotor, Ljub" ljana, Metković, Opatiji Split. Šibenik. Za Jar Ekspozitura: Kranj.
Obavlja vse v bmčno stroko spadaje!« posle
Sprejema vloga
na hranilne knjižice proti 31/2% letni n obra" stim v baneogiro-prometu proti letni n o" brestim. l.*a odpoved navezane zneske sprejema po najugodnejŠ h pogojih, ki se imajo pogoditi od slučaja do slučaja.
Baje 1 najem vsrovstaa pr?iil3 (Salis fejjilji).
Blagajna posluje od 9 do 13
lototfni oteliš Dasusrre
Trst« Cersd 552v- 39.
Razglednice v platinu. Specijaliteta: Sltks * barvah, fotoschlzzl. Oabinei. v.iit, poveiaaja, reprodukcije vMkevrste. Eiextr. razsvetljava.
Proda se v ftriaški okolici
S ^ JSk
tekem dneva orooiet «0 ulx> Uadojut.^	■ 1 eostaiti. ki io te daS ^»r1'«^ v bodm^uccv 1
kjir se nahaja dobro idoča gostilna. — Odda se skupaj z gostilniško koncesijo in vso opravo. Cena po dogovoru. — Naslov oove laseratni oddeiek Edinosti.
I
Klsova kiseiina fin^laika soda bikarbonat Sžearinske sveče Renati skromni klet Lim, Cal n, Plavilo Arabski gumi „Kordofan" Pristno svinčeno pdeJiio Liia^l. naftalin, lu >k!nast Pristno kuhano laneno ol!e Voščilo za čevije v lesenih ikatsjlcah
Kristalna sot'a
Hodra 57a ica, ffranccska ka-
lofonlja Zelena garca Žveplo dvakrat čiščeno Paradi2nTkova kon^e va v veliki mnoiini pri
H0LLAR01A COLOMIAL
dru^i z om. J. v Trstu
V. Pier lisigi da PaSestrina 2 (vog-? ul. Coroneo)
Telefon int, 24-03.