Štev. 5.
Cena edne številke dinar
Poštnina v gotovčini plačana.
3. februara 1924. Leto XI.
Glasilo Slovenske Krajine
Prihaja vsako nedeljo.
Cena Novin na celo leto je: doma 20., v Ameriko 80 Din. Cena Marijinoga Lista na celo leto je: doma 10 Din., v Ameriko 50 Din. Novine prihajajo vsaki tjeden, M. List vsaki mesec. Naročniki M. Lista dobijo kalendar brezplačno, naročniki Novin pa za polovično ceno, letos za 5 Din. Rokopisi se ne dajo nazaj. Rokopise i naročnino pošiljajte na uredništvo ali opravništvo Novin v Črensovce, Prekm.
„Vredništvo i opravništvo Novin je v Črensovcih, Prekmurje“.
Vrednik Klekl Jožef, vp. plebanoš v Črensovcih.
Oglasi, (inserati) se tüdi sprejmajo. Cena ednoga kvad-ratnoga centimetra za ednok en dinar za večkrat popüst. Cena malih oglasov je do dvajset reči 5 Din., više od vsakc reči pol dinara. Med tekstom je cena oglasov cm2 dva dinara v „Poslanom“ tri dinare. Ki naroči ¼, ½ ali celo stran, dobi 25% popüsta za edno objavo, za večkratno več. Takso za vse oglase plača opravništvo „NOVIN“.
Kak sodi Hartner od nas Prekmurcov?
V 1. št. svojega kričečega, hujskajočega i lažljivoga „Szabadsága“ piše Hartner: „naše prekmursko ljüdstvo je v dobroj veri hitro verno ljüdstvo, zato je pa vseli vkanijo. Vodilni možje naravnost računajo na politično nepoštenost i neznanost prekmurskoga ljüdstva, na to zidajo vse i so tak predrzni, se tak varne čütijo, ka so pripravni istino na najgrši način preobračati, pokvariti, ve de njim prej prekmursko ljüdstvo tak vervalo, ne de skoz sita vidilo i vse de v redi.“ Z temi rečmi Hartner sveto istino piše od sébe. On je „voditeo“ ljüdstva, oponaša se najmre tak, piše njemi novine, dava njemi tanače, naj samo tisto verje, ka on piše, deli njemi melo, Žaga njemi ploje, pred volitvami brezplačno ali falej, — po volitvah, tih žalostnih volitvah pa moremo vse drago plačati, — posojüje njemi, hajdino za intereš bere v kilaj, troši njemi drva, zida njemi, slovenskomi ljüdstvi vogrske šole i pri tom slüži velike dobičke, gda narodi jemlje njegovo materno reč, piše neistine, napada tiste, ki delajo za narod, hujska med ren-dami proti državi, proti oblasti, blati vse, ka ne nosi na gred njegovoga političnoga mlina, iz dna srca pa sovraži posebno Radičovo stranko, ár je računao na njene glase pa preračunao na našo krščansko, ar ga je nešteta za kandidata sprejeti. To je ..voditeo*1 prekmurskoga ljüdstva. Ka od sebe pošteno istino piše z gornjimi rečmi v 1. št. svojega .Szabadsága*4, verjemo vsi z zadovoljstvom. Odbijemo pa odločno vsi Prekmurci njegovo gornjo grdo trditev od nas, od prekmurskoga ljüdstva. Mi si vö prosimo, ka bi en Hartner tak sodo naš narod. Ka smo ne takši, kak on trdi, je dokaz, ka smo njemi pri zadnjih volitvah ne vervati, ne smo zato lehko verni i v „dobroj veri*1, v bodoče njemi ešče menje
bomo Vervali.
Prekmurci.
Govor nar. poslanca, g. Jožefa Klekl, dec. 5. na 7. seji narodne skupščine od sekvestriranih veleposestev v Prekmurji.
S tem da je g minister privolo, da grofica Marija Zichy ne bo zahtevala povrnitve odškodnine, je po mojem osvedočeni včinjena dvojna falinga. Najprle je s tem priznao, da 1) naši državni uradniki ž njegovim znanjom delajo krivice, falinge i škode, to je, da verno ne spunjavajo svojih dužnosti i 2) pri vsom tom se ti uradniki za te včinjene krivice i napake ne kaštigajo. S tem ministrstvo samo rekši odobrava takše postopanje. Za to imanje grofice Marije Zichy se je včasi, kda je bila nad njim odpravljena sekvestracija, začnolo zahtevati, ne samo nad maximum, nego
— (več zemlje nazaj kak zakon dovoli. Vr.), celo hipermaximum, — i našim najboljših! lüdem se je odvzela zemla, štero so meli dozdáj z árende. Naši kraji so, lejko povem, v celoj državi najbole gosto naseljeni. Pri nas na priliko v 10 letaj, da omenim samo edno, to je našo faro, štera ma približno 4000 düš, znaša naraščaj prebivalstva 1300 düš i samo najvekši kmetje majo v D. Prekmurji komaj 20 plügov zemle, večina pa samo 1, 2, do 5 plügov; i itak se je tem malim lüdem, šterih drüžine šteje 8 do 10 kotrig, tem malim lüdem pravim, se je vkraj vzela zemla, štero so meli do zdaj z árende i oddala veleposestnikom kak hipernadmaximum. Pod kakšimi pogoji, ne vem; znam pa to, da prihajajo od vseh strani pritožbe i da so se pritožbe poslale tüdi na ministrstvo. Komisija za komisijov Prihaja i vznemirja naš narod. I godilo se je celo, da je bila pognojena zemla, štero so meli že več let z arende lüdje v občini Dokležovje, odvzeta našim sirotam, našim prekmurskim dobrovolcom, ednomi celo, ki je prišeo od Soluna v Prekmurje do naše severne meje. Sirmaško Prebivalstvo bi pa moglo iti — ár nega poti — edno vöro daleč obdelavat njemi nakazano ne-pognojeno zemlo na veleposestvo grofice Saint Julíen v Rakičani. Samo zato, daje grofica Marija Zichy dobila svoj tiiper-maximum, je bila odvzeta zemla našim sirotam, ki je majo itak premalo. (Ivan Vesenjak: Tak branijo naše dobrovolce, naše državlane. Živelo ukinjenje sekvestrov 1 Franjo Žebot govorniki: Počakaj, da pride gospod minister nazaj 1 G. ministra nega tű, da bi Te čüo!)
(Tak se čüje, ka veleposestvo grofice Marije Zichy da Dokležancom pot napraviti, zemljo v Muzgi pognojiti i dvakrat teliko njim dati tű, kak njim je doma odvzeto, gde bi veleposestvo rado napravilo semenogojišče. Če je to istina i či je zemljá v Müzgi tüdi za pov, te Dokležanci nikaj ne zgübijo, če privolijo v spremembo. Vr.)
NEDELA.
IV. po Treh Kraljih. Evang. sv. Mataja VIII. 23—27. Vihér na morji. Jezuš mirno spi v ladjic! i kara vučenike, zakaj se bojijo pri njem. Küraj tüdi ti greh, dužnost ljübezni do bližnjega ti to predpiše, a káranje naj ti bő ljübeznipuno, krotko.
Ljübézen do bližnjega.*)
Na Gorensköm, tam blüzi Bleda, kde je mati narava zbrala vküp telko kinčov lepote, kak da je štela pripraviti zdavanski dar zaročnice domovini našoj, je živo jako pa jako Pobožen plebanoš. Zavolo starosti je več ne mogeo predgati. Zato so ga šteli vpokojiti. Zavzeo se je pa za njega njegov prijateo i je pravo: Püstite gal On predga s svojim zgledom bole, kak bi mogeo z rečjov ... Pa ne samo dühovnik, tüdi drügi lehko predga z dobrim zgledom. O, kelko düš bi znabiti lehko rešili, či bi davali zgled krščanskoga živlenja! Od vas, stariši, ne
*) Predga dr. M. Opeke stolnoga kanonika v Ljubljani, Izdala tiskarna Ničman v Ljubljani.
govorim: vam trikrat Jaj, či ne svetite svojoj deco z nevgasnjenim posvetom dobroga zgleda. Tüdi vam jaj, vzgojitela, Či svojim vučenikom ž njov ne svetite. Tüdi vam jaj, verti i vertinje, či svojih hlápcov i dekeo z zgledom ne včite. Vi vsi ste to dužni ne samo po lübezni, nego tüdi po pravičnosti . . . Toda tak bi lehko, ve žene vse, z lepim zgledom kazale drüga drügoj pravo pot v vsem, ka zahteva krsčanska čast žene 1 1 ve mladenke, kak bi lehko z lep:m zgledom včile drüga drügo zaničavali tiste grešne posvetnosti, vse tiste razvüzdane mode, vse tiste veselice i razveselavanja, štera samo kradnejo Bogi čast, žepom peneze i srcam nedužnost! I ví možje, kak bi lehko z dobrim zgledom batrivni drüg drügoga k krščanskoj zavesti, k verskoj vernosti i k pogostomi prijemanji s veste v, k batrivnosti i odločnosti za katoličansko stvar! I ví mladenci, kak bi lehko rešat ali eden ovoga, či bi e ten drugomi sijali z zgledom delavnosti, zdržnosti, čistosti, globoke vere! . .
Lehko bi, lehko bi mi vsi ... I či bi lehko, zakaj ne včinimo? Eli ne zapovedava toga zapoved lübezni ? — A praviš: Jaz tüdi s svojim zgléden nemam prilike Vplivati Eli pa : Vej ne pomaga nikaj — ne • reč, ne zgled. — Dvojim, da bi bilo vse tak; pa pravimo, da vse tak. Te maš pa šče edno, ne pretežko, šče edno, jako uspešno sredstvo, da pomágaš bližnjemi v njegovi j düševni] stiska}; maš mogočno, svet odrešüjočo, nebesa dosegüjočo silo — molitev! Dragi 1 molitve nam je Bog ne dao samo zato, da ž njov zveličamo sebe, nego, da ž njov pomagamo zveličati se drügim.
Glasi.
Slovenska Krajina.
Shod zavüpnikov kmečke zveze se je vršo 13. jan. v Črensovcih. Punoštevilno so se ga vdeležili naši zavüpniki iz Dolnjega Prekmurja, zastopano je pa bilo tüdi Gornje i poslali šo svojega zastopnika ešče naši bratje evangeličanci. Od političnoga položaja je poročao narodni poslanec g. Klekl Jožef. Zavüpniki so ednoglasno pritrdjavati izvajanja narodnoga poslanca i obsodili radikalno politiko, štera nam je te strašne terhe na šinjek obesila i ž njov vred glasno obsodila lažljive liste, šteri grde laži trosijo okoli od naše stranke. Glasno je obsodilo zastopništvo naše stranke tiste nespametno ljüdi, ki za lastne dobičke podpirajo radikalno stranko, štera nam je povekšala dačo na obrt za 30%, od zemlje na šestkrat teliko, nam Zglasala kuluk, vojaške terhe, podignola monopolne i drüge takse, pač obteršila maloga človeka, zagovorila pa kapitalizem. Tem ljüdem, ki tiste podpirajo i k tistim idejo, šteri je derejo, zaistino niti Bog ne more pomagati, tej so spodobni k müham, štere v oslepljenosti proti svetlosti letijo požeíivši kaj za jesti, a zgorijo vu plamni. Govornik je nadale med splošnim odobre-njom naglašüvao, ka po navuki Kristušovom povsod moremo biti celi krščeniki ne samo v cerkvi, nego tüdi pri deli, pri jeli i tüdi v politiki. Ar politika je deroča vöda, štera nam šče vzeti kda verske, kda stanovske, kda drüge pravice i je tudi vzeme, če se ne branimo, kak nam žalosten gled francuške cerkve kaže, gde je slaba politika vzela katoličancom farofe, cerkve, šole, vso imanje, ka od tistoga farofa, od tiste cerkve morajo plačati arendo, ka so z lastnimi penezi podignoli. Zakaj? Ar so nej odebirali med strankami, so ne bili krščeniki tüdi v politiki. Ka vala Kristuša v cerkvi moliti, zvünaj nje pa dovoliti, ka ga drügi jezeri zavržejo i njemi vzemejo čast i düše v šoli, familiji i javnom življenji.
Beltinci. — Dneva 24. decembra pr. l. (sv. den) so mele držine iz marofov Beltinci Konjščak, Nemščak Renovice i Melinci velepos. grofica Marije Zichy posebno pa njih
2
NOVINE
3. februara 1924.
deca, Zvünredno priliko, da se na poseben način razveselijo rojstva Gospodovoga, Na žeIo grofice Zichy se je te den po preteki dugih 8. let vršila (pali) na tom veleposestvi navadna obdaritev dece. Gospodi nadupraviteli inž. Mikuži, ki je to óbdariter v odsotnosti posestnice vredo jako slovesno, pa se je po nüdila prilika, da pokaže ednok ne samo gospodara, ki zapovedava, nego tüdi svoje sočütno srce ino ljübezen do držine. Z krasnim božičnim drevom okinčena mala dvorana je bila nabito puna starišov ino dece, návzoči so bili tüdi domači gospod pleb. ino gosp. nadučiteo pa uradniki Veleposestva. Gosp. nadupraviteo inž. Mikuž razloži navzočim v kratkih rečaj pomen obdaritve. Da se je posestnica, gospa grofica Opomenola svojih pödaniköv k Božiči na ta način, naj se ne drži kak dar, nego Zvünredno priznanje vernosti ino pridnosti. Samo tam, kde vláda medsebojno poštüvanje, Zavüpnost, stoga ino mir Gospodov, se more živeti srečno ino gospodariti na dobroj podlagi. V tom zmislu sta nagovorila navzoče tüdi gospod pleb. ino gosp. nadučiteo. Obdarüvanih je bilo ned 70 dece (dečkov i deklic); okoli 40 jih je dobilo gornjo obleko, ostali so dobili pogače. Prava detinska Zahvalnost ino veselje je sijalo deci z očij o pogledi na krasne dare, nad vse genljivo pa so bile skrómne ino odkrite Zahvalne reči za nje. Konečno so bili öbdarüvani tüdi razni oskrbniki, gozdni čuvaj! ino logarje s primernimi šumami v penezaj. Navdüšeni zezavi: .Bog živi našo milostljivo grofico ino našega gospoda nadupravitelja1', so svedočili, da sta si omenjena s tem činom pridobila Zavüpnost ino srca svojih podanikov popolnoma. V imeni starišov ino obdarüvane dece jima zezavamo prisrčni: .Bog plati!" Bog dáj v Slov. Krajini vnogo neslednikov ino dobrih src, ki iščejo vživanje lastnoga blagostanja v tom, da pomagajo potrebnim pa olajšajo nevoló sirotam.
Cehskim drüžbam v nasledüvanje! Cehsko drüštvo tišinske fare je 156 D. pravi stopetdeset šest dinarov darüvalo za „Martinišče“. Gda se tišinskomi malomi cehskomi drüštvi zahvaljüjemo za veliki dar, prosimo drüge dosta vekše cehe naj Tišinčare nasledüjejo.
Marijine Liste za mesec januar s tov številkov pošljemo cenjenim naročnikom. — Marijini listi prido vsaki mesec, en mesec s tablami vred na dvajseti strani, kak je te januarski snopič, drügi mesec pa na dvanajset strani. To je celo leto 192 strani. K listi pride brezplačno kalendar Srca Jezušovoga. Cena lista z kalendarom vred deset dinarov. Do dnes tjedna nam dajte vsi glas, keliko M. Listov de kama trbelo?
Nasledüjte. Na podporo „Novin“ je nabrala Copot Ana na gostüvanji Gabor Andraša v Odrancih 26 Din. 50 par. — Na „Martinišče“ sta nabrala Més Štefan i Smodiš Jula z Kroga na gostüvanji pri Hegedejš Matjaši v Krogi 133 Din. 25 par. — Srčna hvala nabiralcom i darovnikom! Nasledüjte! Držimo vküp, dajmo ka moremo, ka hüdobo premagamo.
  Pristojbinski namestek (ekvivalent) majo župni uradi i občine do 15. februara čas javiti davčnoj oblasti. Ministerstvo financ je rok podugšalo do toga dneva.
Bogojina. Puhan Štefan krojač je darüvao do 200 Din. vredne kape siromaškim šolarom. Gda se darovniki toplo zahvalimo za lepi dar, prosimo vse dobre düše naj šolo podpirajo, ar „narod ki ne ljübi šole, je svoj sovražnik“ —; če jo pa ljübi, hasni ne samo sebi, nego celomi narodi. — č.
Sloboud rekrutov.
Piso je: A. Beznec, rekrut. Mačkovci. 1924.
Dvadeset let starosti sam doségno,
Morem biti vojnik za domovino;
Domá vsako delo morem odstaviti,
Morem za kralá i za domovino slüžiti.
Približava se že ono vrejmen; Vlasé si na krátko odrezati morem;
Vu te vojnički gvant mo oblečeni,
S — svetlim orožjom obsedjeni.
Z — Bougom! Drági moji roditelje,
Drági moji bratje ino sestre!
Na eden čas Vás morem Odstaviti,
Od — Vas sloboud vzéti i odhájati.
Z — Bougom! Vsi moji pošteni prijatelje, Šteri ste pred menov vsigdár zdržali poštenje; Našega prijateljstva nikdár ne odstavite,
Z — ljübéznostjov vso pravičnost obdržite!
Z Bougom! Vse poštene dekline,
Štere ste vu vsoj pravičnosti poštene.
Z — vojnikov se nikdár ne spozabite.
Za njé vse z — lübéznostjov Bouga molite!
Naj mi bode Boug vsamogouči Pri mojoj slüžbi vsigdár na pomouči!
Naj svoje obsodjeno vrejmen Zdravo i blájženo spuniti morem.
Kak lejko pomagaš za Martinišče? S tem ka daš kelko premoreš i to večkrat. S tem, ka drüge poznance k tomi nagibleš, nagučavleš. S tem, ka piseš poznancom v Ameriko, naj tüdi oni dajo ino med drügimi pobirajo, njim je par dolarov lejko dati, nam se pa dosta pozna. S tem, ka drügim razlagaš, ka je Martinišče i zakaj je potrebno. S tem, ka braniš i zagovarjaš, či bi što proti gučao. S tem, ka moliš, naj Bog gene srce tistim, ki majo i lejko dajo. Pomisli. V tvojoj vesi je nikši človek, šteri si je ravno dnes premišlavao, kelko bi dao za Martinišče. Določo je, ka da 100 dinarov. V nedelo ide, da bi dao teh IDO Din. g. plivanoši, ar so oni sami naznanili, ka radi gori zemejo dare za Martinišče. Med potjov njemi nikái glas v srci pravi: Daj ešče k coj 50 dinarov! Vidiš, tam do se svete meše slüžite za tebe, tam do dečki molili, ka ti Bog vse blagoslovi, tam do se vzgajali v pravom krščanskom dühi naši slovenski dečki ... On da 150 Din. Ka ga je nagnolo k tomi?.Bog, k šteromi si ti z drügimi pobožnimi düšami molo za darovnike Martinišča.
Vmrli so našemi ljüdstvi dobro poznani i priljubljeni dober zdravnik, dr. Jozsa Fábiján jan. 6. v Gelši na Vogrskom. Naj počivajo v miri. Molimo za njih.
Sme klati za izvoz tüdi g. Cigüt v Beltincih. Te odgovor so dobili narodni poslanec g. Klekl Jožef od oddelka za kmetijstvo z Ljubljane, kde so protestirali proti krivici, ka se g. Cigüti ne dovolilo zavolo špekulacije klanje za izvoz.
Na Martinišče so darüvali v Dinaraj: Prša Ivan, pleb. Sv. Sebeščan, 233, N. N. 25, Štefan Balažič gostilničar, Turnišče 10, N. N. 10, Aleksander Malok, gostilničar Čikečkavas 20, Lutar Kala D. Bistrica 2 50, Škafar Jožef, Beltinci 10 Din., Horvat Pavla dovica, Črenšovci 5 srebrnih koron, intereša 62.30 od leta 1922. Te dare ivse, šteri so bili iz ročeni g Klekl J. vp. plebanoši, nar. poslanci, v Novinah i M. L. že objavleni, sam prek vzeo i vpisao v glavno nabiralne) knigo, štera je v Veržeji i v štero do se od ségamo vpisa-vali vsi dari. V Veržeji se je nabiralo v Dinaraj: vlč. g. Stefan Kühar pokojni plivanoš v Beltincih 375 Din., v Pertoči poleg živeža 62 Din. 75 par, iz G. Lendavske fare poleg živeža 201 Din. 50 par, vlč. g Rudolf Bednarik, plivanoš v G. Lendavi, od svojega 400 Din,, na proščenj! v Gumilicaj 196 Din., Zver Ana od Lipe 10 Din., vlč. g Jožef Horvat, plivanoš v Martjancih, od svojega 100 Din. Küharova gospa iz Ižakovec je dala 1 prt pa 1. brsačo. Jožef Radoha.
Naši vojaki so odrukivali notri ali do rukivali te dni. Želemo njim srečno pot, je zročimo v obrambo sv. Drüžine i njim obečamo, da kelko de v naših močeh, se pbtegüvaii za nje, naj nam samo z vüpanjom naznanijo, če bi se njim kakša krivica godila. Vsem dobrim düšam je v molitev priporočimo.
Uradna naznanila.
Kelko smo dužni plačati dimnikari (roraši, rafonkejrari)? V celom Prekmurji so cene té: 1) Za edno zmetanje: odprtoga kühinjskoga ognjišča 3 Din. 50 par; — navadnoga rora zdolaj 3 Din., za vsaki štok 75 par več; — šporeta z ednim kotlom i z ednov pečicov 3 D. z dvema kotloma i dvema pečicama 3 Din. 75 par, v vekših gostilnah i kavarnah 5 Din. 50 par. — Za trikratno vužiganje saj v rori 8 Din. — Za enkratno čiščenje: maloga kotliča 1 Din., srednje velikoga 1 Din. 50 par, velikoga 1 Din. 75 par v privatnih hišah, pri pekaj i fabrikaj od 3 Din. 25 par do 78 Din. (Uradni List št. 1.-9)
Novi štemplni za karte i domine po 50 Din. so vödani. Karte i domini s starimi štemplnami valajo samo 90 dni po novom leti. Gda te čas preteče, se moro znova štemplati. (U. List št. 1)
Senja so odprta. V 1. št. naznanja to Uradni List. Naš list i paša stranka sta se dosta borila za to. — Želemo vam samo to, da dosta mate k odaji i dobro odáte.
Za račune v krčmi, kavarni se more v vsakoj občini, štera ma več kak 2000 prebivalcov, plačati 20 par takse. To takšo sme lastnik krčme sterjati od gostov. (Ur. List št. 113.—34. tan postavka.) — To je radikalni „tringlet“ za goste.
Politične drobnije.
„Gyászmagyarok“. Pod tem naslovom sčista pravično zagovarja Hartnerov „Szabadság“ naše domače Madjare. Tem, kak je razvidno z odgovora ministra za agr. reformo na našega g. poslanca, Klekl Jožefa, ki so za Madjare prosili zemljo, ne ide zemlja, čeravno so sirote, pravi
Fabijola
ali
Cerkev v katakombah.
II. Boj.
— „Slepa“ . . . se začüdijo vsi na en glas i jo ogledüjejo.
Fulvij si pa naglo zmisli nekaj drügoga, obrne se k vojakom ino njim da zapoved: „Sramota bi bila, da bi 20 vojakov gnalo slepo deklico po varaši, le ite domo! Jaz se bom že pobrigao, da se vam trüd poplača. Ti Korvin pa zajaši mojega konja i povej vse to oči; jaz pridem z vjetnico včasi zateov!“
„Da ne delaš nikšij prekan, Fulvij! - njemi čemerno zatüli pod vüho — pripelati jo moreš po vsakom tali, naj bar eden vmerje še dnes, če več ne.“
„Nikaj se ne boj.“
Fulvij si je sprva mislo, da si namesto prvoga špiona poskrbi drügoga i ga navči, ka naj napravi z vjetnicov; ali kda je gledao slepi siroti v miren i nedužen obraz, njemi je to vüpanje odšlo. — Zdaj je šteo šče nekaj drügoga izvedeti od nje, zato je začeo le na drüg način z gučom:
„Si že dugo časa slepa, ti sirotica?“
„Vse žive dni.“
„Što pa si i odked si?“
„Kda sam bila 4 leta stara, so me moji stariši pripelali v Rim, da bi tü spunili nekšo oblübo, štero so včinili v nevarnom betegi zavolo mene i da bi molili na grobi sv. mantrnika
Krisanta i Darije. Kda so pa šli k grobi, so mene siroto püstili pri cerkvenij vrataj: Ravno tistoga znamenitoga dneva je bilo, kda so moji stariši z drügimi krščeniki vred bili na grobi, ki so ga posipavali z zemljo i kamenjom.“
„Kde si pa živela od toga vremena naprej?
„Od toga časa naprej je Bog bio moj edini oče i kat. Maticerkev moja mati, i nikdar nesam potrebüvala kakše pomoči.“
„Ti si se po takšem tali sama izdala za krščenico?“
„Kak bi mogla to tajiti?“
„To zborovanje dnes je bilo zborovanje krščenikov?“
„Ka pa drügoga?“
„Ti si slepa pa tak gvüšno hodiš po folašaj, kak če bi vidila !“
„Odked pa znate to?“
„Jaz sem te že tistikrat vido, kda si tistoga plantavoga sirmaka pelala v Nežino hišo. Ali se šče toga spominjaš!“
„Spominjam se !“
Zdaj je Fulvij znao, kelko i ka je šteo: Neža je krščenica! Toga njemi je Torkvat ne povedao, ali njemi pa ne šteo povedati. Zdaj je bio njegov namen dovršen: Neža more biti njegova, ali pa njegova vrednošča, če jo zatoži.
Po malom časi pa opita slepo sirotico: „Eli znaš, kama šo zdaj šla?“
„K zemelskomi svetniki, šteri me bo poslao k mojemi nebeskomi mladoženci, k Jezuši!“
„Pa se nikaj ne bojiš“, jo pita začüden, ar njemi je odgovarjala s smehom“.
„Ešče veselim se“ odgovori kratko.
Ar je Fulvij znao, ar je želo, je dao Cecilijo v Korvinove roke i nadale se ne brigao za njo. Mrzlo i deževno je bilo, kak prejšnjo noč, zato je v perfektori sodilnici ne bilo zbranij mnogo lüdi; pa ravno v tistom hipi, kda so pripelali vjetnico, so stopili na novo prišli lüdje skoz sosedne dveri v hišo, odket so lejko videli vse, ka se je godilo v sodišči. Tertul, nikelko zavolo smilenja genjen, nikelko, ár je mislo, do bo tak leži pregučao slepo sirotico, če bi mislila, da je sama, je zapovedao i močno zapreto gledajočim, da morejo biti tiho i niti reči nikomi ne smejo povedati.
Kda pripela Cecilijo, je za istino mislila, da tü nega nikoga drügoga, nego tisti samo, ki jo je lepo nagovoro z rečjov:
„Kak ti pa je ime, drago dete ?“
„Cecilija.“
„To ime je nikše gospodske drüžine; ali je maš po svojij roditelaj?
„Ne, jaz sem ne gospodskoga roda, če ne zavolo toga, da so moji starišje vmrli za Kristuša. Ar sem pa slepa, zato so me imenovali, zvali za „ceco“ (tj. „ceka-slepa“) po imeni naše dobre mučenice.“
Poglej, krščeniki so te püstili siroto, slepo samo, püsti njüve norosti, izpolni povelje i zapoved božij casarov i darüj bogovom i dobila boš bogastva, lepoga gvanta, dobre hrane i najboši doktorje ti bodo poküšali odpreti oči.“
Če mi nemate obečati bolšij reči, s temi ne opravite nikaj. Ravno tisto mi ščete vzeti, za koj sem najbole hvaležna svojemi mladoženci, I. Kristuši!
3
NOVINE
3. februara 1924.
radikalni minister. To je krivica. Proti toj so se g. poslanec Klekl borili tüdi v parlamenti. I ka je dozdaj ostala Madjarom zemlja, se v velkoj meri ma zahvaliti ravnotomi poslanci, ki so celi čas svojega poslanstva zagovarjali to pravico vogrskih sirot. Pravimo, „Szabadság“ ma prav, kda zagovarja te, madjarske sirote, a nesmo pa zadovoljni z glasom zagovora. Te glas je hujskarija. Ton naj bo dostojen i pravičen. Te članek je pisan s takšimi izrazi, ka ki ne pozna razmer, bi mogo misliti, ka tü Madjare žive derejo. Pa ne je tak. Nikak ne odgovorja istini, ka trdi Hartnerov list: Vogrska reč pomeni zaroto; vogrska pesem je na maščevanje idočih „prebüjenih“ Madjarov revulucionarna koračnica; vogrska molitev je bogokletev (mi podčrtali) . . . zakaj je tak suprotivna vogrska reč, štera nikdar nikaj slaboga ne prinesla i tüdi ne bo.“ — Če to ne hujskarija, potem ne vemo, ka je. Gde se zabranjüje vogrska predga, vogrska molitev? Ne majo lehko Madjari pri nas svojih vogrskih šol? Ne rabijo morebiti svojega jezika popolnoma prosto v cerkvi? V Soboti po pravici ne Madjarov, Slovencom se predga madjarski. V Dobrovniki, v D. Lendavi na jezero Slovencov nema niedne slovenske predge. Pri Sv. Bedeniki petdeset Madjarov ma vsako tretjo nedelo vogrsko božo slüžbo, v D. Lendavi tri jezero Slovencov celo leto niedne ne. To tü v Jugoslaviji, da od naših bratov Slovencov na Vogrskom niti ne gučimo. Tej siromacje nemajo niedne Slovenske šele, niednoga slovenskoga lista, niedne Slovenske pravice pri uradah. Vüpao bi tam eden slovenski list na vse grlo kričati kak »Szabadság" kriči, že davno bi sedo njegov urednik v egersečkom tabori i mirao od glada i mantranja nrsmilenih pazitelov. — Naj Hartner zagovarja Madjare, zagovarjamo tüdi mi njihove pravice, ali gda to dela, naj ne hujska i naj ne greši proti pravici, naj vzeme v pamet tüdi krivice, štere se Slovenskoj reči godijo na to i ono stran meje. I to je on tem bole dužen včiniti, ár svoje teške milijone ma Slovencom zahvaliti.
„M. Krajina“ i kuluk. V 3. št. piše te prle demokratski, zdaj radikalni list, se zna, oboje za „dobro plačo“ — ka poslanci naše stranke z kulukom hujštijo ljüdstvo. Šteri poslanec to dela? jeli nieden ne. Lepo popišejo ali razložijo zakon, kak se te glasi, ga obsodijo, gde je obsojenja Vreden i povejo njegove olejšave, Štere so oni spravili. Gde je to ,,drasČenje?" Vekše sramote si radikalna stranka ne mogla na glavo sipati, kak ravno z glasanjom kuluka. To ljüdstvo vidi, to ljüdstvo obsodi i neide k radikalom. To boli radikalni list, ka je roj brez vojske. Zato se zaletava v našo stranko. A mi se toga zaletavanja ne bojimo, ar sé pravica nema časa. bojati. — Radikali so sami prišli k našoj i Radičovoj pa muslimanske} stranki v Zagreb se pogájat. Mi nesmo je zvali. Oni so prišli, mi smo je prijeli kak poštene ljüdi i smo ne drügo zahtevali od njih, kak naj po pravici ravnajo orsag i se dale pogajajo z nami za autonomno. Podpisali so to, držali neso svojo reč. Moré potom pošteni človek več tem ljüdem vervati?/jeli ka ne! — I naš narod njim tüdi ne verje zvün par kolarov, ki pa iščejo ne radikalov, nego svoje dobičke. Gda ,,M. Krajina" trdi, ka je naša stranka stem, ka je zahtevala pravico v orsagi za autonomijo, pripomogla k kuluki, odkriva tiste stare rogle, šteri so, prle vsikdar pehali % vsako poštenost. Mi ponosno i z mirnov düšnem vestjov •lehko stopimo pred narod, ka smo njenoj obečali, za tisto smo tüdi delali z cele moči, se borili do zadnje kaple krvi i takši ostanemo i nadale.
„Szabadság“ je doveč postao. Zaročnica gospodičina „Istina“ je vmrla taki po zaročenji. Zrok smrti je, ka so gostje ne šteli nikših darov pošiljati za bodoče gostüvanje. Zaročnico so sprevodili na velikih radikalnih kočijaj, štere so küpili siromaški Madjari radikalom, gda so tej hodili njim zemljo prosit zaman. — Počiva v grobi „Szabadságova“ „Istina.“
Naša železnica se odpre letos 1. septembra. Tak je javo prometni minister pismeno narodnomi poslanci Jožefi Klekl na njuvo posredüvanje.
Na Martinišče je nabrao drüžban Vučko Ivan iz Sr. Bistrice na gostüvanji Törnar Andraša i Antolin Ane 'na Sr. Bistrici pri Antolin Ivani 65 Din. 50 par. Te dar je tem več vreden, ar je gostüvanje, čeravno jako dobro, ali malo bilo. Hvale vredni so tüdj goslarje, ka so svoj deo prepüstili dobromimahleni, ár na drügi den jütrnice neso pobirali. Goslarje so bili domači dečki tamborašje. — Čakano) od velikih gos-tüvanj pač od vsakoga tüdi èn mali spomenek na »Martinišče. “.'Vüpamo se, ka so se veseli svatje ne spozábili i se ne bodo z siromaške naše šolske mladine. Vse to je pa samo ponizna prošnja, ne zamerite nam.
Vmrla je v Črensovcih vrla 17 let stara deklička Salaj Mihala, hči Kala, v jetika Sprevoda se je vdeležilo dosta ljüdi, predvsem dekle pajdašice, štere so jo sprevodil na zadnjo pot. Naj počiva vu miri. Molimo za njo.
Bogojina. Najstarejša ženska naše fare je 22. januara zatisnola oči i to Horvat Orša iz Bogojine. Živela je 98 let. Vsem prijatelom i znancom jo priporačamo v pobožno molitev.
Nabiranje na »Martinišče* se razvija. Pole se prosijo i če bo boža vola, k vüzmi mo meli že celo Prekmurje vu tabori sv. Martina, ka njemi na čast postavim* v glavnom mesti naše lepe Slav. Krajine, t M. Soboti hiše za dijake z lepov prostornov kapelov. Prva ves, gde se je nabiranje organiziralo, so Žižki. Glavni nabirač je Žerdin Martin, trgovec; pomočnikov ma sedem. Prva *uma, štero so nabrali je 464 Din. 50 p. — V Črcnlovcih se tüdi lepo razvija organizacija. Glavni nabirateo je Ritlop Martin. Nabrao je 82 Din., njegov pomagač Čurič Martin pa 22 D. 75 D. Darüvali so nadale: Tkalec Katá G. Bistrica 10. Žemlič Frančiška Žetinci 20, Franc Gomilšek pleb. od Sr. Benedikta 10, intereša prišlo od 1. 1920. i 1921.—36.44, od 1. 1923.—96.36. 1. 1922.—62.30, ceh z Tišine pa dao 156 dinarov. — Bog plačaj. O le naprej.
Ogenj. Jan. 28. je v Trnji zgoro rušt na hiši i štalaj pri Sobočan Martini. Vsmilena srca priporočamo pomoči potrebnoga našega bližnjega.
Kraja. Kokoši so odnešene v Trnji pri Horvat Janoši i Marki, (Kovačov) i v Žižkih pri Škafar Ivani (Lipičov). Gda se zgrabijo že ednok ktirji tolvaje? Že je skrajni čas.
Pošta v Bogojini se odpre, če de zadosta prometa, zdaj en mesec v Dobrovniki za bogojansko bodoče pošto. Te odgovor so dobili na svojo vlogo g. narodni poslanec Klekl.
Vojaška godba v Dolnji Lendavi. V nedeljo se bo vršil v hotelu »Krona” ob 8. uri zvečer simfonični koncert vojaške godbe iz Ljubljane pod vodstvom kapelnika dr. Čerina. Znano je, do kake visoke umetniške stopnje je umel dr. čerin dvigniti svojo vojaško godbo, s katero prireja v Ljubljani povsem vspele simfonične koncerte, o katerih prinašajo časopisi laskave ocene. Nihče, ki ima umevanje za umetnost muzike, ne bo zamudil redke prilike, da se udeleži trga koncerta s prvovrstnim razporedom.
Država.
Potres v Dalmaciji. Zadnje dni so meli v Dalmaciji celo vrsto menši) potre-sov. V Šibeniki so samo v ednom dnevi čütili sedem potresnij sünkov. Škode je ne bilo, samo v Zlarini je spadnola v cerkvi z velba marmornata plošča (tabla). Na dobro srečo je bila cerkev prazna.
V peči zgoro. V soboto popoldne je körjač Centralne kürjave v beJgrajskom gledališči Mikloš Matkič spadno v peč i zgoro.
Velki požar. Iz Apatina poročajo, da je pogorela parnožaga, last g. Amona. Škodo cenijo na 6 milijonov koron.
Znoro je v zapori celjskoga sodišča vučiteljski pripravnik Stanko Šuler. Kda je paznik vstopo v njegovo celico, ga je vdaro v takšov močjov po glavi, da njemi je prebio teme. Šulera so z velkov težavov vkrotili i ga spravili v norišnico na Studenci pri Ljubljani.
Svet.
Papov dar gladüjočim v Nemčija. Papa je dovolo za gladajoče v Nemčiji 1,200 000 lir. poslao je zvün toga v Nemčijo 50.000 metrov platna i 50 hektolitrov olja za cerkvene potrebščine.
Prvi ženski fiškališ v Austriji. Dne 16. januara je v Beči položila vküp s svojim bratom fiškališki izpit gospa dr. Marijina Beth rojena Weisl. To je prva fiškališica v Austriji.
Dve leti vladanja Pija XI. Listi stavijo ob drügoj letnici vladanja njegove zaslüge, štere je pridobo s prizadevanjom, da bi pomiro svet, s podpiranjom i drügimi pripravami.
Dragoča v Franciji. Zadnje tjedne je začeo francoski frank jako naglo kapati. Posledica toga je, da cene naraščajo i tak nastoja dragoča. Ta je tak narasla, da je mela pred kratkim zveza strokovnij organizacij velko zborovanje proti njoj.
Domača politika.
Osebne dohodnine ne plača odsehmao, ki ma pét jezero dinarov dohodkov. Na predlog naše stranke je to sprejeo finančni odbor. Valá pa to samo za Slovenijo i Dalmacijo. Naša stranka) je zahtevala 20 jezero dinarov dohodkov, od šterih se ne bi plačala dohodnina, a radikali v to neso Šteli privoliti. Pa hvala Bogi, da jo bar nekelko povišali eksis-
tenčni minimum. Prle je bio 2500 Din., zdaj ednok tak veliki. Páli se par siromaš-kejših familij reši dače na osebno dohodnino.
Naš poslanik v Rimi Milojevič je odpozvan domo. Te gospod je od potnikov, ki so k nam potüvali, zahtevao, ka so v cirilici mogli prošnjo napisati, ar „Slovenije prej nega, nego obstoji samo srbski imperij.“
Odbore za razméjitev med Romunijov, za proučavanje zakonskoga predloga od poljedelske banke i polaganja vučitelskih izpitov začasnim vučitelom, je zvolo parlament.
Pogodbo z Italijov je podpisao Pašič v Rimi. Ž njim je prišeo v Rim tüdi minister dr. Ninčič.
Naj se v parlamenti hitro razpravlja od rapallske pogodbe, je predlagao dr Korošec. Predlog so podpisali z muslimani vred ešče demokrati. Radikali so proti glasali i ga preglasali. Za nevole i krivice Slovencov i Horvatov se oni male brigajo.
Gda sklenjava naša vlada pogodbo z Italijov? Radikalna srbska vlada se te pogodi z Italijov i te zroči toj horvacko Reko za stalno, sama se pa zadovolj z Barošom i z pristaniščom z arende pod talijanskov pazkov — pravimo te se Pogodi, gda je ltalija 1. na cesto vrgla skoro vse horvacko i Slovenske sodnike; 2) gda je Slovenskim kapucinom, frančiškanom i drügim dühovnikom, svojim državljanom — zapovedala, ka moro svoje kloŠtre, svoje fare zapüstiti, i ka . rojeni Talijani more predgati Slovencom, ki njihove materie reči niti ne razmijo; 3) gda je zaprla Slovenske i horvacke ljüdske šole; 4) gda je zaprla Slovenske Srednje šole; 5) gda je 'odstavila Slovenske župane; 6) gda je razpüstila Slovenska izobraževalna drüžtva (čitalnice, Orle, pevska drüštva itd.) — Slovenci i Horvatje samo še jokati smejo v Italiji i naša vláda za té naše trpine nema reči pri pogodbaj. Talijanom je dala pravice na zahtevo talijanske vlade, ki v našoj državi prebivajo, a na zahtevo Horvatov i Slovencov, da bi se zavzela za naše brate, ki so ostali v Italiji, radikalna vláda nema reči, ar nema srca Ona do Slovencov i Horvatov pozna samo edno zahtevo: plačaj!
Radičova stranka je od Radiča dobila dovolenje, ka sme iti v Belgrad. Je vüpanje, ka pride i te se vrže zdajšnja radikalna vlada.
Francozko posojilo v zneski 300 milijonov frankov je radikalna stranka zglasila. Naša stranka je proti glasala, ar nam mir trebe, ne pa orožje, boj, na koj je ta posoda od Francozov na drage intereše vzeta.
V Kmetijsko drüžbo je Pucelj—Hartnerva stranka teliko nerednosti i protizakonitosti spravila, ka jo notrašnji minister more dati preglednosti. Tak je sklenjeno na ministerskom sveti (tanači)
Svetovna politika.
Evropska politika, štero so Francozje preci zavozili, se začne počasi odmotovati. Zmaga delavske stranke pri angleških volitvaj je napravila, da so se dogodki hitro vršili. Na skrivno angleško komando so sklenole zvezo: taljanska država, na ednoj strani z našov, na drügoj strani s Španijov. Taljanje iščejo tüdi zvezo z Rusijov. Pa tüdi Francozje so sklenoli pogodbo s Čehoslovaki.
Angleško. Vlado je prevzela delavska stranka. Njeni voditeo Macdonald je ministerski predsednik. Politika se telko spremeni, da de skušala nova vlada popraviti verstveni položaj Evrope. Zato pa bo nova vlada Rusiji pa Nemškoj šla bole na roko. S tem ščejo rešiti glavno pitanje na Angleškom, to je dati delo miljonom brezposelnih delavcov. Delavska stranka ma tüdi v svojem programi, da bogatašje, grofje morajo dati deo svojega imanja na državo. Toga so se miljonarje zbojali, pa spravlajo svoje bogastvo v drüge države. Delavska stranka nede toga včasi terjala, pač pa počasi, kak je to navada angleških politikov, ki delajo počasi, a razumno.
4
NOVINE
3. februara 1924.
Prekmurski dijak.
Občni zbor društva „Dijaška kuhinja“ v Murski Soboti. V mesecu decembra l. l. se je vršil drüštveni občni zbor. Iz odborovega poročila je razvidno, da je imelo društvo od zadnjega občnega zbora, to je dne 22. dec. 1922. l. do 15. dec. 1923. l. dohodkov 29.706.66 Din, stroškov pa 26.397.84 Din. Na podporah se je razdelilo 1.733.80 Din. Za vezave knjig se je izdalo 1.649 Din. Glavne izdatke pa je imelo drüštvo pri nabavi učnih knjig za dijake soboške gimnazije, in Sicer 20.851.79 Din., od katerega zneska so dijak! plačali 10,977 Din., ostalo pa v znesku 9.974.79 Din. je moralo pokriti drüštvo. Lansko leto se je nabralo z nabiralnimi polami po vsem Prekmurju 4.498 75 Din., od tega v Murski Soboti sami 2.459.35 Din. Vsem, ki so šli društvu na roko in ga podpirali, izreka drüštvo svojo najlepšo zahvalo. Obenem pa prosi vse prijatelje učeče se mladine, da bi ga tudi nadalje podpirali. Knjige so se zelo podražile, zato še čakajo drüštvo velike na-1 ge, katerim bo moglo biti le teda] koš, če bó imelo Zadosti dohodkov. Za odbor Dr. M Robič tč. tajnik.
Zahvala. O Božičnih praznikih so se nabrali v korist in podporo prekmurske učeče se mladine sledeči zneski (v d narjih): v Bakovcih 150.50, Beltincih 225, Dolnji Bistrici 63.50 Gornji Bistrici 94, Srednji Bistrici 33.50, Bogojini 231.75 in ena srebrna krona, Bodoncih 420.50, Bratoncih 78.50, Bukovnici 50.50, Črensovcih 80, Dokležovju 36.25, Domanjševci^ 32.50, F.kš-lincih 100, Filovcih 65, Gančanih 14.50, Gorici 117, Gradišču 24 50, Ižakovcih 145, Križevcih 113, Krogu 235, Dolnji Lendavi 425.50, Lipi 138, Lipovcih 52, Martjancih 102, Melincih 103.25, Moravcih 37.75, Noršincih 50, Odrancih 158.25, Petancih 71 50, Petrovcih 225, Polani 20, Predanovci i Veščici 89, Puconcih 104, Gornji Radgoni 340, Radmožancih 26.50, Raklčanu 112 75, Renkovcih 116.50, Sebeborci 80, Sodišincih 1 M. Petrovcih 146, Tešanovcih 100, Tišiui 122, Tropovcih 57.75, Turnišču 170. 50, ostanek Sil-vestrovega večera v Dobrovnika 25. Vsem plemenitim darovateljem se prisrčno zahvaljuje in prosi za nadaljnjo jnaklonjenost odbor Dijaške kuhinje v M. Soboti. Rud. Pregelj zač. vodja gimnazije i tč. predsednik D. kuhinje.
V. katoličanskoga shoda.
III. Naše razmerje do pravoslavja.
V seji cerkveno — političnoga odseka so bile sprejete sledeče resolucije:
í. Krepko bomo branili pravice katoličanske cerkvi, nego Ogibali se bomo napadov na pravoslavje:
2. Naše ljüdstvo bomo v miroljübnom dühi včili od verskih razločkov s tem, da bomo širili miseo verskoga pomirenja krščanskih narodov.
3. Želemo, da bi mogli vküpno s pravoslavnimi državlani braniti vküpne navuke krščanske vere i poštenosti proti modernom! brezverstvi i razširjajočoj se nepoštenosti.
4. Katoličanski shod pozavla dühovnike i svetne šolane ljüdi, naj študirajo vzhodno cerkveno pitanje; v te namen naj se snovejo posebni tečaji.
IV. Mednarodna dotikanja med katoličani.
1. Slovenci zbrani na V. katoličanskom shodi izjavlajo, da nemrejo pozabiti, ka se je zgodilo s Slovenskim narodom pri sklenjavali mirovnih pogodbov tolažbo so njim le reči Benedikta XV., da »narodi ne mujrajo.”
2. Znajoči to, da je deo našega naroda po sili odtrgani od nas, apelira katoličanski shod na katoličane tistih držav, šterim so naši bratje politično pridrüženi, posebno na katoličane nemškoga i taljanskoga naroda, naj se z vsemi močmi potiüdijo, da se našim bratom pripoznajo v verskom, narodnostnom i šolskom pogledi tiste pravice, štere vživlejo sami i da se ravna z njimi na način, ki odgovarja ne samo navukom krščanstva, nego tüdi najpriprostejšim zahtevam pravičnosti.
3. Zato mora katoličanski shod z globokov bolečinov spreviditi, da so se proti Slo-venccm-katoličanom, Šteri so prišli poleg mirovnih pogodb v tühinske države, zvršila vnoga dejanja krivice i da segajo te krivice celo v cerkev.
Javno imenüje katoličanski shod kak takšo krivico na priliko:
a) da se Slovencom jemlejo v cerkvi predge i pesmi v slovenskom jeziki.
b) Da Slovenske dühovnike iz slüžbe spravijo i preženejo, ar neso tam rojeni, čiravno že desetletja delajo med našim ljüdstvcm.
c) Da so Slovenske kapucinare pregnali iz Gorice, kde so že stoletja slüžili v düšnöm
pastirstvi na zadovoljnost slovenskoga i taljanskoga prebivalstva i so bili po svojoj aldova-punoj delavnosti i nepristranosti Vseširom prilubljen!.
Takše i spodobne krivice katoličanski shod tem bole obžalüje, ar lehko kvarno vplivajo na versko osvedočenje katoličanov.
V. Mirovno gibanje i papeštvo.
1. Katoličanski shod glasi z vsov krepkcst-jőv, da ves nered med narodami {zvira iz trga, da je v mednarodni^ življenji stopo materialis-tični makiavelizem* na mesto Krščanskih zapovidi i dužnosti, Štere edino morejo dati trdní fundament za mirno i stalno vküpno življenje narodov.
2. Ar vala ista zapoved krščanske ljübezni za narode kak za posamične ljüdi, zato katoličani Želemo, da bi se po rečaj Benedikta XV. i Piusa XI. nastavila velka Svetovna drüžina mirü.
3. Kakti začetek takše mirovne zveze pozdravlamo Drüštvo narodov v Ženevi (Genf) i Želemo, da se spopuni tak, ka bo v istini drüžba vsega človečanstva, štera bo pripoznava^ nad sebom večne zapovidi bože.
4. Papeštvö kakti prva mcralna moč sveta, štera je že skoz 1600 let mirovna glasitelica tüdi nekatoličanski narodom, mora dobiti v Drüštvi narodov sebi prilično zastopstvo; ravno tak naj se jo pozove k vsem mednarodnim kongresom.
5. Ar je neodvisnost papóva na hasek celomi sveti, Želemo, da se rimsko pitanje** kem prle reši povolno i pravično v sporazumlenji svete stolice.
*) Machiavelli-jov navuk, da se v politiki vse slobodno dela, tüdi vmori nedužnoga, samo da se posreči.
**) Rimsko pitanja obstoji v tom, da se oslobodi papo, šteri so v Vatikani tak kak v zavzetništvl, ar so njim vse drügo vkicj vzeli.	'
Gospodarstvo.
Globoko obdelavanje ali oranje zemlje
Število prebivalstva na zemlji se neprestano vnoži, površina zemlje pa ostane vsikdar edna i ista. Zato se more vsikdar bole zemljá hasnovati, da nam da vekše dohodke.! to posebno pri našoj zemlji, Štera je po stoletnom pridelavao poljskih sadov že opešala.
Zemljo pomoremo z gnojenjom, ali kde je to mogoče, poleg gnojenja tüdi z globokim ob-delavanjom.
Prí globokom obdelavati spravimo .spodnje še neizčrpane tak rodovitne plasti zemlje na površje, da jih rastline lehko hranijo, se zna, da se moremo pred vsakokratnim globokim obdelavanjom prle osvedočiti od kakovosti t. j. od dobrote spodnjo zemeljskih plasti, Predno se odločimo za to delo. Zgodilo bi se lejko, da bi si s tem več škodili nego hasnili. Razumljivo je, da bomo spüstili globoko obdelavanje tam, kde se nahaja v spodnjih pisateli pred (šoder) ali čista nerodovitna zemla. Nasprotno pa bomo včinoli to tam, kde so spodnje plasti na hranilnih snovah bogate kak n. pr. naplavljena zemljá i. dr.
V globokoj zemlji se bodo korenine rastlin boljše razvija! e, ka bo melo za posledico, da se bo tüdi nadzemeljski deo rastline bole razvio i rodio več sada. Posebne važnosti je globoko obdelavanje zemlje v sülnih letaj; te so korenine v globočini pred stišavov bole občuvane, medtem kda se v plitvo] zemli največkrát posüšijo.
Globoko obdelavanje zemlje je velike vrednosti, posebno na bregaj Sühih íno sunčni] legaj, nej pa pripročljivo v močvarni nizkih ino zaprtih legaj i močvarnoj zemlji. V dničnoj, močvarnoj, težkoj zemlji bi prišle korenine pregloboko v zemljo, kde bi ne mele zadosta zraka ino bi zavolo toga začele gniliti. V nižavaj ino močnoj zemlji je zato globoko obdelavanje lejko naravnost škodljivo, če ne moremo zemlje prle dobro izsüšiti.	(Dale)
Cene silja doma.
Pšenica	100	kg.	K. 	1000—1200.—
Žito	„    „	„           1000.—
Ječmen	     „    „	„	900.—
Oves	„	„	„	    900.—
Kukorica	„	„	„	1000.—
Cene živine.
Govedina	1	kg.	K.	 100.—
Teletina	„	„	„	 120.—
Svinjsko	meso        „	„	„	100.—
Mast	„	„	„	180.—
Slanina	„	„	„	160.—
Zagrebečka borza dne 1. februara 1924.
Amerikanski dolar 1 dolar	K	338.—
Austrijska krona 100 K	K	48.50
Čeho-Slov. krona 1 K	K	10.—
20 kronski zlat	K	1280.—
Francoski franc 1 frank	K	16.20
Madjar. K 100 (nova em.)	K	1.—
Švic. fran. 1 fr.	K	60.20
Talijanske lire 1 lira	K	15.20
Zürich:
Dinar 100 Din.	Šv. frcs 6.60
Pošta.
Majcan J. Rankovci. M. Listi do hodili kak je bilo i je naznanjeno. V. N. M. Sobota. „Kaj je Müra šepetala“-ne je od Miroslava. Vsem. Novine kak smo pisali, stavimo vsem, ki meseca januara bar polovico naročnine ne plačajo. To se ne tiče širitelov i tistih, ki nam vsako leto redno plačajo. Te i sirote radi počakamo. Š. J. Küpšinci. Ne mogoče. Tak bi več dela bilo i bi se páli podragšale. H. P. Bratonci. Iz srca radi bi spunili vašo želo, ali ne poznamo pravil vašega drüštva. Ne vemo, ka šče drüštvo dosegnoti. To smo vam že itak povedali. — Bodi pa tüdi jasno povedano, ka ki tisto leto vüpa obhajati oslobodjenja spomin, gda so naši slovenski britje po krivdi zdajšnjega režima zročeni vu narodno smrt, ki se te vüpa veseliti, gda vsi pravi Slovenci jočejo, tisti nema ni pameti ni srca. Odložite slavnost. Büček E. Sotina. Izročili vašo tožbo. A. Škerget. Sp Senarsko. Dajte nam glas, štere Novine vam falijo i šteri Marijin List, ka vam jiva dopošljemo. Jerič I. Hrastje. Magdič so plačali za vas 25 Din., tak ste nam samo 5 Din., šče dužni na to leto. I. Lük. Domajinci. Dozdaj ešče nesmo dobili naročnine.
Sčista novi umetni mlin
na Müri v Gornjoj Radgoni se včasi oda i ma: 3 pare valikov, 1 par kamenja, 3 cilindre, mašin za pucanje grisa, mašin za pucanje zrnja, mašin za proso i drüge k tomi spadajoče stvari.
Mlin je na bregi i ma vsikdar zadosta vode obila dela i nosi več kak edna kmetija. Poleg je zidana hiša, velke grede, njiva po dogovori.
Dva tretjiva tala mlina koštata 1 miljon 250 jezero kron, hiža pa 450 jezero kron. Natančnejša pojasnila da
ALOJZ HIBLER, G. RADGONA
Velika prostorna zidana
HÜTA
z črepom pokrita v dobrom stani se oda pri posestnici Ivani Horvatič  pri sv. Križi
pri Lotmerki po primernoj ceni, tüdi več kišt za belice je tam za dobiti.
Oda se v Dolnjoj Lendavi
hrastov les
stoječi i posekani. Natančnejša pojasnila se dobijo v tiskarni
g. E. Balkanji v Dolnjoj Lendavi.
SLOVENSKA BANKA
podružnica Dolnja Lendava plača najbolje
dolarje in zlate peneze.
Podpirajte Novine!
Tisk: ERNEST BALKANYI Dolnja Lendava.