GLAS
LETO XXIV. ŠT. 38 (1148) / TRST, GORICA
ČETRTEK, 3. OKTOBRA 2019
NOVI
CENA 1,20 EVRA 
NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUŽITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996
SETTIMANALE
Poste Italiane S.p.a. - Spedizione in abbonamento postale
D.L. 353/2003 (conv. in L. 27/02/2004 n. 46)
art. 1, comma 1, NE/PD
ISSN 1124 – 6596
TAXE PERCUE - TASSA RISCOSSA
UFFICIO POSTALE GORIZIA - ITALY
Pogovor
Nadia Pavletič,
dolgoletna
lastnica trgovine
s sadjem in 
z zelenjavo, 
o ljubezni do
svojega poklica 16
Devin
V Lutkovnem
gledališču
Pristanišče se je
zasidrala prva
čarobna ladjica
in prinesla
pravljične zgodbe 11
Slovenija
Marijan Drobež
piše o slovenski
politični sceni in
tudi o perečem
problemu
podnebnih
sprememb 13
www.noviglas.eu
Okus
i ob m
eji 20
19! 
  Franka Žgavec
V novo kulturno
sezono!
POGOVOR 
  o poletnem
premoru se je
sezona 2019-
2020 Kulturne-ga
centra Lojze Bratuž v
Gorici začela ob
koncu avgusta s
tradicionalno
fotografsko razstavo.
V vodstvu kulturnega
hrama pa so že
zasnovali razvejeno,
ponudbo za mesece,
ki so pred nami. O
tem in še čem smo se pogovorili s predsednico
KC Lojze Bratuž, prof. Franko Žgavec.
Prva je bila napovedana koncertna sezona, ki
vsebuje kar pet velikih dogodkov že od 11. ok-
tobra dalje tja do Božiča …
/ str. 3
Danijel Devetak
P   ašo edinoslovenskosenatorko v
Rimu, prof. Tatjano
Rojc, smo zaprosili za
pogovor, pred vsem
zato, da nam pove,
kakšno je sta nje zdaj,
ko je v Italiji druga
Contejeva vlada, ki je
popolnoma razli čna
od prve; naša sena-
torka nam reč zdaj ni več v opoziciji, kot je bila prej.
Povejte nam, prosim, kakšna je razlika zdaj, kako
vi to občutite in kaj si nadejate v prihodnje.
Najprej naj povem, da je danes v vladi kar nekaj mi-
nistrov in sekretarjev, ki jih poznam in cenim in ki
so seznanjeni tudi s problematikami naše narodne
skupnosti.
/ str. 3
Jurij Paljk
N
Srebrni odbojkarji
  lovenci so na evropskem prvenstvu v odbojki
osvojili odlično drugo mesto. Pot do zlate ko-
lajne so žal preprečili Srbi, ki so slovenske od-
bojkarje premagali z rezultatom 3: 1. Veliki finale v
Parizu si je ogledalo več kot 4000 Slovencev. Srebrne
junake je v ponedeljek v Ljubljani sprejela množica
navijačev. Kljub izgubljenemu finalu je ta rezultat
za Slovenijo in odbojkarsko gibanje v državi sijajen!
S
Barbana
Oskrbo svetišča
na Barbani bodo
v kratkem
prevzeli redovniki
iz brazilske
benediktinske
kongregacije 3
  Tatjana Rojc
Skrbeti je treba
za skupno dobro!
POGOVOR 
Rekordni 
Svet okrog nas3. oktobra 20192
Povejmo na glas
Bomo zmogli več solidarnosti?
  87. letu je
26. sep-
tembra
2019 umrl nek-
danji francoski
predsednik Jac-
ques Chirac, de-
snosredinski
predsednik Fran-
cije med letoma
1995 in 2007.
“Predsednik Jac-
ques Chirac je
umrl mirno v
krogu svoje družine”, je potrdil
njegov zet Frederic Salat-Ba-
roux. V Franciji so po Chiracovi
V smrti za pone-deljek razglasi-li nacionalno
žalovanje, v
pariški cerkvi
Saint-Sulpice
pa je bila maša
zadušnica. V
Elizejski palači
so odprli tudi
žalno knjigo, v
katero se bo
mogoče vpisa-
ti do nedelje.
Chirac se je pred vrsto let
umaknil iz političnega življen-
ja. Že dalj časa se je vedelo, da
ima zdravstvene teža -
ve.
Za predsednika Franci-
je je bil izvoljen dva-
krat, leta 1995 in 2002.
Z 12 leti v Elizejski pa-
lači je postal predsed-
nik z drugim naj-
daljšim mandatom, za svojim
socialističnim predhodnikom
Francoisom Mitterandom.
V mednarodni skupnosti bo
Chirac ostal najbolj prepozna-
ven po svojem javnem naspro-
tovanju ZDA glede vojne v Ira-
ku leta 2003. Leta 2011 je bil
obsojen na pogojno dvoletno
zaporno kazen zaradi pone-
verb in zlorabe položaja.
Poleg predsedniškega položaja
je bil Chirac tudi dvakrat pre-
mier, med letoma 1974 in 1976
ter med letoma 1986 in 1988.
Med letoma 1977 in 1995 je bil
tudi župan rodnega Pariza.
Pod vodstvom ravnatelja bogoslovnega semenišča Petra Kokotca
Slovenski bogoslovci 
na obisku v zamejstvu
  vajset bo-
goslovcev
iz vse Slo-
venije je ob koncu
prejšnjega tedna
obiskalo Tržaško,
Goriško in Be-
nečijo. Spremljali
so jih trije duhov-
niki oz. vzgojitelji v
bogoslovnem se-
menišču v Ljublja-
ni, ravnatelj Pe-
ter Kokotec, spi-
ritual mag. Gre-
gor Celestina in
študijski prefekt
dr. Matjaž Ce-
larc.
Nedeljsko ju-
tranjo mašo v
cerkvi sv. Andre-
ja ap. v Štan-
drežu pri Gorici
so 29. septembra
vodili in s pet-
jem oblikovali
prav oni. Ravna-
telj, ki je vodil somaševanje, je
v homiliji med drugim dejal, da
so romali po naših krajih, da bi
pričevali, pa tudi da bi prejema-
li pričevanje, saj so v ljudeh, s
katerimi so se srečali, videli ve-
liko “vere, prizadevanj in kul-
turne srčnosti”. Število bogo-
slovcev ni pomembno, je pove-
dal; “pomembno je, kakšni bo-
mo mi kot kristjani in kot du-
hovniki”, “ali bomo res služab-
niki Božjemu ljudstvu v
oznanjevanju evangelija in po-
deljevanju svetih zakramentov”
in ali bodo z ljubeznijo širili
Božje kraljestvo. Knjige nas
učijo, “kako lahko en duhovnik
ali en laik s srčnostjo, močno
vero in pogledom, uprtim v Kri-
stusa, drži pokonci, živi in
ohranja vero, besedo in ljube-
zen, bogastvo v vrednotah, ki
ostanejo in nas popeljejo v
večnost”. To je kultura, ki izhaja
D
iz srca.
Ob koncu maše je
ravnatelj pozval
zbrane pri maši,
naj molijo za bogo-
slovce, za nove du-
hovne poklice, za
svoje duhovnike in
župnike. Po maši je
bilo v prostorih
bližnjega doma
Anton Gregorčič
srečanje z mladimi. Tik pred
tem je g. Kokotec (na mali sliki)
za naše bralce povedal, da so ra-
di spoznali kulturno in družbe-
no življenje v naših krajih.
Srečali so se z župnijskimi skup-
nostmi, obiskali različne kraje,
med drugim so v Redipulji mo-
lili za mir in sožitje med narodi.
Prek pričevanj ljudi, ki so jim
predstavili kulturno življenje,
so tudi spoznali, da v različnih
pokrajinah živimo ljudje, ki ni-
smo imeli enake zgodovine,
enake poti, enakih težav. V Be-
nečiji se jih je dotaknila zgodba
kaplana Martina Čedermaca,
na Goriškem skrb Slovencev, ki
si prizadevajo, da bi se ob meji
med sabo povezovali. Pomem-
bno je se družiti! Duhovniki
držijo pokonci jezik, kulturo,
vero, a tega je vse manj. Ta stiska
se močno čuti pri nas, nič manj
v Sloveniji. “Zato molimo in
prosimo, da bi se mladi odzvali.
Tudi sami dajmo zgled mladim,
da se tako ali drugače odzovejo
na Božji klic”!
Danijel D.
  ekaj držav Evropske unije z Nemčijo
in Francijo na čelu se je odločilo, da
se resneje loti migrantske politike, in
to predvsem v odnosu do Italije, ki je še vedno
bolj ali manj sama v soočenju s tem pojavom
velikanskih razsežnosti. To pomeni, da bi vse
evropske države prevzele večji delež spreje-
manja prebežnikov, kot ga prevzemajo ali ne
prevzemajo v tem trenutku. Očitno je končno
prodrlo spoznanje, da Evropska unija brez izra-
zitejše medsebojne solidarnosti nima trdne
prihodnosti, prodrla pa je nemara tudi ugoto-
vitev, da je solidarnost tista, brez katere ni do-
volj čvrstega veziva med njenimi državami
oziroma narodi. Ni dovolj in ne more biti do-
volj, da nas družita le ekonomija in skupna
valuta, v resnici je temeljna vez bodisi na ravni
osebnega bodisi na ravni kolektivnega, se pra-
vi državnega življenja, prav solidarnost. Šele z
njeno pomočjo je naš odnos do drugih plo-
den, ker je dobronameren, pozoren na težave
in stiske drugih, šele solidarnost ustvarja pri-
jetno skupno življenje, v katerem se vsi počuti-
jo varne, ker pač vedo, da niso sami, in jim bo
pomagano, kadar bodo nastopili težki dnevi.
Toda solidarnost zahteva tudi dejanja, brez de-
janj je pomoč šibka in prešibka in tako je po
novem nekaj držav zares pripravljenih prev-
zeti del bremena prebežnikov, ki v nemajhni
in v največji meri bremenijo Italijo. Prepričati
pa bo treba še druge države, in to nikakor ne
bo lahka naloga, saj sedanji odnos do migran-
tskega priliva ne dopušča opajanja z iluzijo,
kako se bo čut za solidarnost kar čez noč okre-
pil. V načrtu so namreč novi zidovi, medtem
ko nevladne organizacije poročajo, kako je
ravnanje z begunskimi prišleki vse prej kot hu-
mano in kako jim je marsikje odvzeta pravica
do azila, kar je groba kršitev dogovorjenih pra-
vil. Zato torej več humanosti in več solidar-
nosti, sicer bodo dvignile glavo skrajne politi-
ke, ki ne samo da bodo humanost in solidar-
nost zatirale, ampak bodo s tem rušile Evrop-
sko unijo, od katere se glasno in odkrito od-
daljujejo. In nekaj evropskih držav se je tudi
zaradi tega oddaljevanja odločilo dosti izrazi-
teje podpreti osamljeno Italijo, v kateri so ra-
zumljivo zrasle močne sile proti migrantom
in toliko bolj proti nesolidarni Evropi. Bomo
torej zmogli več solidarnosti? Še kako koristno
bi bilo za vse, ko bi jo poglobili, kajti brez so-
lidarnosti ni mirnega sožitja, brez solidarnosti
smo oropani najlepšega, kar lahko imamo,
oropani smo miru in prijateljstva z vsemi. Kaj-
ti solidarnost je dobrina vseh dobrin, druga
beseda za sočutje z drugimi in za sočutje dru-
gih do nas, in kadar je to sočutje živo, vsi skrbi-
jo za druge in ti drugi skrbijo za vse. In le v tej
smeri bi si morali prizadevati, le v tej smeri
res imamo prihodnost, vse ostalo je brezčut-
nost za vse, ki so ali smo v stiski, je boj človeka
za prevlado nad sočlovekom, je rušilni nemir
in je mržnja, je tema in je mrak in so ljubezni
zadane nove in nove rane in ni obzorja sve-
tlobe, ni smisla, ni sreče.
Janez Povše
N
Srečanje treh Mohorjevih družb v Ogleju
Skupne zamisli za
ožje sodelovanje
  Ogleju, kjer je Anton
Martin Slomšek po su-
gestiji Valentina Sta-
niča dobil navdih, da bi snu-
jočo se knjižno bratovščino
poimenoval po sv. Mohorju,
je bilo v četrtek, 26. septem-
bra, dopoldne srečanje treh
sestrskih Mohorjevih družb.
Uvodni pozdrav je izrekel
predsednik Goriške Mohorje-
ve družbe msgr. Renato Pod-
bersič, ki je med drugim opo-
V zoril prav na zgodovinski po-men tega kraja za širši prostor.V strnjenih poročilih so nato
odgovorna urednica in ravna-
teljica Celjske Mohorjeve
družbe Tanja Ozvatič, vodja
Celovške Mohorjeve založbe
in šolskega programa te usta-
nove Franc Kelih in predsed-
nik Goriške Mohorjeve družbe
msgr. Podbersič predstavili de-
lovanje v minuli sezoni. Boga-
ta je knjižna bera treh založb
in vloga, ki jo imajo tudi na
področju izobraževanja. Tudi
tokrat so se pogovorili o
možnih skupnih pobudah in
izdajah, saj skušajo prav s
skupnimi izdajami vedno zno-
va potrditi sestrsko poveza-
nost med sabo, čeprav ima
vsaka ustanova na svojem po-
dročju prav specifično vlogo.
Za prisotne mohorjane je bilo
posebno doživetje voden
ogled starodavne oglejske ba-
zilike. Umetnostni zgodovinar
in član ustanove, ki skrbi za
oglejsko baziliko, Saša Quinzi
je prisotnim osvetlil bogato
umetniško, teološko in alego-
rično sporočilo starodavne
oglejske matične Cerkve, ki je
odigrala še kako pomembno
vlogo pri evangelizaciji naših
starodavnih prednikov.
P. Ivan Bresciani, lectio divina
Slovensko pastoralno središče v Gorici
sporoča, da bo p. Ivan Bresciani, provincial
slovenske Družbe Jezusove in goriški rojak,
imel v prostorih doma Franc Močnik ob
cerkvi sv. Ivana v Gorici enkrat mesečno (v
glavnem na prvi petek) t. i. lectio divina.
Gre za “božje branje”, posebno vrsto
molitve oz. “hranjenja” z Božjo besedo, ki
izhaja iz cerkvene tradicije. Na srečanja so vabljeni vsi, ki si želijo
duhovne poglobitve. Prva lectio divina bo v petek, 4. oktobra 2019,
ob 20. uri. Kdor pride, naj s sabo prinese Sv. pismo. Toplo vabljeni!
Pri sv. Ivanu v Gorici
Srečanje odbornika Robertija s stranko SSk
O novi reformi
krajevnih uprav
  dbornik FJK Pierpaolo
Roberti se v zadnjih ted-
nih srečuje z raznimi
predstavniki oblasti na deželni
ravni predvsem zato, da bi jih
seznanil z idejami in spremem-
bami, ki jih ima na področju kra-
jevnih uprav. To je ključna tema-
tika, s katero se spoprije-
ma naša dežela, a tudi
naša slovenska skupnost,
odkar so ukinili pokraji-
ne. V tem sklopu se je
srečal tudi s predstavniki
SSk, ki so ga vabili na po-
govor v prostore Grudno-
ve hiše v Nabrežini. Sre -
čanja se je udeležilo lepo
število izvoljenih pred-
stavnikov stranke Sloven-
ska skupnost. Reforma
krajevnih uprav ne bo iz-
polnjena na hitro, pravi
odbornik, temveč po sklo-
O pih. Glavna vsebina reforme jeustanovitev organov, ki bi delo-vali med občino in deželo. Na-
domestili bi v bistvu delovanje
nekdanjih pokrajin oz. neuspeš -
nih medobčinskih teritorialnih
zvez UTI. To bi bila neka na-
dobčinska enota, ki bi se imeno-
vala Skupnost (Comunita'). Pri-
padnost tej Skupnosti bi bila ne-
obvezna. Ta Skupnost bi opra-
vljala dejavnosti, ki jih predvsem
male občine ne uspejo več izva-
jati zaradi pomanjkanja finan -
čnih sredstev oz. osebja. Kar je
zanimivo, je dodatek, ki bi ga od-
bornik vnesel na predlog SSk, in
sicer, da skupnost lahko sesta-
vljajo tudi občine, ki niso v ne-
posredni bližini. To bi bilo zelo
pozitivno predvsem za slovenske
občine, ki so oddaljene druga od
druge in bi se lahko združile v
skupnost, z drugimi slovenskimi.
Mednarodna politična scena: Pariz 
Umrl je nekdanji francoski
predsednik Jacques Chirac
Aktualno 3. oktobra 2019 3
  Pogovor: Franka Žgavec
Z novim elanom v novo
bogato kulturno sezono!
S 1. STRANI 
  ri načrtovanju glasbene
sezone se pri Kulturnem
centru Lojze Bratuž dobe-
sedno ne moremo izogniti zbo-
rovski glasbi. Zametki te žlaht-
ne oblike kulturnega dela na
Goriškem segajo v začetek
prejšnjega stoletja. Med fašiz-
mom se je petje ohranjalo samo
po cerkvah, po vojni pa so du-
hovniki, naši graditelji, verjeli
v poslanstvo slovenskega jezika
in kulture, začela se je zgodba
na Placuti, nadaljevala pa v Ka-
toliškem domu. Da je bilo v
vseh povojnih letih v okviru
ustanov in glasbene šole pose-
janega veliko dobrega semena,
govorijo krasni uspehi naših
otroških, mladinskih in odra-
slih pevskih zborov, ki segajo
po najvišjih nagradah na med-
narodnih tekmovanjih. Z ni-
zom glasbenih srečanj želimo
naš goriški prostor še obogatiti,
zato smo načrtovali pet koncer-
tov, na katerih je rdeča nit zbo-
rovska glasba, ki se prepleta
med profesionalnimi izvajalci
in ljubitelji. Tu gre za ljubitel-
jske izvajalce na zavidljivi ravni.
Pa še dve glasbeno-gledališki
predstavi imamo v programu,
prva bo prišla v goste poklicna
ekipa muzikala Cvetje v jeseni
v mesecu oktobru, decembra
pa bomo imeli domačo produk-
cijo, glasbeno-gledališko posta-
vitev Slovenskega božiča Matije
Tomca. Gre za pobudo Kultur-
nega centra, ki vsako leto pri-
pravlja božični koncert. Tokrat
bodo sodelovali domači igralci,
solisti in zborovski pevci. Orke-
stracijo glasbenega dela pripra-
vlja Patrick Quaggiato, režijo
smo zaupali Franku Žerjalu, di-
rigiral pa bo Hilarij Lavrenčič.
Kaj pa razstavna dejavnost?
Po vsakoletni fotografski razsta-
vi, ki se je končala 30. septem-
bra, imamo napovedano od-
prtje likovne razstave Ludvika
Pandurja, slikarja preobrazb in
misterija lastnih občutij. Gre za
razstavo, ki jo prirejamo v sode-
lovanju z galerijo Rika Deben-
jaka iz Kanala ob Soči v okviru
festivala Kogojevi dnevi. V me-
secu novembru bomo imeli v
naši sredini umetnika Rudija
Skočirja, ki je v našem prostoru
dobro poznan in priljubljen.
Ob obeh razstavah bo izšel tudi
ličen katalog. Januarja 2020 se
bodo v naši galeriji predstavili
tečajniki likovne šole, ki jo vodi
goriška slikarka Marina Legovi-
ni. Sledila bo dokumentarna
razstava Zveze slovenske kato-
P liške prosveteob 60-letnicinjenega delo-
vanja, za konec
sezone pa prire-
jamo skupinsko
razstavo kipar-
jev iz širšega go-
riškega prosto-
ra.
In gledališka,
za otroke in
odrasle?
Tudi med pobu-
dami gledališča
bi najprej rada
omenila pono-
vitev priljublje-
nega muzikala
Cvetje v jeseni,
ki je v Gorici
gostoval že leta
2016 in bo po-
novno na ogled
v nedeljo, 20.
oktobra, ob 17. uri za vse tiste
zamudnike, ki si te krasne pred-
stave še niso ogledali. Še pose-
bej se pa veselimo nedelje, 27.
oktobra, ko bo v veliki dvorani
premiera predstave Tina in
medvedja moč. Gre za resnično
zgodbo o najboljši slovenski
smučarki Tini Maze, ki jo je na-
pisal Primož Suhodolčan in je
bila izdana pri založbi Mladin-
ska knjiga. Tokrat bo zgodba,
ob prisotnosti Tine Maze,
zaživela na odru velike dvorane
Kulturnega centra Lojze Bratuž.
Vrtiljak, ki stopa v 23. leto, za
vrtce in osnovne šole bo tudi le-
tos razveseljeval vse otroke, ki
obiskujejo šolo s slovenskim
učnim jezikom. Na sporedu je
osem predstav z dvojno pono-
vitvijo. Prva je napovedana za
mesec oktober.
Odmevna so Srečanja pod li-
pami, ki jih prirejate v sode-
lovanju s Krožkom Anton
Gregorčič. Kdaj se bodo
začela? Ali lahko napoveste
tudi ime kakšnega gosta? Ali
tematike?
Prvo srečanje pod lipami je na-
povedano za četrtek, 3. oktobra,
ko bo v okviru socialnega tedna
večer posvečen pesniku Vladi-
mirju Truhlarju. Na večeru bo-
sta sodelovala umetnostni zgo-
dovinar Saša Quinzi in jezuit
Franc Kejžar. 10. oktobra bomo
imeli v gosteh Petra Hribarja,
nečaka pobitih na gradu
Strmol, o katerih je pisatelj Dra-
go Jančar napisal roman To noč
sem jo videl. Spoznali bomo
njegovo življenjsko zgodbo o
iskanju pravice in resnice ter o
premikih slovenske družbe. V
načrtih imamo še lepo število
zanimivih večerov, ki pa jih ter-
minsko urejamo.
Kako sodelujete z drugimi
kulturnimi domovi na Go-
riškem, na obeh straneh
državne meje?
Odprti smo za vsako obliko so-
delovanja s katerokoli ustanovo
tostran in onstran meje in to
smo že dokazali pri raznih
skupnih pobudah. Ob vseh po-
membnih priložnostih in
obletnicah se znamo dogovori-
ti in sodelovati.
Veliko je govor o Gorici/Novi
Gorici kot Evropskem mestu
kulture za leto 2025. Pred me-
seci smo svoje predloge pred-
stavili na goriški občini. Če bo
Evropska unija podprla pre-
dlog, bo vsaka ustanova pred
novimi izzivi in ponovno kra-
sna priložnost za skupno sode-
lovanje.
Center Bratuž je med to-
vrstnimi objekti na Go-
riškem zelo cenjen in prilju-
bljen. Boste še naprej imeli
odprta vrata tudi za italijan-
ske kulturne ali drugačne
ustanove?
Kulturni center Lojze Bratuž je
vsestransko kulturno, vzgojno,
izobraževalno, rekreativno in
športno središče ne samo za go-
riški, temveč tudi za širši kultur-
ni prostor, odprt vsem ljudem
dobre volje. Veselimo se vsake-
ga gosta, hvaležni smo vsem, ki
nam pomagajo, in vsem, ki nas
tako ali drugače spodbujajo pri
našem delu, kar nam vliva no-
vega elana.
  Pogovor: Tatjana Rojc
Skrbeti je treba za skupno
dobro!
S 1. STRANI 
  o predstavlja veliko
prednost, ki je s
prejšnjo vlado nismo
imeli, ker posebej njeni li-
gaški predstavniki niso imeli
nikakršnega posluha za potre-
be in vprašanja opozicije. Vla-
da se v tem trenutku spopada
z državnim proračunom, mi-
nistrstva pa še ne delajo s pol-
no paro, tako da je tudi parla-
mentarna dejavnost šele v po-
gonu. Ampak verjamem, da
bo v naslednjih mesecih vse
veliko manj naporno. Bo pa
tudi veliko dela.
Sami smo veseli predvsem
dejstva, da zdaj, ko vladata
Gibanje petih zvezd in De-
mokratska stranka, ni več
nenehnih vsakodnevnih
prerekanj, obtožb, ni več
zmerjanj in predvsem tudi
državna in zasebna javna
občila, medijske hiše, ne
dajejo besede samo vlad-
nim predstavnikom. Ima-
mo občutek, da se zadeve
umirjajo. Je tako?
Za zdaj je tako. Smo šele na
začetku, vendar upati je, da se
bo vzdušje medsebojnega dia-
loga ohranilo. Vladno večino
sestavljajo med seboj različne
sile, ki se pa zelo dobro zave-
dajo (zavedamo), da se zgolj s
propagando ne pride nika-
mor. Skrbeti je treba predv-
sem za skupno dobro, za pri-
marne potrebe ljudi, za socia-
lo, zdravstvo, šolo, za delovna
mesta, varnost. In seveda za
tvoren dialog z Evropo. Glede
medijev pa se mi zdi, da vlada
predvsem na zasebnih televi-
zijskih sporedih in v tisku pra-
va džungla. Tudi na državnih
omrežjih ni prave “par condi-
tio”.
Zavedamo se, da je prera-
no, a vseeno vas bomo
vprašali, kaj menite o Ren-
zijevem odhodu iz vrst De-
mokratske stranke in o pri-
hodnosti njegove nove
stranke. Mislite, da bo zares
držal besedo in bo podpiral
vlado, v kateri tudi sami so-
delujete?
Renzi je človek z izred-
no močno osebnostjo.
Čeprav je bil njegov
odhod iz Demokratske
stranke napovedan že
dalj časa, se mi zdi, da
je bila izbira trenutka
neprimerna. S svojo
politično izkušnjo se
zelo dobro zaveda, da
je podpora novi vladi
bistvena za državno
ravnovesje. V vladi je,
kot pravite, kar nekaj
osebnosti, ki so mu sledile pri
ustanovitvi njegove nove po-
litične skupine, ki na italijan-
sko politično sceno stopa v
delikatnem trenutku, upam
pa, da ne bo umanjkalo zdra-
ve pameti, saj je pomembno,
da nova vladna koalicija
državo utrdi pri njenih temel-
jnih potrebah in ne nazadnje
v njeni vlogi znotraj Evrope.
Prepričana sem, da je v tem
trenutku potrebno udejanjati
skupne cilje in da ni primer-
no osredotočati se na perso-
nalizme.
Znani ste kot umirjena ose-
ba, ki tudi na hude kritike
in žalitve vedno mirno od-
govarjate. Pa se vam ne zdi,
da bi bilo le lepše in bolj
T pošteno, čebi se tudi vnaši sredini
znali nor-
malno po-
govarjati,
četudi ima-
mo različna
stališča?
Zelo nerada
odgovarjam na
provokacije, ki
so same sebi
namen. V tem
letu in pol sem
doživela kar
nekaj grobih
žalitev, ki ni-
majo nobene
zveze z mojim
delom. Človek
se nekako spri-
jazni s psovka-
mi, ne sprijaz-
ni se pa z vul-
garnimi podtikanji in lažmi.
Kdor je javno izpostavljen, se
seveda zaveda, da se vsi ne
morejo strinjati z njegovimi
izbirami. Moti pa me, ko se
oglašajo tisti, ki zadev ne poz-
najo in bi želeli soliti pamet.
Sem človek dialoga, poslušam
in verjamem v odprto in
pošteno soočanje. Zame je na-
sprotnik nekdo, ki ne spoštuje
temeljnih vrednot posamez-
nika ali skupnosti, ki ne poz-
na etike. Zato uspeh vsakega
izmed nas doživljam kot
uspeh skupnosti, ki ji pripa-
dam. Kogar je drugačnega
prepričanja, še ne pomeni, da
dojemam kot sovražnika.
Občutek imamo, da se v
naši sredini veliko govori o
zajamčenem političnem
zastopstvu, a sami dobro vi-
dite, “kako rimski mlini
meljejo počasi”. Je po
vašem mnenju sploh
možno, da bi to dosegli?
Danes je politična slika zelo
kompleksna: če bo parlament
odobril krčenje števila parla-
mentarcev, bomo morali raz-
mišljati o možnosti, ki jo bo
nudil nov volilni zakon, ki še
ni osnovan. Zelo sem za-
skrbljena, kako bo z nami.
Sem pa prepričana, da bo tre-
ba upoštevati ustavno pravi-
co, mednarodne sporazume
in naš zaščitni zakon, ki nas
za zdaj delno ščitijo, in seveda
želje in potrebe naših ljudi, ki
jih podpira tudi naša matična
država. A italijanski sistem za-
jamčenega zastopstva za
manjšine za zdaj ne predvide-
va. To je velik problem.
Salvini je s svojo Ligo ved-
no prisegal na visoke tone,
na divjo politično igro, na
drzne in nevarne rešitve in
tak je tudi njegov poskus,
da bi z referendumom do-
segel spremembo volilnega
zakona. Vaše mnenje o
tem.
Salvini in vsa desnica zago-
varjata sistem, ki nima nič de-
mokratičnega, ki je protiusta-
ven, ki bi državo vodil vse bolj
proti enoumju, kar bi pome-
nilo, da bi umanjkali temelji
demokracije. To naj bo jasno
vsem. Temeljni zakon italijan-
ske republike ščiti pravice in
potrebe državljanov, garant
pa ostaja predsednik republi-
ke. In prav je, da tako tudi
ostane.
Kot kulturna oseba, ki si
vse življenje prizadeva za
dialog, pogovarjanje in do-
govarjanje ter demokra-
tično pluralnost, ste gotovo
zaskrbljeni, ko vidite, kako
se tudi pri nas obnašajo ne-
kateri politiki, ki na osebni
ravni govorijo čisto dru-
gače kot takrat, ko spreje-
majo odločitve. Zakaj je ta-
ko?
Lahko odgovarjam le zase: od
svojih prepričanj ne odsto-
pam. Svoja stališča povem na
glas, jasno in glasno. Tako so
me vzgojili doma, tako sem
odrasla. To je stvar vsakega
posameznika. Do danes so mi
ljudje javno in zasebno,
ustno in pisno potrdili,
da me podpirajo in da
cenijo, kar delam. In to
je zame najbolj dragoce-
no. Kdor pošteno misli
in pošteno dela, seveda
lahko zgreši. Obstaja pa
tisto temeljno etično
načelo poštenja, preko
katerega ne morem. Za
marsikoga pa je očitno
osebna računica bolj
pomembna.
Zakaj ste trdno in vedno
prepričani, da ima ta vlada
možnost, da vlada do kon-
ca mandata?
Ne bi trdila, da sem pre-
pričana, bolj bi rekla, da gre
za upanje, ki se snuje na zelo
racionalnih temeljih: ta vlada
je nastala v zelo kritičnem tre-
nutku, ko je državi pretila ne-
varnost, da bi umanjkal de-
mokratični temelj, da bi bil iz-
ničen pomen parlamenta.
Čez dve leti bomo volili nove-
ga predsednika republike, ker
se bo predsedniku Mattarelli
iztekel mandat. V interesu
države je, da ohranjamo čim
večjo pluralnost in da ostane-
mo trdno zasidrani v demo-
kratičnem sistemu.
Najlepša hvala za pogovor!
Trije redovniki iz brazilske benediktinske kongrega-
cije (Congregaçao benedectina do Brasil), ki spada
pod priorat sv. Štefana v Bologni in je nekaj let pri-
sotna tudi v Italiji, bodo kmalu prevzeli pastoralno
skrb Marijinega svetišča na Barbani v Gradeški lagu-
ni. V prisotnosti treh redovnikov - p. Benedetta, br.
Cirilla in br. Estefana - je 1. oktobra opoldne to naz-
nanil goriški nadškof msgr. Carlo Redaelli.
Frančiškanski bratje bodo namreč v kratkem zapustili
otok, kjer so minoriti sprejemali romarje vse od leta
1901. Ker so v zgodovini benediktinci že bili prisotni
na Barbani, gre pravzaprav za nekako vrnitev, je pou-
daril nadškof. Dva brata bosta prisotna že sredi okto-
bra, uradno pa bodo prevzeli svetišče 6. januarja
2020. Novo poslanstvo sprejemajo v skladu s svojo
duhovnostjo (“moli in delaj”), z velikim veseljem, je
dejal p. Benedetto, “kot vdova, ki z vsem srcem po-
nuja svojo revščino, vse, kar ima”.
Oskrbo svetišča na Barbani bodo prevzeli benediktinci
Foto dd
V interesu države je, 
da ohranjamo čim večjo 
pluralnost in da ostanemo
trdno zasidrani 
v demokratičnem 
sistemu.
Kristjani in družba3. oktobra 20194
  nedeljo, 15. 9. 2019,
se je v cerkvi svetega
Štefana v Solkanu
darovala sveta maša za po-
kojnega Radovana Kokošar-
ja (1966-2019).
Prezgodaj preminuli diri-
gent, organist, skladatelj in
aranžer je bil solkanski ro-
jak in naš glasbeni sopot-
nik.
Naše pevsko sobivanje je
trajalo leta, saj je Radovan
na kor začel prihajati že v
srednji šoli in z nami ostal,
vse dokler se ni odselil v
Medano.
Lepi in glasbeno bogati časi.
Solkanski pevci smo ob tej pri-
ložnosti medse povabili tudi
V
cerkvene pevce iz Medane, da
smo skupaj prepevali, povezani
z glasovi in s srci.
Posebej čuteče in pomenljivo
Pričevanje turinskega prta
Turinski mrtvaški prt ali Sindon je stkan iz
platna in ga hranijo v stolnici v Turinu. Dolg
je 4,36 m. in širok 1,10 m. Zgodovina Prta je
povezana z Jeruzalemom, leta 525 ga najdemo
v Edesi, leta 944 je v Carigradu izpostavljen v
češčenje vsak petek. Ko so leta 1204 križarji
oropali mesto, se je znašel v Atenah in potem
v Franciji. Leta 1356 je križarski vitez izročil
Prt kanonikom v Lireyju. Leta 1453 je bil Prt
darovan savojskim knezom v Chamberyju.
Emanuele Filiberto ga je leta 1578 prenesel v
Turin.
Ker se odtis telesa zelo slabo razloči in so osta-
la močna znamenja, ki jih je pustil požar, so
dolga stoletja imeli Prt za ne preveč verodo-
stojno relikvijo. Do preobrata je prišlo leta
1898, ko ga je Secondo Pia fotografiral in pri
razvijanju negativa prišel do presenetljive ugo-
tovitve, da je podoba obraza in telesa na nega-
tivu veliko bolj razločna kot na Prtu. Podoba
na Prtu kaže bradatega moškega srednjih let,
ki je bil pred smrtjo hudo mučen. Desna po-
lovica obraza ima večje število poškodb. Nos je
otekel na vrhnjem delu in na vrhu konice,
medtem ko je na sredini rana. Okrog zgornje-
ga dela glave so sledi trnjev, tudi lasje so bili
precej okrvavljeni. Desna stran prsnega koša je
prebodena z ostrim predmetom, na nogah in
rokah so vidna znamenja žebljev.
Prt je postal zanimiv za strokovnjake, obdelali
so nejasni del okrog oči in ugotovili, da je
imel pokojnik kovanec na vsakem očesu. Ko-
vanec na desnem očesu so kovali samo v Jeru-
zalemu med leti 29 in 30. Leta 1988 so iz roba
Prta vzeli nekaj vzorcev za raziskavo starosti
tkanine. Analiza z ogljikom 14 je potekala na
treh krajih in pokazala, da je bil nastanek Prta
v času med 1260 in 1390. Prt torej ne more bi-
ti pristen. Vendar so temu sledili ugovori, da
so bili vzorci vzeti iz roba Prta, ki je bil dodan
po požaru 1543. Postavilo se je tudi vprašanje,
kako bi mogel nekdo ponarediti to podobo,
saj se s prostim očesom niti ne vidijo njeni
obrisi.
Nemški fizik Oswald Scheuermann je leta
1983 odkril desno od lica obrise krizanteme.
Prav tako desno od lica je opazil odtise cvetov
nizkega grmičevja (cistus creticus) , ki raste na
sredozemski obali in v bližini Jeruzalema. Ne-
davno so na Prtu odkrili cvetove egiptovske
kapre, ki cvetijo samo en dan, tako da je mo-
goče izračunati, kdaj so bili utrgani. Cvetje, ki
so ga dali skupaj s pokojnikom v mrtvaški Prt,
naj bi se vtisnilo na platno najkasneje v ju-
tranjih urah 9. aprila leta 30.
Na začetku leta 2000 je švicarska strokovnja-
kinja za tkanine Mechthild Flury-Lemberg po-
stavila tezo, da Prt verjetno izhaja iz starega
židovskega področja, ker ima značilni obrobni
šiv, ki so ga našli tudi na tkaninah iz prvega
stoletja na področju Mrtvega morja in utrdbe
Masada. Nedavno raziskani prtiček, ki je bil na
pokojnikovi glavi, ima odtise krvne skupine
AB, katero najdemo tudi na Svetem prtu.
Na kongresu 2017 v kraju Pasco v Združenih
državah so predstavili raziskavo, ki so jo izve-
dli v Padovi, kjer so ugotovili, da se je moralo
zgoditi določeno usmerjeno sevanje, ne-
kakšen električni izpust, ki je povzročil, da je
barva madežev krvi ostala bolj rdeča in trajna.
Kardiolog Pietro Pescetelli je postavil hipote-
zo, da je zadnji krik na križu ter pritekanje krvi
in vode iz tega telesa mogoče razumeti le v po-
vezavi z infarktom, ki je povzročil, da je počilo
srce in je prišlo do zalitja osrčnika. Znanstve-
nik Arnaud-Aaron Upinsky je pri proučevanju
krast pri mrtvecu prišel do spoznanja, da se je
zgodila izredna dematerializacija pokojnika,
kar pomeni, da je telo pokojnika izginilo, pre-
den je začelo razpadati, in ni poškodovalo
krvavih krast, niti konopljinih ali lanenih niti
na Prtu. Raziskovanje bo šlo še naprej, ob Tu-
rinskem prtu se povezujeta znanost in vera,
kar kaže na nove čase sodelovanja. Jezusova
smrt povezuje, kar je napovedal, preden se je
poslovil: “in ko bom povzdignjen z zemlje,
bom vse pritegnil k sebi”.  (Jn 12, 32)
ZAKAJ PRAV JEZUS? (85) PRIMOŽ KREČIČ
SVETA GORA
Življenje se je počasi ustalilo, a pojavile so se dru-
ge, nepredvidene težave. Zaradi spremenjenih
državnih meja po prvi svetovni vojni so leta 1924
na Sveto Goro prišli italijanski frančiškani. Ljud-
je, ki so prihajali na Goro, se zdaj niso več znašli,
saj zaradi neznanja jezika niso mogli opravljati
niti najbolj nujnih verskih dolžnosti. Pozneje so
se razmere nekoliko izboljšale. Na Sveto Goro je
prišel slovenski frančiškan, pa tudi
nekateri italijanski patri so se vsaj za
silo naučili slovenščine.
Slovesen trenutek je Sveta Gora zno-
va doživela junija 1939, ko so obha-
jali 400-letnico prikazovanja. Slove-
snosti so potekale v goriški stolnici,
kamor so ob tej priložnosti prinesli
Marijino podobo. Prihod Svetogor-
ske Kraljice v mesto je bil pravo zma-
goslavje in prav tako Njena vrnitev
na Sveto Goro.
Pred vrati pa je že stala nova huda
preizkušnja: druga svetovna vojna,
priča novega trpljenja in solz ljudi.
Svetogorska Božja Mati je leta 1943
znova, tokrat že tretjič, nastopila pot
izgnanstva.
Svetogorska bazilika v drugi svetovni
vojni ni bila
poškodovana,
čeprav je to bilo v
načrtu, ki bi ga bi-
li morali izpeljati
29. aprila 1945.
Lahko rečemo, da je omenjeni načrt, čeprav do
potankosti izdelan, po čudežu izpodletel.
Gospod Ciril Metod Cej, danes župnik v Štanjelu
in Kobjeglavi, v svoji knjigi Tebi, milostna Sveto-
gorska Kraljica, navaja odlomek, ki ga je gospod
Tone Lotrič, eden izmed udeležencev
teh vojnih dogodkov, objavil v svoji
knjigi Škofjeloški odred, Ljubljana
1971, str. 293-296. Odlomek z naslo-
vom Kako je bilo Sveti Gori prizanese-
no je gospod Lotrič leta 1989 poslal
Družini (št. 25, st. 6) s pripisom:
“To sem poslal v dopolnilo letošnjih
šmarnic. Dodajam pa še to, da nas je
bilo takrat v odredu veliko takih, ki
smo se skozi vso vojno za življenje pri-
poročali Materi Božji, in prepričan
sem, da smo bili obvarovani tudi ob
tem zadnjem najnevarnejšem podvi-
gu”.
Gospod Ciril Metod Cej v svoji, že
omenjeni knjigi Tebi, Milostna Sveto-
gorska Kraljica navaja omenjeni odlo-
mek v Prilogi št. II:
“Zvečer je prišlo povelje štaba IX. Korpusa, naj se
odred 29. aprila (1945) zjutraj premakne v Grgar
in od tam naprej čez Preval v Solkan pri Gorici.
Borci so zgodaj
odšli k počitku, ker
so jim njihovi ko-
mandirji sporočili,
da jih naslednji
dan čakajo težke in
pomembne vojaške
akcije in da bodo
zjutraj že ugledali
Gorico. Štab odre-
da je bil celo noč
na nogah in je
proučeval povelje
štaba XI. Korpusa
ter s poznavalci te-
rena delal načrte za
izvedbo najtežje ak-
cije, ki so jo kdaj
zaupali odredu.
Naloga odreda je
bila, da tega dne
napade utrdbe na
Sveti Gori pri Gori-
ci.
/ dalje
NA BOŽJO POT PO EVROPI SEM IN TJA (85) Mariza Perat
Svetogorska bazilika
Marija begunka s
Sinom zapušča
Sveto Goro (Tone
Kralj)
Misel za 27. nedeljo med letom
“Moč od zgoraj”
  edelja, ki jo obhajamo,
je rožnovenska nedelja,
ves mesec oktober pa je
mesec rožnega venca. Zelo tesna
je povezava med prošnjo
apostolov po pomnožitvi vere in
s stalnim pravilom zahodne
misli, da mora človek spoznati
samega sebe. Apostoli se v
ponižnosti in v realnem pogledu
nase zavedajo, da sami po sebi
niso dovolj močni, temveč so
šibki. Ni samo vera tista, ki je
šibka (še trše so Kristusove
besede v Mt 17,20), temveč vse
naše vrline. Zato pa
potrebujemo pomoč od zgoraj,
da bi bili močnejši od tistega,
kar smo že po naravi. Sam
Gospod nam tako govori, da
potrebujemo njegovo milost,
kakor nam poroča blaženi
apostol Pavel (2 Kor 12,9).
Človek, ki se tako v ponižnosti
in realnem pogledu zaveda svoje
šibkosti, pa se potem vseeno
zaveda, kako je v sodelovanju z
Božjo milostjo neverjetno
močan in krepak (2 Kor 12,10).
Eksorcist Ripperger pravi, da se
hudobnež vedno boji
duhovnika, ker je tako, kakor bi
za njim stal neke vrste “King
Kong”, da je torej v resnici ravno
nasprotno od tistega, kar vidimo
v filmu “Eksorcist”, kjer je
izganjalec ves plašen. Podobno
velja za vsakega kristjana, ki se v
zavesti svoje šibkosti navezuje na
Gospoda, na Devico Marijo,
N angele in svetnike, da je v tejnavezi neverjetno močan. Našanebeška Mati Marija nima
zaman naziva “Pomoč
kristjanov”, ker prihaja na
pomoč svojim otrokom, kar lepo
govorijo tudi njej namenjene
molitve (Pod tvoje varstvo,
Spomni se, Pozdravljena,
Kraljica...). Učenci se torej še
kako zavedajo, kako življenje po
Gospodovih zapovedih presega
njihove človeške sposobnosti,
zato pokažejo, kako potrebna je
človeku vera. To res ima vsak
človek že kot neko človeško
vrlino, kot naravno vero, vendar
pa potrebujemo še nadnaravno,
presežno vero. V samo človeški
veri namreč gre bolj za neke
vrste medsebojno zaupanje,
nadnaravna vera, ki je pa Božja
milost, je zmožna še ogromno
več, kakor Jezus lepo pove v
svojem odgovoru učencem. Tudi
Kristusov učenec v sodelovanju s
tem milostnim darom, ki mu ga
vlije Božji Sveti Duh, zmore
marsikaj, zato pa Gospod po
preroku Izaiju pravi, naj si
izprosimo znamenj od njega.
Ahab v lažni ponižnosti tega ni
želel, v resnici pa je bil poln
napuha in ponosa kakor
marsikateri človek, ki je
prepričan, da bo kar sam, s
svojimi lastnimi močmi prišel
do rešitve problema. Evangelij
nas uči ravno obratno, da
moramo v molitvi prositi. Zato
ni dovolj samo naravna vzgoja,
kakor nekateri predlagajo po
tečajih za krst, temveč mora biti
vzgoja še toliko bolj nadnaravna.
Človeška narava je žal padla
narava. V resnici ji ni lastno to,
da greši, dela zlo in podobno, a
vendar jo ravno to zaznamuje od
tistega usodnega padca naprej.
Molitveno in zakramentalno
življenje je zato za nas nujno
potrebno. Vzgoja zato ni v
učenju bontona, temveč v
učenju odnosa s presežnim
svetom, v tem, kako prejemati
Božjo milost, kjer v končni meri
prejemamo Boga samega, sami
pa postajamo njemu podobni,
če velja, da smo tisto, s čimer se
hranimo. Zato se ni dovolj
naučiti na hitro zmoliti Sveti
angel, ostalega pa nič, temveč je
ključno, da vselej iščemo to
Božjo milost, ki je samo Božje
življenje, da bi na tem svetu ne
samo bivali, temveč res dejansko
živeli, živeli v polnosti in bili
jasno namenjeni proti
Jeruzalemu, tistemu nebeškemu.
Lahko seveda prepustimo, da
nas vzgajajo drugi, pa naj bodo
to mediji, država in še kdo,
vendar nas gotovo ne bodo
vzgojili v krepke ljudi, temveč v
slabiče, saj nas učijo, da smo
dobri, kakršni smo, da ne
potrebujemo Boga za
uresničenje, da bomo srečnejši,
če bomo živeli nasprotno z
evangelijem. Zato smo
povabljeni, da se hranimo z
molitvijo, Božjo besedo in
seveda s svetimi zakramenti, ko
Bog sam pride k nam. Tako
bomo res živeli v polnosti.
Andrej Vončina
V nedeljo, 6. oktobra, bodo v Podgori počastili
Rožnovensko Mater Božjo. Ob 9.00 bo sv. maša,
pri kateri bo pel cerkveni pevski zbor, ob 14.30
molitev rožnega venca, ob 15.00 pa procesija po
vasi. Tudi letos bo ob prazniku tekmovanje v pripravi
podgorskih štrukljev. Zamisel se je porodila v
društvu lansko leto, ko so prvič obudili staro tradicijo
cvrtja podgorskih štrukljev. Vsi sladkosnedi so
vabljeni na degustacijo in na glasovanje najboljšega
štruklja in štrudelja. Pokušnja in ocenjevanje bosta
po maši pred cerkvijo, nagrajevanje pa po procesiji.
Letos bo možen vpis v dve kategoriji: v prvo spadajo
štruklji, pripravljeni po lastnem okusu, v drugo pa
po tradicionalnem podgorskem receptu. Prijavite
se lahko do 5. oktobra. Sladice lahko prinesete v
nedeljo, 6. oktobra, od 8. do 9. ure.
Za prijavo in dodatne informacije:
info.pdpodgora@gmail.com; 
David: 3470304861; Daniel: 3466976847
Pravila: Udeleženec se lahko preizkusi v pripravi
podgorskega štruklja (1. kategorija) po receptu
in/ali štrudelja (2. kategorija). Dovoljena je le ena
sladica na kategorijo.
Podgorski štruklji
Sestavine
Testo: 1 kg moke, 2 jajci, 1 rumenjak, 200 g
sladkorja, 200 g masla, 1/2 limona, 1 kozarec
mešanice vina, ruma in maraskina.
Nadev: 500 g rozin, 200 g orehov, 100 g mandljev,
100 g lešnikov, 500 g sladkorja, 1/2 l vode,
limonina in pomarančna lupina.
Postopek
Testo: na desko presejemo moko, v sredini
naredimo jamico in dodamo ostale sestavine.
Mesimo testo, dokler ne postane rahlo. Pustimo ga
počivati 30 minut, nato ga razvaljamo, postati mora
zelo tanko. Premažemo ga z jajcem in ga zrežemo
na kvadratke. Na vsak kvadratek damo nadev z
žličko. Nadev: sladkor, vodo, l imonino in
pomarančno lupino kuhamo 30 minut. Ko se
sladkor stopi, dodamo druge sestavine, ki smo jih
že pred kuhanjem zmleli z mešalnikom, in jih
kuhamo približno 15 minut. Nadev pustimo, da se
ohladi, nato dodamo rozine.
Štruklje cvremo nekaj minut v arašidovem olju. Ko
zarumenijo, so pripravljeni.
Podgora / Tradicionalni praznik
smo poskušali prebirati in od-
peti note “Maše za deški glas in
mešani zbor”, ki je Radovanovo
delo.
Za orglami je sedela Uršula Be-
lingar, dirigirala pa naša zboro-
vodkinja Milena Prinčič.
Mladi glasovi so blago
odzvanjali v cerkveni
prostor, kar je še pose-
bej obogatilo začetek
katehetskega leta.
Radovan je med dru-
gim napisal marsika-
tero delo za bogo-
služno petje, posebno
mesto pa gotovo zav-
zema maša, ki jo je
zložil za novo mašo v
Solkanu leta 1999.
Dragi Radovan, vse to
globoko cenimo in
smo neizmerno hva-
ležni.
Tvoje note ostajajo med nami
tudi za naslednje rodove!
Hvala za vse in počivaj v miru.
MTD
Radovan za orglami za novo mašo v
Solkanu l. 1999 (foto Pavšič-Zavadlav)
  Slovo od glasbenika
Sveta maša za pokojnega
Radovana Kokošarja
SOLKAN 
Kristjani in družba 3. oktobra 2019 5
Ponovno v Etiopiji (1)
Kratek obisk Adis Abebe,
potem let v mesto Makelle
  z Benina me je letalo
odpeljalo v Etiopijo. Sestre
iz Cotonouja in Allada so
poskrbele, da sem s seboj
odpeljala poln kovček
ananasov, plastenk s prahom iz
listov baobaba (z
njim pripravljajo
okusno beninsko
“cedevito”, polno
mineralov),
oreškov, kašic in
drobnih
prigrizkov v stilu
naših slanih ribic,
bobi palčk in
prestic. Šivilja
Pulcherie je za
deset najmlajših
deklic iz
sirotišnice v
etiopskem mestu
Kobbo, kamor
sem bila
namenjena, sešila
oblekice iz živo
pisanega blaga, ki
sem ga našla na
odprti tržnici v
Allada. Tako
otovorjena še z
drugimi darili, ki
sem jih prinesla iz
Slovenije, in s
svojo vrečo oblek
in zdravil sem pristala na
letališču v Adis Abebi. Med
letom sem se z nasmeškom
spominjala patra kapucina iz
radijske postaje blizu Allada, ki
se je, ko sem mu povedala, da
se odpravljam še v Etiopijo,
pošalil: “Oh, alors vous faite
une trans-africaine”? Benin in
Etiopija sta skoraj na isti
zemljepisni širini, le
premaknila sem se iz zahodne
Afrike na vzhod, na Afriški rog.
Na letališče v Adis Abebi sta me
prišli iskat sestra Nigisti starejša
in sestra Tsehaitu. Sestre v
skupnosti Bole so me bile
vesele. Prav tako tudi Mebrehit,
hišna pomočnica in prijazni
vratar. Zdela sta se mi srečno
I zaljubljena, Mebrehit pa malobolj okrogla … Pri kosilu me jeprovincialka, sestra Abrehet,
vprašala, kakšen načrt imam
tokrat. Povedala sem ji, da bi
rada šla v Kobbo. Z nami je pri
mizi sedel tudi mlad italijanski
študent, ki se je od tam
ravnokar vračal. S sestrami se je
pogovarjal sproščeno in
domače. Izvedela sem, da v
Rimu študira umetnostno
zgodovino, v Kobbu pa je sestri
Brikti pomagal na kmetiji. Te
dni se bo vrnil nazaj domov.
Veselil se je srečanja z
domačimi in prijatelji.
Naslednji dan sva se s sestro
Tsehaitu odpravili v agencijo
kupit letalsko karto za Makelle.
Opazila sem, da so v bližini
letališča dokončali lep nov
hotel, popravili nekaj cest in
naredili eno novo, počistili
nekaj ulic v četrti Bole …
Popoldan sem šla sama pohajat
po mestu. V bistvu sem iskala
Biteush, deklico, ki sem jo
spoznala prejšnje leto, ko sem
prvič obiskala Etiopijo. Plazila
se je po vseh štirih po prašni
ulici, na kateri je mrgolelo ljudi
in avtomobilov, in
prosila za kak birr.
Takrat sem sestro
Letegebriel prosila,
da sva skupaj stopili
do nje. Bila je
nezaupljiva in
plašna. Sestri
Letegebriel je kasneje
uspelo izvedeti njeno
zgodbo. Rodila se je
zdrava, a je v ranem
otroštvu zbolela za
poliomelitisom, saj
cepiva za to bolezen
v Etiopiji ni. Ko je
njena mama to
videla, se ji je
zmešalo od hudega.
Take otroke, kot je
Biteush, na
podeželju skrivajo
doma, saj verjamejo,
da je družino zadela
božja kazen. Biteush
je imela srečo. K sebi
jo je vzela teta, ki živi
skupaj z možem in
majhnim otročkom
v skromni baraki v Adis Abebi.
Biteush so vsak dan peljali v
mesto, kjer je na ulicah s
prosjačenjem pomagala
preživeti družini. S sestro
Letegebriel sva ji kupili rabljen
voziček, da se je lažje
premikala. Biteush tistega dne
nisem našla. Na mojo žalost pa
je na ulici blizu križišča še
vedno prosjačila majhna slepa
deklica v strgani obleki rjave
barve. Stegovala je roko, da so
žvenketali kovančki v njeni
dlani in na glas vpila, da bi jo
kdo slišal in se je usmilil … Na
vogalu ulice, kjer živijo sestre,
sem odkrila majhno knjigarno.
Med knjigami na policah sem
našla tudi Dnevnik Ane Frank v
amharščini. Na eni od polic so
bile zložene rabljene knjige po
znižani ceni, a bile so za odrasle
in v angleškem jeziku.
Prodajalka mi je pomagala
izbrati nekaj poučnih
ilustriranih knjig za otroke v
amharščini, odkrila sem tudi
etiopske pravljice v angleščini,
ilustriran učbenik za učenje
angleščine in knjigo za otroke z
zgodbico o dečku z downovim
sindromom. “Ta bo za Lidijo”,
sem si rekla, “pa tudi za druge
deklice in sestre, da bodo lažje
razumele, zakaj je Lidija
poseben otrok, in temu
primerno ravnale z njo”. Kako
so bile deklice v Kobbu vesele
knjig! Razen šolskih učbenikov
namreč drugih knjig nimajo …
Vsak popoldan so se zbrale na
terasi pred mojo sobo in
organizirale “bralni krožek”.
Kot so navajene iz šole, je ena
od njih sedla na stol, glasno
brala iz knjige, tu in tam
pokazala ilustracije, druge pa so
glasno ponavljale za njo, kar so
slišale. Včasih pa so sedele ali
ležale na tleh in brale vsaka
zase. A zdaj malo prehitevam …
Z letala iz Adis Abebe do mesta
na severu, Makelle, sem
ponovno lahko občudovala
razgibano pokrajino, terase,
griče, gore, kanjone in med
redkim drevjem raztresene
majhne okrogle hiške … Na
letališče so me prišli iskat sestra
Abrehet, sestra Abeba in šofer
Samuel. Kot po navadi smo šli
najprej v Makelle na zajtrk in
kavo, nato pa še na “eritrejsko”
tržnico. Po dolgih letih je bila
meja med Etiopijo in Eritrejo
spet odprta, a so jo po kakih
dveh tednih spet zaprli.
Eritrejci, ki so ostali v Etiopiji,
so se morali znajti po svoje. Na
ulicah “eritrejske tržnice” so
prodajali vse, od blaga na
metre, oblek, obuval in odej do
živil in gospodinjskih
pripomočkov. Sestra Abeba je tu
kupila blago in iz njega bo
kuharici Mulu za rojstni dan
dala sešiti praznično krilo.
Sestra Abrehet pa je na mojo
željo kupila dve odeji iz pliša, ki
jih bom pogrnila na teraso, da
deklice ne bodo sedele na golih
tleh.
/ dalje
Špela Pahor
Na volilni sinodi v Murski Soboti so za novega škofa evan -
geličanske Cerkve v Sloveniji imenovali murskosoboškega
duhovnika Leona Novaka, ki bo decembra nasledil škofa
Gezo Fila. Evangeličansko Cerkev v Sloveniji vodita z enako
pravico in odgovornostjo škof in inšpektor, ki sestavljata
predsedstvo Cerkve in predsedstvo občnega zbora ali
sinode, ki je najvišji zakonodajni organ evangeličanske Cerkve. Volilna
sinoda poteka vsakih šest let, škof pa po izteku mandata obdrži naziv,
vendar ne opravlja več nobenih škofovskih funkcij. Geza Filo je bil za
škofa evangeličanske Cerkve v Sloveniji imenovan leta 2013, pred tem
jo je vodil Geza Erniša. Evangeličanska Cerkev v Sloveniji bo dobila tudi
novega inšpektorja Bojana Prosiča.
Kako zanimive so knjige!
  adišalo je po veliki kmečki
izbi, ko je gospodinja vze-
la iz krušne peči velik hle-
bec kruha. Kako se je prilegel z
medom, maslom ali gnjatjo!
Prava pojedina – enkratna gosti-
ja, ki je ne doživite velikokrat!
Lahko rečem, da mi za ta dogo-
dek lahko samo zavidate.
Dobesedno smo se mastili s tem
domačim kruhom in nismo
prav nič mislili na odvečne kilo-
grame, ki si jih tako mimogrede
prislužimo … Tata Matjaž me je
kot starega znanca povabil, da bi
skupaj z domačim župnikom
med to pogostitvijo prisostvoval
obredu, ki ga do tedaj sploh ni-
sem poznal. To je: predaja pose-
stva “ta mladim”. Obred je po-
tekal daleč od predpisanih litur-
gičnih pravil, ki so velikokrat
pravo odvečno breme, res po
kmečko, a zelo slavnostno, zato
dovolite, da vam ga predstavim.
Bilo je nekje v sredini te lepe go-
stije. Oče Matevž je vstal in imel
kratek nagovor. Najprej je lepo
pozdravil sina, enako “ta mlado-
nevesto” in otroke, saj so že trije,
nato pa še nas. Nekaj dni prej sta
uredila prepis na sodišču, zdaj so
Z pa proslavili še doma med ožji-mi znanci in prijatelji. Pokončanem govoru smo zmolili
rožni venec. Presenetili so me
otroci, kako so lepo molili. Nato
je oče sinu izročil sodnijski pre-
pis. Nazdravili smo in se razve-
selili. Mama je nevesti podarila
nekaj, česar skoraj ne poznamo
več, to je “nevestin kordon” – de-
bela zlata verižica, ki je precej
dolga, brez kakršnega koli obe-
ska. Pri hiši je bila že iz časa Av-
stro-Ogrske. Je ročno izdelana,
kar potrjuje tudi sigla na njej.
Izračunali smo, da je ta nevesta
verjetno že vsaj peta, ki jo bo no-
sila, in to samo ob večjih prazni-
kih. Taka je pač navada.
Sicer pa bi se o kmetih in dedo-
vanju dalo marsikaj napisati.
Poznam primer, ko fantu s kme-
tije v zelo perspektivni vasi je bi-
lo pod čast, da bi delal doma na
kmetiji, čeprav je bila za tisti čas
to kar imenitna kmetija, pa je šel
v Nemčijo in tam pridno kidal
gnoj cele dneve. O tem sam ni
govoril, ljudje so se pa muzali,
ker so to poznali, ko je prišel do-
mov z velikim avtomobilom.
V roke mi je prišla disertacija o
temi izseljevanja s
trebuhom za kru-
hom … V njej dobi-
te vse, kar želite, pa
še vse tisto, kar je bi-
lo pred sto leti. Zato takšni do-
godki niso samo danes, ampak
jih v našem narodu poznamo
skozi našo zgodovino.
Po poti domov sva s kolegom
mlela tudi zanimivo poglavje, ki
ga imenujemo
“hotel mama” – o
maminih sinčkih,
ki so še pri tridese-
tih še vedno v do-
mačem objemu in
ne gredo iz gnez-
da, pa o vrabčkih
in siničkah, ki so
se vrnili v “staro
gnezdo”, ko so
spoznali, da v za-
konu niso samo
“mille bacci”, am-
pak tudi polena,
pa jim je zakon šel
“cugrunt”, ker pač
niso bili vzgojeni za zakonsko
življenje!
Dotaknila sva se problema ločit-
ve med generacijami. Zakaj se ta
ne dogodi, pa ne glede na kate-
rem področju že. Če kmet ne
spozna, da je čas, da se umakne
mladi generaciji, mu bo kmetija
propadla. Če pri starših ne dozo-
ri spoznanje, da je za sina ali
hčerko nujno, da gre od hiše, da
se osamosvoji, potem imamo tu
nedonošenčke in siničke … To
pa se danes ne do gaja samo v
družinskem krogu, ampak na
vseh ravneh. Poglejte, kako se
slepo oklepamo zastarelega
načina mišljenja v našem zamej-
skem prostoru, in Bog naj nas
obvaruje, če se slu čajno kaj reče
onim, ki so zapriseženo pre-
pričani, da imajo v posesti vso
resnico! Namesto da bi se vedno
skušali okleniti najboljšega – no-
vih spoznanj, se oklepamo
preživetih stvari, misleč, da je ta-
ko res najbolje, čeprav kmalu
spoznamo, da ni tako in nismo
sposobni narediti temu konec in
Sposobnost zaznavati čas in razmere, v katerem živimo
Medgeneracijske različnosti
začeti na novo.
To je dinamika travme, kot se
imenuje v sodobni psihologiji.
Zelo jasno je vidno to v polpre-
tekli zgodovini. Ker je bila one-
mogočena poštena informacija
o preteklosti in je zaradi travm,
ki so nastale v ljudeh, bilo hudo
in nevarno govoriti o tem, smo
vsi skupaj pozabili na to, kako
prekinemo obstoječe in gremo
dalje kot reka v
našem življen-
ju. Ta dinamika
travme nas je v
globini pre-
strašila, zato tu-
di sprememb
kot tudi novih
spoznanj ni-
smo sposobni
sprejeti po hitri
poti, ampak po-
trebujemo
mnogo več
časa.
Zgodovinarji se
zavedajo, da
smo z nacizmom pa tudi fašiz-
mom v minulih desetletjih raz -
čistili, partizanski poboji med
vojno in udbovski ter kosovi po
vojni pa so bili tabu. S tem smo
prezrli izredno krute zgodbe po-
sameznikov in družin, ki so bile
žrtve teh pobojev. Posledica tega
so tudi notranje rane pri ljudeh
– depresije, samomorilne misli,
panika... To stanje generacijske
panike se prenaša na nove gene-
racije in človek dobi kompleks
nemoči nad tistimi, ki so to de-
lali, ker jih ima za nadmočne! Ta
začarani krog v našem narodu se
ponavlja in kot kaže, bo obstajal
vsaj še tri generacije.
Pripomniti pa je treba, da v ta
krog ni zaobjeto samo obdobje
zadnje vojne in povojne komu-
nistične diktature, ampak tudi
diktatura mišljenja, ki ga je v
imenu “naših” – kdo so to naši,
presodite sami! – vsa leta in še
da nes ustvarjala peščica samo -
držcev, ki v tem našem ljubem
zamejstvu v imenu kulture, zgo-
dovine, slovstva, športa, prosve-
te … držijo vajeti v svojih rokah
in oblajajo vse tiste, ki mislijo
drugače kot oni, jih oblatijo, če
jih celo ne onesposobijo. Tu je
zopet nesrečna medgeneracijska
zavist, ko nekateri, prepri ča ni o
svojem prav, ne morejo iz njega,
zato povzročajo nepopisno ne-
srečo. Tako se zlasti mladi in spo-
sobni oddaljujejo od slovenskih
zamejskih vrst predvsem zato, da
bi imeli mir pred temi zdraharji,
in bežijo drugam … Prišel je čas,
da o teh zadevah začnemo raz-
mišljati, pa tudi kaj narediti! To
velja tudi za verne!
Ambrož Kodelja
  udi letos smo se mladi iz
zamejstva, tako iz Trsta kot
Gorice, udeležili 38. Na-
rodnega srečanje katoliške mladi-
ne-Stična mladih, ki vsako leto
poteka tretjo soboto v septembru
v stiškem samostanu in njegovih
vrtovih. Letos so organizatorji iz-
brali kot geslo “Tukaj sem, zgodi
se”! , stavek papeža Frančiška ob
letošnjem dnevu mladih v Pana-
mi.
11 mladih z dvema spremljeval-
cema smo se znašli v pettisočglavi
množici mladih iz cele Slovenije.
Najprej smo imeli uvodni pro-
gram, v katerem sta v imenu or-
ganizatorjev pozdravila voditelja
Polona Mežnar in Rok Škrlep.
Zjutraj smo najprej imeli tri pro-
grame, in sicer Vnemi me, Nauči
me ter Opogumi me; mi smo se
udeležili prvega, na katerem smo
skupaj s Stično bendom ter ani-
matorji spoznavali letošnje geslo.
Po kosilu smo imeli na voljo 21
delavnic, na katerih smo lahko
spoznavali najrazličnejše teme,
T kot so ekologija, delovno mesto,animatorji na oratoriju, raznapričevanja in veliko drugega. Pod
toplim popoldanskim soncem je
mariborski nadškof Alojzij Cvikl
daroval sveto mašo skupaj s so-
brati škofi ter vsemi prisotnimi
duhovniki. V pridigi je razvil mi-
sel o rasti Cerkve s pomočjo mla-
dih in nas pozval, naj ne čakamo
jutrišnjega dne, da bi kaj naredili.
Letos je prinesel svoj pozdrav tudi
predsednik republike Slovenije
Borut Pahor; povabil nas je, naj
bomo pogumni, vztrajni, edin-
stveni in naj pazimo drug na dru-
gega. Letošnja Stična se je končala
s skoraj dvournim koncertom
Stične benda. Med celim dnem je
bila možnost spovedi ter adoraci-
je, ves čas pa je potekal tudi no-
gometni turnir in igre po glavni
ulici.
Tudi letos smo doživeli nepozab-
no izkušnjo, srečali stare prijatelji
ter spoznali nove! Čez leto bomo
spet tam!
Martina Sosič
Stična mladih 2019
Osebna obogatitev
Evangeličansko cerkev v Sloveniji 
bo po novem vodil Leon Novak
Goriška3. oktobra 20196
Uspela poulična enogastronomska manifestacija Okusi ob meji 2019
Lepa priložnost za razvoj
celotnega mesta
  udi letošnja izvedba go-
riške poulične prireditve
Okusi ob meji je podrla
vse rekorde. Po uradnih podatkih
naj bi v mesto navalilo več kot
900 tisoč ljudi, prodajalci s svojih
stojnic pa so sporočili, da so se
prodaje, v primerjavi z lanskimi,
povečale od 20 do 40 %. Organi-
zatorji in župan Rodolfo Ziberna
so povsem zadovoljni, saj je pri-
reditev potekala varno, brez ne-
mirov. Pri tem so imeli glavno za-
slugo policisti, orožniki, gasilci,
zasebna varnostna podjetja, me-
dicinsko osebje in seveda vsi pro-
stovoljci. Župan se je še posebno
zahvalil odbornici za velike pri-
reditve Arianni Bellan, ki je po-
skrbela za neoporečno organiza-
cijo štiridnevne prireditve.
Letos so bile zelo uspešne tudi
kulturne prireditve Salona oku-
sov, ki je imel v gosteh znane
osebnosti iz sveta kulinarike. Ze-
lo privlačne so bile tako stojnice
iz eksotičnih krajev kot tiste iz
evropskih držav - prodali so 1500
kilogramov toskanskih zrezkov,
1000 kilogramov kebaba, eno to-
no holandskega krompirja,
nešteto pleskavic in madžarskih
kurtoskalacsov. Župan Ziberna je
prepričan, da predstavljajo Okusi
ob meji priložnost za razvoj za ce-
lotno mesto in vir zaslužka tudi
za goriške trgovce in gostince, le-
tos pa je bil še posebno zadovol-
jen z izjemno visoko udeležbo že
na dan uradnega odprtja pou-
lične prireditve.
Odprtje 16. Okusov ob meji: “Naj
se praznik začne”!
V četrtek, 26. septembra, je bilo
na Trgu sv. Antona v
Gorici slovesno od-
prtje 16. Okusov ob
meji - po mnenju oga-
nizatorjev rekordne iz-
vedbe poulične enoga-
stronomske prireditve,
pri kateri je letos sode-
lovalo kar 413 stojnic
iz 54 držav s celega sve-
ta.
Na trgu je pred števil-
nimi obiskovalci “oku-
sov” najprej spregovo-
ril goriški župan Rodolfo Ziber-
na, ki se je zahvalil občinski upra-
vi, še posebno odbornici za javna
dela in prireditve Arianni Bellan,
organizatorjem, prostovoljcem
in vsem, ki vsako leto skrbijo za
varen potek prireditve - “Cilj naše
priredive je zabavati se v popolni
varnosti”! Ziberna je še poudaril
pomen sodelovanja z Občino
Nova Gorica in prijateljstva s
tamkajšnjim županom Kleme-
nom Miklavičem, še posebno pri
delu za skupno kandidaturo za
evropsko prestolnico kulture leta
2025. Miklavič je Goričankam in
Goričanom čestital ob pomem-
bnem dogodku, ki je pravzaprav
postal praznik Gorice s sicer krat-
ko, a močno tradicijo: “To je
praznik, o katerem se sliši precej
dlje kot samo v bližnji okolici.
Praznik je prepoznaven širše v re-
giji in najbrž v Evropi. Z Rudijem
T
sva prijatelja, vsak od naju je
župan v svojem mestecu, vsako
od mest ima svoje lepote in svoje
prednosti. Delimo si zgodovino
- skupaj sta lahko obe mesteci
mesto. Lahko zaženeta nov raz-
voj, nove upe, nehata biti perife-
rija, ampak postaneta center ne-
ke širše, čezmejne regije, zgled
drugim mestom v Evropi, ki si
želijo skupen razvoj in skupno
prihodnost za boljše blagostanje
vseh nas. Okusi ob meji so ned-
vomno dogodek, ki nas pelje v to
smer”! Na odprtju poulične pri-
reditve so spregovorili tudi župan
Občine Šempeter-Vrtojba Milan
Turk in predsednica Fundacije
Goriške hranilnice Roberta De-
martin, ki je poudarila pomem-
bno vlogo, ki jo mora imeti ga-
stronomija na našem ozemlju:
“Naše jedi so naša zgodovina, tra-
dicija, srečanje različnih kultur.
Okrog njih se moramo razvijati”.
Predsednik Trgovinske zbornice
za Julijsko krajino Antonio Pao-
letti je govoril o skupni, italijan-
sko-slovenski kandidaturi ob-
močja Collio-Brda za UNESCO,
podpredsednik zbornice Gianlu-
ca Madriz pa o bogastvu priredi-
tev na celotnem ozemlju dežele
FJK. V imenu Dežele Furlanije Ju-
lijske krajine je predsednik Mas-
similiano Fedriga označil naše
ozemlje kot bogato in raznoliko:
“Ponosno predstavljam deželo, v
kateri mesti, kot sta Gorica in
Trst, sodelujeta pri razvoju gospo-
darstva in celotnega ozemlja.
Mesto Gorica je ustvarilo dogo-
dek, Okuse ob meji, ki lahko pre-
maga vse ovire med narodi in
ovrednoti raznolikost, ki je naj-
boljše sredstvo za premagovanje
homologacije - v raznolikosti je
bogastvo našega ozemlja”. Po go-
vorih in pozdravih predstavni-
kov organizacij in javnih ustanov
je goriška pevka Tish, ki je zaslo-
vela po udeležbi v italijanskem
talent showu “Amici”, prerezala
trak in v večernih urah nastopila
pred množičnim občinstvom.
Uradnemu odprtju manifestacije
na Trgu sv. Antona je na odmev-
ni enogastronomski prireditvi
sledilo odprtje skupne slovenske
stojnice pod okriljem ZSKP v ul.
Crispi pred Trgovinsko zbornico.
Po uvodnem nastopu v živo tol-
kalne skupine učencev SCGV
Emil Komel v sodelovanju z
društvom ArsAtelier je besedo
prevzela predsednica Zveze slo-
venske katoliške prosvete Franca
Padovan, ki je v imenu zveze in
vseh društev, ki so sodelovala na
letošnji prireditvi, pozdravila pri-
sotne predstavnike
javnih ustanov,
župane, goriškega
prefekta Massima
Marchesiella in slo-
venskega general-
nega konzula v Ita-
liji Vojka Volka. Vse
prisotne je nagovo-
ril tudi župan Ziber-
na, ki ceni prisot-
nost slovenskih
društev. Deželni
svetnik Igor Gabro-
vec je govoril tudi v
imenu stranke Slo-
venska skupnost, se
zahvalil članom
ZSKP za organizaci-
jo dogodka in
poudaril, “da
pravo odprtje
Okusov ob me-
ji poteka prav
pod sloven-
skim šotorom,
kjer bomo oku-
sili prave ob-
mejne jedi”.
Pozdravili so
tudi deželni
svetnik Diego
Bernardis,
župan občine
Miren-Kostanjevica Mauricij Hu-
mar, ki je mnenja, da nas ta go-
riški dogodek povezuje, in pod-
predsednik Trgovinske zbornice
za Julijsko krajino Gianluca Ma-
driz, ki je slovenskim društvom
voščil, da bi delo potekalo čim
boljše. Generalni konzul Vojko
Volk je pozdravil Slovence dobre
volje, “saj je dobra volja tisto, kar
človeka nosi v prihodnost. Ljudje
mejo lahko vzljubijo ali zaso-
vražijo in na srečo se danes roje-
vajo generacije, ki meje ne vidijo,
ne slišijo, ne čutijo. Države se
menjajo, ljudje pa ostanejo”! Na-
zadnje se je predsednik SSO-ja
Walter Bandelj zahvalil Franci Pa-
dovan, županu Rodolfu Ziberni
in celotni skupini mladih prosto-
voljcev, ki mislijo in delajo za pri-
hodnost v spoštovanju lepote
raznolikosti.
Katja Ferletič
“SLOVENSKA VAS”
Letošnja izkušnja na Okusih ob
meji je bila dobra in koristna,
čeprav je marsikdo imel vtis, da
je tokrat bilo manj obiskovalcev
kot lani. To so nam povedali ne-
katerih izmed članov društev
Zveze slovenske katoliške prosve-
te, ki so bili še prisotni v nedeljo
zvečer v t. i. Slovenski vasi v ul.
Crispi in so se radi zadržali v
krajšem pogovoru, da bi skupaj z
nami potegnili črto.
Ilaria Bergnach in Stefania Be-
retta sta nam o števerjanski stoj-
nici povedali, da so bili zelo ve-
seli z obiskom zlasti v četrtek in
petek, v soboto je najprej pona-
gajalo vreme, ki pa se je v večer-
nih urah popravilo. Prodali so
približno 60 kg merjasca, ponu-
jali so ga pohanega, imeli so tu-
di pršut in navaden kruh in na-
rezek ter seveda odlična vina Vi-
noteke Števerjanski griči, ki jih
ljudje očitno zelo cenijo. Stojni-
ca je tudi letos združevala
društvo F. B. Sedej in Vinoteko,
saj so člani prvega tudi člani
druge, zaradi česar že tri leta so-
delujejo. Prej so bili prisotni
ločeno, Vinoteka sicer že od vse-
ga začetka. Na cvrtega divjega
prašiča so se ljudje že navadili,
tako da ga “stalni gostje” že pri-
hajajo iskat, je povedala Stefa-
nia. Je pa res, da bo treba ponud-
bo tudi malo posodobiti, morda
tudi spremeniti način ponujanja
te naše specialitete, je dodala Ila-
ria, medtem ko so fantje v ozadju
peli ob zvokih kitare in harmo-
nike.
Giulia Černic in Karen Ulian,
med drugim pevki Dekliške vo-
kalne skupine Bodeča Neža, sta
nas prijazno sprejeli v živobarvni
stojnici Prosvetnega društva Vrh
Sv. Mihaela. Tudi onidve sta bili
zadovoljni z letošnjim nastopom
na Okusih, čeprav sta imeli vtis,
da jih je obiskalo manj ljudi kot
lani. Najbolj živahno je pri njih
bilo v popoldanskih urah, ko so
se mimo sprehajale družine z
otroki, saj so ponujale predvsem
mlečni sladoled, ki so ga servirale
na različne načine: z ekstrade-
viškim oljem Miloša Čotarja, z
bezgovim sirupom Sare Devetak,
s teranovim likerjem Mateja Fer-
foglie. Tako so hkrati ponujale
dobrote iz Medjevasi, z Vrha Sv.
Mihaela in iz Doberdoba. Za
otroke so imele sladoled z nutello
in barvnimi bombončki. Odrasli
so radi pokušali sladoled z oljem
in likerjem, ki je res posebno oku-
sen. Stojnico so tokrat posebno
lepo okrasile, v velikem šotoru
ZSKP pa so skrbno pripravile
otroški kotiček, da bi privabile
večje število otrok.
Cristian Lavrenčič, predsednik
društva Hrast iz Doberdoba, je tu-
di ugotovil, da je bil naval ljudi
letos šibkejši, kljub pričakovan-
jem - tudi v soboto in nedeljo. In
vendar je z izkušnjo zadovoljen.
Letos so ponujali več dobrot kot
prejšnja leta: imeli so običajne
sladke palačinke z marmelado,
orehi in nutello; tokrat so dodali
še slane palačinke s sirom in
pršutom. Ponujali so teranov li-
ker Mateja Ferfoglie, “ki je bil zelo
uspešen”, točeno pivo, ki ga ljud-
je na Okusih vedno zelo cenijo,
in kavo. Pri točilnem pultu se je
med člani društva ustvarilo pri-
jetno vzdušje, čeprav je delo bre-
menilo zlasti nekatere člane, saj
je bilo potrebno biti prisotni od
10. ure zjutraj skoraj do dveh po-
noči; dobrodošla bi bila še kakšna
pomoč več. Pod šotor med vrhov-
sko in doberdobsko stojnico, kjer
je bilo lani še eno društvo, so iz-
najdljivi Kraševci postavili mizice
in stole, tako da so se gostje - tudi
v primeru grdega vremena - lah-
ko usedli in so se tako tudi manj
ustavljali pri pultu. Dela je vedno
ogromno, “priprave so se začele
dober mesec pred manifestacijo”,
saj so se udeleževali tudi sej ZSKP
za organizacijo in nastop v skup-
ni “vasi”. Lavrenčič se je iskreno
zahvalil zvezi, ki skrbi za birokrat-
ske zadeve. Kljub delu “je bilo tu-
di letos vredno biti tu”!
/ str. 16
Danijel Devetak
SKPD F.B. Sedej in Vinoteka Števerjanski griči
PD Vrh Sv. Mihaela
KD Sabotin
Tish reže trak na uradnem odprtju Okusov
Ugledni gostje na odprtju Slovenske vasi
Goriška 3. oktobra 2019 7
Na kavi s knjigo / Drobtinice življenja Srečke Černe Artač
“Poklon mami in vsem ženskam, katerih
literarno delo ostaja skrito v predalih”
  ospa Srečka Černe Artač
je Solkanka, upokojena
učiteljica, kulturna delav-
ka in literarna ustvarjalka, ki je
poučevala najprej na Goriškem,
nato pa se je poročila na Opčine.
V spremni besedi k njeni zbirki
pesmi, ki nosi naslov Drobti-
nice življenja, je avtoričina
hčerka Majda Artač Sturman
zapisala: “Ko zadnja leta
sprem ljam dneve svoje mame
Srečke, se ne morem načuditi
umirjenosti in modrosti, ki se
ji porajata iz vsakodnevne du-
hovne hrane, kot jo v njenem
življenju predstavlja slovenska
pisana beseda, zlasti poezija”.
Artačeva je o knjigi, ki jo je sa-
ma uredila, in o svoji mami
spregovorila v sredo, 25. sep-
tembra, na dopoldanskem
srečanju Na kavi s knjigo.
Srečanje je potekalo v prosto-
rih galerije Ars na Travniku, ob
kavici PrimoAroma, dogodek pa
je bil del kulturnega programa
Katoliške knjigarne, ki ga sofinan-
cira Javna agencija za knjigo Re-
publike Slovenije. Pogovor je po-
vezovala Mirjam Simčič, pesnik
in gledališki igralec Aleksij Pre-
garc pa je prebral nekaj pesmi iz
zbirke.
Majda Artač Sturman je zbrala in
uredila mamine pesmi, ki se “te-
matsko razpenjajo od domovin-
ske preko življenjskoizpovedne
do religiozne poezije, vanjo pa se
vpletajo različni motivi”. Triinšti-
rideset poezij je razdeljenih v
sklope, vsak sklop nosi naslov po
enem verzu. V njih najdemo upo-
G dobitve narave, ki jo v zadnjih le-tih gospa Srečka Černe Artač opa-zuje skozi okno svoje sobe; “ne-
katere se nevezujejo na peda-
goško vlogo in izvirajo iz avto-
ričine učiteljske izkušnje, druge
odražajo pogled na aktualno
družbeno stvarnost in socialno
motiviko, povezano z delom mi-
zarjev, značilnim za rodni Sol-
kan”. Starejše pesmi so soneti, po
hčerkinem nasvetu pa se je gospa
Srečka “sprostila” v prostih verzih
- v vseh se zrcali ljubezen do do-
mačega kraja, Goriške, ki ji je
ostala v srcu skupaj z navezano-
stjo na lepo slovensko besedo, v
nekaterih pa lahko razberemo re-
ligiozni motiv, ki “se pojavlja kot
prošnja, molitev ali življenjskih
uvid”. Svoje pesmi je Srečka Čer-
ne Artač objavljala v Koledarju
Goriške Mohorjeve družbe, No-
vem glasu in glasilu openske žup-
nije Naša beseda. Gospa Majda pa
je sonete in mamine “pesniške
drobtinice”, “haikujevsko obliko-
vane lirske utrinke”, v katerih pre-
poznava nekakšne katulovsko
navdahnjene nugae, zbrala v pe-
sniški zbirki, drobni knjižici, ka-
teri sama reče “sodobni libellus”.
Svojo misel je na predstavitvi
knjige podal tudi brat gospe
Srečke Černe Artač, Andrej Černe,
ki je povedal, kako je sestra vedno
skrbela za žlahtno zvenečo soven-
sko besedo, “od vseh sedmih
otrok v naši družini se je Srečka
najraje učila. Učenje je trajalo
pozno v noč, zato ji je tata pri-
skrbel v sobi luč ‘saliscendi’. Na
goriškem učiteljišču je en letnik
preskočila in se je zaposlila kot
učiteljica v Trnovem ob Soči – s
tem je pomagala očetu pri
preživljanju številne družine. Ko
je ona prihajala na obisk v Sol-
kan, je bil vedno praznik. /…/ Še
vedno me spodbuja pri pisanju in
me opozarja, naj ne drobim
besed”.
Majda Artač Sturman se je
na koncu zahvalila Goriški
Mohorjevi družbi in Mir-
jam Simčič za plodno sode-
lovanje, saj je prispevala k
nastanku knjižice in njeni
prikupni grafični podobi.
Navzočim je govorila o ve-
drini, ki zeva iz mamine
poezije, kjub grenkim tre-
nutkom in težavam, ki jih
je doživljala, saj ji je sloven-
ska beseda vedno dajala
moč in osmišljala življenje.
Majda Artač Sturman je zelo
ponosna na zbirko, ki je
čudovit poklon, hommage, ma-
mi, ki “v svoji častitljivi starosti še
vedno diha slovensko besedo in
literaturo”, in vsem ženskam, kul-
turnim delavkam, vsestransko
angažiranim ustvarjalkam, ki si
na svoji poklicni poti prizadevajo
za kulturo in literaturo ter so obe-
nem vpete v družinsko življenje,
vzgajajo otroke in morda njihovo
literarno delo ostaja nekje skrito
v predalih.
Katja Ferletič
Obvestila
Gospodarska Zadruga Brajda v
sodelovanju z Jusom Vrh in KD
Danica prireja srečanje z
agronomom in pokuševalcem olja
dr. Milošem Čotarjem. Srečanje bo
na Vrhu v petek, 4. oktobra 2019,
ob 20. uri v prostorih KD Danica.
V soboto, 5. oktobra 2019, ob 18. uri
bo v Kulturnem domu v Gorici
odprtje 21. izvedbe Fotosrečanja,
tradicionalne mednarodne
fotorazstave, ki jo organizira
goriški Fotoklub Skupina75.
Slovenski center za glasbeno
vzgojo Emil Komel vabi na
predstavitev glasbene terapije ter
študija glasbene terapije Inštituta
Knoll, ki bo potekala v soboto, 5.
10. 2019, od 15.30 do 17.30 na
sedežu šole, Drevored 20.
septembra 85, Gorica.
Predstavitev bosta vodili Polona
Štule, socialna pedagoginja in
glasbena terapevtka inštituta, ter
Špela Loti Knoll, vodja študija in
direktorica Inštituta Knoll.
“Izražanje skozi glasbo nudi
možnost sprostitve, učenja,
razvijanja sposobnosti, ki so
zaradi specif ičnih okoliščin
posameznika okrnjene, ter nas
povezuje z lastnim ustvarjalnim
potencialom... ”
Pri sv. Ivanu v Gorici se bo v nedeljo,
6. oktobra, z mašo ob 10. uri
začelo novo veroučno leto. Sledi
srečanje za starše.
SKRD Jadro sporoča, da bosta
tečaja klekljanja in slovenščine ob
sredah na sedežu društva v
Romjanu; informacije na telefonu:
3284721305.
Slovensko planinsko društvo v Gorici
vabi v nedeljo, 20. oktobra, na
druženje ob kostanju in na pohod
z Debele griže do jamarskega
doma na Vrhu, primeren za kekce
in njihove družine. Zbor
udeležencev bo ob 9.30 pred
muzejem na Debeli griži, možnost
skupinskega ogleda pred kratkim
obnovljenih zbirk. Sledi pohod na
Vrh (približno 80 minut hoje po
označenih stezah). Veselo druže -
nje bo na Vrhu od 12. ure dalje. V
dopoldanskem času bodo priredili
tudi kolesarsko vožnjo po Krasu.
Druga pobuda, namenjena prete -
žno kekcem, bo v soboto, 26. ok -
tobra: avtobusni izlet v Idrijo z ogle -
dom Divjega jezera, zanimivosti
me sta in muzeja v gradu, v kate -
rem je predstavljena poltisočletna
zgodovina rudarskega središča.
Prijave na sedežu društva, Verdijev
korzo 51/int ob četrtkih med 19.
in 20. uro, do 17. oktobra.
Števerjanska občina sporoča nov
urnik anagrafskega urada. Od
druge polovice septembra dalje
bodo storitve anagrafskega urada
potekale v sodelovanju z
anagrafskim uradom Občine
Krmin. Urad bo za stranke od 18.
septembra 2019 odprt vsako
sredo od 14.30 do 16.30. Za
izdajo nove elektronske osebne
izkaznice se lahko občani za
termin dogovorijo na telefonski
številki 0481 884 135 (int. 2) po
naslednjem urniku: ponedeljek in
petek: 9.00 – 13.00; sreda in
četrtek: 8.00 – 12.00 in 15.30 –
16.30.
SCGV Emil Komel sprejema vpiso -
vanja za šolsko leto 2019/20.
Informacije na tajništvu od
ponedeljka do petka, tel.
0481/532163 ali 0481/547569,
e-mail info@emilkomel. eu
Silvan Škorjanc oddaja v Gorici v
najem dvosobno in deloma
opremljeno stanovanje. Za
podrobnejše informacije pokličite
na tel. št. 328 9244397.
Prispevke za SCGV Emil Komel v spo-
min na ravnatelja prof. Silvana
Kerševana lahko nakažete na bančni
tekoči račun: Banca di Cividale - IBAN
IT 97 M 054 841 240 1CC 003 003
6225; SWIFT CIVIIT2C s pripisom: za
SKLAD SILVANA KERŠEVANA. Informa-
cije na tajništvu SCGV Emil Komel, tel.
št. 0481 532163 ali 0481 547569.
“Male oglase” najdete na našem
portalu www.noviglas.eu.
(od 4. 10. 2019 do 10. 10. 2019)
Radijska postaja iz Vidma
oddaja na ultrakratkem valu s
frekvencami za Goriško 97.5,
91.9 Mhz; za Furlanijo 103.7,
103.9 Mhz; za Kanalsko dolino
95.7, 99.5 Mhz; za spodnjo
dolino Bele 98.2 Mhz; za
Karnijo 97.4, 91, 103.6 Mhz; na
internetu www. radiospazio103.
it. Slovenske oddaje so na
sporedu vsak dan od 20.00 do
21.00. Spored:
Petek, 4. oktobra (v studiu Niko
Klanjšček): Zvočni zapis:
posnetki z naših kulturnih
prireditev - Glasba iz studia 2.
Sobota, 5. oktobra (vodi Ezio
Gosgnach): Okno v Benečijo:
oddaja v benečanskem,
terskem, rezijanskem in
ziljskem narečju.
Nedelja, 6. oktobra ponovitev
oddaje Okno v Benečijo.
Ponedeljek, 7. oktobra (v studiu
Stefania Beretta): Pravljica za
lahko noč.
Torek, 8. oktobra (v studiu Matjaž
Pintar): Utrinki v našem prostoru
- Glasbena oddaja z Matjažem.
Sreda, 9. oktobra (v studiu Danilo
Čotar): Samotni pastir:
Dolgorepka, kratek kljunček in
dolg rep. - Izbor melodij.
Četrtek, 10. oktobra (v studiu
Andrej Bavcon): Četrtkov večer
z glasbo - Zanimivosti, obvestila
in humor.
KATOLIŠKA KNJIGARNA v Gorici
vabi na kavo s knjigo, ki je izšla pri Celovški Mohorjevi
Drago Štoka
MOJ SVET
med Krasom in morjem
v sredo, 9. oktobra 2019, ob 10. uri 
v prostorih knjigarne
Kavo bo 
ponudilo podjetje
Dogodek je del kulturnega programa
knjigarne, ki ga sofinancira Javna
agencija za knjigo Republike Slovenije
Čotova družina Devetak v sodelovanju 
s sovodenjskimi krvodajalci prireja 
ob 21. obletnici smrti žene, mame in babice Helke 
20. dobrodelni večer
Težka izguba 
naj lajša tegobe
... v spomin na Nekoga,
ki ga je zahrbtna bolezen odtrgala iz naše srede.
v ponedeljek, 7. oktobra 2019, ob 20. uri 
v prostorih Lokande Devetak na Vrhu Sv. Mihaela
Gostje:
- Prijatelj dr. Simon Spazzapan in dr. Giovanni Franchin 
(primarij oddelka za radioterapijo v Avianu)
- Fantovska skupina Devin-Nabrežina (dirigent Mirko Ferlan)
- Kabaretna skupina “Kababaretke”
Izkupiček večera bomo namenili
onkološkemu oddelku C.R.O. Aviano
Vabljeni!
Gledališče na ocvrtem 2019
Abonmajski niz gledaliških predstav Gledališče na ocvrtem, ki ga
je letos četrto leto zaporedoma priredila Dramska družina SKPD
F. B. Sedej iz Števerjana v sodelovanju z Zvezo slovenske katoliške
prosvete, Javnim skladom za kulturne dejavnosti Republike
Slovenije, Zlato gledališko mrežo in Svetom slovenskih organizacij,
bo v petek, 4. oktobra 2019, ob 20. uri ponudilo še zadnjo gledališko
poslastico. Prvič bo v župnijskem domu F. B. Sedej v Števerjanu
(Trg svobode) nastopilo Beneško gledališče, ki bo v režiji dobro
poznane števerjanske gledališke ustvarjalke Jasmin Kovic
uprizorilo komedijo Zdreu bunik. Vsebino so prosto povzeli po
Molierovi komediji Namišljeni bolnik in jo priredili ter v benečansko
narečje prelili Marina Cernetig, Jasmin Kovic in Adriano Gariup. Po
predstavi, ki obeta veliko smeha, bodo gledalci lahko okusili cvrte
dobrote iz ponve in zalili suha grla z žlahtno briško kapljico, saj pri
tem nizu predstav sodeluje tudi Vinoteka Števerjanski griči. / IK
Dramska družina SKPD F. B. Sedej Števerjan
Kultura3. oktobra 20198
  Atriju ljubljanskih
Križank je bila od 20. av-
gusta do 30. septembra
2019 razstava izbora del kiparja
Zmaga Posege, ki so nastala od
l. 1993 do 2002. Na odprtju
razstave, v poklon Posegi ob
desetletnici njegove smrti, je
umetnika in njegova dela pred-
stavila likovna kritičarka in ese-
jistka Nelida Nemec.
Spoštovani,
Nocoj bo ta prostor, ki mu je v
začetku petdesetih let vdahnil
svoj pečat veliki arhitekt Jože
Plečnik, zaživel v dialogu pre-
teklega in sodobnega, monu-
mentalnega in globoko estet-
skega, v simbiozi oblik in vo-
lumnov, ki so priklicane v ple-
menitem materialu, kateri je
fasciniral oba, Plečnika in Po-
sego. Vse tja do konca septem-
bra bo to galerijski prostor, kot
bi si ga morda za svoje male
kamne in brone zaželel tudi ki-
par sam, ki je s svojimi deli, ta-
V ko javnimi kot galerijskimi,znal vzpostavljati tako subtilenin nagovarjajoč dialog z naravo
in s prostorom, iz katerih so
pravzaprav izšla.
Pred veliko leti, na začetku svo-
je ustvarjalne poti, je kipar
Zmago Posega povedal: “Moje
delo je iskanje v materiji, iskan-
je oblik, ki jih ta narekuje, gi-
banje skozi njen prostor...
Držim se klasičnih materialov,
kovine, kamna, v meni je nekaj
zemeljskega, osnovnega, iz
česar skušam črpati. Kljub
osebni obdelavi osnovne ma-
terije poskušam ohraniti njeno
avtentičnost, njen značaj, nje-
no osnovno bit. Tako nastajajo
nove specifične oblike gline,
denimo, ki je v svoji osnovi ze-
lo amorfna sestavina in v ob-
delavi tako krhka in lomljiva.
Slediti skušam značaju sestavi-
ne, ki jo preoblikujem, vendar
nisem specifično oblikotvoren,
pač pa bolj kipar, ki materiji
prisluškuje... ”
In nocoj, spoštovane obisko-
valke in obiskovalci, bomo ma-
teriji, materialu, v katerega je
vtkal svoja likovna, estetska in
vsebinska videnja, skušali pri-
sluškovati tudi mi. V njegov
spomin. Deset let kasneje. Kot
hommage. V zahvalo za vso to
lepoto, ki jo je materializiral,
med drugimi, tudi v teh dveh
materialih, kamnu in bronu, ki
sta mu bila zelo blizu, in v tem
izboru 17 del iz obdobja od leta
1993 do 2002, ki ga nocoj tu
predstavljamo.
V slovenski kulturni prostor je
Zmago Posega vstopil na začet-
ku osemdesetih let preteklega
stoletja skupaj s svojo genera-
cijo sošolcev, ki so se poimeno-
vali Generacija 82, katere
značilnost je bila, da je
bil med trinajstimi člani
edini kipar, in kar neka-
ko pričakovano je bilo,
da bo na svoji kiparski
poti posegal po žlaht-
nem materialu, pa tudi
to, da bo najprej ustvarjal
v glini, ki mu jo je ponu-
jalo domače, biljensko
okolje z opekarsko tradi-
cijo, nato pa v kamnu,
katerega so z velikim
spoštovanjem leta in leta
božale njegove roke po
kraških gmajnah streljaj
od Bilj.
Oba materiala je ljubil in glo-
boko čutil. Poznal je njune
možnosti. Prodrl v skrivnosti
njune strukture. V njih se je
lahko najgloblje in najizvirneje
izražal. Zato ni nenavadno, da
mu je bil klasični kiparski ma-
terial blizu, da je pri svojem
ustvarjalnem procesu v času,
ko so veliko bolj prevladovali
drugačni pogledi, tako suvere-
no uporabljal tradicionalne ki-
parske materiale, kot so les, ka-
men, bron in kovina, ter da se
je s tako odprtostjo zavezal tudi
črnemu kraškemu apnencu, po
katerem kiparji redkeje posega-
jo.
In prav nič nena-
vadno ni bilo, da
je ljubil risbo. Iz-
bral jo je, ko je
iskal, ko je raz-
mišljal, ko se je
odločal. Svoje ki-
parsko videnje je
pogostokrat ude-
janjil najprej v ri-
sbi, zapisu, skici,
saj, kot je sam po-
vedal, “risba pa je tisto, kar je
pravzaprav neke vrste izho-
dišče, s čimer razmišljaš o ki-
parstvu. Pri tem nočem reči, da
se vsak kip začne z risbo, včasih
so popolnoma samostojne in
živijo svoje življenje”.
Ta dar videnja ga je naravnal k
tisti kiparski senzibilnosti v ok-
virih klasičnega, tradicionalno
DROBCI DOMAČE ZGODOVINE (81)
Škof Anton Mahnič in Gabriele D'Annunzio (1)
V zadnjih časih se veliko govori o stoletnici D’An-
nunzijeve okupacije Reke (septembra 1919), ki jo
marsikje po Italiji obeležujejo z velikimi priredit-
vami, razstavami in spomeniki ter svečanimi pro-
slavami. Odnos, ki ga je italijanski pesnik - skrajno
desničarski, ampak tudi skrajno levičarski politik,
samooklicani vojskovodja in vladar Reke - imel do
Slovencev in Hrvatov, je povsem znan, saj ga je
sam - črno na belem - ovekovečil v svojih spisih.
Tako v knjigi Gabriele D’Annunzio - Il sudore di
sangue, ki jo je leta 2013 slavnostno izdala naj-
večja italijanska knjižna založba Mondadori ob
150. obletnici rojstva “pesnika/bojevnika”, najde-
mo nedvoumne besede slepega sovraštva in ci-
ničnega prezira, ki ju je italijanski pesnik gojil do
Slovencev in Hrvatov: “Fuori la schiaveria bastar-
da, le sue lordure e le sue mandre di porci” (“Proč
z bastardno “schiaverio” (s slovanskimi sužnji, op.
p.), z njenimi umazanijami in čredami svinj”) ,
“quell’accozzaglia di Schiavi meridionali che sotto
la maschera della giovine liberta' e sotto un nome
bastardo mal nasconde il vecchio ceffo odioso”
(“tista truma južnih Slovanov, hlapcev, ki pod svo-
jo masko mlade svobode in pod bastardnim ime-
nom skriva stari oduren gobec”), “lo sporco croa-
to” (“umazani Hrvat”) , in še bi lahko nadaljevali,
ampak nima smisla, saj je D’Annunzio te hude be-
sede presegel s še hujšimi dejanji, katerim mora-
mo pa res nameniti vso našo pozornost.
Italijanska raznarodovalna politika v naših in
hrvaških krajih - tako rekoč od Alp do Dalmacije
- se je začela že veliko pred nastopom fašistične
diktature Benita Mussolinija, pravzaprav že med
prvo svetovno vojno, s prav nič svetlo izjemo Be-
nečije in Rezije, ki sta postali del italijanske države
že leta 1866: časopis Giornale di Udine je istega
leta (Benito Mussolini ni bil še rojen in njegov oče
je bil star komaj 12 let) pisal o “metodah za iztre-
bljanje teh Slovanov” (“Cure per eliminare questi
slavi” - v nadaljevanju beremo, da “Slovane je tre-
ba eliminirati s podporami, napredkom in civili-
zacijo”). Že konec leta 1918 in v začetku leta 1919
je bila situacija posebej huda in napeta v nepo-
sredni bližini Reke, na Kvarnerskih otokih. Takrat
so italijanske
oblasti - prej z
običajnimi
zvijačami (češ
da prinašajo le
hrano in prvo
pomoč prebi-
valstvu ali da
so le začasni
okupatorji v
imenu Antan-
te), potem pa z
vojaško silo
odvzele oblast
krajevnemu Narodnemu svetu
Slovencev, Hrvatov in Srbov na
Krku (vodili so ga duhovnik An-
tun Andrijčić iz Punta - predsed-
nik, duhovnik in škofijski kanclist
Mate Polonijo - tajnik, odvetnik
dr. Antun Antončić s Krka - odbor-
nik), omejile hrvaške narodne
simbole na periferijo (kasneje pa
jih prepovedale v celoti), nasilno
spreminjale priimke, nato pa de-
portirale (vedno z zvijačo) prej v
Ancono, potem pa v Frascati pri
Rimu, krškega škofa - našega
Kraševca iz Kobdilja - Antona
Mahniča (1850-1920), teologa, fi-
lozofa, pisatelja, pesnika in varuha staroslovan-
skega (oz. staroslovenskega - po Kopitarju in Mi-
klošiču) jezika in glagolice, ustanovitelja “Staro-
slavenske akademije” na Krku - ki je 3. januarja
1919 pisal oster protest podadmiralu Umbertu Ca-
gniju, načelniku italijanskih okupacijskih sil, ker
so se italijanske oblasti vtikale tudi v cerkvene za-
deve, predvsem so na vse možne načine skušale
prepovedati maševanje v starocerkveno-sloven-
skem jeziku in uporabo glagolice. Italijani
so celo zahtevali, da bi škof maševal za ita-
lijanskega kralja. Odgovor Mahniča je bil je-
drnat, ogorčen in odločen: “Tukaj ni Itali-
ja”! Jasno jim je dal vedeti, da pod nobenim
pogojem ni nameraval popuščati grožnjam,
čeprav je bil on le golorok škof, oni so pa imeli
vojsko in topove. Podadmiral Umberto Cagni je
znan tudi kot polarni raziskovalec, osvajalec Tri-
polija v krvavi kolonialni vojni, in kasnejši sena-
tor, kateremu sta prav Gabriele D’Annunzio in
Giovanni Pascoli posvetila pesmi in sonete. Še da-
nes so vsem trem po celi Italiji posvečene ulice,
trgi ali ustanove. Protestno pismo škofa Mahniča
je - kot bomo videli - objavil ljubljanski Slovenec.
Gabriele D’Annunzio (desno) in italijanski diktator Benito
Mussolini. Ivan Cankar je o D’Annunziju in o Italiji že med
prvo svetovno vojno napisal: “Vsak narod si izbere
glasnika po svoji podobi in vrednosti. /... / kje je bil, kje
more biti narod, ki je ploskal tatu? /... / Pesnik, ki je v imenu
svojega naroda oznanil, da okrade narod”.
Podadmiral Umberto Cagni, ki je leta 1919 z zvijačo deportiral v Italijo
bolnega škofa Mahniča, je znan tudi kot polarni raziskovalec, osvajalec
Tripolija v krvavi kolonialni vojni in kasnejši senator, kateremu sta prav
Gabriele D’Annunzio (na sliki je njegova pesem) in Giovanni Pascoli
posvetila pesmi in sonete. Še danes so mu po celi Italiji posvečene ulice in
trgi. Več o njem v nadaljevanju.
Baška plošča (hrv. Bašćanska ploča), kamnita plošča z enim
najstarejših znanih napisov v hrvaščini. Našli so jo v cerkvi sv. Lucije
v Jurandvoru pri Baški na otoku Krk. Datirana je približno v leto
1100. V besedilu je omenjen hrvaški kralj Dimitrij Zvonimir. Plošča
je odlično ohranjena, medtem ko je bilo veliko drugih plošč in
napisov uničenih v času italijanske okupacije (na primer na Vrhu pri
Buzetu, v Sovinjaku, Humu, Plominu, Lindarju pri Pazinu,
Motovunu), tudi pred prihodom D’Annunzija in/ali fašistov.
Slikar Tone Kralj je v župnijski cerkvi sv. Mihaela v Lokvi na Krasu upodobil
D’Annunzija kot hudiča, ki seje ljuljko in naboje (torej strup in vojno). Upodobil
je tudi slovensko družino, ki orje njivo, in Jezusa, ki seje pravo seme. Slovenska
družina in Jezus sta v slovenskih narodnih barvah, hudič/D’Annunzio pa v
italijanskih.
Krški škof - Božji služabnik Anton
Mahnič, rojen 14. septembra 1850 v
Kobdilju pri Štanjelu, teolog, filozof,
pisatelj, pesnik in varuh
staroslovenskega jezika in glagolice,
ustanovitelj “Staroslavenske
akademije” na Krku.
Dimitri Tabaj
telesnega in modelacijskega
principa, ki je omogočal obli-
kovanje njegovega sporočila na
način, da se je material vdajal
njegovi roki. Da je izrazna moč
sporočilno spregovorila s pre-
pletom oblike, volumnov,
površin, votlega in gmote. S
spojitvijo oblikujoče praznine
in telesnosti. Da sta govorili ta-
ko forma kot vsebina, ki sta bili
v to formo vtisnjeni, oblikova-
ni ali izklesani. /... /
S svojo sugestivno kiparsko go-
vorico je Zmago Posega
opozoril že na Akademiji
za likovno umetnost v
Ljubljani, kjer se je kipar-
sko, likovno in umet-
niško oblikoval ob izjem-
nih kiparjih in učiteljih –
Dušanu in Dragu Tršarju
ter Slavku Tihcu –, ki so
znali iz svojih študentov
iztisniti najboljše tako po
človeški kot umetniški
plati. /... /
Tudi desetletje kasneje je
njegovo kiparstvo prepoz-
navno avtorsko in ostaja, kot je
v katalogu k njegovi retrospek-
tivni razstavi zapisal Brane Ko-
vič, “del modernistične para-
digme, primer njene kontinui-
tete v času, ki se ga prijela oz-
naka postmodernizma... ”.
Spoštovani, Zmago Posega se
ni zadovoljil z izpovedjo, ki bi
bila atraktivna zgolj zaradi for-
me same, njenih ekspresivnih
ali monumentalnih razsežno-
sti, temveč se je z veliko senzi-
bilnostjo prepustil tako iskan-
jem obdelave materiala kot di-
stinktivnemu razpoznavanju,
dojemanju in čutenju umet-
niškega. Vitalnega, sporočilne-
ga. Ujetega v lepoto in izraz-
nost materiala, prostora,
površine in svetlobe. Ustvaril je
vrsto malih plastik, vse od leta
1990 naprej, in zanje je značil-
no, da ne nosijo naslovov.
Ustvaril pa je tudi ce-
lo vrsto javnih del.
Med njimi, spomin-
sko plastiko, največ
portretnih doprsij, če
omenim samo do-
prsna kipa Antona
Rutarja v bronu iz le-
ta 2003 v Novi Gorici
in doprsni kip Simo-
na Gregorčiča v bro-
nu iz leta 2006 na
Gradišču nad
Prvačino. V začetku
devetdesetih let je ustvaril tudi
celopostavno figuro Vinka Vo-
dopivca v bronu za Kromberk
pri Novi Gorici. Ustvarjal je tu-
di ambientalno plastiko, če se
spomnimo samo skulpture s
Forme vive za slovenske ceste
Bled’96 v kamnu, ki je posta-
vljena na Barju pri Ljubljani, in
Figure v krogu, v kamnu iz leta
1998 v Novi Gorici.
V zadnjem letu svojega, žal pre-
kratkega življenja, je realiziral
skulpturo graditeljem Nove
Gorice. /... /
Kipar Zmago Posega je ustvar-
jal v ciklih. Če ga je najprej
povsem prevzel človeški hrbet,
napet in usločen, živ in ero-
tičen, ki je zaživel kot popolna
in samostojna forma, se je zad-
nja leta izpovedoval v krožnih
kompozicijah kot metaforah
kroga življenja in smrti, sedan-
josti in preteklosti. /... /
Ljubljana / Razstava del Zmaga Posege
“Moje delo je iskanje v materiji”
Kultura 3. oktobra 2019 9
V članku Vladke Tucovič Stur -
man o knjigi Milka Matičeto -
vega, Bedenice: kraški šopek
Milka Matičetovega iz Koprive,
ki je bil v Novem glasu objav -
ljen 19. 9. 2019, je prišlo do
neljube napake. Fotografije, ki
krasi naslovnico, namreč ni
posnela Helena Ložar Pod lo -
gar, temveč je iz družinskega
arhiva. Prizadetim se za
objavo netočne informacije
opravičujemo.
Popravek
  al se je v nedeljo, 8. sep-
tembra 2019, na Lju-
bljanskem gradu
končala retrospektivna razsta-
va Vzporedni svetovi Alana
Hranitelja. Razstavljena so bi-
la prekrasna umetniška dela
znanega kostumografa, čigar
stvaritve so zaradi izbrušenega
stila in natančnosti izdelave
takoj prepoznavne. V Palaciju
in Stanovski dvorani Ljubljan-
skega gradu je bila razstava na
ogled od 4. julija 2019. Ogle-
dalo si jo je nešteto nav-
dušenih obiskovalcev, tudi tuj-
cev, seveda, saj je Hranitelj ze-
lo znan tudi v tujini, kjer si je,
tako kot na Slovenskem, zami-
slil in izdelal (večkrat namreč
tudi lastnoročno nadgrajuje
svoje umetnine) ničkoliko
čudovitih kostumov za opere,
gledališča, filme, televizijo. Na
svoji izjemno plodoviti umet-
niški poti je sodeloval z najpo-
membnejšimi in najbolj uvel-
javljenimi svetovnimi kultur-
nimi ustanovami. Razstava na
Ljubljanskem gradu je bila po-
klon njegovi triintrideset let
dolgi ustvarjalni dobi. Pred tri-
najstimi leti, l. 2006, je bila
prav tako odmevna njegova
razstava v Mednarodnem gra-
fičnem likovnem centru v Ti-
voliju, pod naslovom Kostu-
mografija 1986-2006. Ob tem
je takrat predstavil tudi ob-
sežno monografijo z naslo-
vom Kostumografija 1986 -
2006. Na tokratni razstavi je
bil izbor 70 kostumov za gle-
dališče, opero in
balet, ki jih je
Hranitelj ustvaril
od l. 2006 do da-
nes. Razstava je
bila zasnovana
tridelno. V
prvem delu, ki jo
je na nekakšnem
visečem hodniku
uvajal snežnobel
kostum-skulptura
plesalke, je bilo
razstavljenih
omenjenih 70
kostumov, takih,
da si jih oči kar
niso mogle na-
gledati. Čudovite
močne temnor-
deče barve ali
barvni odtenki
zemlje, kričeče
rožnate in zelene
barve ali belina
sijajnih kostu-
mov, z raznoliki-
mi gubami,
našitki, prišitki, so jemale gle-
dalcu dih. Povsod je vidna
izredna natančnost. Neštete
nadrobnosti, tudi lesketajoče
se zlate ali srebrne nitke ali
“bleščice”, bogatijo krasne ko-
Ž
stume, zamišljene, ukrojene in
sešite z enkratnim čutom za
eleganco in prefinjeno esteti-
ko.
Hranitelj se ob ustvarjanju ko-
stumov navdihuje pri modnih
težnjah prikazanega dramske-
ga, opernega ali filmskega de-
la. Toda vselej jih interpretira
po svojem okusu in jim doda-
ja svoj domišljijski polet, ki se
zdi, da res nima ne konca ne
kraja. Tako so npr. čisto ob
vstopu v razstavljeni prostor,
dognano zatemnjen, da so
prišle še bolj do izraza barve in
lepota razstavljenih kostumov,
postavljenih na podstavke-lut-
ke, obiskovalca povsem prev-
zele enigmatične kostumske
umetnine za temačno opero
Marija Kogoja Črne maske.
Nepopisno vznemirljivi so po-
samezni kostumi z ogromnimi
realistično izdelanimi našitki,
prekritimi s črnimi tančicami:
na enem je velikansko oko, na
drugem usta z zobmi vred, na
tretjem pa velikanski ušesi, po-
leg teh pa sta stala še dva tem-
na kostuma za skrivnostni fi-
guri. Vmes se je svetila belina
prekrasne, razkošne obleke iz
blaga, prepletenega z “bi-
serčki”. Pri vseh kostumih sta
razvidni pikolovska na-
tančnost in izjemna iznajdlji-
vost, zaradi katere je vsaka
obleka unikat, prava umetni-
na, ki se je oko kar ne more
nagledati.
V tem prvem delu je bila v po-
sebni niši tudi svojevrstna sku-
pina njegovih velikih mask za
predstavo Skrivnosti (SLG Cel-
je 2012).
V drugem delu razstave z na-
slovom Počivaj v miru je bilo
zbranih sedem figur. Tudi te
so se predstavljale kot zelo
skrivnostne, vzete iz mitologi-
je ali nevidnih svetov, ki ob-
stajajo le v naših sanjah, privi-
dih, strahovih, obsesijah. Med
njimi je bila pod skupnim na-
slovom Naročili ste bujenje
ogromna figura obilne ženske
(spominjala je na Boterova de-
la), ki sta ji na nogah sedeli
dve “lutki”, moški in ženska,
speča, oblečena v črno, s črno
tančico na obrazih. Ob njenih
nogah pa je ležal dolgin,
moška figura, ki si je z roko
podpirala glavo, na kateri je
bil dolg, ozek cilinder. Tudi ta
je imela nadrobno izdelano
oblačilo, za katero je Hranitelj
porabil gotovo veliko blaga. Še
več pa ga je potreboval za
nič manj vznemirljivo veli-
kansko spečo žensko figuro
v krasnem, razkošnem ko-
stumu; delo je Hranitelj na-
slovil Večnost.
Izredno živahno in zaradi
pisanih barv ter idilične gla-
sbene opreme razigrano
okolje pa je gledalca spreje-
lo, ko je stopil v tretji del
razstave. Tega je “krojaški”
umetnik poimenoval Oma-
ra norega klobučarja. Kot je
pisalo na razstavi, “Alan
Hranitelj obožuje različne
strukture blaga, vzorce, bar-
ve, mora jih imeti doma, da
jih lahko spreminja v srajce,
hlače, telovnike, kravate,
čevlje …. Nastalo je štiristo
srajc, sedemsto kravat …
zbira tudi klobuke, čeprav
jih ne nosi … igra kombini-
ranja je brezkončna kot pri
premikanju kalejdoskopa”.
V posameznih “nišah teh
posebnih omar”, obloženih
s papirnato oblogo enakih
vzorcev kot razstavljene kro-
jaške umetnine, so bili na
ogled na doprsnih lutkah (tu-
di te so bile “prevlečene” z
ustrezajočim blagom!) srajce,
telovniki, kravate in seveda
klobuki najrazličnejših barv,
vzorcev in krojev. V vsaki niši
se je razprl drugačen svet, svo-
jevrstna barvna paleta. Ob po-
gledu na vso to pisanost je gle-
dalec razbral marsikateri na-
mig na kakšno znano zgodo-
vinsko osebnost ali določen
čas ali dejavnost.
Vse je bilo tudi tu prepojeno z
neizmerno, a vselej izredno
prefinjeno Hraniteljevo do-
mišljijo, ki se zdi, da res ne
pozna meja. Razstava bi lahko
poromala kamorkoli, v najpre-
stižnejše svetovne muzeje ali
razstavne prostore. Povsod bi
očarala osuple gledalce s svojo
neverjetno privlačno močjo,
kombinacijo barv, vzorcev,
majhnih detaljev, katerim
Hranitelj namenja neverjetno
pozornost, brez ustvarjalnih
meja.
Nekaj tega čudovitega Hrani-
teljevega umetniškega zanosa
in poleta smo lahko občudo-
vali tudi tisti, ki spremljamo
delo naših primorskih gleda-
lišč. V sezoni 2016/17 je npr. v
SNG Nova Gorica ustvaril ko-
stume za predstavi Beraška
opera in Jeklene magnolije; v
sez. 2009/10 za predstavo
Striček Vanja, v sez. 2000/2001
za predstavo Kralj umira Euge-
na Ionesca. Tudi kostumi v le-
gendarni odrski postavitvi Io-
nescove Plešaste pevke v režiji
Vita Tauferja so delo neusahlji-
vega umetniškega izvira Alana
Hranitelja, ki se je rodil 3.
marca 1968 v Zagrebu. Tu je
obiskoval šolo za upodablja-
jočo umetnost. Od sredine
osemdesetih let prejšnjega sto-
letja živi in ustvarja v Sloveni-
ji. Potem ko je sodeloval v
predstavi Krst pod Triglavom
leta 1986, je svojo poklicno
pot nadaljeval v Ljubljani. Od
tedaj sodeluje, kot že rečeno, z
najuglednejšimi slovenskimi
in svetovnimi gledališkimi,
opernimi in filmskimi hišami.
Na Slovenskem je kostumsko
obogatil predstave znanih
JEZIKOVNICA
Vinakras in Vinakoper
Jesen je čas, ko se v vinogradniških krajih
praznuje. Najprej s trgatvijo ali bendimo, ki ji
na Štajerskem pravimo “broje” (izhaja iz be-
sede branje, grozdje se torej bere, ko se ga
trga, trgači so “berači”), potem z martinovan-
jem, ko se mošt spremeni v vino. V teh jesen-
skih mesecih se zato v medijih pogosto sliši
ali prebere ime vinskih kleti, ki pa je pogosto
nesklanjano ali sklanjano narobe. Poglejmo
podrobneje, kaj imam v mislih.
Pri stvarnih lastnih imenih, ki označujejo
trgovska podjetja oz. gospodarske družbe ali
prireditve, je pogosto tako, da se jih tvori na
način, da bi bila čim bolj privlačna za poten-
cialnega kupca, da bi
ime pritegnilo po svoji
izvirnosti in unikatno-
sti, da bi bilo kratko in
jedrnato, hkrati pa bi
učinkovito izpostavilo
značilnosti in dejavno-
sti. Pustimo tokrat ob
strani, da je takih stvar-
nih imen vedno več v
angleščini. V stvarna
lastna imena prodira
tudi vse več slovenske-
ga pogovornega jezika,
slenga ali narečja in besedne igre, ki so ne-
redko neologizmi, torej povsem nove besede.
Tako se najdejo restavracije, ki se imenujejo
Skuhna, Špajza, Güjžina in Ošterija pr' noni,
kulinarična prireditev Odprta kuhna pa še re-
stavracije: Klobasarna, Presnica in Holyfood.
Nove besede najpogosteje nastajajo s tvorjen-
jem, tako sta nastali tudi stvarni lastni imeni
za vinsko klet, Vinakras in Vinakoper. Če si ju
pozorneje ogledamo, vidimo, da se obe
začneta z besedo vina, dodani pa sta jima še
zemljepisni lastni imeni Kras in Koper, ki sta
v novi besedi seveda izgubili veliko začetni-
co. Tako Vinakras kot Vinakoper sta ena bese-
da, ne gre torej za besedno zvezo Vina Kras
ali Vina Koper, temveč za eno besedo, ki je
seveda napisana skupaj oz. brez presledka: Vi-
nakras, Vinakoper.
Vprašajmo se, katerega spola je taka tvorjen-
ka in ali je edninski ali množinski samostal-
nik. Samostalnik vina je seveda samostalnik
srednjega spola v množini, vendar je v besedi
na prvem mestu, zato novi tvorjenki ne do-
loča ne spola ne števila. Oboje ji določa drugi
del besede, torej -kras oz. -koper, ki pa sta
čisto običajna samostalnika moškega spola v
ednini, saj izhajata iz zemljepisnih imen Kras
in Koper. Tako Kras kot Koper sklanjamo brez
težav: Kras, Krasa, Krasu, Kras, pri Krasu, s
Krasom, enako je s Koprom, pri katerem sicer
izpade e: Koper, Kopra, Kopru, Koper, pri Ko-
pru, s Koprom.
Ko torej naletimo na besedo Vinakras, ugoto-
vimo, da je to samostalnik moškega spola v
ednini, ki ga bomo
pravilno sklanjali tako-
le: Vinakras, Vinakrasa,
Vinakrasu, Vinakras,
pri Vinakrasu, z Vina-
krasom. Vinakoper pa
povsem enako: Vina-
koper, Vinakopra, Vi-
nakopru, Vinakoper,
pri Vinakopru, z Vina-
koprom. Beseda Vina-
kras ali Vinakoper se
ne sklanja, kadar je v
besedni zvezi klet Vi-
nakras, klet Vinakoper, npr.: srečali smo se v
kleti Vinakras, odpravili smo se v klet Vina-
koper. Nikakor pa ni ustrezno rabiti: v Vina-
kras so imeli obilen pridelek ali brez Vinako-
per ne mine martinovanje. Prav je: v Vina-
krasu so imeli obilen pridelek in brez Vina-
kopra ne mine martinovanje.
Želim vam, da bi vam ta jesenski čas minil
čim lepše in prijetno in vas lepo pozdravljam
do naslednje Jezikovnice.
Doc. dr. Vladka Tucovič Sturman na Oddelku
za slovenistiko Fakultete za humanistične
študije Univerze na Primorskem (Koper) izva-
ja pravopisne in lektorske vaje. Jezikovna
vprašanja, o katerih bi radi brali v Jezikovni-
ci, ji lahko pošljete na e-naslov: 
vladka.tucovic@fhs.upr.si ali na uredništvo
Novega glasu.
Vladka Tucovič Sturman 70
režiserjev, kot so Mateja Ko-
ležnik, Valentina Turcu, Vinko
Möderndorfer, Vito Taufer,
Meta Hočevar, Eduard Miler,
Diego de Brea, Matjaž Berger,
Franci Burger, Matjaž Zu-
pančič, Miran Zupančič …
Njegov dosedanji izredno ob-
sežni opus šteje nad 373 kostu-
mografij in sodelovanj pri ra-
zličnih predstavah in projek-
tih, od gledaliških, opernih do
baletnih kostumografij. Prota-
gonist ali soprotagonist je bil
pri 51 samostojnih in skupin-
skih razstavah.
Med najbolj odmevne spadajo
razstava v Muzeju Moderne
umetnosti Ljubljana l. 1991, v
galeriji Equrna l. 1993 (Torbica
& 12 klobukov) in v Mestni
galeriji l. 1995 (Kostumografi-
ja 1991–1995). Leta 2009 je ob
njegovi odmevni razstavi Je-
sen - Zima 2009 v Narodnem
muzeju v Ljubljani izšla njego-
va druga knjiga. V tujini so ve-
lik odmev imele njegova pred-
stavitev in razstava v Köben-
havnu, evropski kulturni pre-
stolnici l. 1996, razstava v Kul-
turnem centru Nansen Aranjo
v brazilskem mestu Belo Hori-
zonte l. 1997 in predstavitev
njegovega ustvarjanja l. 2000 v
Millenium Domu v Londonu.
Sodeloval je tudi pri televizij-
skih reklamah in oblikoval
uniforme za 11 različnih pod-
jetij. Alana Hranitelja je poleti
2007 k sodelovanju povabilo
kanadsko gledališče spektakla
Cirque du Soleil; zanj je pri-
pravil kostume za predstavo
Zarkana, ki je doživela premie-
ro junija 2011 v radio City Mu-
sic Hall v New Yorku. Od no-
vembra 2012 do 30. aprila
2016 je bila predstava nepre-
kinjeno na sporedu v Aria Re-
sort v Las Vegasu v Ameriki.
Njegova dela bogatijo 4 stalne
umetniške zbirke v Narodnem
muzeju Slovenije, Slovenskem
etnografskem muzeju, Muzeju
Moderne umetnosti Ljubljana
in Pokrajinskem muzeju Mari-
bor.
Za svoje izredno umetniško
ustvarjanje je prejel 24 do-
mačih in tujih priznanj.
Iva Koršič
Vzporedni svetovi Alana Hranitelja
Prekrasne mojstrovine znanega
slovenskega kostumografa
Naročili ste bujenje
Pisanost krojaške umetnine
iz Omare norega klobučarja
Kostumi za opero Črne maske
Tržaška3. oktobra 201910
SKGZ in SSO se že pripravljata na obeležitev
100-letnice Narodnega doma
Pisatelj Boris Pahor je v romanu Mesto v zalivu in v svojih delih opisal
tragedijo tržaških Slovencev dvajsetega stoletja: požig Narodnega
doma, ki mu je bil tudi sam priča. Naslednje leto bo stoletnica tega
zgodovinskega mejnika. Za Slovence v Italiji ni to poglavje zgodovine,
stoletju navkljub, še končano. Julija 2020 bo torej priložnost, da
stoletnico požiga Narodnega doma na današnji ul. Filzi obeleži
slovenska narodna skupnost predvsem z mislijo na prihodnost.
Slovenska kulturno-gospodarska zveza in Svet slovenskih organizacij
sta se posvetila aktivnemu delu za primerno obeležitev dogodka.
Deželni svet FJk je v avgustovskem rebalansu deželnega proračuna
na pobudo krovnih organizacij v ta namen dodelil 100.000 evrov iz
sredstev zaščitnega zakona.
Krovni organizaciji bosta v prvi osebi vodili ter usmerjali dogajanje.
Nastala je skupna delovna skupina, ki deluje od preteklega julija, po
poteku skupne obeležitve 99. obletnice požiga. Poleg predsednikov
Ksenije Dobrila in Walterja Bandlja jo sestavljajo še Ivo Corva, Maja
Lapornik, Martin Brecelj, Ivo Jevnikar in Lucija Tavčar ter Livio
Semolič, Devan Jagodic, Štefan Čok, Poljanka Dolhar in Martin
Lissiach.
Delo poteka na treh nivojih. Ožja skupina se bo tako posvečala
pripravi dogodka ob obeležitvi stoletnice, kateri je namenjena
polovica sredstev. Poleg tega bo veliko pozornosti namenila
načrtovanju morebitne ponovne vselitve v stavbo Maksa Fabianija,
saj so politični sogovorniki ob zahtevah vrnitve večkrat spodbudili
skupnost, naj si ustvari natančnejši načrt uporabe Narodnega doma.
Druga polovica razpoložljivih sredstev bo zato namenjena ravno temu
poglavju. Tretji operativni del pa bo, dosledno z delom preteklih let,
skrbel za postopek vrnitve na podlagi zapisanega v zaščitnem
zakonu.
SKGZ in SSO si bosta prizadevala, da na stoletnico požiga simbola
Slovencev v Trstu ne gledamo kot na oziranje na preteklost. 13. julija
2020 želita obe organizaciji jasno poudariti, da je Narodni dom še
prej kot zakonska pravica slovenske narodne skupnosti v Italiji realna
infrastrukturna potreba za razvijanje dejavnosti v naslednjih
desetletij, pri čemer je najbrž potrebno še enkrat poudariti realni
potek zgodovinskih dejstev in ga posredovati predvsem mlajšim.
Dan srca v Občini Dolina
Združenje “Prijatelji srca - Cuore Amico ONLUS” iz Milj, v sodelovanju
z Občino Dolina, prireja v petek, 4. oktobra 2019, dan srca na sedežu
Občine Dolina, kot je v navadi že nekaj let. Obisk občanov je že v
preteklih letih pokazal, kako pozitivno sprejemajo to pobudo. Dan
srca se začne zjutraj ob 8. uri in se konča ob 12.00. Za preprečevanje
bolezni srca in ožilja bo združenje nudilo brezplačno tri od teh izvidov:
stopnja holesterola, transaminaza, krvni sladkor, trigliceridi, gama
GT, kreatinin, urikemija in kalij. Kot je vsem znano, nepravilne krvne
vrednosti, predvsem količina holesterola in trigliceridov, prekomerna
teža, visok pritisk in cigaretni dim kvarno vplivajo na delovanje
našega srca. To je sporočilo dnevov srca, ki jih Združenje Prijateljev
srca prireja v upanju, da bi pomagalo ljudem, ki nameravajo
spremeniti svoj življenjski slog.
Kratke
  ruštvo slovenskih izo-
bražencev je v ponedel-
jek, 23. septembra, v Pe-
terlinovi dvorani na ul. Donizetti
pričelo predavanja nove sezone.
Kot je uvodoma povedal pred-
sednik društva Sergij Pahor, so
organizatorji tudi letos začetek
sezone, kot že nepretrgoma več
kot 60 let, uskladili z začetkom
šolskega leta.
Prvo predavanje je bilo namen-
jeno zelo pomenljivemu, predv-
sem pa aktualnemu vprašanju
zdravniške etike. Gre za temati-
ko, ki močno razdvaja našo
družbo in še posebej načenja
principe katoliške etike, ki ima
človeško življenje za nedotaklji-
vo. Gost večera je bil dr. Matjaž
Zwitter, ki je o problematiki izdal
že dve knjigi, Pogovori o zdrav-
niški etiki in Pogovor o evtana-
ziji, ki je izšla prav na dan preda-
vanja.
Dr. Zwitter je zdravnik, onkolog
z dolgoletno prakso, ki več let
predava o medicinski etiki in
pravu na Fakulteti za medicino v
Mariboru. Tematika mu je torej
znana prav od blizu, saj se je kot
onkolog vsakodnevno soočal z
dvomi in odločitvami v zvezi s
hudimi primeri bolnikov. Zdrav-
niška etika sega na več področij
in se nanaša na razna obdobja
človeškega življenja; dejansko pa
D se prej ali slej dotakne slehernika- njegovega lastnega življenja alipa življenja ljudi, ki so mu naj-
bližji. Vprašanje o evtanaziji, ki
ji je v predavanju namenil največ
časa, pa je zadobilo dramatično
aktualnost v luči odločbe itali-
janskega ustavnega sodišča prav
na dan po predavanju, 25. 9., ko
je namreč omenjeno sodišče po
dolgi razpravi o asistiranem sa-
momoru izreklo pozitivno
mnenje o njegovi zakonitosti.
Dr. Zwitter je govoril z znanstve-
no natančnostjo in prepričljivo-
stjo in zaobjel v svojem preda-
vanju različne oblike problema
prekinitve človeškega življenja,
tudi v obliki splava.
Najprej pa je obrazložil, zakaj so
za zdravnika poleg pravnega vi-
dika potrebna tudi etična načela.
V ničkoliko situacijah namreč
pravo samo ne more rešiti pro-
blema o pravilnosti določene iz-
bire ali preprečiti napačnega rav-
nanja. Pravo je lahko učinkovito
le v situacijah, v katerih gre za
popolnoma enakopravne odno-
se socialne in človeške moči. Dal
je primer paliativne oskrbe umi-
rajočih, kjer se npr. ne smemo
odločiti, da bi jim le-to odrekli
zato, da bi prihranili denar,
čeprav bi ta morda služil za heli-
kopter, ki bi rešil življenje več lju-
dem. Tu namreč vstopi etični
čut, ki nam narekuje, da člo-
veških življenj ne moremo ocen-
jevati s tehtnico “večje učinkovi-
tosti”.
Razlikujemo lahko več etičnih
načel, npr. načelo “avtonomije”
posameznika, po kateri ima vsak
človek pravico, da odloča o sebi
(npr. o zasebnosti in o tem, kdo
lahko izve za njegovo diagnozo).
Etični načeli “dobrodelnosti” in
“neškodovanja” sta dve plati iste-
ga kovanca. Vendar pa gre v
prvem primeru za ožji krog ljudi
(ko zdravnik tudi ponoči in tudi
ko ni v službi priskoči na pomoč
tistim ljudem, ki so del njegove-
ga “udomačenega kroga ” (kot
Exuperyjev Princ). Princip
“neškodovanja” pa obvezuje v
odnosu do vseh ljudi (preprečuje
npr., da bi s poniževanjem ali na-
siljem ali z rasističnim odnosom
škodil komurkoli). Zadnji prin-
cip, to je princip “pravičnosti”,
pa obvezuje k izpolnjevanju pra-
vic prav vseh, npr. k pravici do
zdravljenja.
Mnogo je etičnih vprašanj o
začetku življenja ali pred spočet-
jem samim. Izredno zanimiv je
pristop predavatelja do kontra-
cepcije: brez ovinkov je izrazil
mnenje, da gre za področje za-
molčane neenakosti med spolo-
ma. Pri svetovanju parom npr.
vzamejo v poštev le žensko kon-
tracepcijo in spregledajo, ko-
likšne so zanjo kratkoročne in
dolgoročne škodljive posledice;
obenem pa pozabljajo, da so za
moškega lahko nekatere metode
popolnoma neškodljive. Pouda-
ril je, da bi vlada morala pre-
prečiti, da se matere poslužujejo
splava iz socialnih razlogov (v
Sloveniji je to najpogostejši
vzrok); to bi lahko dosegla z iz-
boljšanjem socialnega stanja v
državi.
Po njegovem bi pri svetovanju v
zvezi z abortusi lahko poskušali
odvrniti ženske od travmatične
prekinitve novega življenja, s
tem da bi jim svetovali, naj pri-
peljejo nosečnost do konca in ob
rojstvu dajo otroka v posvojitev.
V Sloveniji več kot 500 preverje-
nih sposobnih parov zaman
čaka, da bi dobili otroka. Res je,
da v naši družbi matere, ki se od-
povejo otroku, večinoma obso-
jajo; pravilno pa bi bilo, da bi ta-
ko dejanje začeli dojemati kot al-
truistično.
Predavatelj je izrazil odklonilno
stališče do nadomestnega mate-
rinstva, ki je skrajno neetično do
ženske: ta v zameno za denar v
neki tuji državi rodi otroka z iz-
  mrzlem in vlažnem ju-
tru so se 22. septembra
pevci MeCPZ sv. Jerneja s
spremljevalci zbrali pred cerkvi-
jo na Opčinah in odpotovali pro-
ti Kopru v notranjost Istre na
ogled Koštabone. Dočakal jih je
lep sprejem članov KD Alojz Koc-
jančič Puče-Koštabona in cerkve-
nega pevskega zbora Koštabona.
Pred šolskimi vrati je stalo dekle
v narodni noši s pladnjem pol-
nim “kroštol”, v notranjosti pa
so bile mize, polne raznih do-
mačih dobrot. Po pozdravnem
nagovoru in orisu programa izle-
ta je bila v cerkvi sv. Kozma in
Damijana s častitljivo letnico
1446 kratka pevska vaja. Sledila
je maša, ki jo je daroval župnik
Janez Gregorc. S petjem je
spremljal zbor sv. Jerneja, ki ga
je vodil Janko Ban. Maši je sledil
krajši koncert sakralne glasbe ob
orgelski spremljavi Vinka Škerla-
vaja. Najprej je zazvenel Mozar-
tov adagio za klarinet, ki ga je iz-
vajal Marko Štoka. Skladbo Emi-
la Hochreiterja O Brezmadežna
Devica je odpela Mojca Milič.
Skladbo Ave Maria Camilla
Saint-Saensa je zapel Marjan
Štrajn, Lojzeta Mava Mati moja,
venec pletem pa Marta Fabris.
Solistični del se je končal z ada-
gio ma non troppo Carla Maria
von Webra s klarinetom Marka
Štoke. Koncert je sklenil zbor sv.
Jerneja s skladbama Ubalda
Vrabca Ena tička in Pesem bar-
banskih romarjev iz zakladnice
ljudskih nabožnih, ki jih je od-
pel MeCPZ sv. Jernej. Pod cerkve-
V nimi oboki je zazvenela prilju-bljena Hladnikova skladba Mari-ja skoz življenje, ki so jo odpeli
skupaj z ostalimi verniki. Bodisi
soliste kot zborovske pesmi je na
orgle spremljal Vinko Škerlavaj;
zbor pa je vodil Janko Ban. Lepo
število poslušalcev je spremljalo
litugični del kot tudi krajši kon-
cert. Sledila sta predstavitev za-
nimivosti te cerkve in ogled še
drugih dveh cerkva. Cerkev sv.
Elija v sredini vasi je bila zgraje-
na leta 1742. Zanimivost te cer-
kve je ta, da je postavljena na
kraju, na katerem je stala njego-
va rojstna hiša. To je morda edin-
stven primer v Evropi. Ko je Elij
odrasel, je šel v Oglej, tam doštu-
diral in bil poslan v Istro (56 p.
Kr.). Svoje poslanstvo je opravljal
na otoku Egida - Koper; dosegel
je, da je ljudstvo opustilo pogan-
stvo in se oprijelo krščanskega
nauka. Častijo ga kot misijonarja
Istre. V zahvalo so mu postavili
cerkev. Na drugem koncu vasi je
cerkev sv. Andreja iz leta 1456.
Tako se je iztekel sprehod po vasi
ob spoznavanju njene zgodovi-
ne in drugih zanimivosti pod
vodstvom duše tamkajšnjega
društva gospe Sonje Cergol.
Nebo je postajalo vse bolj sivo in
pojavljale so se že prve kaplje
dežja, ko smo zapuščali Koštabo-
no, da bi se odpeljali v Krkavče
na kosilo. Turistična kmetija je
pripravila res okusno kosilo, ki
se je končalo s presenečenjem:
dve Šavrinki v narodni noši sta z
zabavnim skečem spravljali v
smeh prisotne ob pripovedi
življenja v davnini. Deževalo je,
ko smo zapuščali gostišče in se
peš napotili po strmi poti do cer-
kve Nadangela Mihaela, zgraje-
ne leta 1749; tam nas je sprejel
prijazen cerkovnik Pavel Goja, ki
nas je popeljal skozi njeno zgo-
dovino. Do cerkve smo prišli kar
hitro, vračanje k avtobusu pa je
bilo kar naporno, zaradi strmine
in dežja. Kmalu nato smo zapu-
stili Krkavče in se odpeljali; me-
gla in dež sta nas spremljala na
poti proti domu. A kljub temu
smo s seboj odnesli prijetne spo-
mine in vtise o kulturni de-
diščini, o ustvarjanju in gostol-
jubnosti ljudi istrske zemlje.
Zahvala za izvedbo tega izleta s
spoznavanjem zgodovine in
znamenitosti Koštabone in
Krkavč gre Vinku Škerlavaju in
gospe Berti Vremec. Polni novih
spoznanj smo se razšli po lepem
in zanimivem dnevu, prežive-
tem v Koštaboni in njeni okoli-
ci.
Pavel Vidau
branimi značilnostmi; seve-
da pa je dejanje neetično tu-
di do otroka samega, saj tako
rojstvo postaja vedno bolj
podobno trgovini, v kateri
lahko pokvarjeno igračko
zavržeš ali zamenjaš.
Glede evtanazije je dr. Zwit-
ter najprej opozoril na to, da
imajo ljudje mnogo na-
pačnih predstav o njej. “Pasivna
evtanazija” npr. v resnici sploh
ne more obstajati: evtanazija ni
opustitev nesmiselnega intenziv-
nega umetnega podaljševanja
življenja. Definicija evtanazije je
v resnici povzročitev smrti s po-
močjo injekcije ali z drugimi
sredstvi oz. samomor s pomočjo
zdravnika.
Najprej je pojasnil, da je seveda
treba analizirati vsak primer za-
se; zelo redki primeri odgovarja-
jo skrajnim pogojem. Nevarno
pa je iz izjem delati pravilo oz.
pravni zakon. Družba lahko kaj
kmalu začne gledati na starostni-
ke ali določene bolnike kot na
parazite, ki se nočejo evtanazirati
in s tem oškodujejo družbo zdra-
vih.
Predavatelj je izrazil prepričljive
pomisleke glede vseh treh argu-
mentov, ki jih citirajo zagovor-
niki evtanazije: nesprejemljivost
trpljenja, izgubo dostojanstva in
Začetek nove sezone DSI z izredno aktualnim predavanjem
Sprejem evtanazije bi povzročil erozijo
naših principov in sveta vrednot
spoštovanje do avtonomije (oz.
pravice do odločanja). Zelo rela-
tivna je npr. sposobnost pre-
našanja trpljenja: za koga lahko
postane neznosen že zobobol.
Pri lajšanju hudih bolečin pa
imamo danes na razpolago
mnoge pripomočke. Tudi termin
“neozdravljiva bolezen” je s
pravnega vidika neoprijemljiv
pojem. Po eni strani so pravza-
prav “neozdravljive” vse kro-
nične bolezni; po drugi pa tudi
pri diagnozi agresivnega in ne-
ozdravljivega raka obstajajo izje-
me, ko se zdravje nepričakovano
obrne na bolje; možne so tudi
napake pri diagnozi. Prav tako
je izguba dostojanstva relativ-
na: nekateri vidijo prav v po-
moči onemoglemu človeku
njegovo dostojanstvo, z
vračanjem tega, kar mu je bilo
nekoč ob rojstvu podarjeno
ali kar bo moral sprejeti v svoji
starostni dobi. Poleg tega ne
moremo imeti za svobodne ti-
ste odločitve, ki jih narekujejo
osamljenost, socialna stiska,
obup, depresija ali morda pri-
tisk sorodnikov ter želja “na-
rediti prostor mladim”. Spre-
jem evtanazije bi popolnoma
spremenil naš odnos do (bol-
nega) človeka, do smrti, starosti;
povzročil bi erozijo vseh naših
principov in sveta vrednot.
Kako je v bistvu zgrešeno
splošno razširjeno pojmovanje o
tem, kaj je “kvalitetno življenje”,
pa je ob koncu predavatelj
podprl z rezultati raziskave, v ka-
teri so primerjali odgovore dveh
skupin mladih v zvezi s kakovo-
stjo lastnega življenja: izvedli so
primerjavo med skupino mladih
v Zavodu za usposabljanje inva-
lidne mladine v Kamniku in
med zdravimi študenti medicin-
ske univerze. Mladi invalidi so
imeli svoje življenje za mnogo
bolj kvalitetno in srečno od pri-
padnikov druge skupine.
Anka Peterlin
Foto Peter Cvelbar
MeCPZ sv. Jernej na izletu v Istri
Na ogled Koštabone in Krkavč
Tržaška 3. oktobra 2019 11
Obvestilo
Biblična skupina pri Sv. Ivanu bo
imela prvo tedensko srečanje
v novem delovnem letu v če tr -
tek, 3. oktobra, ob 18.30 (po
večerni sv. maši), v župnjišču
za cerkvijo, v dvorani v I. n.,
pod vodstvom g. Tomaža Ku -
na verja; prisrčno vabljeni!
Lutkovno gledališče Pristanišče
prireja v soboto, 5. oktobra
2019, ob 10. uri na sedežu
zbo rov v Devinu lutkovno
predstavo Zverinice iz Rezije –
v izvedbi Gledališča Zapik.
Marijanska pobožnost s shodom
članic Marijine družbe Marije
Milostljive bo v nedeljo, 6. 10.
2019, v Marijinem domu, v ul.
Risorta 3: začetek ob 16. uri v
domski kapeli z molitvijo rož -
nega venca, po blagoslovu pri -
jateljsko druženje; v mesecu
posvečenem Mariji še poseb -
no vabljeni vsi njeni častilci.
Društvo slovenskih izobražencev
v sodelovanju s Krožkom za
druž bena vprašanja Anton
Gregorčič vabi na predvajanje
dokumentarca Za slovenski
glas o nastanku in izglaso va -
nju čl. 28 za olajšano izvolitev
slovenskega predstavnika v
Deželni svet Furlanije Julijske
krajine. Na večeru bosta so de -
lovala odv. Andrej Berdon in
odv. Damijan Terpin. Peterli no -
va dvorana, 7. oktobra, ob
20.30.
Darovi
V hvaležen spomin na Darinko
Živic ob 100-letnici rojstva
daruje za Marijin dom pri Sv.
Ivanu 25 evrov prijateljica.
Vincencijeva konferenca ob prazniku sv. Vincencija
Skrb za vse, ki potrebujejo
pomoč
  petek, 27. septembra, se
je v cerkvi pri Sv. Jakobu
zbralo kar lepo število
vernikov ob prazniku svetnika
revnih sv. Vincencija. K sveti
maši je vabila člane in
sodelavce
Vincencijeva
konferenca, ki je
tako na najboljši
način uvedla novo
delovno leto. Med
mašo je g. Klemen
Zalar opisal lik sv.
Vincencija in
njegova
dobrodelna dejanja
ter prebral misli
nekdanjega
zaslužnega papeža
Benedikta XVI.
Duhovnik
Vincencij se je v
Franciji 17. stoletja
zoperstavil
velikemu kontrastu
med bogatimi in
revnimi. Obiskoval
je tako aristokratska kot
podeželska okolja. Organiziral
je redno pomoč za osebe, ki so
bile na obrobju družbe. Odpiral
se je za iskanje Boga in samega
sebe in to iskanje se je
preobračalo v delovanje milosti
in usmiljenja. Tako je služil do
zadnjega dne. “Bog me je
poslal, da prinesem ubogim
oznanilo”, je bil trdno
prepričan. S svojimi
dobrodušnimi dejanji je
navdihnil številne kristjane ter
bil tudi ustanovitelj krščanske
kongregacije in zgled za
nadaljnja združenja vse do
danes (taka je tudi Vincencijeva
konferenca). Sv. Vincencij je bil
prepričan, da so ponižnost,
blagost in preprostost bistvene
vrednote za udejanje
zakonitosti. Bil pa je tudi zelo
V prepričan, da tega ne moredelati sam, ampak v Cerkvi spomočjo božjega ljudstva. V
vsakdanjem življenju je
udejanjal besede Sv. pisma, bil
je zmeraj na strani revežev, kot
bi morali biti tudi mi.
Po koncu sv. maše so se prisotni
preselili v prostore
Šentjakobskega doma, kjer so
odborniki Vincencijeve
konference priredili zelo
zanimivo predavanje z
Edwinom Bukavcem,
operaterjem pri tržaški škofijski
Karitas. Tam je člane pozdravila
predsednica Vincencijeve
konference Ivica Švab, ki je
zaželela, da bi bilo tudi letos
delovanje društva uspešno.
Ljudi v stiski in starejših, ki
rabijo pomoč, je namreč veliko,
pravi predsednica, ki je še
povedala, da je to jesensko
srečanje z mašo in zanimivim
predavanjem namenjeno prav
temu, da se zavedamo, kaj
delamo, koliko ljudi je
potrebnih pomoči in da se
napolnimo pozitivne energije
za letno delovanje. Pomemben
primer dobrega delovanja na
tem področju v Trstu je prav
škofijska Karitas, pri kateri že 12
let deluje tudi socialni delavec
Edwin Bukavec, ki je
prisotnim najprej orisal
kratko zgodovino
organizacije in njen
prihod v mesto. Karitas
je ustanovil papež Pavel
VI. leta 1971, krajevna
Karitas v Trstu pa je
nastala leta 1982 na pobudo
škofa Bellomija in se razcvetela
pod vodstvom Maria Ravalica,
enega redkih laikov na čelu
organizacije. Leta 1998 so v
Trstu ustanovili sprejemni
center, dom za ženske in otroke
v težavah in nekaj let kasneje še
menzo, ki je najprej delovala v
ulici Venezian, zdaj pa v ulici
dell’Istria. Gost je najprej
pojasnil, da se ne ukvarjajo
samo z azilanti, kot piše v
časopisih. Res imajo domove za
begunce, ki jih je zdaj kar 200.
Ti čakajo na azil, za katerega sta
potrebna dokumentacija in
postopek, ki je kar dolg (od 1 do
3 let). Medtem bi lahko ti ljudje
kaj delali, a ni tako enostavno,
pravi operater. Pravzaprav ni
problem, da so tujci, ampak bolj
to, da za razna dela, tudi tista, ki
jih je človek od nekdaj izvajal,
so potrebni številni tečaji
usposabljanja, varnosti itd., ki
jih seveda ne morejo narediti,
ker ne poznajo jezika. V zvezi s
tem jih pri Karitas
tudi učijo
italijanščino,
nekateri gredo
celo v šolo na
intenzivne tečaje.
Kot rečeno, pa se
Karitas ne ukvarja
samo z njimi. Od
nekdaj skrbi za
vse družine in
ljudi v stiski.
Bukavec je tako
obrazložil, kako
delujejo razni
objekti v okviru
škofijske Karitas.
V ulici
Cavana
deluje center
za razgovor,
kamor lahko
pridejo ljudje
se pogovorit,
vprašat za
pomoč, iskat
pogum, da se
lahko po
pogovoru
najboljše
spoprimejo z raznimi stiskami.
V ulici dell’Istria je menza, kjer
delijo kar 400 obrokov na dan
za kosilo in večerjo. Ta je edina
menza v Trstu, poleg tiste, ki jo
imajo kapucini, ki pa delijo le
kosila. Prav tako uspešno deluje
tudi zobozdravniška
ambulanta, prhanje za
brezdomce, pregledi za delovno
podporo in vključevanje v
delovni svet ter reševanje
raznoraznih birokratskih zadev,
ki jih je, kot vemo, vedno več.
MČ
  Lutkovno gledališče Pristanišče
Za uvod tri privlačne
zgodbe
DEVIN 
  okviru projekta
Devinski vrt
ustvarjalnosti se je v
soboto, 28. septembra, na
sedežu devinskih zborov začela
četrta sezona Lutkovnega
gledališča Pristanišče, ki ga
prirejata OPZ Ladjica in
Devinski mladinski krožek v
sodelovanju s Slovensko
prosveto in ob logistični
pomoči domačega zbora Fantov
izpod Grmade.
V letošnjem
programu so tri
sobotne matineje
za otroke in
večerna predstava
za mladino in
odrasle, saj želijo
poudariti, da so
lutke lahko
zanimive za
gledalce vseh
starosti.
Prvo sobotno
jutro so
oblikovali mlajši
devinski lutkarji,
ki so predstavili
rezijansko ljudsko
pravljico o Rusici
in grdinici. Uvodoma je Nada
Tavčar v imenu organizatojev
poudarila, da so izbrali pravljico
izmed tistih, ki jih je v Reziji
“ujel in udomačil” Milko
Matičetov, čigar 100-letnico
rojstva obeležujemo prav v teh
tednih. Otroci so z lutkami, ki
so jih izdelali med poletno
delavnico, predstavili svojim
prijateljem in sošolcem, kako
lahko tudi majhna živalica, kot
je mravljica, s svojo
prebisanostjo in pogumom
premaga veliko večjo grdino, ki
je arogantno ustrahovala
lisičico in ostale živali.
Sledili sta še dve predstavi
japonskega slikovnega
kamišibaj-gledališča. Vlasta
Markočič, sicer po poklicu
učiteljica likovne vzgoje, je ob
svojih ilustracijah
pripovedovala o Prazniku sv.
Roka v Nabrežini in tunolovu,
kot je zgodbo zapisal Bruno
Volpi Lisjak, in simpatično
pripoved o slikarju Lojzetu
Spacalu, ki pelje svojo družino
na krožno pot po Sloveniji. V
Soči najde kamen, ki ga nato
prevaža v avtu, da bi naredil
kamnito skulpturo. Vozi ga s
seboj vse dni, kar povzroča
nemalo slabe volje, in to vse,
dokler ne pridejo v Porotorož,
V kjer pa ga kamen ne nagovarjaveč in ga zato s pomočjo sinovvrže v morje.
Tudi letos so članice Devinskega
mladinskega krožka poskrbele,
da so prisotnim otrokom s
pomočjo ilustracij pojasnile
zahtevnejše in redkejše besede
in nato vodile lutkovne
delavnice, medtem ko so starši
in nonoti poklepetali ob kavici,
ki jo je ponujala mladina.
Tudi naslednja lutkovna pred-
stava, ki bo v soboto, 5. 10., bo
rezijansko uglašena, saj bosta Je-
lena Sitar in Igor Cvetko s citiro
in bunkulo poustvarila pravo re-
zijansko vzdušje od pripovedo-
vanju Zverinic iz Rezije. Lutkov-
no gledališče Tri pa bo v soboto,
12. oktobra, malim ljubiteljem
gledališča predstavilo zgodbe o
Dveh kozah po motivih Toma
Barberja. Tudi v tem primeru
bodo otroci lahko spoznali, ka-
ko so basni s svojimi nauki kori-
stne in zabavne tudi za današnji
tehnološko-elektronski čas.
Lutkarji iz Devina so prepričani,
da lutke lahko nagovarjajo tudi
odraslo publiko. Zato so za so-
boto, 19. oktobra, povabili v go-
ste lutkarsko skupino sloven-
skih akademikov z Dunaja, ki
bodo predstavili družbeno an-
gažirano dramo Draga Jančarja
Veliki briljantni valček, ki izpo-
stavlja dramatično nemoč posa-
meznika, ko se sooča s kakršno-
koli obliko oblasti.
V Devinu se je ob koncu sep-
tembra obnovila lepa pobuda
lutkovnega gledališča, ki tudi v
primorskem prostoru leto za le-
tom utrjuje navezanost na to
starodavno gledališko zvrst, ki
privablja tako mlado kot sta-
rejšo publiko.
E. G.
  a začetek no-
ve pevske se-
zone je v ne-
deljo, 22. septembra
2019, Mešani mla-
dinski pevski zbor
Emil Komel pod
vodstvom Davida
Bandlja nastopil v
romansko-gotski ka-
tedrali sv. Justa v
Trstu. Ta nastop je
bil prvi po velikem
uspehu, ki ga je zbor
dosegel v Arezzu.
Koncert je bil del
42. revije Settembre
Musicale, ki so jo le-
tos organizirali zbor
Cappella Civica, or-
ganizaciji Promusi-
ca in Alfred Tomatis,
Accademia Organi-
stica Tergestina ter župnija sve-
tega Justa. Sklop štirih koncer-
tov se je začel 2. septembra z re-
citalom organista Massimiliana
Raschiettija iz Vicenze. Teden
dni kasneje sta nastopila v duu
mladi tržaški flavtist Tommaso
Bisiak in glavni organist kate-
drale Riccardo Cossi. Tretji kon-
cert, na sporedu 16. septembra,
je bil recital dveh profesorjev za
orgle s tržaškega konservatorija
Tartini, in sicer Manuela Toma-
Z
dina in Wladimirja Matesica;
predstavila sta dvodelni pro-
gram s skladbami nemškega ba-
roka in francoskega simfoniz-
ma. Revijo je sklenil prav zbor
Komel, ki je predstavil obširen
repertoar s sakralnim progra-
mom. Za uvod v koncert je po-
skrbel skladatelj, zborovodja in
organist Roberto Brisotto. Kon-
cert se je začel z nekaterimi re-
nesančnimi skladbami, in sicer
z Gallusovo Alleluio, ki so jo ko-
melovci odpeli v treh ločenih
skupinah. Sledili sta živahna
Monteverdijeva Cantate Domi-
no in Palestrinova Sicut cervus.
Nato je bil na sporedu Lutrov
protestantski koral Jesus Chri-
stus unser Heiland. Nastop se je
nadaljeval s sodobnimi sakral-
nimi skladbami, in sicer od
otožne Seisab Valurikas Ema, ki
izraža trpljenje Marije pod Kri-
stusovim križem, do radostne
Bogorodice djevo, ki pa izpove-
duje Kristusovo vstajenje – obe
skladbi estonskih skladateljev,
Urmasa Sisaska in Arva Pärta. V
programu je bil tudi Dominut-
tijev Requiem, katere-
mu je sledil še Merku-
jev; njegova je bila še
skladba Darovanje.
Nato je bila na spore-
du O magnum myste-
rium, skladba mlade-
ga talentiranega skla-
datelja Andreja Ma-
korja. Za konec je Ban-
dljev zbor zapel dve
ruski liturgični molit-
vi, Schnittkejevo Go-
spodi Iisuse n. 2 in
Bortnianskijevo litur-
gijsko Kheruvimskaja
pjesn – obe sta izred-
no prišli do izraza za-
radi močne ekspresiv-
nosti pravoslavne ru-
ske zborovske tradici-
je. Na koncu je bila še
gregorijanska Veni,
Sancte Spiritus, ki je
kombinacija med monodičnim
petjem in spremljavo s pedalni-
mi toni, kar predstavlja prvo
obliko primitivnega polifonega
petja. Kljub slabemu vremenu je
bila cerkev polna in občinstvo
izredno navdušeno nad mladi-
mi pevci, ki so s tem nastopom
potrdili nivo, ki so ga dosegli
pred enim mesecem na medna-
rodnem zborovskem tekmovan-
ju v Arezzu.
Samuel Devetak
Memlpz Emil Komel je nastopil v katedrali sv. Justa
Bogato glasbeno doživetje
Foto Roberto Brisotto
Foto MČ
Foto MČ
Aktualno3. oktobra 201912
Zelo dobrodošla knjiga Maje Vovk
Čudovita princesa za
odraščajoča dekleta
  te mama, ki opazuje svojo
hčer in vidi, da bo kmalu
morala spregovoriti z njo
o menstruaciji in vsem, kar
pride zraven? Ali pa ste morda
njen oče, ki se ustraši, ko vidi,
da se njegova mala princeska
spreminja in razvija v žensko?
Kako hčerki spregovoriti o
rastočih prsih, kako razložiti,
zakaj bo dobila menstruacijo
in kaj se z njo pravzaprav
dogaja?
To so zadrege, s katerimi se
srečujejo mnogi starši. Zato je
ta vprašanja glasno postavila
tudi Maja Vovk, diplomirana
farmacevtka, mama štirih
otrok in ena od ustanoviteljev
družinske pobude Iskreni. net.
Vovkova je na vsa ta vprašanja
odgovorila v knjigi z naslovom
Čudovita princesa.
Z željo, da bo pogovor med
starši in mladenkami med 8. in
12. letom lažje stekel, je
napisala knjigo za odraščajoče
deklice na pragu pubertete. V
njej je na igriv in mladosten
način razloženo, kaj vse jih
S čaka na poti odraščanja. Odtelesnih sprememb dočustvenih izbruhov, ki se
pojavljajo v tem obdobju, od
delovanja telesa in nastanka
menstruacije do različnih
higienskih pripomočkov, ki so
na voljo, od zdrave prehrane
do mozoljev, od edinstvenosti
vsake deklice do tega, kako naj
poskrbi zase. Knjiga je
opremljena s simpatičnimi in
hkrati nazornimi ilustracijami,
ki na slikovit, preprost in jasen
način popeljejo mlade
bralke skozi razvojne zagate.
Na koncu so knjigi dodane
še spodbude za pogovor, ki
bodo dobrodošle za
marsikatero mamo, da bo
lažje začeti pogovor.
“Knjiga je nastala na podlagi
večletne izkušnje z
delavnico Čudovita
princesa, ki smo jo ustvarili
z namenom, da bi
današnjim deklicam
ponudili boljšo popotnico v
svet odraslih. Da so te
vsebine še kako potrebne in
pomembne, kažejo odzivi
tako deklet kot mam. Če
jima je bilo prej nerodno
govoriti o teh temah, se to
spremeni v navdušeno
pričakovanje vsega, kar jih še
čaka”, o knjigi, ki jo je izdala
založba Zavoda Iskreni,
pripoveduje Maja Vovk.
Tino Mamić
Ob izidu knjig Gospa brez groba in In ljubezen tudi (1)
Avstrijski in nemški časopisi
o 2. svetovni vojni v Sloveniji
  etos avgusta so kar trije
osrednji dunajski časopisi
v sobotnih izdajah
objavili daljše članke o
mračnih in tragičnih dogodkih
v Sloveniji v drugi svetovni
vojni in tik po njej. Dva
poročevalca, Gerhard Strejcek
in Cornelius Hell, pišeta o
romanu Draga Jančarja In
ljubezen tudi, ki je nedavno
izšel v nemškem
prevodu pri
dunajski založbi
Zsolnay,
medtem ko se
tretji sestavek
izpod peresa
avstrijskega
zgodovinarja
Gerharda
Zellingerja
dotika
izvensodnih
čistk in pobojev
nasprotnikov
novega
jugoslovanskega
komunističnega
režima v letu
1945, še posebej
pa razčlenjuje
tragično usodo nekaterih
pripadnikov nekdanje nemške
manjšine v Sloveniji, ki so
izginili po drugi svetovni vojni
brez sledu, čeprav v mnogih
primerih niso bili člani
Hitlerjeve
“nacionalnosocialistične
delavske nemške stranke”.
Zellinger v zvezi s tem poroča v
sobotni prilogi Album
dunajskega nadregionalnega
dnevnika Der Standard v
dvostranskem članku s tremi
fotografijami o zanimivi knjigi,
ki je 19. avgusta izšla pri
dunajski založbi Paul Zsolnay.
Literarizirano spominsko
dokumentacijo Gospa brez
groba – Poročilo o moji teti je
napisal leta 1944 rojeni
avstrijski pisatelj Martin
Pollack, ki je študiral slavistiko
na Dunaju, na Poljskem in na
univerzah v nekdanji
Jugoslaviji. Dalj časa je bil
urednik znanega nemškega
L tednika Der Spiegel, zdaj paživi v Avstriji kot svobodnipisatelj in novinar.
Že leta 2004 je opozoril nase s
knjigo Mrtvi v bunkerju. Tu
piše o svojem očetu dr.
Gerhardu Bastu, ki se je rodil
leta 1911 v nemški družini na
Kočevskem. Navdušil se je za
Hitlerjevo ideologijo in postal
viden pripadnik in izvrševalec
nacistične politike. Bil je oficir
esesa in član gestapa. Po vojni
se je skrival po avstrijskih gorah
in gozdovih. Zvezna policija v
Linzu ga je kot vojnega
zločinca, ki je sodeloval tudi v
različnih akcijah proti
partizanom v Rusiji, iskala s
tiralico. 6. aprila 1947 so
odkrili njegovo truplo v nekem
bunkerju blizu mejnega
prehoda med Avstrijo in Italijo
na Brennerju v Sbarramento di
Brennero.
Pollack kot nezakonski sin dr.
Basta se v omenjeni knjigi na
pošten način razmejuje z
dejanji svojega očeta in
natančno razčlenjuje nacistične
zločine na številnih evropskih
področjih. Tudi v najnovejšem
delu Gospa brez groba posega v
dogodke v drugi svetovni vojni
in tik po njej, toda zdaj opisuje
zločine, ki so jih po koncu
vojne leta 1945 zagrešili
zmagovalci. Piše o nasilni smrti
svoje tete Pauline oziroma
Pavle, žene organista in
cerkovnika Franca Drolca v
Laškem. Pri raziskavah o usodi
tete Pavle se zaustavi na gradu
Hrastovec, ki je svoje dni
pripadal plemiški družini
Herberstein, zdaj pa je v njem
Socialno varstveni zavod za
duševne bolnike. Takrat, poleti
1945 v času smrti Pavle Drolc,
se je, kot piše
Pollack,
nahajalo v
gradu
kazensko
taborišče za
pripadnike
nemške in
madžarske
narodnosti v
Sloveniji ter za
politično
novemu
sistemu
sumljive
Slovence,
Hrvate in
Srbe.
Osumljenci so
v taborišču
živeli v
nemogočih razmerah, mnogi
so postali žrtev “izvensodnih
usmrtitev”, največ, predvsem
starejših in otrok, pa je umrlo
zaradi izčrpanosti, lakote in
bolezni. Med temi je bila tudi
pisateljeva teta Pavla, tedaj
stara 70 let, čeprav se ni
zanimala za politiko. V času
nemške okupacije ni pristopila
k tedaj štajerskemu
prebivalstvu ponujenemu
“nemškemu kulturbundu” in je
vse do smrti živela v prijaznih
sosedskih odnosih s Slovenci.
Martin Pollack je želel
ugotoviti, kje se nahaja grob
njegove tete. Iskal ga je zaman,
ker groba ni. Žrtve so po
pripovedovanju leta 1996
umrlega tedanjega grobarja
Franca Kurnika anonimno
zakopali v 16 jamah na
bližnjem pokopališču v Spodnji
Voličini.
/ dalje
Lev Detela
  Kulturni dom
Odprtje razstave 21. Fotosrečanja
GORICA 
  soboto, 5. oktobra 2019,
ob 18. uri bo v Kultur-
nem domu v Gorici od-
prtje 21. Fotosrečanja, tradicio-
nalne mednarodne fotorazstave,
ki jo organizira goriški Fotoklub
Skupina75. Svoja dela bodo
predstavili štirje fotografi iz Ita-
lije in Slovenije, in sicer: Remo
Cavedale, član fotokluba Skupi-
na75 - njegovi “škljoci” so ele-
gantni in prepojeni z bistvom;
Boris Gaberščik, slovenski avtor,
znan tudi v mednarodnih kro-
gih, ki postavlja v ospredje ma-
jhne predmete vsakdanje upora-
be; Eleonora Oleotto, ki se po-
služuje terapevtske fotografije,
coachinga in izsledkov, da se pri-
bliža naravi; Damijan Sedevčič,
fotograf iz Nove Gorice, ki skozi
večkratne osvetlitve prenaša ur-
bane prostore našega vsakdana
v neko drugo dimenzijo. Poleg
teh fotografov bo letošnje Foto-
srečanje imelo v gosteh tudi čla-
ne fotokrožka Circolo Fotografi-
co Palmarino, ki je nastal v Pal-
V manovi leta 1975. Krožek pred-stavlja eno od najpomem-bnejših foto sredin na državni
ravni. Letošnje Fotosrečanje je
posvečeno spominu dveh veli-
kih mojstrov fotografije, ki sta
umrla v avgustu, Sergio Scabar
in Guido Cecere.
Mednarodna fotografska razsta-
va predstavlja vrhunec razstavne
sezone Skupine75. Dogodek je
sad sodelovanja s Kulturnim
domom, Glasbeno matico in
Zvezo slovenskih kulturnih
društev; pokroviteljstvo daje
Občina Gorica. Večer bodo z
glasbo popestrili člani Gla-
sbene matice, članica kluba,
znana fotografinja, kritičarka
in predavateljica fotografije
Lorella Klun pa bo predstavi-
la prisotne avtorje. Ob razsta-
vi je izšel katalog, ki so ga pri-
pravili člani društva, grafično
pa ga je uredil Igor Škorjanc.
Za prevode je poskrbel Vili
Prinčič.
Razstava bo odprta do 19. ok-
tobra; ogled je možen ob de-
lavnikih med 9. in 13. uro in
med 15. in 18. uro ter med
prireditvami v samem domu.
Za informacije:
info@skupina75. it; www. sku-
pina75. it
Eleonora Oleotto, Essenza and the earth
  ogojevi dnevi, ki v tem letu
obeležujejo 40-letnico de-
lovanja, se bodo tradicio-
nalno oglasili med Slovenci v Ita-
liji. Prvo glasbeno srečanje bo po-
tekalo v petek, 11. oktobra 2019,
ob 20.30 v Kulturnem centru Loj-
ze Bratuž v Gorici. Tam se bo s
programom sodobnih slovenskih
skladateljev in skladateljev 20. sto-
letja predstavil Zbor Slovenske
filharmonije. Osrednje umet-
niško poslanstvo zbora, ki de-
luje kot poklicni sestav, je izva-
janje a cappella glasbe, tako v
svojem vokalnem abonmaju
kot drugod na gostovanjih, iz-
vajanje vokalno-instrumental-
ne glasbe z orkestrom Sloven-
ske filharmonije in drugimi
slovenskimi in tujimi zasedba-
mi, pa tudi snemanje zborov-
ske glasbe. Od ustanovitve je
zbor, ki od leta 2012 deluje pod
vodstvom Martine Batič, nani-
zal okrog 700 koncertov doma
in v tujini. Zbor je vodilo okrog
107 najvidnejših slovenskih in
ugledni tujih dirigentov. Posnel je
več kot osemdeset zgoščenk in je
prejemnik več umetniških priz-
nanj in nagrad. Raznolik pro-
gram, ki bo osvetlil delo pomem-
bnih osebnosti, kateremu so Ko-
gojevi dnevi v tej sezoni po-
svečeni, bo posebno pozornost
namenil poeziji Cirila Zlobca,
častnega predsednika sveta Kogo-
jevih dni. Oglasile se bodo sklad-
be Štefana Maurija in Marijana
Gabrijelčiča, ki zasedata posebno
mesto na festivalu Kogojevi dnevi.
Marijan Gabrijelčič (doma iz Go-
renjega Polja) je bil eden od usta-
noviteljev festivala. Štefan Mauri
pa je prihajal iz Avč pri Kanalu.
Njuna dela so bila pogosto na pro-
gramih raznoraznih zasedb zlasti
zborovskih sestavov na festivalu,
saj se je njuna ustvarjalnost naj-
bohotneje izrazila na področju vo-
kalne glasbe. Oba sta posegala po
besedilih primorskih pesnikov,
predvsem Alojza Gradnika in
K Srečka Kosovela pa tudi SimonaGregorčiča. Zapuščina ŠtefanaMaurija priča o skladatelju z neu-
sahljivim ustvarjalnim zagonom,
ki je izhajal iz narave. V svoji gla-
sbi je na pristen in izviren način
oživljal duha in razpoloženje Pri-
morske. Marijan Gabrijelčič je vo-
kalno linijo gradil na temeljih
zvočne drugačnosti; z lahkoto je
ujel vse čustvene odtenke v bogati
zakladnici slovenske ljudske pe-
smi, ki jih je na umetelen način
vpletel v svoje zahtevne in poseb-
ne skladbe na besedila primorskih
pesnikov. Kompozicijski slog nje-
govih skladb opredeljuje polifo-
nost, ki odseva politonalnost.
Značilni so arhaizmi in
razpršenost zvoka, ki izhajajo iz
terčnega sistema. Tomaž Habe
ima v opusu več kot 800 del. Veli-
ko je naredil za bogatitev reperto-
arja tehtne otroške in mladinske
zborovske pesmi. Odlikujejo pa ga
tudi obsežna večstavčna orke-
strska dela in mnoge skladbe po-
svečene najpomembnejšim vo-
kalnim sestavom Slovenije, kot je
Slovenski oktet in druge. Katarina
Pustinek Rakar išče navdih znotraj
sebe, v svojem občutju neposred-
nega življenja. Glasba je vedno od-
sev njene notranjosti. Intimni od-
nos, ki ga goji do slovenskega gla-
sbenega izročila, zaznamuje kom-
pozicijsko misel v njenih
skladbah. Prav glas je tisti,
ki narekuje njen kompozi-
cijski stavek in tako je tudi
v poeziji Krik Cirila Zlobca.
Ambrož Čopi ni le odličen
zborovodja, ampak tudi
tenkočuten prirejevalec
slovenske ljudske pesmi za zbo-
rovske sestave. Priznan je kot skla-
datelj cerkvene glasbe, kar ga
uvršča med najbolj izstopajoče
umetnike na področju zborovske
glasbe v Sloveniji. Njegovo glasbo
opredeljujejo reminiscence na slo-
vensko glasbeno tradicijo s pre-
mišljeno uporabo sodobnejših
glasbenih sredstev. Patrick Quag-
giato, uspešen skladatelj mlajše
srednje generacije iz Gorice, ima
v opusu več kot 600 del. Med nji-
mi je tudi nekaj takih, ki so prejele
nagrade. Kot večkrat nagrajeni
skladatelj dokazuje, da je eden iz-
med vodilnih v svoji generaciji na
tem področju. Odlikuje ga narav-
ni ton, ki izhaja iz tradicije pa ven-
darle zveni sodobno. Njegova gla-
sba korenini na domačih tleh s
prepoznavnim sredozemskim
melosom, ki pa je tudi svetovljan-
ska, odprta in svobodomiselna.
Tokrat se bodo oglasile tri njegove
skladbe na poezijo treh prodornih
in družbeno angažiranih pe-
sniških velikanov, Simona Gre-
gorčiča in Frana Levstika ter po-
vojnega pisca prodornejših radi-
kalnih besed, Edvarda Kocbeka. Z
Zborom Slovenske filharmonije
bodo nastopili pianistka Tatjana
Kaučič in flavtist Matej Grahek.
Zbor bo vodil Gregor Klančič.
Metka Sulič
Kogojevi dnevi 2019 v Gorici
Zbor Slovenske
filharmonije v centru Bratuž
Slovenija 3. oktobra 2019 13
Zaskrbljenost  zaradi ogroženosti našega naroda in Cerkve
Tudi v Sloveniji različno o
podnebnih spremembah!
  Sloveniji življenje tudi v
tem začetnem jesenskem
obdobju poteka po ustal-
jenih tirnicah, na tradicionalen
način, kot sta ga ustvarila in s tem
določila razvoj in civilizacija. V
družbi in državi pa se poglabljajo
spori, grožnje in negotovost glede
prihodnosti, pa tudi najrazličnej -
še težave, kar vse ustvarja napeto-
sti in krizo. Najbrž je v takem ra-
zumevanju časa in razmer tudi
nekaj pretiravanja, ki ga ustvarja-
jo politične stranke, tiste v vladi,
ki upravljajo Slovenijo, pa tudi
stranke v opoziciji. Prvič se je po-
javila in se razširila trditev, da je
vlada s kršitvijo ustave, zakonov
in poslovnika državnega zbora,
doslej vsaj na dveh področjih, iz-
vedla državni udar (seveda ne
državnega udara z vojsko in
orožjem, ampak državni udar s
svojo politiko in ravnanjem, op.
a). O obeh omenjenih primerih
pa bo odločilo Ustavno sodišče.
Časnikar in politik v okrilju Slo-
venske demokratske stranke, Mi-
ro Petek, je v tedniku Demokra-
cija zapisal, “da je Slovenija ne-
dokončan projekt. Osamosvoji-
tev je bila temelj in prvi korak, ve-
dar ne zadosten. Vstop v EU in
Zvezo Nato nam je odpiral nove
V priložnosti in nove sanje. Todagloboka država, ki deluje iz ozad-ja, Slovenijo duši od znotraj.  (Z
globoko državo označujejo vpliv-
ne posameznike in odločujoče
politične skupine, ki naj bi iz
ozadja delovali zoper sedanjo dr -
žavo in njene ustanove, op. a.)
Bližnji vseljudski protest z geslom
Rešimo Slovenijo, v Ljubljani, bo
morda ponudil premislek o tem,
kako naprej. Dejstvo je namreč,
da moramo Slovenijo rešiti da-
nes, ker bo jutri prepozno”. Kri-
tičen in stvaren je tudi moralni
teolog in civilno družbeni vodi-
telj dr. Ivan Štuhec, ki je na Radiu
Ognjišče dejal: “Dve stvari zle-
pljata sedanjo parlamentarno in
vladno koalicijo. To sta sovraštvo
do Janeza Janše in apetit po de-
narju. Ne eno in ne drugo pa ni-
ma nobene zveze s koristmi
države in državljanov Slovenije”.
Časnikar Gašper Blažič, ki je vlad-
no nasprotovanje ustanovitvi par-
lamentarne preiskovalne komisi-
je o zlorabah državnih organov,
uperjenih zoper nekdanjega ma-
riborskega župana Franca Kan-
glerja, označil za državni udar, pa
v tedniku Demokracija ocenjuje,
“da je takšna zloraba oblasti pri-
ložnost, da poslanci opozicije od-
stopijo, se zberejo pred sedežem
parlamenta in tam javno prote-
stirajo”.
Ob upoštevanju vrednot sloven-
skega naroda in Cerkve je potreb-
no in koristno opozoriti na ob-
sežen komentar z naslovom Pri-
pravimo se na boje, ki nas čakajo!
, ki ga je v Slovenskem časniku,
Časniku za družbo in kulturo, ki
je priloga slovenskega katoliškega
tednika Družina, objavil Andrej
Marko Poznič, moralni teolog in
publicist, pa tudi župnik v Ihanu
pri Domžalah. Po njegovem pre-
pričanju “nam pogled v že razvid-
no narodno in cerkveno prihod-
nost pravi, da nas Slovence čakata
dva velika spopada, na katera se
moramo pripraviti. Če hočemo v
tem boju obstati, moramo pre-
magati lenobnost in začeti delati.
Edini poraz v tem boju je vdaja,
ki prihaja iz miselnosti lenuhov,
ki trdijo, da ni mogoče nič spre-
meniti, nič narediti. Taki so po-
raženi, še preden se je boj re-
snično začel.
Prvi boj se nanaša na naravni red.
Gre za obstanek slovenskega na-
roda, naše istovetnosti, obstoj
našega jezika, naše tisočletne kul-
ture. Da Slovenci izumiramo,
mnogi med nami nočejo niti
slišati in rajši pišejo o demograf-
ski krizi in katastrofi drugod, ka-
kor da bi zaskrbljeno razmišljali,
obveščali in ozaveščali o istem
problemu pri nas v Sloveniji.
Predvsem tisti ne, ki so za to izu-
miranje najbolj odgovorni, ker
imajo oblast, pa od tam vsiljujejo
svoje poglede, svoj svetovni na-
zor, svojo ideologijo, skratka svo-
jo samovoljo celotnemu narodu.
Nič si ne zatiskajmo oči. Levičarji,
ki nam vladajo, so rakava rana
slovenskega narodnega telesa, za-
to so naše meje odprte za vsakega
migranta, s katerim se bolje ravna
kakor z lastnim državljanom. Za-
to velja vedno poziv: “Ne sodeluj-
mo s svojim glasom na volitvah s
takimi, ki tajijo Boga in ne priz-
navajo naravnega reda in nam
delajo škodo. To je najbolj pre-
prost način sodelovanja v tem bo-
ju!
Drugi boj, ki nas čaka, pa je tisti
za obstanek naše vere in Cerkve.
Po skoraj tisoč letih smo prišli v
Cerkvi na Slovenskem do skoraj
samouničenja in gledamo v glo-
bino kakor prikovani od razgleda,
Recept za dolgo življenje nacije
Dve zajetni knjigi Zorka Simčiča, izdani v
zadnjih letih, sta mi zavzeli velik del prosto-
ra v knjižni omari, a še večji v srcu. Knjigi
Poslednji deseti bratje in Dohojene stopinje
sta namreč ne le široki, ampak še bolj globo-
ki. Močni s svojimi mnogimi sporočili. To ni
samo moje mnenje, ampak so podobnega
mnenja tudi nekateri znanci, s katerimi sem
se pogovarjal o knjigi.
Obe knjigi je izdala za-
ložba Beletrina. Nekdanja
študentska založba skuša v
zadnjih letih izdati čim
več uglednih literarnih
imen, kar je dobrodošlo v
siceršnji obsedenosti pre-
nekatere založbe z iskan-
jem “bestselerjev”.
Poslednji deseti bratje
(2012) je izjemen roman.
Edinstven. Podoben ma-
gnetu. Ko sem prišel do
zadnje strani, sem, v skla-
du s svojo navado iz
otroštva, da ravnokar pre-
brano knjig zaprem s po-
kom, zaprl Poslednje dese-
te brate. Potem sem raz-
mišljal sekundo ali dve in
knjigo zopet odprl na prvi
strani. In se je lotil še en-
krat. Kot da bi bral povsem drugo knjigo, se
mi je zdelo.
Po nekaj letih je potem na svetlo prišla knji-
ga Dohojene stopinje. Gre za pravzaprav ne-
kakšen dolg, zelo dolg intervju. Ki je nastajal
več let.
Tisti, ki zelo radi berejo Simčiča, bodo mor-
da malce razočarani, da v tako dolgi knjigi ni
kaj dosti osebnih stvari. Pisatelj je tudi tokrat
uspel zaobiti svojo zasebnost. Zdi se, da ne
gre za njegovo skromnost ali sramežljivost,
ampak za preprosto oceno, odločitev, da
hoče nekaj povedati. In povedati ima ta v
Mariboru rojeni Bric iz Ljubljane, ki je
večino življenja preživel v Buenos Airesu, res
veliko.
Na svoj račun bodo ob knjigi, kakopak, prišli
ljubitelji Simčičeve književnosti. Pa tudi lite-
rarni kritiki, profesionalni in tisti ljubiteljski.
Zdi se, da je France Pibernik Simčiča vprašal
prav vse, kar bi ljudi zanimalo. Bralec najde
v intervjuju tudi kak dober predlog za knji-
go, ki jo je treba prebrati. A vse to se mi
osebno ne zdi tako pomembno, kot je
Simčičeva filozofija, njegov pogled na svet,
ki se razkriva v odgovorih na vprašanje.
Malo je takih domoljubov, malo je tako sa-
mozavestnih ljudi, kot je Zorko Simčič. Zani-
mivo pa mi je vedno bilo, da kljub izjemne-
mu ponosu in samozavesti pri njem ni najti
nikoli niti trohice nacionalizma. Kaj šele
šovinizma. Je že tako, da
kdor zelo ali celo najbolj
ljubi Slovenijo, lahko po-
tem zelo spoštuje tudi vse
druge narode. Simčič je
eden redkih, ki tako kot
drugi starosta slovenske
besedne umetnosti, Boris
Pahor, Prešerna vzame v
celoti. Ne samo ene, zad-
nje kitice. Najprej prvo.
Komu najpred zdravico?
Bog našo nam deželo. In
potem šele sledi poslednja
kitica. Žive naj vsi narodi,
ki hrepene dočakat dan.
Simčič to idejo še bolj po-
drobno razdela v še eni za-
me izvrstni knjigi, V žerja-
vici in ognju. Kjer tudi, ta-
ko kot v Dohojenih sto-
pinjah, preprosto in jasno
odgovarja na vprašanje,
kaj bi morali Slovenci narediti, da ne bomo
v naslednjih dveh stoletjih izginili.
Simčič v intervjuju jasno pove, da to, kar
počnemo nekateri in matematično napove-
dujemo propad slovenstva in Slovencev, ni
dobro in ne koristno. Ta knjiga mi je iz-
prašala vest, in to prav pošteno. Kot rečeno,
Simčič ima učinkovit in preverjen recept za
to bolezen. Držati se slovenstva in krščan-
stva. Obojega, ne samo enega ali drugega.
Obojega se okleniti z vsem srcem in z vso
dušo.
Ta recept je univerzalen. Ni primeren le za
Slovence v Sloveniji, ampak enako tudi za
Slovence onstran državne meje in onstran
vseh morij. Torej za Zamejce in za Predmejce
ter za Prekomorce, če se pošalim iz termino-
logije. A prav zares je formula za preživetje
primerna tudi za slovenske kristjane, ki so
postali manjšina v določenih okoljih – v šol-
skem razredu, na ulici, v društvu, na turi-
stičnem izletu... In, kakopak, v politiki.
DALMATINOTino Mamić 25
od veličastnega propada naše ve-
re, naše Cerkve v sedanji obliki.
Zdi se, da je splošen odpad od ve-
re do temeljev načel Kristusovo
Cerkev in da bo iz naših krajev iz-
ginila. Cerkev na Slovenskem ima
prvič v tisoč letih premalo osebja,
premalo duhovnikov, ki večino-
ma mašujejo v praznih cerkvah.
Brez duhovnikov pa ni Cerkve.
Nadaljnja velika tema tudi v Slo-
veniji so podnebne spremembe,
ki so zadobile značaj svetovne kri-
ze. Vendar obstajajo pomisleki o
tem, ali je kriza resnična, in če je,
kdo jo je povzročil. Profesorica dr.
Lučka Kajfež Bogataj z Bioteh-
niške fakultete Univerze v Ljublja-
ni je v reviji Slovenska vojska po-
novno zatrdila, “da podnebnih
sprememb ne moremo ustaviti,
lahko jih le omilimo”. Vane
Gošnik, politik in nekdanji pred-
sednik stranke Zeleni Slovenije,
pa, obratno, meni, “da se ne do-
gaja nič dramatičnega. Zato je
zmeda o podnebnih spremem-
bah nepotrebna in škodljiva”.
Slednjič pa je Andrej Praznik v
slovenskem katoliškem tedniku
Družina sporočil, “da razmere ni-
so normalne tudi zaradi tega, ker
se v prvih vrstah boja za 'podneb-
no pravičnost' znajdejo otroci.
Tudi to je svojevrstna katastrofa,
ki jo v slovenskem katoliškem
tedniku Družina poskušamo
omiliti s tem, da dajemo besedo
obema stranema. Tisti, ki je pre-
pričana, da se Zemlja segreva čez
razumno mero in da je za to kriv
človek, ter tisti, ki se s tem ne
strinja”.
Sicer pa v Sloveniji poteka ali na-
staja še veliko drugih dogodkov,
ki predstavljajo naše življenje in
naša pričakovanja. Boleče je dej-
stvo, da sta na sprejemu za pred-
stavnike držav članic Organizaci-
je Združenih narodov, ki sodelu-
jejo na zasedanju tega organa,
predsednik ZDA Donald Trump
in njegova soproga, sicer Sloven-
ka, Melania Trump, zelo hladno
in na moč le formalno sprejela
predsednika slovenske vlade Mar-
jana Šarca.
Magister Božo Rustja, duhovnik,
pisatelj, publicist in odgovorni
urednik revije Ognjišče, je v njeni
novi številki objavil tudi daljši in
zelo aktualen pogovor z dr. Ro-
bertom Petkovškom, dekanom
teološke fakultete v Ljubljani. Ta
je natančno prikazal in utemeljil
proces ustanavljanja Univerze v
Ljubljani, pred sto leti. Vsa dejstva
dokazujejo, “da osamosvojitve
Slovenije ne bi bilo brez sodelo-
vanja in deleža ljubljanske Uni-
verze, te pa ne bi bilo brez teo-
loške fakultete”.
Pa še naslednja vest, za mnoge ze-
lo zanimiva in aktualna. Prosla-
vljamo100-letnico odkritja boga-
tih virov naravne mineralne vo-
de, Donat Mg, v Rogaški Slatini.
Zaradi zdravilnih sestavin je ta
voda edinstvena v Evropi. Omo-
gočila je nastanek zdravilišča, v
katerem naravno mineralno vo-
do Donat Mg uporabljajo za zdra-
vljenje in rehabilitacijo obolelih
na prebavnem sistemu. Velike ko-
ličine omenjene vode tudi iz-
važajo v evropske in druge
države.
Marijan Drobež
UNITRI Nova Gorica vabi pevce v zbor
Pevski zbor Društva UNITRI Nova Gorica pod vodstvom
zborovodje Uroša Ceja vabi nove pevke. Prijave zbirajo v pisarni
Društva, osebno ali po telefonu 031 738 199.
Srečanje z dr. Bavčarjem
UNITRI Nova Gorica vabi na srečanje z dr. Evgenom Bavčarjem,
8. oktobra, ob 18. uri v dvorano Območne obrtne zbornice Nova
Gorica. Razgovor o temi Slovenska identiteta v stiku s kulturami
sveta in Evrope bo vodil Gorazd Humar. Prijave sprejemajo na
sedežu UNITRI ali po telefonu 031 738 199: Več na spletni
strani UNITRI.
UNITRI Nova Gorica
  zobraževalni program Televi-
zije Slovenije bo to jesen po-
nudil nove sezone oddaj U -
griznimo znanost in Na kratko ter
nove dokumentarno-izobra ževal -
ne serije o starostnikih, neznani
zgodovini in sloven ščini. Zgodo-
vinska serija bo predstavljala ose-
be iz slovenske zgodovine, oddaje
o slovenščini pa vlogo, težavnost
in prihodnost jezika.
Edina televizijska oddaja o nara-
voslovni znanosti Ugriznimo zna-
nost, ki je na ogled od četrtka, 19.
septembra, praznuje 10. ob -
letnico. Ustvarjalci bodo letos pri-
pravili 40 novih oddaj, v katerih
se bodo spraševali, kaj bo pogan-
jalo avtomobile in vlake v prihod-
nosti in kako bomo pridobivali
energijo, ali moramo res uživati
toliko antioksidantov, kot jih želi-
jo prodati v oglasih, govor bo tudi
o rojevanju s carskim rezom.
Oddajo ob urednici in voditeljici
Renati Dacinger (na sliki) pripra-
vljajo novinarke in scenaristke An-
ja Čuček, Nataša Ivanuš Čuček in
Nataša Gaši, za letošnje uganke pa
bodo poskrbeli fizik Nejc Davido-
vić, matematika Andrej Bauer in
Anja Petković ter kemik Matic Lo-
zinšek.
Prav tako od četrtka je na sporedu
I oddaja Na kratko, ki v 8 minutahpredstavlja pojme iz družboslov-no-humanističnega področja. Od-
daja v sodobnem vizualnem jezi-
ku spodbuja razmislek in razbija
stereotipe, saj ponuja razlage, dru-
gačen uvid in tako širi debato o so-
dobni družbi. Letos bodo s po-
močjo strokovnjakov predstavili
pojme, kot so odrast, integracija,
mobing, interpasivnost, inovativ-
nost, individualizem, social-
na aktivacija, zelena mobil-
nost, inkluzija in dru žba brez
odpadkov. Oddajo ustvarjajo
scenaristke Nina Cijan, Nuša
Ekar, Helena Pirc, Nataša
Gaši in Ana Dular Radovan.
Teden dni pozneje se začenja
ciklus treh novih izobraževalno-
dokumentarnih serij, ki bodo na
sporedu ob sredah. Cikel bo 25.
septembra uvedla oddaja Izzivi
srebrne generacije, v kateri se bo-
do spraševali, kakšne možnosti so-
bivanja imajo starostniki, kako
lahko pomagamo pri osamljenosti
in kakšna je ljubezen v zrelih le-
tih. Scenaristka in urednica serije
je Neva Novljan, režiser Vojko
Boštjančič.
Od 16. oktobra bo ob sredah na
sporedu tridelna dokumentarno-
izobraževalna serija Kdo se boji
slovenščine? , ki raziskuje različne
vidike vloge, pomena in s tem po-
vezanega strahu pred sloven šči no,
tako pred govorjeno kot tudi pred
pisano besedo. Slovenski jezik je
v preteklosti odigral pomembno
vlogo pri nastajanju in oblikovan-
ju slovenske družbe, naroda,
države. Še danes velja, da je naš je-
zik naša identiteta. Je pa res danes
ogrožen bolj kot preteklosti, kaj
nas čaka v prihodnosti, so nekate-
ra vprašanja, na katera bo serija
skušala odgovoriti.
Eno izmed vprašanj bo tudi, kako
težka je slovenščina, govor pa bo
tudi o branju. Po zadnjih raziska-
vah je stanje skrb vzbujajoče. Če
veljamo za družbo, ki podpira svo-
jo izobraženo, raziskovalno plat,
je to težko razumljivo. Serijo pri-
pravljata scenaristka Nuša Ekar in
režiser Božo Grlj.
Od 6. novembra dalje pa bodo ob
sredah na TV Slovenija 1 oddaje o
Neznanih poglavjih slovenske
zgodovine. Nova zgodovinska se-
rija bo predstavila osebnosti iz ra-
zličnih zgodovinskih obdobij, ki
so tako ali drugače zaznamovale
našo zgodovino: Barbara Celjska,
Marija Terezija in Valentin Vod-
nik. Serijo pripravljata scenaristka
in urednica Tatjana Markošek in
režiser Franc Arko.
Izobraževalni tečaj na RTV Slovenija 
Nove oddaje o zgodovini,
slovenščini in znanosti
Zorko Simčič
Dr. Lučka Kajfež Bogataj
Aktualno3. oktobra 201914
ODGOVORNI UREDNIK Jurij Paljk, e-mail paljk@noviglas.eu
Izdajatelj Zadruga Goriška Mohorjeva - Predsednica Franka Žgavec
Registriran na sodišču v Gorici 28.1.1949 pod zaporedno številko 5 - št. ROC 3385
Uredništvo v Gorici: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 550330, faks  0481 548808, e-mail gorica@noviglas.eu  
Uredništvo v Trstu: Ulica Donizetti 3, 34133 Trst, tel. 040 365473, faks 040 775419, e-mail trst@noviglas.eu
Uprava: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 533177, faks  0481 548276, e-mail zadruga.gm@gmail.com
www.noviglas.eu
TISK: Centro Stampa delle Venezie Soc. Coop. a.r.l., Via Austria, 19/B - 35129 Padova PD, 
tel. 049 8700713 - faks 049 8073868; e-mail cdascv@libero.it 
LETNA NAROČNINA: Italija 50 evrov, Slovenija 50 evrov, inozemstvo 100 evrov - Poštni tekoči račun 10647493
PODPORNA LETNA NAROČNINA: 100 evrov
Bančni podatki: IBAN: IT 61 H 0892812400013000730643, SWIFT ali BIC koda: CCRTIT2TV00
naslovljen na: Zadruga Goriška Mohorjeva - P.zza Vittoria/Travnik 25 – 34170 GORICA.
OGLAŠEVANJE: tel. št. 0039 0481 533177 – e-mail gorica@noviglas.eu
Jamčenje zasebnih podatkov: v smislu zakonskega odloka št. 196/03 (varstvo osebnih podatkov) jamčimo največjo 
zasebnost in tajnost za osebne podatke, ki so jih bralci posredovali Novemu glasu. Bralci lahko brezplačno zaprosijo 
za spremembo ali izbris podatkov, ki jih zadevajo, kakor tudi izrazijo svoje nasprotovanje rabi le-teh.
Novi glas je član Združenja periodičnega tiska v Italiji USPI in Zveze katoliških tednikov v Italiji FISC
Izdajanje našega tednika Novi glas podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovencev 
v zamejstvu in po svetu
Tednik Novi glas prejema neposredni državni prispevek v skladu z zakonom 7.8.1990 št. 250
Novi glas prejema javna sredstva za medije. 
Novi glas je kot član združenja FISC tudi v inštitutu IAP (Istituto dell’Autodisciplina Pubblicitaria) in spoštuje njegov kodeks
To številko smo poslali v tisk v torek, 1. oktobra 2019, ob 13. uri
NATUROPATSKI NASVETI (261)Erika Brajnik
Hipertiroza v naturopatiji (4)
Živo srebro se v našem telesu nabira predvsem
v centralnem živčnem sistemu, jetrih in ledvi-
cah. Največje težave, ki jih povzroča, so
živčnost, občutljivost, dermatitis, tresavica, iz-
guba spomina, glavobol, vnetje kože, izpadan-
je las, izpuščaji po telesu.
Kot vemo, se živo srebro v vsakem izmed nas
nahaja predvsem v amalgamih. Zdaj je zelo
modna odstranitev le-
teh, vendar pozor: treba
jih je odstraniti varno,
pri zobozdravniku, ki
razpolaga s pravimi sred-
stvi za varno odstranitev.
Pred tem pa je vsekakor
vredno okrepiti jetra. Vsa-
ko odstranjevanje amalga-
ma namreč predstavlja izposta-
vljanje telesa povišanim vredno-
stim živega srebra. Če toksini, ki
se izločajo ob odstranjevanju plom-
be, niso pravilno in hitro posrkani s
posebnimi aspiratorji in zaščitami, gredo
neposredno v možgane.
Če so jetra šibka, je bolje, da amalgama ne od-
stranimo, saj nam bodo na takšen način manj
škodile. Ob hranjenju se amalgam počasi izra-
blja, torej vsak dan prejmemo malo “strupa” v
naše telo, vendar nam ta količina lahko škodi
minimalno, če le imamo močna jetra, saj
zmorejo to toksično kovino izločiti iz telesa.
Pred kratkim je prišla k meni lepa, mlada žen-
ska, ki je iz neznanega razloga dobila po celem
telesu srbeče izpuščaje. Seveda je bila zelo ne-
srečna, saj ni vedela, zakaj so ti izpuščaji nasta-
li, saj ni bila nikoli bolna, alergična itd. Med
pogovorom mi je zaupala, da si je pred 2 me-
secema odstranila 12 amalgamov brez ustrez-
ne zaščite. Izpuščaji so bili torej le posledica.
Z naturopatsko kuro si je opomogla, vendar
moramo biti pozorni in misliti z
glavo. Če smo alergični, imamo
po koži razne srbeče iz-
puščaje. Takrat je bolje, da
si ne nakopljemo novih
težav, misleč, da se bomo
tako v celoti prečistili.
Bolje je, da se okrepimo.
Tudi hipertirozo lahko
ukrotimo ali pa sprožimo
z nepravilno odstranitvijo
amalgamov v telesu.
Povišane vrednosti svinca v
našem telesu so zelo pogoste,
saj se je ta toksična kovina dolgo
uporabljala za izdelavo vodovodnih cevi po
hišah. V Benetkah je še vedno velika večina
hiš s svinčenimi cevmi v zidovih. Zdaj je upo-
raba svinca za izdelavo cevi v Evropski uniji
prepovedana, vendar je svinec prisoten doma-
la povsod v našem okolju.
/ dalje
www.saeka.si
  irma je
bila ne-
koč, ver-
jetno dosti bolj
kot danes, zelo
pomemben
mejnik v
življenju mla-
dih kristjanov
in njihovih družin. Pri pripravi in prejemu tega
zakramenta je imel veliko vlogo boter, ki je na-
vadno spremljal birmanca med obredom in naj
bi pozneje v življenju prevzel vlogo njegovega
duhovnega vodnika - z besedo, zgledom in mo-
litvijo naj bi ga podpiral. Botri so za to svečano
priložnost birmancem kupili marsikatero dari-
lo. Poskrbeli so za obleko, obutev, tudi za torbi-
co, in vedno je bilo zraven nekaj sladkih pri-
boljškov, čokola-
de, denarja.
Birma je bila za
mlade velik, težko
pričakovan praz-
nik. Pridno so se
več časa pripra-
vljali na ta dogo-
dek in nestrpno
čakali na darila.
Nekoč je bilo po-
nekod v navadi,
da so birmo imeli
na Binkošti, ob
prazniku Svetega
Duha. V knjigi gospe Veronike Tomsič Butkovič
lahko preberemo, da je bila leta 1927 v Sovod-
njah prva povojna sveta birma: “Cerkev je bila
obnovljena, zato smo se birmanci zbrali v lese-
ni baraki, ki je stala na prostoru, kjer je danes
Kulturni dom. Birmancev nas je bilo zelo veli-
ko, saj je vojna preprečila vsako dotedanje ver-
sko dogajanje …. Tisto jutro so najmlajše bir-
mance razvrstili v sprednje vrste, zadaj pa sta-
rejše. Stolov ni bilo, a baraka-cerkev je bila na-
bito polna. Tudi pravih zvonov naša lesena 'cer-
kev' ni imela, zato nam je zvonilo iz obešenih
tulcev granat, po katerih so tolkli domačini, da
so oznanjali začetek maše. Širil se je tak ropot,
da nisi razumel, ali zvoni, ali ropota, ali razbija,
nikakršna melodija, ki jo lahko ustvari le bron
zvonov. Med nas je prišel goriški nadškof Sedej,
da nam je podelil zakrament svete birme. Pred
birmanjem je starejše sprašal molitvice, ko pa
smo bili na vrsti mi najmlajši, nam je to muko
prihranil”. Škofa so se birmanci navadno bali:
doma so jih starši ustrahovali, češ, da jih bo
oklofutal, če ne bodo ubogali in znali lepo mo-
liti.
Draga družinska prijateljica mi je pripovedova-
la, kako sta se nekoč dve sestrici skrbno pripra-
vljali na birmo, zgodilo pa se je, da je najmlajša
hudo zbolela. Bila je v smrtni nevarnosti, du-
hovnik je celo njeno mamo, ki je bila tedaj no-
seča, potolažil tako, da ji je rekel: “Bog ti enega
otroka vzame, drugega pa ti da”. Deklica je ime-
la na “škbelu”, nočni omarici, kipec Lurške Ma-
tere Božje z blagoslovljeno vodo. Nekega dne
je bila tako žejna, da je malo tiste vode popila,
in zgodilo se je, da je počasi okrevala - še danes
globoko verjame, da ima Marija zaslugo za nje-
no ozdravljenje. Okrevanje je bilo vsekakor dol-
go, tri mesece ni mogla v šolo, med tem časom
pa so njeni sošolci in prijatelji opravili sveto bir-
mo. Niti njena sestra ni šla k birmi, zato se je
vaški župnik zmenil z duhovnikom na Sveti
Gori, da ju bo škof tam birmal po nedeljski
maši. Mama je dve bogato okrašeni obleki, ki
jih je dobila od “sorodnikov iz Italije”, popra-
vila in deklicama tako sešila birmanski oblekici.
Botra je bila teta iz Italije, ki je deklici med mašo
ustrahovala, češ da morata pridno moliti in ško-
fu lepo odgovarjati. Izkazali sta se in z zadovol-
jstvom opravili cerkveni obred, hkrati pa je v
cerkvi nekam čudno zadišalo … Pri maši se je
namreč trlo ljudi, sorodnik iz Italije je stopil na
stolček, da bi lahko boljše spremljal obred, pri
tem pa mu je iz rok nekaj padlo in treščilo na
cerkvena tla. Bila je steklenica domačega žgan-
ja, ki mu jo je podaril oče dveh birmank! De-
klici sta bili zadovoljni, da sta srečno opravili
birmo, neskončno pa ju je bilo sram, ker sta bili
v središču pozornosti in ko sta stopali iz cerkve
med “z žganjem
požegnanimi ljud-
mi”.
Birmanskemu
obredu je navadno
sledilo boljše kosilo
z družinskimi člani
in botrom. Gospo-
dinje so kuhale in
servirale praznične
jedi - meso, navad-
no kokoš, pršut, sir,
kuglofe, štraube,
kuhane štruklje. Po
svojih denarnih
zmožnostih je boter birmancu podaril tudi uro,
birmanke pa so dobile v dar zlate uhane ali ve-
rižico, največkrat pa samo kolače iz testa, po-
dobnega krušnemu, s premerom od 20 do 50
centimetrov, ali pa take, podobne piškotom.
Sladke kolače si je lahko privoščil bogatejši bo-
ter, tisti revnejši so kupili navadne, iz kruha.
Drugega za drugim so zavezali z dolgim rdečim
ali belim trakom in tako ustvarili verigo, na ka-
teri je bilo lahko pritrjenih do petnajst kolačev.
Večkrat so jih prodajali tudi na stojnicah pred
cerkvijo, skupaj z zvončki, piščalkami in gline-
nimi posodicami. Dolgo ogrlico, sestavljeno iz
kolačev različnih mer, je boter kupil birmancu,
ta pa jo je obesil za vrat ali na ramo. Trije naj-
večji kolači so bili za birmanca, duhovnika in
učitelja, po birmanskem praznovanju so jih
obesili doma na zid in jih počasi jedli. Na Go-
riškem so kolače pekli tudi v slaščičarnah,
okraševali so jih z belo ali barvano sladko gla-
zuro in prodajali ob najrazličnejših priložnostih
- na šagrah, trgih, ob praznovanju zavetnika,
ob porokah, celo v pustnem času.
“RIŠTA KOLAČEV”
Sestavine:
500 g moke, 150 g sladkorja, 150 g masla, 2
žlički pecilnega praška, približno pol kozarca
belega vina, sol, limonina lupina.
Priprava:
Vse suhe sestavine skupaj zmešamo. Na sredini
naredimo jamico in vanjo damo zmehčano
maslo, vino (po okusu) in naribano limonino
lupino. Dobro vgnetemo v gladko testo in pu-
stimo počivati v hladilniku približno pol ure.
Iz testa naredimo daljše svaljke, jih upognemo
čez polovico in spletemo v vrvico, iz katere
ustvarimo kolače različnih velikosti. Pre-
mažemo jih z mlekom in potrosimo s sladkor-
jem. Pečemo na 185 stopinj Celzija približno
10-15 minut.
B
Ka
tja
 F
er
le
tič
STARE JEDI V NOVIH LONCIH (54) Sovodnje ob Soči / Tradicionalna dobrodelna baklada  
Krvodajalci anonimno
rešujejo življenja
  ljub vremenu in go-
riški prireditvi Okusi
ob meji, ki je v mesto
privabila tudi številne ljudi iz
bližnjih vasi, se je v soboto,
28. septembra zvečer, na trav-
niku ob Kulturnem domu
Jožef Češčut v Sovodnjah ob
Soči zbralo lepo število ljudi
za tradicionalno baklado, ki
jo vsako leto organizira
združenje prostovoljnih krvo-
dajalcev Sovodnje.
Krvodajalci so se mudili pred
Kulturnim domom istega
dne že ob 8. uri zjutraj, saj je
tretje leto zapored v Sovodnje
prišel krvodajalski avtodom
posoške zveze Fidas. Predsed-
nik sovodenjske sekcije Šte-
fan Tomsič je zvečer nav-
zočim ponosno povedal, da
se je 25 krvodajalcev prijavilo
na darovanje krvi, opravili so
potrebne analize in 24 jih je
lahko darovalo, kar so zelo
pozitivne številke za sovo-
denjsko sekcijo, ki se ponaša
s 150 letnimi odvzemi krvi.
Tomsič je prepričan, da je
vsakoletna dobrodelna bakla-
da lepa priložnost, s katero
sovodenjski krvodajalci lahko
predstavijo vaški skupnosti
sadove svojega prostovoljne-
ga dela in darovanja krvi, ki
poteka povsem anonimno, in
K s tem privabijo v svojo sredonove navdušence. Predsedniksovodenjske sekcije krvoda-
jalcev se je zahvalil vsem, ki
so darovali kri, in tistim, ki so
prispevali k uspešni izvedbi
baklade, sovo-
denjskemu župa-
nu Luci Pisku in
celotni občinski
upravi. Župan se
je prisotnim zah-
valil za prisot-
nost in v imenu
občinske uprave
poudaril pomen
dela civilne zaščite in sovo-
denjskih orožnikov, ki vsako
leto zagotavljajo varen potek
baklade, obenem je spodbu-
dil krvodajalce, naj v prihod-
nje še organizirajo take in po-
dobne dobrodelne prireditve.
Tudi letošnji izkupiček bakla-
de je namenjen vzdrževanju
hospica Via di Natale, ki de-
luje ob onkološkem centru v
Avianu. Pred sobotno bakla-
do je predstavnik hospica Ot-
torino Sguazzin prisotnim
podal izčrpno poročilo o
opravljenem delu neprofitne
organizacije, ki nudi prepo-
trebno pomoč onkološkim
bolnikom in njihovim sorod-
nikom, ki prihajajo v Aviano
iz vseh italijanskih dežel in
tujine: “Lani je hospic sprejel
v svojo strukturo 1531 oseb.
Od leta 1995 smo imeli
47.218 bolnikov … Vsak dan
terminalni bolniki, ki iščejo
pomoč in ljubezen v zadnjem
obdobju svojega življenja,
poudarjajo, da se brez pod-
pore hospica ne bi mogli
zdraviti … V hospicu je za-
poslenih 30 usposobljenih
oseb, medicinskih sester,
zdravnikov, uradnikov in
delavcev, ki omogočajo
redno delovanje strukture,
zaposleni pa predstavljajo
največji strošek za organi-
zacijo Via di Natale, zato so
dobrodelne prireditve, kot
je baklada sovodenjskih
krvodajalcev, nujno po-
trebne za preživetje organi-
zacije, ki nudi svoje storitve
povsem brezplačno”. Sguaz-
zin se je na koncu zahvalil tu-
di za zbiranje plastičnih za-
maškov, ki jih sovodenjski
krvodajalci peljejo v Dober-
dob, od tam pa gredo v zbirni
center v Rudo - “zamaški
predstavljajo tudi za našo or-
ganizacijo veliko bogastvo,
pomemben vir dohodka, ki
bi se brez vašega zavzemanja
končal v smetnjaku”.
Pohod po vaških ulicah se je
končal na travniku ob Kultur-
nem domu, kjer je sledilo
družabno srečanje ob sladi-
cah, ki so jih pripravile sovo-
denjske gospe, in ob kozarčku
žlahtne kapljice.
Kat
Ottorino Sguazzin, Luca Pisk in Štefan Tomsič
Aktualno 3. oktobra 2019 15
Smo narod pevcev, pesnikov in sanjačev
Poj mi pesem
  esen mi je vedno neprijetna.
Predvsem zaradi samote. Mi-
nevanja. Polzenja časa. Tu v
Benečiji je še posebej žalo-
stna. Ne zaradi narave. Narava je
tu jeseni prekrasna. Gozdovi se
odenejo v barve, nebo modri, vsa
pokrajina se utaplja v zlatih od-
tenkih. S pridihom otožnosti. In
prav ta otožnost, ki je že itak ved-
no v meni, mi ne da, da bi ljubila
jesen.
Dolina, v kateri živim, je krasna.
A samotna. Že poleti, ko gredo po
pobočjih turisti z nahrbtniki, ko
se ljudje veselijo hladnih tolmu-
nov in so ceste polne kolesarjev,
je tu čutiti samoto. Jeseni se
začne tisti čas, ko že težko srečaš
človeka. Večina vasi v zgornji
Idrski dolini je namreč skoraj po-
polnoma praznih. Nekaj ljudi,
največ izseljencev, ki jih nostal-
gija še vedno vleče domov, se
vrača poleti. Tu ostanejo za me-
sec, dva, največ tri. Potem zavlada
tišina. Vasi so tihe, okna prazna
in temna, celo ceste so prazne.
J Lahko se voziš kilome-tre in kilometre, ne dabi mimo tebe peljal
drug avto, kolesar, to-
vornjak. Praznina, goz-
dovi, robida. In samota.
Samota, ki je je odločno
preveč.
Prav zaradi te samote, v
kateri se ne znajdem,
sem večen popotnik.
Menda sem od nekdaj
nemirna duša, a ko v sa-
moti hlastam po življen-
ju, je nemir še večji. In
tako se vozim na razne
prireditve, pohode, ve-
selice, najraje v sosednjo
Slovenijo, kjer je vzdušje
povsem drugačno. Kjer
je čutiti življenje, radost. Kjer je
čutiti mladostno vznesenost, kjer
je slišati pesmi in kjer noči niso
tihe kot pri nas.
O vsem tem sem razmišljala zad-
njič na koncertu Vlada Kreslina,
ki se mu kljub obveznostim ni-
sem mogla odreči. Kreslin je že
sam po sebi izraz polne energije,
življenja. Njegove pesmi, največ
besedil napiše sam, nekaj jih je
Lainščkovih, nekaj ljudskih, so
polne čustvenosti, radoživosti,
sonca. Tistega sonca, ki ga odseva
prekmurska nižina. Zato sem šla
na koncert. In seveda me tudi to-
krat Slovenija in Kreslin
nista razočarala.
V domačem kraju sem
aktivna v društvu. Vem,
kako težko je kaj organi-
zirati, vem, da vedno
zmanjkuje denarja, in
predvsem vem, koliko
koncert stane. Medtem
ko je pri nas visoko kako-
vostne glasbe malo, je bi-
lo letos v Posočju
odličnih koncertov na
pretek. Večina jih je bila
s prostim vstopom. Tako
kot tale Kreslinov. In ko
sem tu med najra-
zličnejšimi generacijami,
od moje do tistih rosno
mladih in nazadnje ti-
stih, ki so že večletni
upokojenci, se
sprašujem, ali gre Slove-
niji tako dobro ali pa je
Italija res že tako na psu,
da ni denarja za nič. Še
najmanj za kulturo.
Tolmin, mali trg pod prelepimi
gorami, kar poka po šivih. Veliko
nas je, največ domačinov, mno-
go pa se nas je pripeljalo iz so-
seščine. Vzdušje je veselo, toči se
pivo, cvre se frika, vrišč in trušč
vsepovsod. Redarji odmaknejo
klopi, naznanijo koncert. Prostor
pred odrom ostane najprej pra-
zen. Slovenci smo sramežljivi in
skromni, nihče si ne upa prvi
pred oder. Drugod bi se menda
za to pehali, a mi vedno puščamo
prostor drugim. Šele ko kantavtor
sam povabi ljudi, naj se približajo
odru, se jih nekaj, z mano vred,
odtrga od množice in počasi se
zbiramo nekoliko bolj spredaj.
Zapojemo takoj po prvi, drugi pe-
smi. Najprej plaho, najprej samo
nekateri, potem se refren zasliši
vse naokoli, počasi pojemo vsi.
Vlado Kreslin nas spodbuja,
umolkne in podaja besedo
občinstvu. Vsi se tej igri smeje-
mo, a pojemo. Slovenci nadvse
radi pojemo. Svoje pesmi, pesmi,
ki so vezane na domače kraje, pe-
smi iz preteklosti, pesmi, ki nas
spominjajo. Menda nihče nima
toliko zborov, kot jih imamo Slo-
venci. No, kvečjemu Avstrijci. Av-
strijci so nam podobni, to večkrat
čutim. Prijatelj je nekoč rekel, da
med nami in Avstrijci ni razlik,
razen jezika. Karantanija, sedanja
avstrijska Koroška, je zibelka slo-
venstva.
Med Furlani se počutim bolj tuja,
še bolj tuja kot med Italijani. Ko
se vozim po tej meni tako nepri-
jazni nižini, kjer je dreves tako
malo, še manj pa cvetja in vrtov,
najdem skoraj pred vsakim bife-
jem, barom ali gostilno napis
“danes zvečer vabljeni na karao-
ke”. Karaoke je nekaj ogabnega,
tujega, odvratnega. V Avstriji tega
ne vidiš nikjer, oni, tako kot mi,
pojejo skupaj, v zboru, med pri-
jatelji, po gostilnah, na koncer-
tih. In igrajo harmoniko. Tako
kot jo igramo ob vsaki priložnosti
mi Slovenci.
Lepo mi je, ko spremljamo Kre-
slina. Pesmi so že skoraj ponaro-
dele. Krasna besedila ima Vlado
Kreslin. Po srcu smo Slovenci pe-
sniki. Vsi skupaj pojemo o roži,
ki ne vemo, namesto koga cveti,
o prijatelju, ki odpušča slabe dni,
o tisti krasni beltinski pokrajini,
ki jo ljubimo vsi Slovenci. Prek-
murje je krasno. Prekmurje je
nežno in dobro. Prekmurje je le-
po kot glasba. Prekmurje je poe-
zija dobrih ljudi. Tako je menda
napisal že Miško Kranjec.
Med zadnjimi Vlado Kreslin za-
poje Vrbo, ki jo je sam uglasbil.
Prešernovo. Zdaj šele zadoni med
publiko. Pojemo čisto vsi. Stari in
mladi. Pogumni in sramežljivi.
Vrbo moraš zapeti. Vrba je v srcu
vseh nas. Pojemo vsi skupaj, kot
bi bil pred odrom velikanski
zbor. Pesem znamo vsi na pamet.
Vsi Slovenci. In vsi Slovenci po-
jemo in znamo na pamet Zdra-
vljico. Povsod in ob vsaki pri-
ložnosti smo jo peli, še preden je
postala naša državna himna. A ni
to krasno, da so poezije našega
največjega pesnika ponarodele,
postale del nas, prešle v naše
duše! Pomislim, da se menda
nikjer na svetu to ne dogaja. Kdo
od Italijanov sploh zna Danteja
na pamet? Večina ga sploh ne ce-
ni. Mladi ga ne marajo. Naš
Prešeren pa doni od parlamenta
do vaških gostiln. Slovenci. God-
ci in poeti. Sanjači v prelepi
deželi, ki je polna življenja.
Po koncertu se peljem proti go-
ram … mimo Bovca. Čez vas ne
moremo, obvoz nas pelje mimo.
Spet se na glavnem trgu tre mla-
dine, spet je slišati glasbo, tokrat
niz Šifrerjevih pesmi. Spet
začutim tisto domačnost in tisto
prijetno pretakanje spominov
skozi dušo. Kako veseli znamo bi-
ti Slovenci. Kako otožni znamo
biti Slovenci. Kako veliko nam
pomeni pesem. Ali pa morda
sploh nikoli nismo veseli … Pe-
sem nosimo v duši, da z njo pre-
ganjamo žalost, nostalgijo, večno
hrepenenje. In pojemo, da gre
bolečina iz nas, da jo izpojemo.
Pojemo, da imamo izgovor, da
smo lahko skupaj, da preganja-
mo samoto. Pojemo vedno, pov-
sod, najraje v družbi. Res smo na-
rod pevcev, pesnikov in sanjačev.
A dokler doni po dolinah in go-
rah pesem, nam nihče ne more
vzeti prihodnosti, vere in pogu-
ma. Pesem druži. Pesem daje
moč. Pesem nas pelje naprej, tudi
ko je najtežje.
Suzi Pertot
  lovenija je imela to čast, da
je bila od 12. do 26. sep-
tembra 2019 ena izmed šti-
rih držav, ki so imele v gosteh le-
tošnje evropsko prvenstvo v
moški odbojki.
Igranje pred domačo publiko je
bilo za slovenske odbojkarje ve-
liko darilo: praznično vzdušje v
nabito polnih Stožicah je gotovo
tudi pripomoglo k uvrstitvi v fi-
nale. Izpeljava tovrstnega dogod-
ka pa predstavlja za Odbojkarsko
zvezo Slovenije velik organizacij-
ski zalogaj, ki mu ne bi bili kos
brez pomoči prostovoljcev, ki so
pomagali pri vseh fazah priprave
na prvenstvo.
Ekipi približno sedemdesetih
prostovoljcev sva se pridružili tu-
di dve odbojkarski navdušenki iz
Trsta. Naše delo se je začelo že v
mesecu maju, ko smo imeli prvo
izobraževalno srečanje, na kate-
rem so nam predstavili različne
vloge, namenjene prostovol-
jcem. Prva preizkušnja nas je na-
to čakala poleti, ko je v ljubljan-
skih Stožicah od 3. do 7. julija po-
tekal kvalifikacijski turnir za
vstop v ligo narodov. Pravo ga-
ranje pa se je začelo 12. septem-
bra, ko so evropsko prvenstvo v
Ljubljani odprle kar tri zapored-
ne tekme.
Za večino prostovoljcev se je de-
lovni dan začel kako uro pred
tekmo, ko smo v prostovoljskem
centru v Stožicah najavili svoj
prihod in dobili navodila glede
dnevnih zadolžitev. Nato se je
S vsak odpravil na svoje mesto:ena ekipa je delala na medijskitribuni, nekateri so ob igrišču
pomagali špikerjem pri animaci-
ji občinstva, ostali pa smo pri
vhodih ter v VIP ložah usmerjali
obiskovalce na njihove sedeže in
skrbeli za red v dvorani.
Pobliže smo opazovali, kako se
je odbojkarska mrzlica v državi
iz tekme v tekmo večala: v začet-
ni fazi prvenstva slovenskih od-
bojkarskih navdušencev ni bilo
veliko. Dvorano so polnili predv-
sem finski navijači: organizatorji
so nas pred začetkom prvenstva
svarili pred njimi, češ da na tek-
mah radi prirejajo pravo veseli-
co. V resnici pa nam finski vesel-
jaki (nabralo se jih je okrog dva
tisoč) niso povzročali nobenih
preglavic: s pijačo v rokah so
navdušeno in glasno bodrili svo-
jo ekipo, ne da bi kdajkoli izka-
zali nespoštljiv odnos do na-
sprotnika ali do same prireditve.
Na slovenskih tekmah so se Finci
ponavadi pridružili slovenskim
navijačem; teh je bilo, kot sem
že omenila, vsak dan več. Za
stopnjevanje evforije in dvigo-
vanje zanimanja za slovensko
odbojko so bili gotovo najbolj
zaslužni reprezentanti, ki so
prvenstvo začeli z nekaj gladki-
mi zmagami in se nato izkazali
tudi v izločilnih dvobojih. Ko so
si z lepo zmago proti Bolgarom
priborili nov spopad s favorizira-
no Rusijo, je v Stožice prišlo re-
kordno število navijačev, ki so
najbrž bolj upali kot verjeli v
to, da lahko Slovenija prema-
ga aktualne evropske prvake.
Slovenski odbojkarji svojih
zvestih navijačev niso ra-
zočarali: po Rusiji je v Ljublja-
ni padla še svetovna prvakin-
ja Poljska, ki se je s Slovenijo
spopadla v še bolj polni dvorani,
saj so zaradi ogromnega zani-
manja za tekmo (marsikateri na-
vijač se je moral zadovoljiti z
ogledom tekme na zaslonu pred
stadionom ali v centru mesta)
razprodanim sedežem dodali še
stojišča.
Razprodane Stožice pa so za nas
pomenile tudi več dela. Na sta-
dion smo prihajali vedno bolj
zgodaj, saj smo morali vseh dva-
najst tisoč sedežev v dvorani
opremiti z navijaškimi rekviziti.
Na srečo kljub ogromnemu šte-
vilu ljudi nikoli ni prišlo do spo-
rov med gledalci, izjemno
vzdušje, ki so ga ti na tekmah
pričarali v Stožicah, pa je tako
igralce kot tudi nas nagradilo za
ves trud.
Prostovoljno delo je izkušnja, ki
te obogati na več nivojih. Poleg
tega, da se naučiš delati v razno-
liki skupini in kljubovati nepred-
videnim situacijam, si tudi pri-
dobiš veliko novih prijateljev. Za
športne navdušence pa je gotovo
zlata vredno tudi prisostvovanje
tovrstnemu prvenstvu iz zakuli-
sja. Navsezadnje imajo prosto-
voljci možnost neposrednega
srečanja z igralci: pred zadnjima
dvema tekmama smo slovenske
odbojkarje ob prihodu v Stožice
pozdravili s špalirjem, kar ni bil
čudovit trenutek le za nas, am-
pak tudi zanje, saj vse do zdaj ni-
so bili vajeni tolikšne podpore s
strani slovenske javnosti.
Mojca Petaros
OBROBNOSTI
Kako se spreminja naš svet, vsi mi, naša družbi
in vsak posameznik v njej, mi je te dni najbolj
zgovorno povedal podatek o imenitni fotografiji
našega kolege Matevža Čotarja, ki je nedavno
posnel fotografijo letala pod solkanskim kam-
nitim mostom in jo objavil na Facebook strani
Novega glasa, na Tweetterju in seveda na Insta-
gramu. Ker vem, da to berete predvsem starejši,
vam povem, da so to družbena omrežja, ki da-
nes spreminjajo svet, družbo in seveda vse nas,
četudi nismo na njih, ne živimo digitalnega
življenja na spletu, če smem tako reči. Fotogra-
fijo smo imeli na naslovnici v minuli številki
našega tednika. Zanimiv pa je podatek, da je bil
naš Matevž s svojim “pametnim telefonom”, ne
s fotokamero!, na pravem mestu in ob pravem
času. O tem najbolj zgovorno govorijo ti podat-
ki, ki jih pišem ob 15.10 v ponedeljek, 30. sep-
tembra letos. Fotografija letala pod Solkanskim
mostom je na Facebook strani dosegla 75.346
ljudi, imela je 10.182 dejavnosti, bila je všeč sa-
mo na naši strani na Facebooku več kot tristo
ljudem in imela je 429 delitev, kar pomeni, da
se je več kot štiristo obiskovalcev Facebook om-
režja potrudilo in jo dalo na ogled tudi svojim
prijateljem in znancem. Zanimivo je, da je to
Matevževo fotografijo delil tudi sam pilot Ben-
jamin Ličer iz Aerokluba obalnega letalskega
centra v Portorožu, ki je sicer že tretjič poletel
pod solkanskim kamnitim mostom, tokrat ob
110. obletnici prvega poleta goriškega letalskega
pionirja Edvarda Rusjana.
Gre za neverjetne številke za naš tednik in ne
samo za naš tednik! Matevžu seveda iskrene
čestitke za rekord, ki ga bomo težko dosegli, kaj
šele, da bi ga kdajkoli presegli, to je tako visok
mejnik, da se vsakemu poštenemu obiskovalcu
svetovnega spleta dobesedno zašibijo noge.
Ob tem podatku smo se v našem malem ured-
ništvu zamislili. Po eni strani smo razumeli, da
je svetovni splet nepredvidljiv, še bolj, kot smo
že vedeli, da je, saj pravih razlogov za tak uspeh
fotografije ni.
Ko se sam spominjam, da sem pred več kot 12
leti med prvimi pri nas razumel, brez nepotreb-
ne skromnosti to zapišem, da bodo družbena
omrežja spremenila svet komunikacije in zato
tudi svet časopisov, televizije, radia in tako na-
prej, se spominjam posmeha in natolcevanj s
strani kolegov, ki danes kar tekmujejo, kdo bo
uspešnejši z objavami na spletu, na “webu”, kot
rečemo v žargonu. Če se danes spomnim žalitev
na moj račun, češ da zgubljam čas med delom z
objavami na svetovnem spletu, natolcevanj, ce-
lo “Mr. Facebook” so me zafrkljivo imenovali,
posmehov na sestankih, ko smo govorili o pri-
hodnosti časopisov, ko so me nejeverno gledali,
govoril sem namreč, da se vse najbolj pomem-
bne stvari nezadržno selijo na svetovni splet, pa
si danes ne morem kaj, da se ne bi grenko na-
smehnil, ko pomislim, da je ta nezadržni proces
pomenil za vse nas, ki delamo pri časopisih, tudi
začetek nekega konca. Ker se ne nameravam več
ukvarjati s tistimi, ki so na družbenih omrežjih,
tako kot v življenju, samo zato, da se ukvarjajo
z drugimi, sami pa ne dajo ničesar od sebe, zato
pa vedo vse o drugih, bi zapisal predvsem to, da
svetovni splet za vse časopisne hiše pomeni ko-
nec neke dobe. Konec in ne začetek. Naj vam
lažejo še tako, da je to neka nova priložnost za
vse nas, vam sam povem, da je to prelomnica,
ki se najbolj kaže v tem, da noben časopis pri
nas ne dobi več novega naročnika, ki je mlajši
od 40 let. Izjeme samo potrjujejo pravilo. Kot
vedno.
Ko smo pred tednom dni potovali, v štirih smo
bili v delegaciji Zveze katoliških časnikarjev UC-
SI iz FJk, v Rim, smo šli z vlakom. Rdeča puščica,
kot bi prevedel vlak Freccia rossa, je drvela proti
Večnemu mestu in sklenil sem narediti ogled
potnikov. Prehodil sem ves vlak, od lokomotive
do konca in nazaj. Med vožnjo proti Rimu sta
bila na vlaku dva starejša, ki sta imela časopis,
za nazaj iz Rima proti Trstu sem jih našel tri. To
je vse. Vsi drugi so bili sklonjeni nad pametnim
telefonom, zaslonom osebnega računalnika in
nekaj jih je bralo knjige. To je bilo vse.
Ker nas sveti oče Frančišek nenehno bodri, naj
tu na obrobju, na periferiji, kjer živimo danes
vsi, damo besedo vsem tistim, ki je nimajo, je
naša dolžnost, da to naredimo, da to nenehno
počnemo. Tako v tiskanem časopisu kot vse bolj
na svetovnem spletu. Matevževa fotografija je
poletela v svet, od tod, z našega obrobja, bolj
kot vse drugo, kar smo kdajkoli napisali, posli-
kali. Sili nas k razmisleku, a tudi k še večji po-
zornosti do vsega, kar objavljamo na svetovnem
spletu, kjer vse ostane za vedno.
JURIJ PALJK 16
Evropsko prvenstvo z zornega kota prostovoljke
“Prostovoljno delo 
te obogati!”
Aktualno3. oktobra 201916
  Gorici je v zadnjih letih,
posebno še ob nastopu
vsesplošne krize, končalo
svojo dejavnost mnogo trgovin
v samem središču mesta, pa tudi
na obrobju. Velika nakupovalna
središča v bližnjih krajih Slove-
nije in okolici našega mesta so
bila marsikdaj usodna za ma-
jhne prodajalne, ki so po sili raz-
mer morale za vedno zapreti vra-
ta.
V letošnjem avgustu je zaprla
svojo sicer cvetočo trgovinico
sadja in zelenjave na Svetogorski
ulici (via del Monte Santo) 92, v
neposredni bližini slovenskega
Dijaškega doma Simon Gre-
gorčič, tudi Nadia Pavletič (zdaj
je na tem koncu le trgovina je-
stvin, ki jo upravlja Nevio Gor-
jan, bratranec pokojnega Darka
Bratine). Svoji trgovini se je mo-
rala odreči, čeprav ji je bila ta de-
javnost, in ji je še, zelo pri srcu, a
zaradi zdravstvenih razlogov je
ni mogla več sama opravljati. Tu-
di njene stalne stranke so s sol-
znimi očmi sprejele vest o za-
prtju. Nadia je bila namreč zelo
priljubljena zaradi svoje prijaz-
nosti in poštenosti. Skrbno je
namreč izbirala vse, kar je pro-
dajala, in zmeraj je želela ponu-
jati strankam čim bolj svežo, do-
bro in naravno pridelano zelen-
javo in sadje.
Čeprav je bila ob dokončnem za-
prtju trgovine kar zaposlena, je
rade volje sprejela povabilo za
pogovor, za kar se ji iskreno zah-
valjujem in ji obenem želim ve-
liko zdravja in zadovoljstva v no-
vi vlogi “upokojenke” in pozor-
ne none.
Najprej bi te prosila, da poveš
bralcem, od kod si doma in
kje si se šolala.
Doma sem iz Rupe, že dolgo si-
cer živim v Gorici. Osnovno šolo
sem obiskovala v domači vasi,
nato pa nižjo srednjo šolo Ivan
Trinko v Gorici, kjer sem tudi do-
končala triletno šolo za vrtnari-
ce, ko je bil na njej ravnatelj prof.
Andrej Bratuž.
Kaj pa po šoli?
Po maturi sem upala, da bom do-
bila kakšno suplenco v vrtcu. A
ker te priložnosti kar ni hotelo
V biti, sem se zaposlila v lekarniD’Udine, blizu kapucinske cer-kve v Gorici. To se je zgodilo
čisto po naključju, ker mi je neka
moja prijateljica povedala, da
iščejo nadomestnico za
uslužbenko, ki je šla na porod-
niški dopust.  (Takrat je bila v le-
karni tudi lekarnarka Milenka
Rustja). Ostati bi morala le pet
mesecev, a potem so me vzeli kot
stalno uslužbenko. In tako sem
tam delala deset let! Delo mi je
bilo zelo všeč. Bilo je super! Bili
smo kot ena družina. Medtem
sem se poročila in si ustvarila
nov dom. L. 1986 se mi je rodil
sin Andrea. Ko je umrl gospodar,
dr. Alfieri D’Udine, in je la-
stništvo prevzel njegov sin Bru-
no, se je vse spremenilo, zato
sem se odločila, da si poiščem
kaj drugega.
Kako pa, da si se iz lekarne
preusmerila v trgovino sadja
in zelenjave?
Takrat bi lahko iskala delo v
kakšni drugi lekarni. A blizu le-
karne D’Udine je bila trgovina s
sadjem in zelenjavo in z možem
sva se odločila, da bi lahko po-
skusila si ustvariti kaj svojega. Iz-
vedela sva namreč, da prodajajo
trgovino na Svetogorski ulici, in
odločitev je padla.
Kdo pa je bil lastnik te trgovi-
ne na Svetogorski ulici?
Bili sta dve sestri, Carla in Roma-
na Romano. Z možem sva se
zmenila, da se lotiva te nove de-
javnosti. Jaz sicer nisem imela
pojma o sadju in zelenjavi. Vse
je bilo treba začeti na novo. Zme-
raj sem govorila, da takšne trgo-
vine ne bom nikoli imela, ker
mora biti v njej bolj mrzlo. In
meni je tako mraz! A prišla sem
prav v tako trgovino in v njej
zdržala celih trideset let. To delo
mi je bilo zelo všeč in žal mi je,
da ga moram opustiti.
V vseh teh desetletjih nisi ni-
koli pomislila, zakaj si se tega
lotila?
Ne, nikdar. Ko se mi je l. 1992 ro-
dil drugi sin Alessio, mi je prišla
pomagat prejšnja gospodinja Ro-
mana in je ostala z mano pri-
bližno deset let.
Delo mi je šlo takoj od rok, saj
sem ga polagoma vzljubila in de-
lala z veseljem. Še preden sem
kupila trgovino, sem se s
prejšnjima gospodinjama uvaja-
la v ta posel in spoznavala stran-
ke.
Tu v Svetogorski četrti se je zdelo,
kot da smo na vasi, in zato je bilo
pač treba spoznati ljudi in se jim
približati, da bi me sploh spreje-
li.
Že preden sem kupila trgovino,
sem z gospodinjo hodila na go-
riški “odprti” trg, da bi izvedela,
kdo prodaja najboljšo zelenjavo
in sadje, kje se najbolj izplača ku-
piti, itd. Takrat je na tem “od-
prtem trgu na debelo” svoje pri-
delke prodajalo veliko okoliških
kmetov. Vsako jutro sva morali
pohiteti, da bi našli čim več bla-
ga na izbiro.
Kje pa si zdaj nabavljala, kar si
prodajala v trgovini?
Zdaj je na tem trgu ostal le en
prodajalec, zato sem začela ho-
diti dvakrat ali trikrat na teden v
Videm. To je bilo seveda še bolj
naporno. Tudi zaradi tega sem se
odločila, da končam ta svoj po-
sel. Vstajati sem morala seveda
zelo zgodaj in skušati dobiti čim
lepše blago. Tržnica je tam
ogromna. Gotovo sem na njej
vsakič prehodila
kakšne tri kilome-
tre. Tja vozijo svoje
pridelke kmetje, ti
pa kupiš od proda-
jalca “na debelo”,
grosista.
Vsekakor, kar sem
mogla dobiti do-
mačega, sem odku-
povala od tukajšnjih goriških
kmetov, iz Štandreža, goriške ul.
Brigata Etna, se pravi s Solkan-
skega polja, pa tudi iz Solkana.
Vse, kar se je dalo, sem kupovala
čim bliže. Gospe so npr. požele
zjutraj radič in mi ga prinesle
svežega, tako tudi bučke in po-
dobno zelenjavo.
Poleg zelenjave in sadja si pro-
dajala tudi druge jestvine?
Prodajala sem le kakšne malen-
kosti, npr. vodo, kavo, nealko-
holne pijače, pivo... pa tudi zam-
rznjeno hrano. Pozimi sem ved-
no imela suho sadje.
Od kod pa so prihajale stran-
ke?
V glavnem iz tega okraja, pa tudi
iz mesta in Slovenije.
Ko so me spoznali, so se pač
vračali. Pred leti je prihajalo ve-
liko več strank iz Slovenije. Mar-
sikdo je tudi, žal, že umrl. Imela
sem namreč tudi starejše klien-
te.
Ko so odkrili, da imaš dobro
blago, so postali tvoji stalni
kupci. Zdaj je malo več takih
trgovinic, kot je tvoja.
Ja, res je, malo jih je. S svojimi
kupci sem bila zmeraj zelo pošte-
na. Jim nisem nikoli nič vsiljeva-
la. Če zelenjava ali sadje nista bi-
la več sveža, sem tako blago kar
darovala. Prav zaradi tega so bili
vsi moji kupci gotovi, da bodo
pri meni dobili vedno vse sveže.
Kaj so morda doma imeli tvoji
starši vrt?
Ja, seveda, še zdaj ga oče Valenti-
no ali Srečko, kot ga vsi imenu-
jejo, in mama Marija – Mara za
domače - imata, a pridelujeta ze-
lenjavo samo za domačo rabo.
Jaz pa se nisem nikoli prav nič
spoznala na vrtičkarstvo, nisem
nikoli kopala, sejala... Ne maram
zemlje, bojim se vseh žuželk,
pravzaprav vsega.
Včasih me je v trgovini oče slišal
zakričati, ker sem našla v zelen-
javi kakšnega pajka ali kakšen
drug mrčes.
Kaj ti je pomagal tudi tata v
trgovini?
Ja, vedno mi je pomagal. Mi je
odprl trgovino, me počakal, da
sem pripeljala zelenjavo, in mi jo
je iz avta nosil v trgovino. Tudi
očistil je, kar je bilo treba. Od-
našal mi je kartonaste škatle. Do
zadnjega dneva je to delal, kljub
letom.
Ti je morda pri delu priskočil
na pomoč tudi tvoj, žal, zdaj
že pokojni mož?
Ja, ko se je upokojil, je bil še mlad
in mi je zato tudi on pomagal.
Ko sem ga potrebovala, je takoj
prihitel v trgovino. Urejal mi je
tudi birokratske zadeve, ki jih je
zmeraj več in so vedno bolj za-
pletene. Včasih je tudi kakšni go-
spe dostavil kupljeno blago na
dom.
Žal, je umrl l. 2014. Tudi zaradi
tega je postajalo zame to delo
zmeraj bolj naporno.
Sinova sta se verjetno usmeri-
la drugam?
Ja, sinova imata drug poklic. To
je bilo moje delo, a zdaj ga ne
zmorem več opravljati.
Zdaj zapiraš in nisi našla niko-
gar, ki bi prevzel to dejavnost?
Po pravici moram povedati, da
nisem niti še nikogar iskala.
Trgovina je moja. Zato, če je kdo
voljan nadaljevati moje delo, naj
se kar oglasi.
Delo z zelenjavo je zahtevno,
zgodaj je treba vstajati, ni do-
ločenega urnika, ker je treba po
zaprtju trgovine še marsikaj po-
storiti. Trgovino sem imela od-
prto od 9.00 do 13.30. Pa še po-
poldne. Odkar imam vnukinjo,
sem imela prve tri dni v tednu
odprto le do 14.00 ali 14.30. Zad-
nje tri dni pa sem bila v trgovini
cel dan.
Tako mlada si že nona?
Ja, vnukinja Asia bo imela tri le-
ta.
Sodeč po iskricah v očeh, jo
imaš neizmerno rada.
Ja, res je, ona je moje veselje. Za-
to mi tudi ne bo tako težko ob
zaprtju trgovine.
Opazila sem, da so stranke ze-
lo navezane nate. Vsem je
težko, ker zapiraš.
Tega nisem pričakovala. Nisem
mislila, da sem jim res tako pri
srcu.
Tu sem bila trideset let, kar je
dolga doba. Po drugem porodu,
Alessio se je rodil decembra, sem
se vrnila v trgovino že po novem
letu. Bilo je lepo. Ta tri desetletja
so minila v lepem vzdušju, tudi
z možem in družino nasploh. Bi-
li smo zadovoljni. Zdaj mi je žal,
ker moram zapreti, sicer pa se
bom lahko bolj posvečala svoji
vnukinji in uživala ob njej. Bom
lahko končno v miru hodila na
njene predstave v vrtec, ne da bi
stalno pogledovala na uro, kot
sem to delala, ko sta bila v vrtcu
moja otroka. Navadno sem na
šolske prireditve prihajala poz-
no, ostajala sem nekje zadaj, za
vsemi starši, samo da sta me vi-
dela, da sem tam.
Vnukinja hodi v vrtec v ul. Brolo,
tako da bom še nadalje zahajala
na ta konec. Sama namreč stanu-
jem v Stražcah.
Če bi kdo prevzel tvojo trgo-
vino, bi mu gotovo bila pri-
pravljena pomagati z dobrimi
nasveti.
Prav gotovo. Ni problema. Rada
bi mu svetovala, ga naučila po-
sla. Sama sem zmeraj rada delala
z ljudmi. Včasih so k meni prišli
tudi zato, da bi mi kaj zaupali ali
da bi slišali kakšno lepo besedo
ali da bi jim dala kak nasvet.
Neka gospa je o meni zmeraj pra-
vila, da gre “k svoji psihologinji”.
Zaupali so mi svoje težave. Tudi
po dvakrat ali trikrat na dan so
prihajali... Celo kakšno novo kri-
lo so mi prišle gospe pokazat!
Postala sem pač tudi njihova sve-
tovalka in zaupnica. Skupaj smo
se tudi malce posmejali, potožili
ali zajokali. Vzajemno smo si po-
magali. Prav zaradi tega mi je
zdaj tako težko. Če bi si vsaj mo-
gla privoščiti kakšno pomočni-
co-prodajalko, a tega se ne da! Bi-
rokratskih predpisov je zmeraj
več, zmeraj bolj zahtevni so. Zato
je marsikdo prav zaradi tega pri-
siljen zapreti. Če sam ne zmoreš,
moraš končati delati. Žal mi je za
vse gospe, ki jih moram zapusti-
ti! Tako lepo je bilo, ko smo si za
Božič in novo leto voščili in naz-
dravili...
Iva Koršič
  Nadia Pavletič, lastnica trgovine s sadjem in zelenjavo
“Zelo mi je žal zapreti trgovino,
a po sili razmer jo moram!”
POGOVOR 
  Uspešni Okusi ob meji 2019
Lepa priložnost za
razvoj celotnega mesta
S 6. STRANI 
Matjaž Pintar, nedavno izvoljeni
predsednik društva Sabotin iz
Štmavra, je povedal, da so v ne-
deljo zaprli svojo veliko
stojnico že zvečer. V bi-
stvu so namreč končali
vse zaloge; “razen zrezkov
in pomfrija ni ostalo več
nič”. Letos so ostali zvesti
svoji tradicionalni po-
nudbi. Za goste so pripra-
vljali divjega prašiča s po-
lento ali njoki, raco z njo-
ki, dunajski zrezek s
krompirčkom za otroke.
Obračun je “pozitiven in
dober kot vsako leto, zelo
smo zadovoljni”, kljub
soboti, ko je deževalo, “a
ljudje so vseeno prihaja-
li”. Matjaž je zelo pohvalil
mlado rock skupino Love
guns, ki je pod bližnjim
velikim šotorom ZSKP nastopila
v soboto zvečer: “Bili so super,
od osmih zvečer do polnoči je
bilo tu vse polno, ljudje so se
ustavljali, ulica je bila v bistvu
zaprta”. V četrtek, petek in ne-
deljo so stojnico “upravljali” sta-
rejši člani, v soboto pa so jo pre-
pustili mlajšim, ki so se prav do-
bro izkazali, je še povedal Mat-
jaž. Štmaver je majhna vas, in
vendar so dosegli zelo dobre re-
zultate, zaradi česar se je društve-
ni predsednik ob koncu Okusov
zahvalil vsem sodelavcem.
Skratka: vse se je izteklo zelo do-
bro! “Postajamo vedno bolj pre-
poznavni”, ljudje se radi vračajo
v t. i. Slovensko vas, “kjer so naša
društva povezana”.
Pod 100 kv. metrov velikim šoto-
rom štmavrskega društva smo
poleg Matjaža našli tudi Adriana
Ferija, “umetniško dušo” in neu-
trudnega delavca društva Sabo-
tin, avtorja šte-
vilnih uspešnih
pustnih vozov
in scenografij.
Tokrat nam je
pokazal veliko
in domiselno
“stensko posli-
kavo” (pribli.
10 x 2,5 m), sre-
di katere se dvi-
ga Sabotin s
polno luno in
ki vsebuje kar
nekaj bolj ali
manj
skritih/prikri-
tih pomenov.
Na koncu pa še
beseda pred-
sednici ZSKP! “Letos smo želeli
malo olepšati veliki šotor, pri-
pravili smo mizice s prti in stoli-
cami, dali smo tiskati menije,
primerno smo opremili otroški
kotiček”, je začela Franca Pado-
van. Nekaj posebnega je bil so-
botni koncert tržaške rock sku-
pine Love guns, “ko je bil šotor
neverjetno poln. Pridni, fantje!
Nekaj takega smo si prav želeli
za mlade”.
Menda je bilo
manj ljudi, in
vendar so
naša društva
dobro delala.
Pomembna
je pozicija v
središču me-
sta, prav tako
je bil pomen-
ljiv obisk
uglednih go-
stov na dan
odprtja mani-
festacije, ko
so Slovensko
vas obiskali
številni
ugledni go-
stje in upravitelji z obeh strani
državne meje. “Postajamo ved-
no bolj vidljivi, ljudje nas opazi-
jo. Skupaj ‘delujemo’ dobro,
tam smo kot ena sama družina”.
Seveda, “potrebne je dosti ener-
gije, in vendar je vredno biti
tam, da ljudje vedo, da smo”!
Predvsem zato “hvala vsem, ki
so pristopili k temu projektu, ki
ga podpirajo in pomagajo”!SKD Hrast
Franca Padovan