DOMOVINA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER CLEVELAND 3, 0., MONDAY MORNING, AUGUST 9, 1943 LETO XLVI. — VOL. XLVI. Amerikanci pode Nemce proti Mesini pi, \i snud sobote SCI J the roft ;s I act® to c! s na nedeljo so zavezniki bombardirali ita-mesta v severni Italiji. Amerikanci so pregnali Nemce z bajoneti in granatami. id» - f«» stan zavez, v Afriki, 8. avg. — Ameriški fantje so e "a'? boju z bajoneti in ročnimi granatimi pregnali e % §arn'zijo iz gorskega mesta Troina na Siciliji in t0% 'Podijo ostanke 29. nemške motorizirane divizije proti neSini a---_ _______, _____. ______, _____p__ . _ «1 Ameriška armada grozi presekati nemško fronto o*\/°ie, dočim pritiskajo nanjo od jugovzhoda, Angleži, ki a »MJ^Pirali Biancaville, katero so jim izročili Italijani ir? darila vojakom of :lreba Odposlati o ars * ,ravem Času nllif Wi ;triac 93tfCjingt°n--P0Štni Urad da je treba odposla- ^ ako?nki Sla ame™k™ v°- > i:r%at °ktob: služijo preko morja, 15. septembrom in arii do 2<5 r°m, da bodo sprejeli decembra. Za 3e(j j.0" J« Pa treba odposlati on4e^omSeptembrom in 1. no- 2»' vitki tra^Vtov >ne smej0 tehtati nad ^ ne smejo biti dolgi ali nad 36 pal- . (J :ev „ palcev, lt of" ToJV" podolgem- a lat; ] k(1or _ i MS darilo tr H namerava odpo-ali mornarju bo-naj to stori pra- ^ 35 M Lo^eba za Berlin ^ih napadov bo linJ'Fiivij^"' — Letalski, eksperti ofT Nino'rn b° treba izvesti nad :t is J NoV| 7 35 večjih zračnih na-,ct3 T. da a bo mesto tako sesu-, V, ® bo moglo pomagati -iaO. «tteb u Naporu. Računajo, da bU KevVreČi na vsakih 60 Pre" ifS fi Jn° tono bomb in ker irt 'h. i. 11 n 4,000,000 prebival- P01' cv- b01 i" >h ti»e of tali' the ste orjaških zrač- 18 PO Poslati na nemško % ' ki je zdaj prva na lCtet j n8leške bombe. "i ^atT^ 0-- ^W^alpri 4,^61 ^ans- — Alex Bryant Ce za h rad vladne posredo-*k0 - rekoč- da bi rad 1 katt rekoč Io v vojni industri- 111 s te ■fi^^jeu!1 P°magal domovini. N>vprašalzanj, C< ; ftianir\m« je povedal, da rop« ^ *a Se dva dni do 112 so jim brez posebnega boja. Okupacija teh dveh strategi-čnih točk v osrednji Siciliji je zmanjšala fronto počez vsega otoka na 45 milj. Zavezniki so dobili dozdaj na Siciliji 125,000 osiških vojakov. Mesto Troina, ki leži eno miljo visoko v strminah, je z naskokom zavzela prva ameriška divizija. Ameriški fantje so udarili na Nemce z bajoneti in puškinimi kopiti, kar je pognalo trmaste Nemce v beg. Nemci, ki se umičejo od Cata-nie okrog gore Etna, so v nevarnosti, da bodo zajeti. Za njimi namreč pritiskajo Angleži in Kanadčani, dočim hite Amerikanci proti Bronte in Randazzo. Ako pridejo Amerikanci do tistega križišča cest prej, kot Nemci, bosta zajeti 15. in Goe-ringova divizija. Troina je padla Amerikancem v .pest zgodaj v petek. Poročila trdijo, da ni na fronti v Siciliji nobenega italijanskega vojaka več, ampak samo Nemci, ki se trdovratno branijo in ovirajo za veznike s tem, da polagajo na pot mine, rušijo mostove in ce ste. Na 12 milj dolgi cesti so Nemci pred Amerikanci razstre lili devet mostov. Amerikanci so zasedli tudi mal otok Ustica, 40 milj sever no od Palerma. Tam so dobili 100 italijanskih vojakov in 216 civilnih jetnikov, ki so jih imele tam zaprte fašistične oblasti. Italijanska garnizija v Bian cavilla je razobesila belo zasta vo, ko so zavezniški bombniki spustili v mesto par bomb. Ame. riške zračne trdnjave so zopet bombardirale Mesino in Neapelj re< % A , tli« edi Ki DELA- f^Ki^^Poročajo, kako do- pr0(la:'^iške vojake, ' ®Qo Prod aJ0 spodnje perilo, obleko da Ara-ovco, ne- ']>^inad k°zo ali C k°koš ? ni drugače navr- i ^ov0l7abec je s kupčijo Je A. °'.ien K 1610 e«ka m misli, kako nca opeharil. hjedili Hi ny Ba^lthony K^evar in S ^evi ;^1' sta zasledila v Ka„„ ^ kavo Je ki je del pet bila ukradena ^Cne^em s truka ne- ;5V oP' Sled je pe^ V 16615 ^ kiin', Amat° je pove-WStovT1 ^radeno kavo' Vil;' Utlt in j0 prodal po Lugano, Švica, 8. avg. Kmalu po polnoči so začeli zavezniški bombniki bombardirati italijansko Lombardijo v smer proti Milanu. Detonacijo bomb je bilo slišati prav do tega mesta na švicarski meji. Milan leži približno 40 milj od Lugano. Napad je bil izvršen očividno po svarilu generala Eisenhower-ja, ki je zagrozil, da se mora Italija umakniti iz vojne, ali pa bo občutila posledice silnih zračnih napadov. -o- Velik nemški tanker je bil poškodovan Carigrad.— V petek ponoči je prišepal v to pristanišče 10,-000 tonski nemški tanker Fi-ruz. Naloženo je imel romunsko olje. Torpedo je napravil veliko luknjo v sprednjem delu tankerja. -o-- BOJNAFRONTA BERLIN — Splošno se govori, da bodo prevzeli nemško vlado: feldmaršal Goering, feld-maršal Keitel in admiral Doe-nitz. S tem, da bo Hitler odstavljen, upajo Nemci dobiti kar najugodnejše mirovne pogoje od zaveznikov. LONDON — Angleški bombniki so zopet z vso silo bombardirali Milan, Turin in Genovo. Iz Italije se poroča, da je so-cilistična stranka izdala apel na delavce, na kmete in na srednje stanove, naj se pridružijo splošni stavki, s katero bi dosegli konec vojne in odpravili monarhijo. RUiSIJA — Ruska armada, ki prodira proti Harkovu v Ukrajini, je danes zjutraj samo 16 milj še od tega mesta. ACIFIK — General MacAr-thur je izjavil, da zadnji uspehi zavezniške armade na južnem Pacifiku kažejo, da je Japonska že izgubila vojno in njen totalen poraz je samo še vprašanje časa. -o- Osiški vojni ujetniki na ameriških farmah Dallas Texas. — V južnih ameriških državah dela na farmah že do 4,000 osifekih vojnih ujetnikov. Razdelili so jih v skupinah od 20 do 200 mož po farmah v državah Texas, Oklahoma, Louisiana, Arkansas in New Mexico. Farmar j i morajo plačevati vojnim ujetnikom prav tako mezdo, kot drugim delavcem, da ni kompeticije z ameriškimi delavci. Vojni ujetniki so veseli, da morejo nekaj zaslužiti poleg tega, kar dobivajo od ameriške vlade v taboriščih. --o- Parnik Normandie so zopet splovili New York.—U. S. S. Lafayette, ki je bivši francoski potniški parnik Normandie, so dvignili iz blata in je že skoro zopet naravnan. Kot znano, se je parnik pogreznil v newyor škem pristanišču 18. februarja 1942, ko je na njem izbruhnil požar. Armadni inženirji ga skušajo dvigniti iz vode in delo se jim je dozdaj že toliko posrečilo, da parnik ni več v blatu na dnu morja in da ga počasi naravnavajo v pravo lego Delo je stalo dozdaj že na tri milijone dolarjev in treba bo še kakih $700,000, predno bo parnik naravnan. --o- 10% več sladkorja za mehke pijače Detroit, Mich. — Urad za kontrolo cen naznanja, da bo v nekaj dneh dovolil 10% več sladkorja izdelovalcem candya, mehkih pijač in za pekarije. ■ Nekateri sodijo, da je to prvi korak, da se odpravi racioniranje sladkorja. -o—- Za pomoč domovini! $10,000 $9,001 §8,000- $7,000— $6,000— $5,000— $4,000— $3,000— $2,00«— $1,000- Takist pa že, takist! če bo šlo tako naprej, kot nam kažejo pot naši Newbur^ani s svojim pridnim g. Julijem na čelu, bo naš barometer kmalu rinil v deset tisočakov. Od Fathra Slap-š%ka smo namreč zopet prejeli en lep ček in sicer kar za $125.50, ki pa že pahne barometer navzgor, bi rekli. G. Julij ima pa tudi pridne pomočnice, ki gredo od hiše do hiše in n a b irajo dolarje ; za naše reveže v Amerikanci so potopili Japoncem eno križarko in dva rušilca Južni Pacifik, 8. avg.—Ameriška bojna mornarica se je v nočnem boju spoprijela z japonskim brodovjem ter potopila eno japonsko križarko in dva rušilca in morda tudi tretjega. Amerikanci so prestregli Japonce, ko so vozili potrebščine japonski garniziji na otok Kolombangara. Amerikanci niso imeli v tem boju nobenih izgub. Boj se je vršil okrog polnoči na 6. avgusta. Amerikanci so s torpedi in topovskim ognjem poslali japonske ladje na dno morja. To je že druga ameriška zmaga po zavzetju letališča pri Mundi. -o- Junkerji prevzamejo Nemčijo? V evropskih mestih krožijo vesti, da nameravajo nemški generali vzpostaviti vojaško diktaturo; naciji bi se za nekaj časa potuhnili in prišli pozneje zopet na površje. Rusi se naglo bližajo Harkovu in Brijansku London, 8. avg.—Ruska armada, ki prodira proti Harkovu v Ukrajini, je včeraj napredovala za devet milj in osvojila 70 naselij. Ruske edinice so samo 25 milj od Harkova, prodirajoč ob železniški progi iz Belgoroda. Včeraj so se udeležili pogona proti Brijansku tudi ruski stari, domovini. To bombniki in celi roji bojnih le-vsoto so nabrale;tal. Rusi pričakujejo, da bo Mrs. Hoge in Mrs. j padel Harkov v njih roke hitre-L G 1 i h a ter Mrs. I je kot je padel Orel. Ruska armada, ki prodira zapadno.od Orla, se je približala Brijansku že na 30 milj. Tukaj je zdaj nemška glavna baza za c e n t r a 1 n o in južno fronto. Na tej fronti so Rusi izvili Nemcem že nad 100 naselij. -o- Grozdanič in Mrs. Gliha. Nabirale ao po Maple Heights, Miles, 118., 110., in 80. St. ter po 78., 77. in Issler Court. Imen je preveč, da bi jih tukaj navedli, ampak bodo priob-čena na notranjih straneh. Is-crena hvala vsem, darovalcem in nabiralkam. Najbolj smo bi-i pa veseli pripombe, ki jo je zapisal Father Slapšak na koncu pisma, namreč: dalje pri-lodnjič! Tako se govori in tako se dela za dobro in potrebno stvar. Naznanja odstop od predsedstva pri SDD John E. Lokar je odstopil kot predsednik in kot direktor Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd. Domu je bil predsednik zadnjih osem let in tem času je storil mnogo koristnega za podjetje. Vzrok odstopa bo pojasnil enkrat pozneje. IVladrid, Španija. — Časopisje in diplomatski viri poročajo, da bodo nemški generali počasi prevzeli vlado od naci-jev. Junkerji bi vzpostavili popolno vojaško diktaturo in to s privoljenjem nacijev, ki bi se začasno umaknili, pozneje pa zopet prišli na površje. Nemški generali se, glasom poročil, vedno bolj pomičejo med nacije, da jim prevzamejo vlado. Toda ker imajo zgled v Italiji, kako armada ni mogla pregnati fašistov ter držati v šahu novejše čase zbujene leftiste, si nemški generali ne upajo naravnost pregnati nacijev, ampak navidezno obdržati nacizem. Nemci v Madridu trdijo, da bi vlada nemških generalov ojačila nemški vojni napor. Akcija proti raznim strankam, kot gonja proti Judom, bi se obrnila v vojno energijo, kar je vojaštvo že davno priporočalo. Poročila zatrjujejo, da bi vojaška vlada v Nemčiji odpustila "kvizlinge" po raznih zavezniških deželah, ako ne bodo mogli pokazati dovolj pomoči za vojno. S tem bi bile prizadete kvizlin-ške vlade na Hrvaškem, Slovaškem, Romunskem, Madžarskem in cel,o v Franciji. Nemški radio je poročal, da se vrši v Hitlerjevem glavnem stanu važno posvetovanje vojaških in političnih voditeljev. Navzoč je bil tudi japonski ambasador. Posvetovanje je trajalo dva dni. Diplomati polagajo veliko važnost na to posvetovanje in sodijo, da bo v kratkem prišlo do kake spremembe v Nemčiji. Ker je bil navzoč pri posvetovanju tudi japonski ambasador, sodijo nekateri, da Hitler apelira na Japonsko, da naj udari na Rusijo na Daljnem vzhodu. V sredo večer bomo imeli v okraju Cuyahoga namišljen zračni napad V sredo večer, 11. avgusta cesto, toda ulične svetilke mo-bodo nad vsem okrajem Cuya-'rajo ostati ugasnjene. Umoril je otroka, ker mu je bil napoti Lincoln, Neb.—Dale Cramer, 24 let star farmar, je zastrupil svojega en mesec starega otroka. Kot je izjavil šerif, je storil dejanje zato, ker je pričakoval, da bo vsak čas poklican v armado in ker je hotel, da bi šla žena ž njim v bližino taborišča. Z otrokom bi ne mogla, je rekel morilec. -o- Nova državljanka V soboto je postala ameriška državljanka Mrs. Antonia Rup-nik, 6513 Juniata Ave. Novi državljanki iskreno čestitamo! Naši vojaki C>ei ^ na 19-Julija usta. Ave cesti in Pitts-. *avo ^°Znikil zvezali in Sijali. Od te ka- VP0li^a i2slediU a samo Tovarna odlikovana Thompson Products Co. v Clcvelandu in Euclidu je dobila od mornarice in armade odlikovanje za izvrstno produkcijo vojnega materiala. Enako odlikovanje je dobila tudi Truscon Steel Co. Spomini ob 50 letih Še eden se je oglasil, ki je bi na 6. avgusta 1893 navzoč pr prvi slovenski maši v kapeli sv Petra v Clevelandu. To je naš pionir John Hrovat iz 6711 Ed na Ave. Mr. Hrovat je tudi ustanovnik fare sv. Vida ter je bil navzoč na sestanku pri takratnem clevelandskem škofu Horstmanu, kjer se je določilo ime fari "Sv. Vid" po svojem ustanovitelju in prvemu župniku, Rev. Vitus Hribarju. Nov grob Včeraj zjutraj je umrl George Posavac, star 53 let, stanujoč na 1148 E. 66. St. Bil je samec in rodom Hrvat. Pogreb ima v oskrbi Želetov po grebni zavod, 6502 St. Clair Ave. ■ Mrs. Caroline Boyce, 12627 Iowa Ave. je dobila pismo od sina Louisa, ki se nahaja z ameriško armado nekje onstran morja. Louis piše, da je bil povišan v korporala. Počuti se dobro in pozdravlja vse prijatelje in znance. Zelo vesel bo, če se ga spomnijo s kako kartico. Njegov naslov je: Cpl. Lou Boyce, 35512801, 1055th Sig. Co. APO 635, c/o Postmaster New York, N. Y. te » Mrs. Margaret Kogovšek naznanja, da je njen sin Stanley A. Znidar v novi garniziji in sicer je njegov naslov: Stanley A. Znidar, H. A. l/C, Intrepid Detail, R/S, Newport News, Va. Stanley se priporoča prjiateljem za kako karto. Korporal Louis E. Grdina, poznani slovenski baritonist, nam piše nekje s Karibejskega sektorja, da je zdrav in da se mu dobro godi. Piše, kako se je seznanil s slovenskim vojakom Joe Konsuit iz Forest City, Pa. Zdelo se mu je, piše Louis, da obraz tega vojaka kaže vse slovenske znake. Ker ga ni hotel nagovoriti naravnost, je Lojzek manevriral tako, da je bil tik ob njem, nakar je prav glasno in po slovensko zarobantil in takoj sta si segla v roke kot dva pristna Slovenca. Joe naroča pozdrave za Peter Srnovršnikovo družino, s katero se pozna še iz Forest Cityja. Lojzetov naslov je Cpl. Louis E. Grdina, 35306429, 684 SAW, APO 695, c/o Postmaster New York, N. Y. hoga poletavala letala, ki bodo metala bombe in parašutarje. Nekako 50 letal od civilne zračne patrulje bo sodelovalo. Toda mesto bomb in parašu-tarjev bodo letalci spuščali kuverte, v katerih bo natančno popisana bomba, ki bi bila sicer vržena v mesto, ako bi sovražnik izvršil zračni napad. Torej ^e ni treba bati nikomur, da ga bo "bomba" raznesla, ali porušila njegovo hišo, toda vsakdo se mora ravnati po odredbah, ki jih daje poveljstvo civilne obrambe. Odredbe bodo sledeče. Ob 7:30 zvečer v sredo bo dan signal vsemu osobju civilne obrambe, naj bo mobiliziran za zračni napad. Ob 7:45 bodo dajale signale parne piščali neprestano dve. minuti. Promet se nadaljuje, toda ulične svetilke, če gore, moi-ajo ugasniti. Motorna vozila vozijo naprej, enako tudi ulične železnice; tudi pešci gredo lahko nemoteno naprej. Ob 7:55 bo drugi signal in sicer v presledkih, vsak po 5 sekund. Tedaj morajo zapeljati k robniku ceste vsa motorna vozila. Ustaviti morajo vozovi ulične železnice in busi, ljudje morajo s cest v najbližjo hišo ali med vrata. Ob 8:05 bodo zopet dolgi signali in tedaj gre lahko promet naprej, ljudje smejo zopet na Ob 8:30 bodo zopet kratki signali in tudi radijske postaje bodo naznanjale, da je nevarnost minila. Opozarjamo, da je ta odredba civilne obrambne oblasti in da se mora vsak ravnati po tem, ali pa bo strogo kaznovan. Vse te vaje so z namenom, da se ljudi priuči za resnične zračne napade. -o- Italija bo razglasila Rim za odprto mesto Bern. — Iz zanesljivih virov se poroča, da bo premier Bado-glio razglasil Rim za odprto mesto, da ga bo tako obvaroval pred nadaljnimi napadi. Predno pa more to storiti, mora izvoziti iz mesta vse vojaške urade in vse voiaške naprave. -o- Dekleta pogostijo matere jutri večer v šoli Članice Baragovega zbora bodo jutri večer priredile prijetno zabavo svojim mamicam v novi šoli sv. Vida. Na programu je petje, igre in dobra okrepčila. Vse članice naj se gotovo udeleže s svojimi mamicami. Druga obletnica V sredo ob osmih bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pokojno Frances Debelak v spomin druge obletnice njene smrti. Tedenski koledar za racioniranje KONZERVE—Znamke R, S in T so veljavne do 20. septembra. t MESO. sir itd.—Rdeče znamke T, U in V so veljavne zdaj, W 15. avgusta; vse so veljavne do 31. avgusta. SLADKOR—Znamka 13 je veljavna do 15. avgusta; znamka 14 bo veljavna od 16. avgusta do 1. novembra. ČEVLJI—Znamka 18 je veljavna do 31. oktobra. GAZOLIN—Znamka 7 iz knjige A je veljavna do 21. sepr tembra; B in C kot zapisano na knjigi. KOLESA—Knjige A morajo dati pregledati kolesa do 30. septembra; B do 31. oktobra, C do 31. avgusta. Komercijalna vozila vsakih 5,000 milj ali vsakih 6 mesecev, kar pride prej. OLJE, kurivno—Kupon 5 za 11 galon je veljaven do 30. septembra, Kupon 1 za novo sezono, 10 galon, je veljaven sedaj. "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER JAIOIB DZBXVEO. Editor «117 St. Clair Ave, HEnderson 0628 Cleveland 3. Ohio. Published daily axcspt Sundays and Holidays naročnina: 2a Ameriko in Kanado na leto $8.50. Za Cleveland po poiti, celo leto 17.60 Za Ameriko ln Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland po poiti, pol leta $4.0C Za Ameriko in Kanado, 6etrt leta $2.00. Za Cleveland po poŠti četrt leta $2.25 Za Cleveland in Euclid, po raznaialcih: celo leto $6.50, pol leta $3.50, četrt leta $2.00 Posamezna številka, 3c 'M 'I"!1 ■!■ ■H' ■!' 4"l"l".t"l"l"l' 1 ■!■ 1i' JU ** j."M' 1 HH 1"1> 1 1 !■ d BESEDA IZ NARODA S "I"!1 'I"!1 ^ 't '1"1' 'l1 'l"!1 'l1'!"!"^1^*^*!"!"^1!"!11^ 'I* A1!"!1^ ^ ^ 't1 Malo k sosedom v vas SUBSCRIPTION RATES: Onlted States and Canada $8.50 p«r year. Cleveland by mall $7.50 p« year S. and Canada $350 for 8 months. Cleveland by mall $4.00 for 6 month« S. and Canada $2.00 for S months. Cleveland by mall $&25 for 3 months Cleveland and Euclid by carrier $6.50 per year. $8.50 for • months, $2.00 for I months Single copies, 3c _ 8: Entered as second-class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. _ No. 186 Mon., Aug. 9, 1943 Peto kolo pri vladi V naslednjem bomo nekoliko opisali urad podpredsednika Zedinjenih držav. Torej samo urad in ne osebe, ki je kdaj bila ali ki je sedaj v tem uradu, katerega nakateri na-zivljejo "peto kolo vlade," kar naj bi pomenilo, da je popolnoma brez potrebe. Podpredsednik Zedinjenih držav nima glasom ustave drugega dela pod milim nebom, kot da predseduje senatu. Drugih dolžnosti mu ustava ne narekuje. William R. King, ki je bil 13. podpredsednik, je bil zaprisežen v ta urad na Kubi, kjer se je takrat nahajal leta 1853. Nekaj tednov zatem je umrl, ne da bi kdaj prišel v Washington. Naša ustava nikjer ne določa namestnika, ako podpredsednik umrje. Prav za prav so ameriški pionirji, ki so spisali našo ustavo, navrgli urad podpredsednika šele pozneje. V začetku sprejetja ustave ni bilo ničesar rečenega o kakem podpredsedniku Zed. držav. Določeno je bilo, da v slučaju smrti predsednika nastopi njegov urad predsednik senata. Potem je poseben komitej začel dodajati razne malenkosti, potrebne in nepotrebne k ustavi. Tako je tudi sklenil, naj bi imela vlada tudi podpredsednika, katerega naj se voli na isti način kot predsednika. Ker niso vedeli, kakšno delo bi mu določili, so ga dali za predsednika senatu. Roger Sherman, eden izmed oblikovalcev ustave, je rekel, ako ne dajo podpredsedniku dela, da bo predsedoval senatu, bi ne imel absolutno nobenega dela, v senatu pa lahko v slučaju enakega števila glasov odločuje s svojim glasovanjem. Nekateri trdijo, da je bil prav radi tega ustvarjen urad podpredsednika, da odločuje v slučaju enakega števila glasov v senatni zbornici. Kakšno mnenje so imeli nekateri odlični možje o uradu podpredsednika Zed. držav, kažejo njih besede. Senator Beveridge je rekel, da je ural podpredsednika peto kolo pri vladi; Woodrow Wilson je izjavil, da je edina misel podpredsednika poleg tega, da predseduje senatu, da čaka, kdaj bo umrl predsednik; John Adams, prvi podpredsednik Zed. držav, je rekel, da je ta urad eden. najmanj pomembnih, ki se je mogel poroditi v možganih kakega človeka. John Nance Garner ni bil kot podpredsednik nikdar posebno srečen. Rekel je, da ima edino moč tedaj, kadar mu jo dajo prijatelji, če ga imenujejo v ta ali oni važen odbor. Mr. Garner je rekel, da nima podpredsednik absolutno nobene uradne moči in v senatu je njegov glas v slučaju enakega števila oddanih glasov, samo za sprejem predloga. Ako je v senatu namreč oddano enako število glasov, predlog avtomatično prepade, ako podpredsednik ne glasuje za1 predlog. Večina podpredsednikov se ni dobro počutila v tem uradu. Prišli so v urad od kakega aktivnega dela, ne da bi jim podpredsedniški urad nudil kako bodočnost. Samo šest izmed 33 podpredsednikov je nadomestilo predsednike vsled smrti istih. Samo trije so bili pozneje izvoljeni presednikom. Eno pa je v tem uradu, namreč, da podpredsednika ne more predsednik odstaviti. Izvoljen je prav tako kot predsednik in v uradu ostane do drugih volitev, pa če je komu prav ali ne. To vidimo pri sedanjem podpredsedniku Wallace-ju. Predsednik Roosevelt mu je v tem terminu poveril mnogo važnih nalog in del, katere mu je pa že vse vzel. Zdaj je samo še podpredsednik in kot tak lahko reče, kar hoče. Čez njegove besede ni nobenega cenzorja, kot ni čez besede predsednika. Odgovoren ni nikomur, pokoren nikomur. Od zasedanj v senatu je lahko odsoten kolikorkrat hoče biti, ne da bi ga mogel zato kdo poklicati na karpet. Služba je sicer prijetna, toda za ambicijoznega človeka ni razen, da čaka, če bo izpraznjeno mesto predsednika. Kadar bo odjeknil zadnji strel Mislimo, kadar bo vojna v Evropi končana. Lahko bo še letos, ako ne letos, drugo leto prav gotovo. Vojna industrija bo povečini izgubila naročila, ker vojna z Japonsko bo zahtevala predvsem ladje in letala, municije bomo imeli dovolj. Kaj bo torej tedaj počela naša industrija, ki danes pro-ducira noč in dan samo vojne potrebščine? Izgled je nekako tak-le: Avtomobile bomo začeli lahko izdelovati nekako šest mesecev po končani vojni v Evropi; ledenice, pralnike itd, lahko še prej. Hiše bomo začeli lahko graditi skoro takoj; obleko, čevlje bomo lahko v kratkem postavili na normalno produkcijo. Zahteva po teh potrebščinah bo velika, ker so nam zdaj skoro pošle. Vojaki, ki bodo odpuščeni iz armade, bodo imeli denar, ravno tako ljudje, ki so kupovali vojne obveznice. Toda, kadar bodo tovarne s polno paro izdelovale zahtevane potrebščine, bodo izdelki naglo rasli in potem bo nastal zastoj, ako ne bo kakih drugih naročil. Tovarne se morajo že danes pripravljati z načrti za tisti čas, ko ne bodo več dobivale naročil za vojno. Inače bodo imeli industrijsko krizo, proti kateri je bila zadnja prava igrača. Hubbard Rd.—O j a, lepi so ti poletni časi v naših prelepih krajih. Ko se tako od časa do časa peljem tja doli k jezeru, dasi se vidi v jezero prav do nas, če stopite sredi ceste. Tam izgleda, kakor bi prišli v Florido. Tam doli so trgovine, gostilne, plesna dvorana, drsališče in sploh vse polno drugih zanimivosti. Tam se sprehajajo ljudje večinoma vsi v kopalnih oblekah, ker je pač taka moda v krajih ob vodi, ki se štejejo za tako imenitne in moderne. Ko tako opazujem in ogledujem vse to, pa si mislim, kakšna nebesa imajo ti ljudje že na tem svetu in izgleda, da živijo prav brez vseh skrbi. Saj imajo pa tudi precej natlačene denarnice bankovcev. Prav nič se ne jeze, če dajo za tisto malo stekleničico piva 20 ali 25 centov, saj so še veseli, da jo sploh dobe, vse drugo pa jim je deveta briga. Če imam pa jaz kvoderček v žepu, pa ga devetkrat prej obrnem, predno bi ga dal za tisto malo stekleničico piva. Zato pa ni prav nič čudnega, če ne tarnajo taki o kakšnih slabostih, kot to delamo nekateri. Neprestano tarnamo, dasi vse skupaj nič ne pomaga, vendar pa se malo ohladi duša, ko se potoži vsakdanje gorje. Oni dan so nas spotoma ob iskali, ko so šli na oddih k jezeru, Podržajeva hčerka s soprogom iz Schaefer Ave. in še par drugih. Gotovo se bodo imeli prav imenitno pri našem lepem jezeru in si prav dobro cesti so dali res pravo ime, sicer pa imajo Peterlinovi krasen dom. Hišica je kot kakšna igrača, lepe sobe in "našpiče-no" je pa že tako, da je kar Veselje pogledat. Tudi zemlje je precej in pravijo, da je j ako rodovitna. Je tudi precej kamnita in zato sem pa svetoval Lojzetu, da naj kamenje kar lepo ob koruzi obloži, pa je ne bo treba okopavat, ker plevel ne bo mogel rast. Se reče, saj ni ravno toliko kamenja, ampak to se je meni tako videlo, ker pri nas nismo navajeni kamenja in če kje vidim kak kamenček, pa se že čudim. Veste, pa Lojze tudi rad hodi tja na golf igrišče gledat tiste kratkohlačneže in jim streč. To je zanj j ako pripravno, ker je prav blizu tistega golf igrišča. Ker v zadnjem času ravno ni bilo posebnega dela, zato si je moj šofer vzel nekaj časa in me potegflil krog našh prijaznih sosedov. Tako sva bila šla pogledat tudi do našega Seliškarja, ki ima obširno posestvo in pa tudi vsakovrstno orodje za obdelavanje istega. Saj pravim, tak mora biti farmar, da ima k&j v roke prijet, kadar se spravi na njive ali na polje. Brez modernega orodja ni vredno biti dandanes na kmetiji, pa tudi nikamor ne Sinu v spomin Te vrstice poklanja ljubljenemu in nesrečnemu, a nikdar pozabljenemu sinu v spomin njegova nesrečna in do smrti potrta mati. Nesrečni moj sin, kdo bi si bil kedaj mislil, da bo naju zadela tako velika nesreča. Ljubljeni sin, spominjam se te, kako si bil priden, ko si pričel pohajati v ljudsko šolo in potem dalje v gimnaziji, ko si bil vedno med prvimi odličnjaki, da Naj ti bo lahka ameriška zem- skemu vojnemu relifu,1 lja. Žalujoča mamica, kupil posebno, tako zvano Terezija Rozmanova. seat" vstopnico za $3.30.^ -o--nice dobite v Taylor W Nevaren poklic — uniče- na 630 Euclid Ave. vanje sovražnih min V pomorskih vojnah so mine zelo pogosto in nevarno orožje. Navadno jih polagajo ob obalah na določenih mestih, zlasti na strateško važnih mestih, da onemogočijo prehod sovražnih ladij. Zelo pogosto pa uporabljajo mine tudi za uničevanje sovražnega trgovskega brodov-so te profesorji stavili drugim! ja. V to svrho polagajo mine za vzgled. Spominjam se še, na najprometnejših pomorskih ko sem te prišla obiskat v Ško- poteh. fove zavode in me je tedanji Za vsako orožje pa znajdejo ravnatelj, sedaj že pokojni škof Gnidovec, poklical k sebi in te posebno pohvalil, da si priden pri učenju in ubogljiv. Rekel mi je, da te vsi v zavodih visoko cenijo in da sem srečna mati, ki imam tako pridnega sina. Gotovo tedaj niso slutili, kakšna nesreča čaka tebe in v New York in te od tam niso mene. Zopet, ko si 1928 dospel pustili dalje, sem prejela tvoje pismo, ki je bilo namočeno s solzami, češ tako blizu, staršev, pa mogoče ne boš mogel do njih in se moral vrniti nazaj. Kajti tedanji zakon je bil strog in zelo natančen. Kako mi je bilo takrat hudo, sploh ne morem popisati. Živo mi je pismo v spominu, ko si mi pisal: Draga moja mama; če me ne bodo pustili na noben način k Vam, pridi vsaj Ti do mene, da Te bom videl, Lipsenj je lepa vas, 4 P! Cerkniškega jezera, svet morejo samo po odpočili od mestnega hrupa. Kajti tukaj je pravo pribeža- sosedovo polje, da kaj vidim, lišče za utrujene ljudi. Zato se ! Tako sva si z Edditom ogle-pa naši trgovci iz Clevfelanda ! dala vse kar naju je res zanikaj radi selijo v te kraje, ker j malo, se reče, njega je naj-je tukaj najbolj pripravno za i bolj zanimalo. Jaz sem raje oddih, kateri ga je potreben, ostal v hiši in se pogovarjal z To je pa nekako tako, kot so i Mrs. Seliškarjevo Pa nikar ne tisti pregnani kralji in cesarji, mislite, da sva sedela Pri Praz" pride, če bo nosil na rami mo- . tiko, kot jaz in vedno gledal le P^dno odidem jaza^ Mama za senco, kje bi zopet motiko odložil. Ko sem se jaz naselil na farmo, sem ukazal našim posaditi same javore, da bo več sence in sedaj jo je toliko, da se ven ne vidim iz nje. Ce slišim kak zrakoplov in ga želim videti, moram že teči na katere preženo in si potem iz-bero kakšen udoben kraj, kjer potem lepo udobno žive in končno lepo mirno zatisnejo svoje "utrujene" oči. ni mizi. Tone je prinesel že prej tistega tam od zida, ki je bil res izvrsten in je imel tudi "kik." Saj bi večkrat katerega obiskal, veste pa je nerodno v., , .., • * (motiti ljudi, ki so tako zavero- V naših krajih je še vec^le- y vsi bolj kot jaZ. pih domačij ki so naprodaj, so res n- za samo preveč "stmzi' ne smete • ^ ^ bit. Za lep prostor ni gledati, če se odšteje nekaj več, podrtija vas bo stala pa še več in pa mnogo napornega dela boste imeli. Kdor ima kaj lepega naprodaj, niti ne vpraša take gre od rok. Prav lepa hvala Se-liškarjevi, pa se ob priliki zopet vidimo. Ko sem ta dan presajal moje cvetlice, pa so se kar naenkrat usule Perparjeve čebele cene kakor njega stane. Ce pa kupite posestvo s slabimi po-1 mene m se lotile mojihposlopji, boste morali pa plačati I Ž1C> ^ pravijo da je cve hc-polno ceno s popravili. Prav | m med jajboljsi^m pa tud. lepo posestvo lahko kupite tu-1 zdrav ,Q ,P s< vef'' pp ir'' kaj na Middleridge Rd. od našega Mavkota. Na tem posestvu boste imeli resnično veselje in pa tudi dohodke bo do-našalo, ker je vse obsajeno z lepim in najboljšim sadnim drevjem, trto in raznimi jago- da je (seveda, če ga zdrav ješ . . . op.). Nekaj časa sem se jih otepal in kar naenkrat pa zapazim Johna, ki je stal pred mano s precej veliko steklenico medu in zato pa tudi vem, da je dober. John je rekel, da ga čebelice nanašajo dami. Je ob tlakani četi ter j * tako naglico, da ga mora ve- posJopje in vse drugo v dobrem j P°birat ™n> kajh druga' stanu. Nič drugega ni treba če bi čebelice še k nočnemu pa čitku ne imele iti kam. Torej, kdor si želi dobrega medu, ga lahko dobi pri našem sosedu Johnu. Pozdrav, Frank Leskovic. o zraven še, kot pridnih rok pa nekaj denarja, potem bo pa že šlo. Dobilo bi se za skoro polovično ceno, kar je dotično posestvo res vredno. V naši vasi tudi j ako pogrešamo Peterlinove, ki so prodali svoj zelo ličen dom in odšli z nagega lepega Hubbarda. Tistih lepih rož ni več, kot so bile prejšnja leta. Preselili so se na cesto, ki bi se ji reklo po naše "pekoča cesta" ali pravilno Burns Road. To je, eno miljo zapadno od North Madi-sona in potem se pa zavije krog četrt milje južno. Tisti Pametno ravna tisti, ki hrani za deževne dni. Sedanji bogati časi ne bodo trajali večno. Ne investirati preveč denarja v stvari, ki se jih ne more vsak Čas spremeniti v gotov denar. moja, pomagaj mi, da bi prišel k vam, ko sem že tukaj in tako blizu . . . To so bile bolečine in skrbi za ljubeče materino srce. Vse sem poskusila, da ti omogočim svidenje. Posvetovala sem se z Mr. Kollandrom, kaj mi je storiti. On mi je svetoval, da naj se obrnem na našega kon-gresmana, da mi bo on gotovo pomagal. V resnici sem se obrnila na g. Miheliča in na sedaj že pokojnega Louis Pirca, ki sta res oba obvestila tudi sedaj že pokojnega kongresmana Mooneyja. On se je takoj zavzel in tudi resnično pomagal, da so te spustili naprej. Še danes sem iz srca hvaležna vsem, ki so šli tedaj tako na roko meni in mojemu nesrečnemu sinu ter nama pomagali v tistem kritičnem času. Potem pa zopet, ko si pohajal v Spencerian kolegij na Euclid Ave. Profesorji so se čudili, češ, da komaj si prišel iz Evrope, pa že s tolikim znanjem. Seveda ni bilo čuda, saj si vse stvari, ki so jih tedaj učili v dotičnem kolegiju študiral že na Dunaju in potrebna ti je bila še angleščina, katere še nisi bil vešč. Ljubljeni in nesrečni sin, nikdar te ne bo pozabila tvoja mamica in posmrti bom počivala poleg tebe. Ko sem te še zadnji večer klicala na telefon, si mi z veseljem odgovarjal in kdo bi si bil tedaj misli, da se razgovarjava zadnjikrat in da zadnjikrat poslušam tvoj ljubljeni glas in kako si bil vesel, ko sva se dogovorila, da pridem naslednjega dne k tebi in mi vesel voščil lahko noč in zadnji z Bogom. , Nikdar si nisem mislila, da te bo še tisti večer zadela tako strašna nesreča in da te bom naslednjega dne obiskala že mrtvega, komaj par ur po najinem zadnjem razgovoru. Je pač tako, da nihče ne ve kaj mu je usojeno in kaj nas vse še čaka. To ve edino le Bog v nebesih. V tihem grobu sedaj počivaš in večni mir uživaš, tvoja mamica pa žaljuje in te objokuje, nikdar te ne bom pozabila, vedno za te bom Boga prosila in tvoj grob krasila z rožicami in zalivala z grenkim solzami. Z Bogom, z Bogom moj ljubljeni in nikdar pozabljeni ,sin. tudi protiorožje. Iznašli so ga tudi proti minam. Za uničevanje min uporabljajo posebne ladje, minolovce. V sedanji vojni služijo za lov na mine tudi navadne ribiške ladje, na katerih je dobro izvežbana posadka. Minolovci izplovejo zgodaj zjutraj iz svojih skrivališč. Ko pridejo na odprto morje, spuščajo v morje posebno napravo, ki je narejena v obliki velikih, zelo ostrih "škarij." Mine so zasidrane s pomočjo kovinastih vrvi, ki jih drže v določeni globini pod vodo. Minolovec se giblje prav počasi. Ko škarje najdejo kovinasto vrv, s katero je prit j ena mina, jo prereže j o. Mina nato splava na površje. Izvidnica, ki pazi na to, takoj javi, da je mina v bližini. Mine potem uničujejo na več načinov. Večkrat se ladja približa mini na določeno razdaljo, nato streljajo na mino s puškami in strojnicami. Če pa nalete na kako posebno mino ali pa na tako mino, ki je do-siej še niso poznali, jo poskušajo narediti neškodljivo, da jo lahko dobe iz vode in potem proučijo. V tem primeru splava nekdo, navadno častnik, ki je zato izučen, previdno k mini in demontira iz nje vse dele, ki bi lahko izzvali eksplozijo. Pri tem delu pa je vedno v telefonski zvezi z ladjo in končno ujeto mino odpeljejo kam v laboratorij, da jo lahko strokov-njaško pregledajo. -o--i Velike količine soli se pridobiva iz Mrtvega morja. -o- & 1 »odu Ht mči; wfla P1* stah: skozi Žirovnico, ono stran na Stari trg i" kraje. Ce bi bili ŽirovU^ di bi ljudje, bi Lipsenjceff zaprli in slabo bi bil" Božja previdnost je med obema naselje«8 močno vodo, LipsenjšC-ne pridejo vaščani skupaj in se tako bolJsC mejo. Kot večinoma v vseh okrog Cerkniškega jeZ® tudi v Lipsenj u vsaka ^ jega ribiča, ki hodi P° posodo v jezero ali Pa _ v Lipsenj šco. Malo^ potrudi, da bi šel v G ali v Trg po uradno rP volj en je. Saj je rib so zato ustvarjene, da 1» dje love, ali ne? Re^1" da večje slaščice je posušene ščuke iz jezera. To vem, ker sffl^ kolikokrat hamal tiste se. m 'leti in in tis Najslavnejši ribič "^i. je bil gotovo Jakope ^ nja. Bil je več pn V b: vodi, kot doma. ši si dobil posušeno je ni bilo nikjer dru&, jih je največ s sakoifli v * sP al sebna mreža, iznajdb® , bičev in samo tam Jakope je gotovo o komunizmu, ki PraV{ tvoje g e moje in ka1 je moje, zato se ni mislil, da bi šel v ^ ribiško dovoljenje, nalašč ne hotel, san1" J'e na t0- eri, Pa se nekoč Prl 3j nesrečna usoda ali prinesla ob LipsenJsC7| j a kot bi ne imel drujj ga opravila. Pa se 1 Jakopetom in kmal11 > liko domenila in . • p da Jakope nima 1 le volj en j a, kar se je^j slanemu gospodu ko zamalo zdelo, da j: vljudnosti in prij®2" - bi C« bil Jakopeta, naj druščino v slavni tr£ i Jakope je grdo S k; šel v tej prijazni d ^ sti in je vse zijalo z če bi ne imel oroŽO1 ^ Bruna %CAST*&NAJ^• - Chicago operna družba, ki bo vprizorila v soboto 14. in nedeljo 15. avgusta operi "Aida" in "Carmen" bo vključila tudi baletno skupino pod vodstvom Ruth Page. Vstopnice k tem opernim predstavam so že v predprodaji in so od 85 centov do $2.75. Stella Roman, ki je zabavala operne posetnike preteklo pomlad, bo nastopila tudi v vlogi Aide s tenoristom Giovanini Martinelli. Dalje nastopijo v tej operi Bruna Castagna, Car- lo Morelli in slavni grški pevec Nicola Moscona. Opera "Aida" bo podana v soboto 14. avgusta. Opera "Carmen" pa bo podana v nedeljo 15. avgusta popoldne in nastopili bodo slavni pevci kot: Castagna, Alexander Sved, madžarski baritonist bo nastopil v vlogi Toreador; Licia Albanese, italijanska so-pranistka nastopi v vlogi Mi-caela; Kurt Baum pa nastopi v vlogi Don Jonse. Kdor pa želi pomagati Ru- ka na rami in stegnu, bi se bil Ja j lovil K J Lipsenju posl ma, tako je pa vse ki jih je imel na požrl in v zgledne*11 j stopal po naši P* cesti na krvavo n m Orožnik je stavil gospodu s° se to spodobi in P°_JJ teri zadevi sta -S1 kopetom navzkriž- ^ Sodnik je riaasto.^ je oči v Jakopet*1 nad njim: "Vi, Jakope, za ribe?" . o» Jakope se moj^ bil® rib* pogleda na vse pljunil in ker m ^. pripravnega pi*oS ^ požrl, potem Pa b'1' udarno naravnost kov povedal: "Zakaj da sem ^ radi vedeli gospod 1 kajte, vam bom P0^ / sem jih lovil, ke1' ^ Sodnik JakoP^^e gleda, potem Pa ^e sen grohot. K o >' ^ reči: "Jakope, '.^e, rezali. Domov P0jg lovite, da vam n prosti ste." ta tee Br; die idi, Zar je »s doj hi] »a «ini a. fe; >in Te 'ez udu | K s) *ipi t k X X X Tu k m-'id fftti Mi za t; dat isa [ari 'lot, M al. to, ože Kisi H: 'M itn 'Oži kot Hi, 'k ■0$ tiis k S \ 4a H i % t \ % k ifu, h zvano 5.30. V; or W HHIII« Grogov Groga Obraz s slovenskih hribov. Novi gospodar je bil očetu 0 Nsem zelo enak, če se starost -Bsteje, tudi po zunanji posta-Srednjemale rasti, črnih, 0 kodrastih las, črnikaste 'Je bil s svojimi precej tol-lustnjami nekoliko zamor-v Podoben. Po obnašanju, ®tenosti in pobožnosti se je Prav po očetu z vrgel in je «*,tavno tako kot on povsod na d K imenu, ico, " Brati 1 m pisati ni znal, kakor !°čene. Odkod bi se bil pač •^li?aužil? Šole za njegovih ijcem |ladih let trgi« ldi( ovHdi nauči], bilo ijiodu še ni bilo in k go- • sPI' ZUpni^u so takrat zaha- Jffla1 r?r0ci le toliko' da so se ^'šco! potrebnega krščanskega Ji pf! " 'ker so morali že v letih ' ,e Radosti pasti, potem pa bolF di DH i, drugem delu pomaga- vseh 2a jezeri ratli tako pičle izobrazbe ka ^ tiifprimerila včasih kaka i P" pa P" t lokat' v C^ j i-ibi^ ib d«? da Reče" e n'' CeiV ■ seiJi' iste ic pe ri ni* It: treba povrhu pla- f em so gospod župnik f4j J° Podučili, kako potreb-dob: io s£i»oi |rugJe' oift dba,a V3 ira« Tfl ;a!r iifl' eH i P«8 iP , zaf ju >m s'«1 za .ga1' to K H m •as"1 ht°' Ji,iS Pnsl in; i :aJ io •afl'1 iio o^5' ,°st> toda dd tistihmal doi se je Jačem kraju obrnila ta na vSt na boljže' Dobili v. mreč šolo, čeravno se je Bna 80 je bilo poslopje goto- ] gospodarjev dolgo bra-Ko a lii stariši vse otroke od še- ''žnici den . oztianili gospod župnik s e> d!a morajo prihodnji lj """ Enajstega leta k uči-! priPeljati, da se zapiše- i s!°tem v &ol° h0di-i0- Bra_ ne Pomaga, narobe, še ?*bilo Pot, b -oro bode, če se vsi otro- ati 'lew i* zvedel učitelj tu-h m ,n° ime in poprašal po-ldiHat r Za Priimek Toda )e bi "K! Posebno čudo, saj ni ni bilo drugače Za hj.1 ni vedela zanj in tu-i- no številko ne. To tudi ln nikds Sa;kot tiča — sedanjega gospodarja— h krstu, so vprašali gospod župnik kako naj mu bo ime. Botra je rekla: "Saj bodo že gospod župnik vedeli kako je prav." Gospod Lovrenc, takrat še le nekaj tednov v župniji, niso zato vedeli, da se drži hiše Grogo-vo ime tako trdovratno, in ga krstili, ker je bilo .ravno v postu, za Jožeta. Ali potem ni bila botra doma prav sporočila, ali se na sporočilo niso ozirali, to se ne da več dognati, gotovo pa je, da novega domačina niso nikdar drugače imenovali, kot Grogo. Zato so gospod Lovrenc pozneje, ko so se domačih šeg bolj natanko privadili, na to pazili, da je dobil mladi deček pri birmi še Grogovo ime zraven Jožetovega. Tako je torej zvedel učitelj novih dveh šolarjev imena in jih zapisal. Potem je pa rekel dečku: "Kadar bom v šoli zaklical Groga Mlakar, boš vsakokrat vstal in razločno odgovarjal, pa bova prijatelja; ravno tako ti, Marjanca Mlakar. Kako se torej pišeš?" pokazal je s prstom na Grogo. "Groga Mlakar, hišna številka štiriindevetdeset," se je odrezal Grogec tako glasno, da ga je morala mati zopet dregniti. Razločno sem povedal, je mislil Groga sam pri sebi. "Kako pa ti?" učitelj je pokazal na dekle. Mar j." Ni mogla izgovoriti imena, ker jo je jok silil. Imela je še le sedem let in je bila štiri leta mlajša, kot bratca. A bila je tudi za to starost še malo otročja. Morala ji je mati nekaj časa zlepa prigovarjati. Nazadnje je vendar z prav tenkim jo-kajočim glasom rekla: "Marjanca Lakar." "Mlakar," popravi učitelj, izroči otrokoma vsakemu svoj abecednik in še naroči materi, kdaj naj jih pošilja v šolo in drugo potrebno. Ko so prišli domov, je poslala Marjana najprej otroka po njunih poslih; Grogec je moral izgnati goveda, Marjanca pa čredo. Potem se je postavila preti gospodarja in rekla: "Slišiš, Groga, pa tega nisem vedla, da tebi ni Groga ime." Groga jo pogleda, ne reče sicer ničesa, pa videti mu je na obrazu, da mu taki pogovori nič 1943 AUG. 1943 KOLEDAR DRUŠTVENIH PRIREDITEV SEPTEMBER 5.-—Društvo Soča št. 26 SDZ priredi piknik v Domu Zapad-nih Slovencev, 6818 Denison Ave. 11.—Društtvo Comrades, št. 566 SNPJ. Plesna prireditev v SND. 18.—Društva Spartans, št. 585 SNPJ. Plesna veselica v avditoriju SND. 25.—Carniola Hive, 493 The Maccabees. Plesna veselica v avditoriju SND. 26.—Zajednički dan HBZ. Prireditev v avditoriju SND. OKTOBER 2.—St. Clair Grove, št. 98 WC. Plesna veselica v Avditoriju SND. 3.—Glasbena matica, opera in ples v avditoriju SND. 9.—Slovenske Sokolice, št. 442 SNPJ. Plesna veselica v avditoriju SND. 10.—Circle No. 2 SNPJ. Va-rietni program in ples v avditoriju SND. 16.—23rd Ward Democratic Club. Ples v avditoriju SND. 17.—Jugoslovanski pomožni odbor JPO-SS. Prireditev v avditoriju SND. 23.—Društvo sv. Cirila in ob treh popoldne. 30.—Carniola Tent, 1288 The Maccabees. Ples v SND. 31.—Comrades, št. 566 SNPJ. Ples v avditoriju SND. NOVEMBER 6.—Lodge Commodores, št. 742 SNPJ. Ples v avditoriju SND. 7.—Glasbena matica. Opera in ples v avditoriju SND. 13.—Društvo Slovenec, št. 1 SDZ. Plesna veselica v avditoriju SND. 14.—Podružnica št. 25 SŽZ. Proslava 15-letnice v avditoriju SND. 14.—Mladinski pevski zbor Črički priredi ob 4 popoldne koncert v SND na 80. cesti, zvečer pa ples. 14,—Društvo V boj št. 53 S. N. P. J. prireditev v SDD na Waterloo Rd. 20. — Društvo Clevelandski Slovenci, št. 14 SDZ. Plesna veselica v SND. 21.—Dramsko društvo Abra-ševič. Predstava v avditoriju SND. 27.—Društvo sv. Ane, št. 4 SDZ. Plesna veselica v avditoriju SND. 28.—Blaue Donau koncert v RAZNI LJUDJE Spisal Ksaver Meško. Metoda, št. 18 SDZ. Plesna ve- j SND selica v SND. r 24.—Dramski zbor Ivan Can- i kar. Predstava v avditoriju; SND. 24,—JPO/SS št. 35 v Collin-j woodu priredi velik program v j SDD na Waterloo Rd. Pričetek' PAT DAT BOMO MY "A čemu se niste obrnili v Mariboru na županstvo? Gotovo bi vam pomoglo kako. Peš vendar ne morete z otrokom v Inomost." "Seveda je hudo. A v Mariboru nisem dobila nikjer ničesar,' ker ne znam slovenskii" Zdaj pa mi je bilo res že preveč in skoro žal, da sem ji dal krono. "Ne lažite vendar! Ali res mislite, da ne poznam Maribora?" Javkala in vzdihovala je še glasneje, kakor bi ji delal s svojo nevoljo veliko krivico. "Pojdita v kuhinjo, in naj da kuharica dekletu mleka. Potem pa idita z Bogom, a ne pridita več!" Naglo se je izmuznila iz sobe. A od doli, iz veže, se je še slišal jokavi njen glas. Uverjen sem, da je bila sle-parka iz Beljaka, in ne iz Maribora, ne iz Inomosta. * Iz Beljaka ali iz beljaškega predmestja nekod prihaja vsakih štirinajst dni ali vsaj vsak mesec postaren mož, nekoliko ubog v duhu, kakor se zdi, in kakor kaže sam. Klobuk ima vedno okrašen s kokošjimi in petelinovimi peresi, kar ga dela sličnega indijanskim poglavarjem. Dasi dobi v kuhinji svoj delež, pride še redno k meni gor v sobo, češ, da me mora pozdraviti. Ni mi pač kdo ve kaj za te smešne pozdrave, a bodi! Pustim ga, da prihaja. Jeseni ga srečam nekoč na potu v mesto v predmestju. Ne vem, ali me res ni videl, ali se ( je hotel potuhniti in se izmuz-j niti tiho in neopažen mimo. Pozdravil vsaj ni in je gledal na drugo stran ceste. Zdelo se mi je, da ga nekoliko ima. Zato ga pokličem. "O, voter," kriči napol ove-seljen, napol v zadregi. Misli, morda, da je "voter" naj častne jši in najlepši naslov na svetu, in me hoče nemara s tem nekako potolažiti. In pomoli mi roko, češ: Daj kaj! A delam se, kakor bi ne videl roke. "Kako pa, ali niste danes preveč pili?" "O Bog ne zadeni! — Kako pa to? . . . Bog ne zadeni!" "Kaj pa ta steklenica v žepu, kaj pa ta?" Pokažem s prstom na steklenico, ki mu moli iz notranjega žepa raztrgane suknje. "Ta?" se smehlja možakar na široko in prebrisano. "Za gospodinjo moram prinesti kisa v nji." "Za kakšno gospodinjo?" "No, za našo! Ki stanujem pri nji." (Dalje prihodnjič.) DELO DOBIJO m h je ašeppr zopet Groga- ^eio oce ni vedel vse-paSe je za Mlakarja, sli-Se jp4 to ime samo takrat, °že G . Zeni1' Pfi oklicih -Mlakar _ pa je Hi.to Ho ni ravno tako po-eelo učitelju se ni Še "sPilfto ka, 4l i ' Va; P°sebnega, ker je ■ Va' eli v da so nekateri ve-> je b7ei1 svoj priimek, kot Sal; ' dru Ničnih imen tudi ni k ~ svojega imena, / •ib« , ril'1 A at« f \ Je Groga, Marijana, prav ne ustrezajo. Marjana pa, kakor ženske navadno, bolj gostobesedna, le ni hotela od-j en jati in je z veliko hitrico nadaljevala : "In potem je rekel učitelj, da bi bila morala jaz tudi vedeti, kako se pišemo, jaz, ki nisem nikdar priimka slišala, in pa hišno številko, pa nista vedela ne otroka, ne jaz, ne učitelj, vsi vkup nismo vedeli, sagi pa sploh niso! mo gospod župnik so vse prav vedeli. To bi mi bil moral pač povedati, da se pišemo Mlakar in da je hišna številka — te pa ne vem več, pozabila sem jo sama; lej no, otroka to že vesta, stariši pa ... " "Mlakar, Mlakar," je pritrdil ^stari Groga, ki jih je poslu-šaMn je pristrigel veliko zgovornost, "Mlakar," tako je neki zapisano v davčnih bukvicah in ko so dnine za cesto pobirali, so tudi rekli, da pride dva celim imenam Jo- goldinarja in osem grošev na Mlakarja, in tiste denarje sem moral jaz plačati." "Kaj pa je zato," pridene gospodar na pol nevoljen, "hišna številka je neki šest men j ko sto. Pa zato menda ne bo nobena reč ne boljša ne slabša, kot bi bjla brez številke." Grogec je gnal goveda ravno okrog hišnega vogla in je na DELO DOBIJO HOTEL STATLER , potrebuje DELAVCE V PRALNICI NOČNO KUHARICO POMOČ PRI PEKI POMIVALCE POSODE SOBARICE Jako dobri delovni pogoji, počitnice s plačo, zavarovalnina zastonj, plača. Zglasite se v sobi 335 od 9 do 5, E. 12. St. pri Euclidu, vhod za služabništvo. (18) MALI OGLASI Na sliki, vidimo najnovejšo strojno puško, katere cev ohlaja zrak. Te vrste strojnice ko v po rahljali naši letalci na Siciliji in jih šc vporabljajo nad Evropo, kjerkoli se spoprimejo s Ugoden nakup Naprodaj sta dve hiši, vsaka za eno družino. Cena $2,100. Huša za 4 družine, 14 sob, cena $3,800. 8 sob hiša za eno družino, severno od St. Clair Ave.; cena $4,200. Na Payne Ave., blizu E. 55. ceste 3 hiše, 3 trgovski prostori in stanovanja za 6 družin. Rent $135 mesečno. Vprašajte pri J. Tisovic 1366 Marquette Rd. blizu St. Clair in 55. St. _(186) Stanovanje v najem V najem se odda stanovanje 4 sob, zgorej, zakonskemu paru srednje starosti. Zglasite se na 6719 Bonna Ave. (187) Lepa prilika Proda, se ali zamenja 43V2 akra farma v Middlefield, O. Hiša 5 sob, 20 akrov gozda, 12 akrov vinograda. Vprašajte pri Joseph Deželan 6032 Glass Ave. (186) ŽENSKE za čiščenje uradov ' Kratke ure, plača od ure. Euclid-Green Road okraj. Zglasite se pri Aetna Window Cleaning Co 1430 E. 27. St. Vogal Superior (187) Moške in ženske se potrebuje za splošna tovarniška dela Stanovanje v najem 6 dni v tednu 48 ur dela na teden Plača za ZAČETEK Moški 77V£c na uro Ženske na uro Morate imeti izkazilo državljanstva in prestati zdravniško preiskavo. Zglasite se na Employment Office 1256 W. 74. St. National Carbon Co., Inc. (188) ŽENSKE ZA ČIŠČENJE za našo novo moderno kafeterijsko kuhinjo. Visoka plača od ure in bonus. Thompson Aircraft Products Co. 23555 Euclid Ave. (186) sovražnimi letalci. Ta strojnica izstreli 700 -30 kaliberskih krogel v pol minute. 4 m im e. je moral uči-fnat7pPodu župniku. Tačas ^ogca, ki je bil rad Ni i Varil Jgače se bo učite« ^fei-in nik " ' naj se mirn0 i, Je1o A ne govori nepre- JVa Vsa aVijo Gr°ga'" -ie ' Knaus, Mr. in Mrs. Michael Kolar, Mr. S. Kovatch družina, Mrs. Jennie Kuznik, Mrs. A. Laurich in družina, Mrs. Anna Laurich in družina, E. 58 St., Mr- J" Mrs. Anton Loncar, Mr. in Mrs. Frank Longar, Mr. ]n Mrs. John Leskovec, Mr. in Mrs. Steve Lucic, Mr. >n Mrs. Frank Majer, 2nd Lieut. Julia M. Mally, A.N-C" Mr> in Mrs. Marinko, E. 74 St., Mr. in Mrs. Fred Marinko, Miss Jennie Marinko, Mr. Cyril Maver in družina, Mrs. Jennie TurkMaver, Miss Mary Meditz, M'sS Agnes Mally, Meglich družina, Miss Paula Mencinge1^ Mr. Ted Misic, Mrs. Frank Mismas, Mr. in Mrs. J0* Modic, Mr. in Mrs. Jacob Mulec, Dibble Ave., ^ Muliolis Family, Mr. in Mrs. Joe F. Novak, Edna Ave" Mr. in Mrs. Albert Novak, Pulaski Ave., Mr. in M* Albin Novak in družina, Edna Ave., Mr. in Mrs. L°ulS Novak, Mrs. Johanna Novak in hči Ann, Edna A*e" Miss Mildred Novak, Edna Ave., Mrs. Frances 0**' zem družina, Mr. in Mrs. Anthony Pavli, Mr. J0*"1 Petschauer, Mr. in Mrs. John Pajk, Miss Mary Pike' Mr. in Mrs. Joseph Piks, Mr. Blaž Pirnat in druži"* Mr. Anthony Ponikvar, Mrs. Praznik, Mr. August W atel, Mr. in Mrs. Frank Pugel, Mr. in Mrs. Joe reber, Mr. in Mrs. Joe Schultz, Willoughby, Ohio, M'* in Mrs. Matthew Skerbec, Mr. in Mrs. A. C. Sk«l5J Mr. in Mrs. Andrew Slogar, Mrs. Anna Sterle, E- , St., Mr. in Mrs. J. Sterle, Edna Ave., Mr. in Mrs. Fre Sternisa, 6812 Edna Ave., Mr. Frank Stump, Mr- 0 Mrs. William Tome, Mr. in Mrs. Anton Tomsic, Rose Urbancic, Mrs. J. Vidmar in družina, E. 168 Mr. in Mrs. Jack Vidmar, Jean in Anne Winter, M1* Wencel in družina, Mr. in Mrs. John Zust, Jr., Bonn" Ave., Mr. in Mrs. John Zust, Sr., Edna Ave., Mr-,'," - ' M it V ;tv» tiofl K Mrs. Frank Zupančič, 6728 Edna Ave., Mrs. Tere2 Zupančič, 6805 Edna Ave., Mrs. Joe Ludvick, drus sv. Antona Padovanskega št. 138 C. K. of O., drU»' sv. Vida št. 25 KSKJ, Catholic Youth Organiza" Senior Group, Diocese of Cleveland. Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so dali sV' avtomobile brezplačno na razpolago pri pgrebUi M- Mrs. Felix Surtz, Mr. Joseph Meglic ari H K red vt [a Nj »oSe »ar* M ■oie Maf' sicer: Mr. in Mr. Steve Hricisin, Mr. Jack Gregorac, Mr. John var, Mr. Joseph Smrekar, Mr. Ed Smrekar, Mr-thony C. Skuly, Laurich družina, E. 58 St., Hrij* družina, društvo sv. Vida št. 25 KSKJ, društvo »v. A tona Padovanskega št, 138 C. K. of O. Nadalje želimo izreči našo iskreno zahvalo ^ nom Catholic Knights of Columbus Winder"^ Council, ki so mu izkazali zadnjo čast in se f skupne molitve ob krsti. Kakor tudi članom drUjl sv. Antona Padovanskega št. 138 C. K. of O. štva sv. Vida št. 25 KSKJ, ki so se udeležili *v. "J? in pogreba. Posebna prisrčna hvala pa Mr. Joh« " b bar, Mr. Joseph Piks, Mr, Frank Majer, Mr. J*C°Ci Mulec, Mr. Louis Cimperman in Mr. Anton Greg0^ ki so nosili krsto ter ga spremili in položili k njeg0*" večnem počitku. • ... • fV1 Iskreno zahvalo naj sprejmejo vsi, ki »o izr? sočutje s poslanimi sožalnimi pismi ali pa kartam' H % Hav to Hi s Ve h - ■ Našo iskreno zahvalo naj sprejme pogrebi" vod Zakrajsek Funeral Home za vso prijazno P fce Idr % itier % '»a ari* strežbo in za lepo urejen pogreb. Če smo slučajno pomotoma kakšno ime P*e* se zglasite, in prosimo, da nam oprostite ter »e žel' vsem najprisrčneje zahvaliti. »f Preljubi jen. in nikdar pozabljeni soprog in dragi oče! Bog Ti je uro odločil in moral si nas že zapust'*' \ težko nam je pri srcu, ker Te ni več med nami. Bil si dober soprog in skrben oče ter zvest prijatelj vsem, ^ 'j Te poznali in ljubili. Iskreno hvaležni Te bomo vedno ohranili v sladkem spominu in v globoki žalosti Tvojo bridko izgubo pošiljamo prošnje k Bogu, da naj Ti bo dober plačnik in naj Ti podeli večni mir v z»s,U ženem počitku in večna luč naj Ti sveti. Žalujoči ostali: TEREZIJA HROVAT, soproga VICTOR, JOSEPH, EDWARD in JOHN, sinovi MARY poroč. Davinroy, ALICE poroč Holicky, MILDRED, DOROTHY in HELEN hčere EILEEN, MARJORIE in DOROTHY MAE, vnukinje ' CORPORAL JOHN in JAMES, vnuka V stari domovini zapušča bratranca J. Pehani Cleveland, Ohio, 9. avgusta 1943 m •»ti j 2 H; 'Hi N S K h tej h \ % Hc K V vs X ■Žt