Horjulski miličniki ne poznajo počitka
Na vijugavi, od sonca in vozil ziizani cesti med Horjulom in Vrhniko je bilo tega po-poldneva živahno, kot vse druge sončne zgodnje jesenske dni: komaj je za ovinkom izginilo eno vozilo, že sc je pojavilo drugo, in bili so tudi traktorji, ki so težko otovorje-ni klopotali tja nekam proti Horjulu.
Dežurna miličnika oddelka milice Horjul sta tudi tega dne opravljala svoje običajno rutinsko delo — cestno kontrolo. Ob pogle-du na njuno vozilo, so mnogi vozniki avto-matično zmanjšali hitrost in nadaljevali vož-njo skrajno previdno. Nekaterim pa to niti
ni bilo potrebno — ustavila sta jih kar milič-nika.
»Vozniško! prometno! vse izpravno?« sta s privajeno kretnjo pretipala voznike.
Z le-temi ni bilo kakih posebnih težav. Dokumenti so bili v redu in tudi na vozilih ni bilo opaziti nič sumljivega. Celo težko oto-vorjeni tovornjak, ki je prirohnel mimo, ni povzročal nobenih preglavic.
Prometni prekrški naraščajo
Vendar pa vselej ni tako. »V poznih noč-nih urah je slika navadno precej drugačna,«
sta vedela povedati miličnika. »Še zlasti ob koncu tedna. Tedaj se ga marsikdo rad čez mero nacuka in tak sede za volan, pa čeprav dejansko ni zraožen napraviti (peš) niti ne-kaj sto metrov. V takšnih dneh moramo na cesto vsi miličniki našega oddelka (oddelek pokriva kar štiri KS: Horjul, Dobrovo, Pol-hov Gradec in Črni vrh).«
Kršitve prometnih predpisov tudi sicef povzročajo horjulskim miličnikom največ preglavic. »Tu je res še obilo težav,« opozar-ja na to perečo problematiko Sašo Šraj, komandir oddelka milice Horjul. »Leseni most 'čez Gradaščico v Šujci ima denimo povsem jasen znak z omejitvijo 3 ton, a po niem še vedno vozijo tovornjaki s po 10 ali celo 20 tonami. Ljudje se že pritožujejo. Podobne preglavice povzročajo tudi težki tovornjaki, ki vozijo iz peskokopa v Hraste-nicah. Tudi ti precej poškodujejo cesto. Cestno podjetje pa seveda nima denarja za popravila.«
Manj kaznivih dejanj
Povsetn drugače pa je na področju kazni-vih dejanj. Teh je, kot ugotavljajo, bistveno manj kof pred petimi leti, ko je oddelek milice v Horjulu začel z delom.
»Tu se soočamo z običajnimi klasičnimi kaznivimi dejanji kot so: vlomi v stanovanj-ske hiše in vikende, poškodbami tuje imovi-ne, manjšimi tatvinami in družinskimiv ter sosedskimi spori,« je povedal Sašo Šraj. »Toda ta so na srečo v občutnem upadu. Brez aktivnega dela miličnikovto vsekakor ne bi bilo dosegljivo.
Na dobro pa se obrača tudi na področju javnega reda in miru. Na raznih zabavnih prireditvah denimo ni več toliko izgredov kot nekoč, kar pa gre brez dvoma zasluga tudi organizatorjem, ki pravočasno poskrbi-jo za varnost.«
Upadajoči rdeči kazalci kaznivih dejanj so vsekakor dobrodošla vzpodbuda horjulskim miličnikom. Toda to ni le zasluga celotnega kolektiva, ampak tudi posameznika.
»Miličnik si mora vendarle delo poiskati sam in preventivno ukrepati,« je potegnil črto pod to nepogrešljivo delo Sašo Sraj. »Je pač neodvisen člen, ki koristi skupnemu pri-zadevanju.«
.._.__—         BRANKO VRHOVEC