LETO XLV. — VOL. XLV, Skoro pol milijona ton je bilo nabranega kavčuka Washington. —. Predsednik RioseVelt je naznanil, da je bilo v kampanji nabranega starega kavčuka v vsej deželi za 454,155 ton. -—o-- Afriški letalci morajo paziti na zveri Washington. —. Ameriški piloti, ki vozijo letala angleški armadi preko afriške puščave, se morajo paziti pred divjačino, kadar kje pristanejo. Major Dawson iz Kansas City, ki se je vrnil iz Afrike pripoveduje, da so morali na nekem letališču v džungli najprej prepoditi čredo slonov, predno so mogli pristati z letali. Nekoč je pristal z letalom v vodah, kjer je bilo polno krokodilov in povodnih konj. V Sudanu se je hotel ž njim poigraj lev, ki ga je najprej "za špas" butnil s taco po hrbtu, ga zgrabil z zobmi za roko, pa ga končno izpustil brez hujših posledic. ——-—o- Nadzornik Wildwood parka je bil odslovljen z dela Albert C. Malley, stanujoč na 936 E. 185. St. je bil sinoči ob službo kot nadzornik v Wild-wood parku koncem Neff Rd. Prišlo je na dan, da je bil nastavljen od mesta kot nadzornik, obenem je Pa dobil na nepošten način koncesijo, da je v parku prodajal mehko pijačo, sladoled in candy- Mestno službo je dobil leta 1933 pod županom Davisom. Malley je dobival od mesta $1 na uro, obenem mu je pa čistil njegovo stojnico nek delavec, ki je bil za to plačan od mesta. Malley trdi, da je imel s podjem izgubo, toda preiskovalci so dokazali, da Je samo prošlo soboto skupil M $600 na raznem blagu. Na obisku v Illinois Mrs. Angela Aynik iz 9603 Prince Ave- je na obisku pri svoji sestri Mrs. Archull v Wenona, 111. T je je Prišel tudi njen sin Pvt. Frank J. Aynik, ki služi pri avijatičarjih v Springfieldu. Mrs. Aynik in sin pošiljata pozdrave vSem Prijateljem in znancem po Clevelandu. I Zed. države štejejo od 7. decembra 44,143 izgub na vojaštvu Washington.—Urad za vojno informacijo naznanja, da šteje ameriška bojna sila od 7. decembra 44,143 izgub na vojaštvu. V tem so všteti ubiti, ra-j njeni in pogrešani. Ubitih je i bilo 4,801, ranjenih 3,218, po-' grešajo jih pa 36,124. Izgube, ki se štejejo od napada na pristanišče Pearl, so pri armadi, mornarici, marinih | obrežni straži in filipinskih skavth. O onih, ki jih zaznamuje kot pogrešane, se sodi, da jih je večina v vojnem ujetništvu. To so oni, ki so se borili na Bataa-nu in Corregidoru in pa oni, I ki so se borili na Javi. Tekom prve svetovne vojne je ameriška armada izgubila 8,690 častnikov in 224,490 vojakov, to je ubitih in ranjenih. -o- Nemec Kunze je priznal krivdo vohunstva Hartford, Conn. — Gerhard Wilhelm Kunze, star 36 let, ki je bil načelnik ameriško-nem-škega bunda za Fritz Kuhnom, se je priznal krivega, da je hotel izdajati Nemčiji ameriške vojaške tajnosti. Nedavno so ga prijeli v Mehiki, kjer se je ravno pripravljal, da pobegne čez morje. Kunze je pod $50,-000 varščine do obravnave. -o—--- Zbiranje maščobe se bo vršilo po dobrem sistemu Kakor smo že večkrat poudarjali, vlada nujno potrebuje kuhinjske maščobe za izdelovanje razstreljivih snovi. Vlada je izdala apel na vse gospodinje, naj kuhinjsko maščobo, ki je ne potrebujejo več, shranijo v pose- ' bnih posodah in jo potem prodajo svojemu mesarju, ki bo plačal 5c od funta. Cleveland so zdaj razdelili na 8 delov, da bodo lažje vodili kampanjo. Na čelu kampanje je Miss Harris. Ta je imenovala za načelnico eni iz- i med teh osmih divizij Mrs. Albi-no Novak in sicer na priporočilo župana Lauscheta. Vsaka divi- i zija bo imela svoj poseben pomožni odbor, ki bo potem vodil kampanjo od hiše do hiše in povedal gospodinjam, kako je treba zbirati to, tako potrebno maščobo. Amerikanec ima srce za jugoslovanski narod Konzul dr. Mally je prejel za jugoslovanski relif ček za $10. Denar je poslal C. B. Todd, župan iz Willoughby, O. župan pi, še, da je šele sedaj slišal, da zbiramo za pomoč Jugoslaviji, Za katero se zelo zanima in zlasti občuduje njene junaške borce, ki kljubujejo vsej ogromni premoči osišča. Vrlemu županu se je dr. Mally lepo zahvalil za velikodušen dar. Iskrena hvala za obiske | Vera Kastelic se tem potom i želi zahvaliti vsem, ki so jo obiskovali v Glenville bolnišnici ter I za cvetlice in darila. Zdaj je zopet doma na 1001 E. 62. St., kjer se ona in njen sinko prav dobro počutita. Vera je hči dobro poznane družine Louis Safran. Prijazen obisk Včeraj nas je obiskal lorain-ski Slovenec, Jack Lavriha, urednik tamošnjega tednika Lorain Sunday News. Mr. Lavriha je obenem zaposlen pri lorainski ladjedelnici in je prišel s svojim štabom v Cleveland, da si ogleda delo v ladjedelnici tukaj. tf; Seveft je imenoval admirala Leahya za svojega osebnega pribočnika Na obisk Mrs. Mary Tomsick iz 5211 Luther Ave. se je podala v Canon City, Colo., kjer bo obiskala svojo sestro Mrs. J. Zal-ler. Tam je na obisku tudi njena sestra Mrs. F. Hočevar iz 53. ceste. Sedma obletnica V petek ob osmih bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pokojno Apolonijo Hrovat iz 6711 Edna Ave. v spomin 7. obletnice njene smri. Prijatelji in sorodniki so prijazno vabljeni. Pater Ulle doma! Iz Lemonta, 111. je prišel na enotedenske počitnice k svoji materi, Mrs. Jennie Intihar, 851 E. 216. St., Euclid, O. pater Ludvik Ulle. Obisk iz Jolieta V spremstvu Mrs. Alojzije če-bular sta nas včeraj obiskala Mr. in Mrs. Ferdinand Ferlin iz Jolieta, 111. V Clevelandu sta obiskala več svojih starih znancev, danes odpotujeta pa zopet proti domu. Četniki povzročili eksplozijo , Bern, 7. julija (AP) — švicarska telegrafska agencija javlja, da je pri eksploziji zgradbe prefekture v Loznici v severni Srbiji umrlo 16 oseb, med njimi tudi pokrajinski governcr. Eksplozijo pripisujejo delovanju srbskih četnikov. Vsi ste vabljeni na važen sestanek! sesta'e(ier osmih bo v S1°ven'skem domu na Holmes Ave. I4' Na glede P"reditve Primorskega dne v nedeljo 9. av-1'k'so -,a ,sestanek je vabljen ves odbor, obenem pa tudi vsi lio toza(fm Ameriško-jugoslovanskega udruženja, to je oni, ki hi, kis evne danske karte. Prijazno je povabljen tudi vsak i Tabor £anima za to važno akcijo. pveneg^ ! Se bo vršil 9- avgusta na prostoru Slovenskega v teh v v bo nekaj, česar Slovenci še niso pri- >0 Urejeno r p^' Zato je Pa P0trebno mnogo priprav, da bo vse L " ^ridite, da boste dali svoje nasvete in priporočila. Zaroka Mr. in Mrs. Frank Grill, 14825 Hale Ave. naznanjata, da se je zaročila njiju hčerka Anna z Mr. Harry Novincem, sinom Mr. in Mrs. Joseph Novinc iz 784 Alhambra Rd. Na operaciji Mary Antonin iz 13530 Aspin-wall Ave. je srečno prestala operacijo v Huron Rd. bolnišnici. Mlajša hči Josephine ji je dala kri za transfuzijo. Zavedno društvo Poznano društvo Bled št. 20 SDZ je kupilo za $200 vojnih bondov, ker je proslava 25 letnice jako dobro izpadla. Vse priznanje vrlemu društvu. ° strašnem terorju i nad poljskim narodom m naj ž njimi postopajo tako, kot postopajo Nemci z pod-jarmljenimi narodi, naročajo poljski voditelji. S tem bi rešili na milijone ljudi v okupirani Evropi. Spiewak pravi, da si tajne organizacije na Poljskem natančno zapisujejo število umorjenih, imena, dan eksekucije in tudi, če mogoče, imena rabljev. Vse to imajo shranjeno na varnih krajih. V mnogih slučajih so mogli zapisati samo število umorjenih. Kot v slučaju, ko so Nemci porušili pet poljskih vasi in pomorili vse moške prebivalce. Vsled pomanjkanja tečne hrane in zdravil, so že vidne Posledice na mladiiji. Izpadajo Ji zobje in lasje. Zdravila dobe samo oni Poljaki, ki delajo za Nemce v tovarnah. Drugi pa raje cepajo, kot bi delali za na-cije. Dobra novica za marjašarje Mestni komisar parkov v Los Angelesu se je končno usmilil trpeče publike, v tem slučaju kvartopircev (marjašarjev) ter jih za bodoče rešil sitnih kibieer-jev. Komisar je namreč izdal ukaz, da ne sme v bodoče v mestnih parkih nihče, ne otrok ne kaka odrasla oseba, gledati igralcem čez rame. Stražniki v parkih so dobili povelje, da to odredbo strogo izvajajo. (Tudi clevelandski vidrjašarji bi bili hvaležni, če \bi bila kaka taka postava napravljena tukaj, ne sicer za parke, ampak. za vse kraje, kjer se v potu svojega obraza mučijo naši marjašarji). -o---- Niti vladarji ne morejo kupiti tukaj gazolina Boston,—Nizozemska kraljica Wilhelmina se je hotela peljati s tega mesta v Lee, Mass., genj uničeval naprave. Ogenj e uničil dve tretjini tri bloke lolge tovarne. Goreti je začelo analu po sedmih zvečer. Priza-leta so sledeča podjetja: žičar-la Maurath Inc., Petroleum Iron Vorks Co., Merit Container division in Latex Processing }o. Poškodovano je tudi sjtladi-če Lakeside Biscuit Co. Požar-ia hramba sodi, da je škode za reč kot en milijon dolarjev. Prošnja našim gospodinjam Odslej ne metajte več proč kositrenih škatelj, iz katerih ste vzele grah, fižol, paradižnik; in podobno. Vojna produkcija nujno potrebuje kositer, ki se nahaja v teh kantah. Ko odprete vrh, stresite ven vsebino, potem odprite še dno, kanto dobro omijte, odstranite papirnati napis, zavihajte vrh in dno notri, nato stopite na škat-ljo in jo vrzite v kak zaboj v klet. Ko bo vlada pobirala te škatlje, boste vesele, da ste pomagale dati potrebno kovino za letalske motorje, plinske maske in drugo. 3e 1942 so t°V. g*^ do 400,000 Polt Da ,SOČe J^ umira 'fH pa vsled pomanjkanja |S*tt • PoljakoV 80 tK Nemčijo na lf Vsonl ,Do 170'000 p0- ix sporna vtaknili J, da a sistematično ifbki. ^rodPOP70lnoma iztr6bi Združeni naro- li • n<4\lSVoji oblasti na 1ht*koi državljanov, ^ J Progiase za talce našim pevcem Proslava "Primorskega dneva," ki se bo vršila 9. avgusta v Euclidu, Ohio, se naglo bliža. Številni pevci od raznih zborov so me obvestili, da se bodo radi udeležili te proslave in nastopili v skupnem moškem zboru. Zapeli bi "Jadransko morje," Ljubezen in pomlad" in morda še katero. Potrebna pa bo vsaj ena vaja. Zato vas prijazno vabim, da pridete v nedeljo 26. julija ob 3. popoldne v spodnjo dvorano Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave., da pesmi poskusimo. Seve, čim več nas bo, tem veličastne j ši bo nastop. S pevskim pozdravom, IVAN ZORMAN. H AMERIŠKA if DOMOVINA I mmiil T.r-=Š AMERICAN IN SPOUT FOREIGN x^T y " — """»'"lllllllllllll III: ' ~ IN LANGUAGE ONLY AR/irnir-AK! ¥ li^li /fr-> SLOVENIAN MORNlNq _________AMERICAN HOME_ DAILY ^spapes P. 17o ~ -------- —""—......1..........-....... ■ " •1 1 -'* [______CLEVELAND, O., WEDNESDAY MORNING, JULY 22, 1942 LETO XLV - VOL XLV lemci bodo napadli Rostov od 3 strani P81 »e silovito bore, da bi zadržali Nemce pred na-I Predovanjem proti Kavkazu. Samo pri Voro-nežu štejejo nemške izgube dnevno do 4,000 I vojakov. L^0skva, 21. julija. — Nemški bojni zid, obstoječ iz tankov L "anizirane pehote, se vali južno vzhod no od Vorošilovgrada l^tovu. Bogata pokrajina med rekama Don in Doneč je fi]a°Sena' OPustošenje je izvedla ruska armada, ki se je uma-r na nove postojanke, kjer bo branila dohod'do Kavkaza. Iz raznih naselbin Bearcreek, Mont. — Dne 5. julija je tukaj umrl Jos. Mering, star G8 let in doma iz Nove vasi pri Šentjurju na Dolenjskem. Zapušča sina, ki je v armadi v Avstraliji, hčer, v Denverju, Colo., dva brata, v starem kraju pa dve sestri. Clinton. Ind. — Dne 13. julija je tukaj umrl Louis Hostar, star 70 let in rojen v Rajhenburgu pri Sevnici na štajerskem. V Ameriki je bil 32 let in tukaj ne zapušča sorodnikov. Bil je vdovec enajst let. Pred leti je bil član SNPJ, toda med depresijo je pustil jednoto. Pokopan je bli na javne stroške. Butte, Mont. — Pred dnevi je tukaj umrl John Ogulin v starosti 66 let. Doma je bil iz Trate pri Semiču v Beli Krajini, kjer zapušča ženo in hčer, v Kanadi ; pa drugo hčer. Milwaukee. — Poroke: Alvin : Roškem in Jennie Puncer, Fr. Supič in Frances Gabriel, Mi- ; hael Babič in Anne Klump ter : Albert Habanek in Margaret ' Puhek. i 1 Radijska depeša iz Moskve poroča, da izgubijo Nemci vsak dan 3,000 do 4,000 mož na fronti pri Voronežu in da je padlo na fronti pri Millerovu 3,000 Nemcev v dveh dneh boja. Pravda, glasilo komunistične stranke poroča, da so Rusi uničili vse premogorove v bazenu reke Doneč, predno so se umaknili proti jugu. Boji pri Voronežu so se razvili s tako strastjo, da se poroča o nekem ruskem oddelku, da je planil v reko Don, ne da bi čakal na asistenco tovarišev, ter plaval in brodil čez reko, da se na nasprotnem bregu spoprime z Nemci. Glavni prehod čez Don je še vedno v ruskih rokah, dasi so kraji na obeh bregovih že večkrat menjali bojevnike. Poroča se, da so tukaj priskočile na pomoč omahujočim Nemcem in Madjarom romunsKe čete. f severu se bijejo Rusi mož F možu z Nemci na obeh bre-| n reke Dona. Tukaj je boj- ICta dolga 300 milj in Ru" I /aj0 vreči nacije s pozicij U rek° in mestom Voronež, 10 Izhodno. °čividno zbirajo svoje I jj °trromnem žitnem polju Sili °0m in Donom, da bi §L froti Rostovu, ki je ključ O**' °d treh stranL »tov * P01"051^ trdijo, da je Jlisk 26 V Plamenih ter 1 °m od treh strani,- od za- ^a in vzhoda in da so I i «ete prodrle že na 50 V^egrada' ki je ČUVaj |s ®rija«ska, južno od Mos-ki da so ruski bomb- Lni-f ' ogromen napad na Fcev DProge' ki 80 v r°kah Ih Vo 1 Razbili so 500 železni-PnJ'0d katerih jih je 20 vo- * Pa 1C1J0' 200 ie bilo nalože-truki_ hovnemu poveljniku armade in mornarice. Admiral Leahy je star 67 let ter je stopil v pokoj leta 1939 potem, ko je služil kot vrhovni poveljnik ameriške bojne mornarice. Roosevelt ga je zda j zopet poklical v aktivno službo. ik^011' 2L iul—Pred-|nil d evelt je danes na-l^illi 3 Je imenoval admira-ilavn^m Leahya, ki je bil do I ossebl8a poslanik za Franci-fvore"11 pribočnikom, ki bo «[ °n Samo njemu, kot vr- Ameriške podmornice so potopile nadaljne tri japonske rušilce pri Aleutih Washington, 21. jul. —Mornariško poveljstvo izjavlja, da so ameriške podmornice potopile v okolici otoka Kiska, ki je del Aleutskega otočja, nadaljne tri japonske rušilce. S tem je naraslo število japonskih ladij, potopljenih ali poškodovanih ob Aleutih na 18. Dalje poroča mornarica, da sta armadna in mornariška zračna sila izvedli več uspešnih napadov na japonske postojanke na Aleutskih otokih. Napad so izvedli bomniki. Koliko škode so napravile bombe, se ni moglo ugotoviti. je razdalja okrog tisoč milj, se 5 ne pričakuje vrnitve do sobote, i Potem bomo zvedeli kaj natan-> čnejšega o tej nesreči. Z avtom . sta se odpeljala Anthony J. Gr-- dina in Bine Modic. Anton Mervar je bil po vsej Ameriki znan izdeloValec finih harmonik. Njih dom in trgovina muzikalij je na 6921 St. Clair Ave., Cleveland, O. On je doma iz Trbovelj, njegova žena Frances pa od Vrhnike. On je bil star 57 let, ona 56. Strašna in nepričakovana nesreča je silno potrla sina Antona in hčer Justino, ki sta oba bolj rahlega zdravja. Nesreča je j globoko pretresla vso naselbino, 1 ker sta bila oba ponesrečenca splošno priljubljena. Anton Mervar in žena sta se ubila v avtni nezgodi na zapadu Včeraj doplodne sta se smrtno ponesrečila Anton in Frances Mervar. Nesreča se je pripetila pri Miltonvale, Kansas, nekako en tisoč milj od Clevelanda. Vračala sta se proti domu s potovanja. Na potovanje proti zapadu sta se podala pred nekaj dnevi. Na 12. julija sta bila še v Lemontu pri blagoslovitvi Baragovega spomenika. Od tam sta se podala proti zapadu. Sinu in hčeri sta pošiljala s pota razglednice, tako iz South Dakote, Wyoming in Colorade. V kolikor se je moglo včeraj telefonično zvedeti, je avto zadr-sal na cesti, ki je bila z oljem polita. Avto se je zrnil v potok. Anton si je pri tem zlomil vrat, Mrs. Mervar je pa utonila, ker je bil avto delno pod vodo. Sreča v nesreči je bila pa ta, da se je ž njima vozila tudi Mrs. Mary špehek iz 16226 Arcade Ave., kateri se ni pripetilo nič hudega, ker je sedela na zadnjem sedežu. Grdinov pogrebni zavod je po-j slal na lice mesta mrliški voz, da' pripelje trupli v Cleveland. Ker f r •117 St. Clair Ave. AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER JAMES DEBEVBC. Editor Published daily except Sundays and Holidays Cleveland. Oblo. NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado nq leto $6.50. Za Cleveland po poŠti, celo leto $7.50 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland po poŠti, pol leta $4.00 Za Ameriko in Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland po poŠti četrt leta $2.25 Za Cleveland in Euclid, po raznašalcih: celo leto $6.50, pol leta $3.50, • četrt leta $2.00 ___Posamezna žtevljka 3c SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada $6.50 per year. Cleveland by mall $7.50 per year U. S. and Canada $3.50 for 6 months. Cleveland by mail $4.00 for 6 months U. S. and Canada $2.00 for 3 months. Cleveland by mail $2.35 for 3 months Cleveland and Euclid by carrier $6.50 per year, $3.50 for 6 months. $2.00 tor 3 months __Single copies 3c Entered as second-claas matter January 6th. 1909. at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3d. 1878. ^»83 No. 170 Wed., July 22, 1942 Vloga Indije v tej vojni Japonci z vsakim dnem bolj oprijemljejo južnovzhodno Azijo. Vsak dan več olja in kavčuka, kar njih vojna industrija tako krvavo potrebuje, se bo iztekalo na Japonsko. Dlje ko se bomo pripravljali za ofenzivo, bolj se bodo Japonci utrdili ter se pripravljali za nova podvzetja. Edina efektna ofenziva, ki jo morejo izvesti Združeni narodi proti Japoncem v bližnji bodčonosti, bi bila ta, da bi preprečili Japoncem okoristiti se z surovim materialom, brez katerega bi bili kmalu prisiljeni položiti orožje. V prihodnjih par mesecih morajo imeti Združeni narodi nadmoč v zraku. S tem in s pomočjo azijskih zaveznikov bi bilo mogoče z uspehom napasti Japonce. Ofenziva proti Japoncem naj bi bila začeta s treh strani obenem: iz Avstralije, Indije in Kitajske in sicer proti najšibkejšim japonskim posestem. To naj bi se završilo na sledeč način: McArthurjeva bojna sila naj bi iz Avstralije iztrgala Filipine. Za to podvzetje bi morali zavezniki zasesti otok Timor in bližnje otoke, nakar bi udarili na otok Mindanao v južnih Filipinih. Tukaj bi se jim pridružili domačini in skupno bi potem prodirali proti Manili. Kaj bi bila pri tem naloga Kitajske? Neizpodbiten fakt je, da ima 'Kitajska najboljše orožje v neizčrpljivih rezervah moštva. Kitajska armada bi udarila proti Siamu. S tem bi zadeli na japonsko dobavno zvezo, ki so jo zgradili iz Indo-Kine preko Burme z namenom, da nekega dne udarijo na Bengal. Kitajci tukaj ne bi imeli posebno težkega dela, ker Japonci so tukaj zelo šibki. Najbolj važna baza te ofenzive bi bila pa iz Indije. Zavezniki bi iz Indije udarili na ozek del Siama, ki meji na Malajski polotok. Angleži bi bili morali že v decembru udariti iz Malaje v Siam, toda so bili za te preslabi. Toda ta točka je tako važna za uspešno ofenzivo v južnovzhodni Aziji, da bi morali Angleži oziroma zavezniki poslati tukaj dovolj bojne sile, da bi lahko dobila trdna tla. Kadar bi zavezniki enkrat dobili trdna tla v tem delu Azije, bi lahko začeli z zračno ofenzivo proti vsem japonskim oporiščem. MacArthurjevi bombniki bi pa napadali s Filipinov. Ker bi zavezniki začeli na ta način napadati Japonce od vseh strani, bi bila japonska bojna mornarica prisiljena umakniti se v domače vode. Seveda, če bi imela čas za umik! Japonske okupacijske armade bi bile odrezane od doma in bi bile kmalu brez potrebščin. Zevezniki bi imeli kaj lahko delo ž njimi. Zaveznikom bi potem ne bilo niti treba prisiliti japonske bojne mornarice za odločilen boj. Ko bi japonski narod videl, da so se veliki načrti vojaške stranke popolnoma izjalovili, bi se narod dvignil in pometel s stranko, ki je vrgla revno deželo v to vojno. Zakaj silijo našega župana v politično kašo Dnevno čitamo v ameriških časopisih, da se bo vtaknil clevelandski župan Lausche v politično kampanjo v 20. kongresnem okraju. Pred nekaj meseci se je Mr. Lausche izrazil, da se on v to ne bo vtikal. Kaj bo še napravil do primarnih volitev, ne vemo in župana tudi vprašali nismo. Toda po našem mnenju bi storil veliko napako, če bi to napravil. V času kampanje za izvolitev županom, je Frank J. Lausche vehementno poudarjal, da bo on, če bo izvoljen, župan vsem mestnim prebivalcem in ne samo gotovemu delu. Ta izjava je izzvala splošno odobravanje od strani volivcev. Danes moramo potrditi, da se je naš župan te svoje izjave držal do pičice. Dozdaj se ni vtikal ne v to ne v ono politično zadevo, ki se ne bi tikala vsega mesta. On gleda za koristi in napredek vsega mesta. Noč in dan dela in gara ter premišljuje, kako bi napravil in izvedel stvari, ki bi bile koristne za Cleveland ne samo sedaj, ampak tudi za bodoče. Tako je prav in takega župana je hotel Cleveland imeti. On stoji visoko nad političnimi spletkarijami posameznih delov mesta ali posameznih strank. On je gospodar vseh, prijatelj vseh. Je kot oče, ki mora gledati na to, da ustreže vsem svojim otrokom in ne samo nekaterim. Mi tega ne pišemo v korist ali za poraz kakega kandidata. To naj odločijo in presodijo volivci sami v dotičnem okraju. To delo naj opravijo politične organizacije in pa kandidati sami. Župan mora biti nad vsem tem. Vsaka politična stranka ima svoje prijatelje in svoje sovražnike. Za župana pa političnih strank ne sme biti za časa njegovega uradovanja. On ne sme poznati ne prijatelja ne sovražnika, on mora videti vedno le vse mesto kot tako. On v svojem uradu ne sme poznati niti demokrate, niti republikance niti drugih strank. Zanj so vsi samo Clevelandčani, ki skupno tvorijo naše lepo in procvitajoče mesto. Radi koristi mesta, radi koristi župana samega bi mi iskreno želeli, da bi ostal naš župan Frank Lausche samo župan, ne pa kaka politična žoga gotovih elementov. ' 11 n«111 n 111 m 11 ni mi nn 11 u min 11 minimi ■ BESEDA IZ NARODA i 4IWH WH in. 111111 u 11 i H M U 1111 Poziv naselbinam Čas velikega narodnega zborovanja, dne 9. avgusta, se z naglico približuje. Odbor je živo na delu v pripravah tega dne, toda ne more biti kos vsemu, da bi posamezno vabil po društvih in 'naselbinah. Vse delo odbora je brezplačno in večina članov odbora zaposlenih v vojni industriji. Stori se to, kar čas dopušča in veliko je onih, ki si pritrgajo po težkem delu zaželjen počitek, samo da plemeniti stvari pomore j o. Gre se za skupnost brez razlike stranke in duševnega prepričanja. Trpljenje in grozote našega naroda v stari domovini so naša skupna bolest brez razlike prepričanja. Danes sta v koncentracijskem taborišču enaka trpina in v trpljenju si brata duhovnik, vodja socijalištične, liberalne ali katerekoli politične stranke. Druži jih ista usoda in v njih srcih se jim dviga skupna misel in želja po prostosti in svobodi. Med njimi ni razlike, med njimi ni predsodkov in med njimi mi sovraštva — usoda trpljenja jih je napravila neraz-družljive v veri vstajenja. Ali ne "Bi morali biti v teh kritičnih časih, ki lahko za nje govorimo, se za njih pravdo borimo tudi mi vsi eno pod geslom "vsi za enega in eden za vse." Kdor te potrebe ne vidi in se uteguje solzam in prošnjam prizadetih, ni po srcu več človek toliko manj pa zaveden in narodno čuteč Slovenec. Odbor Ameriško jugoslovanskega udruženja prosi vse slovenske naselbine, naj se posamezno ali skupno organizirajo v velike ali manjše skupine, da se udeleže tega narodnega zborovanja, na katerem se bo zahtevalo pravice in poštene meje za našo rodno zemljo. Cim več nas bo, tem močnejši bo naš glas v Washingtonu in pri naših zaveznikih. Kako velika bi bila sramota in veliko ponižanje, če bi jih prišlo na to zborovanje le par sto, kjer naj bi ameriški predstavniki cenili našo zavednost. Združite.se in prijavite vašo pripravljenost na spodaj naveden naslov. Rojaki in rojakinje, narod vas kliče. Cuj brat, čuj sestra glas pradedovine. Joško Penko, 18618 Kewanee Ave., Cleveland, Ohio. —»-o-- Lahek način krpanja julija, ob osmih v Slovenski društveni dom na Recher Ave., kjer bom demonstrirala ta nov način "Easy Mend." Pridite in pripeljite tudi svoje prijateljice s seboj. Mrs. Chris. Seme-Pirnat. -o- Godba fare sv. Lovrenca vabi Kam vabi? Nikamor drugam, kot na svoj letni piknik, katerega priredi na prostorih doma Zapadnih Slovencev na 6818 Denison Ave. To je na za-padni strani mesta Clevelanda. Tam bo pripravljeno za vse naše prijatelje in ljubitelje godbe. Naši fantje prav radi sodelujejo vsepovsod, kamor so povabljeni in so tudi vselej pohvaljeni, da prav dobro igrajo. Kaj pa boste napravili vsi tisti, ki vselej radi povabite naše godbenike, ali boste v nedeljo, ko vas potrebujejo naši fantje in vas prijazno vabijo na svoj piknik, ali boste ostali doma? Gotovo ne! Gotovo boste prišli v prav velikem številu. Odbor je pridno na delu, da bo pripravil dobro in hladno pijačo; kuharice pa bodo pripravile prav dobra in okusna jedila. Pa še nekaj posebnega bo, kar bo gotovo vsakega razveselilo in to je, deset ljudi b.o odneslo lepe nagrade. Lepo število trgovec in dobrotnikov se je prav dobro odzvalo, ki so darovali prav lepe predmete za nagrade, katere bomo oddali srečnim posetnikom. Tudi godba za ples bo na mestu, kajti igral bo naš priljubljeni Zabukovčev orkester. Saj vemo, da kadar Zabukovčevi fantje zaigrajo, so plesalci vedno zadovoljni. Na prostor doma Zapadnih Slovencev se lahko pripeljete s poulično železnico iz širnega Clevelanda. Od vseh strani pa vodijo tja tudi zares lepe avtomobilske ceste. Vabljeni niso samo Newbur-čani, ampak prav prijazno vabimo tudi naše sosede tam doli iz St. Clairja in Collinwooda, da nas obiščejo omenjeni dan. Saj tudi mi radi pridemo k vam in še posebno tedaj, kadar naši sosednji godbeniki kaj prirejajo. Tukaj sem vam razložil, kaj bo v nedeljo, 26. julija, v Domu Zapadnih Slovencev na 6818 Denison Ave. Vi pa se sedaj tudi odločite, da boste gotovo navzoči. Vsem pa že sedaj kličem na veselo svidenje, mnogo zabave med nami in obenem pa vam zagotavljam, da boste v nedeljo prav zadovoljni na tfodbenem pikniku. Pozdravljeni, Frank Stražar, blagajnik. V pomoč stari domovini V sklad slovenske sekcije Jugoslovanskega pomožnega odbora, lokalni odbor št. 2 v Cle-velandu, so prispevali sledeči: Mrs. Rose Rachek iz Warren, Ohio, je poslala $100.00 od preostanka veselice treh slovenskih društev SNPJ, SDZ in Klaus, Mrs. Jennie Zupančič, Mrs. Agnes Bavec, Mrs. Vida Gregorach, Mrs. Louise Pikš, Mr. in Mrs. Anton Sajovec, Joseph Lever, Frank Zadnik, Jos. Zadnik, Jos. Ban, Jos. Pograjc. Po 50 centov: Margaret Hočevar, Mary Hrastar, Rose Cim-permafi, Mary Hrastar, Anton Debelak, J. Komotar in Andy Sadar. Mrs. Jennie Mikolich iz Struthers, Ohio, je poslala za društvo Kardinal št. 229 $5.00 in sama je darovala tudi en dolar. Skupno $226.50. Lokalni odbor je zadnji teden zopet odposlal en tisoč dolarjev na glavnega blagajnika JPO,SS v Chicagi. Da se je to moglo storiti, so pripomogli k temu pododseki v Collinwoodu, West Parku in Maple Heightsu, ki so izročili denar v blagajno lokalnega odbora. S to po-šiljatvijo je bilo odposlanega v Chicago že $4,000.00. Na zadnji seji lokalnega odbora v Clevelandu se je sklenilo, da se v jeseni priredi v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. veliko prireditev, katere čisti preostanek bo šel za bedne v stari domovini. Nadalje se je razmotrivalo tudi, da bi se organiziralo nabiranje denarnih prispevkov od hiše do hiše. O tem se bo več poročalo pozneje. Collinwoodski pododsek priredi veselico s primernim sporedom dne 11. oktobra. Zanimanje za to prireditev je precejšno ter bo gotovo izpadla zopet dobro in plodonosno, kakor je že navada, če kaj podobnega priredijo v Collinwoodu. Vi vsi, ki ste dobre volje in usmiljenega srca, pomagajte in dajte, da se bo poznalo na obeh straneh. R. -o- Minister Vilder o nepremagljivosti Sovjetske Unije Nov način krpanja (Easy Mend) obleke in raznega perila, s katerim na prav lahek način zakrpate razporke na rjuhah ali zažgana mesta od cigaretnih ogorkov na namiznih prtih, razporke na moških srajcah, če je še tako izurjena šivilja ali ^krojač, ki vam take stvari zakrpa, pa se bo še vseeno poznalo, kje je bilo zašito, a potom tega novega sistema "Easy Mend" pa se zašito mesto prav nič ne pozna. Na ta način prav lahko zakrpate tudi nogavice. Krpanje povzroča našim gospodinjam največji glavobol, ko vsaki te-j den prebirajo perilo za krpanje. Zdaj pa vam tega ne bo treba več, ker boste lahko vse sproti zakrpale obenem, ko likate perilo. To pa vam je mogoče delati s kemično prepariranim blagom, ki je sedaj naprodaj. Vzemite kos tega kemično prepariranega blaga in ga denite na razporko ter nato pritisnite z likalnikom in v par Sekundah je razporka zakrpana. To pustite samo toliko časa, da se dobro ohladi in šivanje je gotovo. Tako zašite predmete lahko potem še neštetokrat operete ali pa kemično čistite. Katero zanima ta nov način krpanja, naj pride v četrtek, 23. SŽZ, slovenski pesnik Ivan Zor-man $25.00; Ignacij Oražem iz Buttea, Mont. $12.00; društvo Ribnica, št. 12 SDZ $10.00, društvo sv. Cecilije št. 37 SDZ, $10.00; po $5.00 so darovali: Frank Česen, Milan Mevešek, Anton Janša, Anton Tekavec, Joe Završnik, Mrs. Antonija Ajster, Mrs. Frances Ponikvar, in Mrs. Mary Prašnikar; po $3 sta prispevala: Mr. in Mrs. Anton Bavec; po $2.00 sta darovala; Jack Jemec in Frank Vi-rant; po $1.00 so darovali: Mrs. Mary Korenčan, Mrs. Jennie Hribar, Mrs. Margaret London, 15. julija (Radio-služba) — Z londonske radijske postaje govori g. Večeslav Vilder o nemškem napredovanju v Ukrajini. Sovjetska Unije je tako velika, da ni udarca, ki bi jc mogel z enim mahom pritisniti na zid in uničiti. Sovjetska Unija ima toliko človeškega materiala, da je njena propast povsem izključena. Ali ni morda v Kitajski Japonska zmagovala pet let, toda Kitajci se bojujejo že pet let? Toda odnosa moči ruske in nemške vojske ne moremo primerjati z odnosom kitaj-sko-japonske vojske. Hitlerjevo priznanje "sedaj je treba zmagati ali propasti," predstavlja neko strašno priznanje za vodjo naroda. Ali more en vodja dovesti narod v stanje, v katerem mu preti propast? Kako malo vere torej obstoja v resnih Nemcih, ki verujejo v Hitlerjevo zmago. Njegovi današnji uspehi samo podaljšujejo vojno. Zato je za vsakogar od nas važnejše vprašanje, kaj se bo zgodilo po zlomu Nemčije. Hitlerjev mir bi bil mir velikih grobov. Sveti Avguštin je rekel v svojem delu "De Civitate Dei": "eč ji odvzamete vse osnove prava, kaj postane država, če ne veliko bojišče?" Hitler in nacizem sta zavrgla vsa načela prava in kjrščainstva. Zato bi pomenila Hitlerjeva zmaga smrt za vso Evropo. Kljub temu je na drugi strani zelo opravičena bojazen, da bo Hitler zapustil Evropo v velikem kaosu. Zver v človeku, ki ni okljenjena več v verigo, je težko ukrotiti v svobodi. Toda zgodovina je pokazala, da se človek po periodah divjaštva vedno vrača pomirjenje. Sovjetsko-britanski sporazum nam že kaže, da se je našla neka močna roka, ki bo razkužila Evropo od Hitlerjeve epidimije. Potem pridejo Zedi-njene države, ki ne pripravljajo samo hrano za Evropo, temveč tudi policijo. Evo kar je rekel Sumner Welles 30. maja: "Ve- rujem, da bodo vsi oni zavezniki, na katerih leji glavna teža vojne, skušali uresničiti, da bodo združeni narodi imeli po vojni mednarodno policijo, da osigura-jo narode od vojne, dokler se ne ustvari ponovni popolni red.' Tako je govoril Welles, ki ga na-zivajo človeka bodočnosti. Zedi-njene države, kakor se je to pokazalo za časa poseta našega kralja v Zedinjenih državah, pripravljajo pot Evropi, ki vodi k miru in sigurnosti. -o- Madžarski premier o udu-šenju srbske vstaje v Bački Bern, 15. julija (Telefonično NYYT) — Madžarski premier Nikola Von Kallay, je odgovori na interpelacijo srbskega narod nega poslanca Popoviča v spod' nji zbornici v Budimpešti in je prvič uradno priznal, da so se borile madžarske čete preteklega januarja v Bački, da udušijo odpor organizirane vstaje. Rqkel je, da znašajo jugoslovanske izgube 2,500 mrtvih Borba se je vršila v okolici žab-lja, severnovzhodno od Novega Sada. Vstašem, je omenil premier, "so pomagali komunistični agitaorji iz Banata — ker je bila vsekakor aluzija na Rumunijo radi njene upornosti, ki noče priznati madžarske a n e k s i j e plodne Bačke. Madžarski premier je rekel, da je vstaja, ki se je začela 4. junija in ki je trajala tri dni "bila dobro pripravljena in je imela značaj splošnega novega gibanja'.' Rekel je, da so poulične borbe v Novem Sadu trajalo tri dni ter dodal: "Na žalost, prebivalstvo ki se ni udejstvovalo v teh do godkih, je šlo na ulico iz radovednosti proti našim naredbam Tedaj so nekateri Srbi začeli govoriti z prezirom o madžarskih četah, češ, da se ne bodo upali uporabljati orožja. žalostno je dejstvo, da je bilo med žrtvami nekaj meščanov Novega Sada, kar je posledica neprijateljskega z a d r že v anja prebivalstva. Brez dvoma je bilo nekaj policijskih organov (mad žarskih) prisiljenih, da se poslu-žijo nasilja v tej napeti situaciji Uradna madžarska agencija je pred kratkim javila, da bo več madžarskih oficirjev postavljenih pred vojaško sodišče, ker so zalagali upornike z orožjem in municijo. -o- Iz zasužnjene Jugoslavije Iz Helsinki javljajo: "inski škof Coben je imel svečano službo božjo ob obletnici nezavisne Hrvatske. Finsko vlado je zastopal minister Hakkarainen. Hrvatski poslanik je imel avdijen co, kateri so prisostvovali predsednik vlade Rangell z vsemi čla ni vlade, diplomatski kor in druge osebnosti. Hrvatski poslanik je izdal izjavo novinarjem o značaju tega datuma." * V Zagrebu gradijo novo poslopje za nemško gimnazijo. "Havas" javlja iz Budimpešte: "V madžarskem minister-stvu zunanjih zadev so podpisali madžarski in hrvatski delegati sporazum o medsebojni pomoči na polju civilnega prava." * "Havas" javlja iz Rima: "Vpostavljen je direkten promet med Italijo in Balkanom. Vlak bo vozil dnevno iz Turina preko Trsta, Zagreba, Beograda in Sofije." * "Hrvatski Narod" javlja: "Pavelič je sprejel delegacijo katoličanov in muslimanov iz Kladuša in jfm dal naslednjo izjavo: Vem, kako težko vam je stati na straži, toda znali ste se braniti v vaši deželi. Prav kmalu bo izbrisana vsaka sled delavnosti državnih sovražnikov." Isti list javlja: "Po osv<$ nju izpod četniškega jarffljj začeli administrativni ura® pet z delom v Srebrnici in VJ lici. Vsi, ki so bili pri^ zapustiti svoje domove, so w nili na stara ognjišča." "Wiener Tagblatt" P"«j "Po obvestilih hrvatskega?! nišva v Sofiji, se morajo v® vati, ki žive v Bolgariji vrt Hrvatsko. To možnost bo* kakor izkoristili mnogi naseljeni v Macedoniji." * Pavelič je prisostvoval s| ni otvoritvi centralne polk šole, pred kratkim osnovi Zagrebu. V šolo bo spf| 350 učencev. Msgr. Stepinac, zagrebsK1 škof je dospel z avionom v Papež ga je sprejel v Prl avdijenco. * "Hrvatski Narod" ja< "Dubrovnik je svečano P1]" Hitlerjev rojstni dan. akademija je organizirala' no slavnost, na kateri Je lektor Arnold predavanja r mesto je bilo okrašeno 2' i vami." i ,'3* Naši vojni vrtovi so # čeli plačevati dividendo. •'h primer, snem vsak dan e" -solate. Nž^i fantje v f" pripisujejo solati moje e; položen je. »a Vojni vrtovi imajo s.vt ' poto, pa tudi svoje krilati; žave. Moj vrt, na primer, letje ne potrebuje dežja, fe | potnih srag je že izkapa1" ! Ampak kadar začne Pa žemljica roditi, tedaj je,(i: nepopisno. Ps. Kako so obrajtani vojffe čl vi si lahko predstavlja 'a tem, kako ga obrajta ne1' !U Rockefeller, ki nima, re^ i gega kot denar. Kdo fljI obdelal sicer ne vem, lah^ je sam, ker danes je na s* ist mogoče. Ampak njegov mu je tako pri srcu in V1 boji zanj, da je najel žnika, ki pazita na vrt dan, vsak po 12. Po mojem skromnem Tr si je pa obdelovanje voj"Tel ta najlepše in najpriPrT uredila Anica Franks. 1\ večerji namreč vzame sr Peta na vrt in mu dop°1f e "Ti, kaj pa je s tistim'T11 lom, kaj ne gre iz zemlieia pa: "Kako bo pa to raslT' tako na gostem!" In vzame pripombe na zna")' gi dan so vsi pogreški $ .11 Ijeni. Potem se pa Anic<'': ha: "Vidite, kako je V1 , vrt lep!" I menda ja! L HPI5W1ITWP mmuui^'j A' go.getting fftl^do named Bill, Said—"We've got ft» to fill— nei So «ign up that pi®"! W Buy Bonda—and d ^ 'hedge.* . let ■W* can—and we and we will!" tva . I IlSgJUIp America I SgpAjta. Pat 10« of 'el; yjtt «mi lata ii | J®.*««* «01^ di jaz pipo miru z njim!" Humply Bill je odkimaval. "Take reči se ne dajo plačati! Zaslužiti si morate tako odlikovanje! Dobro solnce ne mara dolarjev!" "Well —! Si bom zaslužil! Upajmo, da pride kar moč mnogo sovražnikov za njim!" "Nikar ne kličite vraga! Take želje so nevarne, le prerade se vam uresničijo! Stopiva ' v dolino! Stric bo gledal —! Čudil se bo, pa tudi vesel bo poglavarja. Dobri prijatelji smo si." "Kako mu je ime, ste rekli?" "V jeziku Osagov mu pravijo Menaka šeha, Dobro solnce ali pa tudi Veliko solnce. Pogumen, izkušen bojevnik je. "Sovraži bele?" "Ne. V prijateljstvu živi z njimi, čeprav spadajo Osagi k plemenu Dakota-Siouxov, ki se še niso sprijaznili z vzhodom. Pa o tem seveda vi ničesar ne razumete!" Stric Gunstick je stal poleg konj štorasto in okorno, s široko razprtimi rokami, prav kot da je na gledališkem odru. Cul je pogovor in se pripravil, da dostojanstveno sprejme rdečega prijatelja. Konji so zahrz-kali in poglavar je zavil okoli griča. DRUGI ZVEZEK NA BUTTLERJEVI FARMI I. V osaškem kotu. Počasi in dostojanstveno je prihajal poglavar Osagov. Za Angleža se niti zmenil ni, lovcema pa je dal desnico in povedal v gladki angleščini: "Spoznal sem glas in postavo svojih dveh belih bratov. Veseli me, da ju po dolgem času spet vidim. Bodita pozdravljena!" Stisnili so si roke. Mirno in prijazno, ravnodušno je govoril poglavar, kot da prav nobenih zasledovalcev ni v bližini. "Tudi mi se veselimo našega rdečega prijatelja!" je dejal Humply Bill. "Saj se že res dolgo nismo videli!" Anglež se je namrdil, ko se rdečkar ni zmenil za njegovo lordstvo, pa začuden prisluhnil, ko je čul njegoVo gladko in pravilno angleščino. Osag le ni čisto navaden rdečkar, si je mislil. Dolgi stric Gunstick pa je dvignil roke nad poglavarjevo glavo, kot da ga blagoslavlja, in svečano povedal: "Pozdravljen bodi v družbi bratov — nam mnogo mnogo tisočkratov, — rdeči poglavar, junak —! In naš'ga gostoljubja znak, — srnje stegno, sočno, sveže, prav dobro naj se ti pri-leže —!" Pokazal je poleg sebe v travo, kjer je ležalo, kar je pustil gladni lord, kosti in kite, ki se niso vdale niti njegovim dolgim, močnim zobem. Humply Bill je pokaral pes-nika-lovca. "Molči, stric, s svojim pesni-kovanjem! Ni časa za take igračke!. Ali ne vidiš, kak je naš prijatelj! Da je na begu! In zasledovalci so najbrž trdo za njim!" (.Dalje prihodnjič.) Gozdni čuvaj Po kosilu so si pripovedovali lovske zgodbice. Starejši prijatelj nas vseh, g. Boniface, strasten lovec in velik prijatelj vina, vesel in močan človek, poln humorja, poln ironije, ki je pripovedoval vedno samo vesele neumnosti, nikoli kaj r-esnega ali žalostnega, je nenadoma začel: Vem za neki lovski doživljaj, ali bolje rečeno svojevrstno lovsko dramo, ki ji ni enake. Tega nisem še nikoli nikomur pripovedoval, boječ se, da ne bo zanimala nikogar. Imel sem okrog pet in trideset let, ko sem lovil ko divji. V tem času sem imel lovišče na zelo samotnem kraju v okolici Jumieges, obdano z gozdovi, ki so bili polni zajcev. Tja sem šel vsako leto za štiri ali pet dni čisto sam, niti enega prijatelja nisem nikoli vzel s seboj. Za čuvaja sem postavil tja dobrega, močnega človeka, strogega in strašnega napram divjim lovcem. Bal se ni ničesar. Stanoval je sam, daleč od vasi, v mali hišici ali bolje rečeno, v neki razvalini kuhinje in shramjbe in dveh podstrešnih sobic. Ena, ki je bila dovolj velika za posteljo, omaro in stol, je bila pripravljena zame. Oče Cavalier, tako se je imenoval čuvaj, je stanoval v drugi- Če bi rekel, da je bil čisto klet. Toda med mojim bivanjem v teh razvalinah, ki sem jih imenoval Pavilion, je Marij odstopil svojo luknjo stari Celestini, vi mi je kuhala. Sedaj, ko poznate ljudi in bivališče, evo vam zgodbe: Bilo je leta 1854, 15. oktobra, tega dne ne bom nikoli pozabil. Jezdil sem v Rouen. Spremljal me je moj pes Bock, /elik brak. Bil je mrzel, žalosten dan, veter je podil črne oblake, kot bi hotel zagrniti vse nebo z umazanimi odejami. Na hribčku Cantalen se mi je odprl razgled v prostrano dolino Seine, ki se je kot kača vila preko vse doline, kolikor daleč sem videl. Rouen je bil na levi, z zvoniki, ki so vrtali v nebo; na desni pa je obtičal pogled na oddaljenih, gozdnatih gričih. Nato sem prešel Rouen-ski gozd, včasih v diru, včasih korakoma in okoli pete ure sem prišel v Pavilion, kjer sta me čakala oče Cavalier in Celesti-na. Vedno sta me sprejela z istimi besedami: "Dober dan, gospod, kako je z zdravjem?" Cavalier se ni mnogo spremenil, bil je podoben staremu drevesu, toda Celestine bi sko-ro ne spoznal več. Od neprestane hoje navkreber se je sko-ro prelomila na dvoje. Stara, izčrpana žena je bila vedno ganjena, ko me je zagledala. Tu- kaj teži. Bil je nemiren m jrez vsakega veselja. — Ali vam gre vse po sreči? sem ga vprašal, — Včasih da, največkrat pa le, je zamrmral.- — Kaj pa je temu vzrok? Toda on je odkimal: — Ne, gospod, nočem vas nadlegovati s svojo sitnostjo. Še sem silil vanj, toda za-nan. Razumel sem, da mu je ;ežko. Ne vedoč, kaj bi mu naposled rekel, sem ga vprašal, tako je z divjačino. — Popolnoma v redu, gospod, moje oči so povsod, hvala Bogu. To je rekel s tako muko in tako žalostno, da je bil naravnost smešen. Njegovi veliki, sivi brki so stali tako, kot bi hoteli vsak hip pasti z obraza. Mahoma sem se spomnil, da še nisem videl njegovega nečaka. — In Marij, kje pa je, da se nič ne prikaže? Starec se je dvije zganil in mi pogledal v obraz: — Dobro, gospod, bolje je, da vam povem vse od kraja, mnogo bolje, kot da molčim in da mi neprestano teži srce. — Kje je torej ? — V hlevu je, gospod. — Kaj pa je napravil? — Poslušajte, gospod . • • Nekoliko je okleval, v obraz so se mu zarezale globoke gube, potem pa je s spremenjenim, tresočim se glasom počasi za- sam, bi se zlagal. Pri sebi je imel še svojega nečaka, ki je bil pravi nepridiprav štirinajstih let, ki je hodil po hrano v tri kilometre oddaljeno vas. Pomagal je stricu pri vsakdanjem delu. Ta suhi in dolgi dečko, nekoliko sklonjen, je imel svoje rumene lase tako nemarne, da se je zdelo, da ima na glavi kokoši j i puh in tako redke, kot bi imel plešo. Njegove noge so bile ogromne, roke pa kot kake lopate. Močno je škilil in zato najbrž ni pogledal nikoii nikogar v obraz. Spal je v luknji pod stopnicami, ki so vodile v di ona me je pri slovesu vedno pozdravila na poseben način: "Zbogom, gospod, morda se vidimo poslednjikrat!" "In žalosten, boječ pozdrav te uboge ženice, ta brezupna resignacija pred neizogibno smrtjo, ki ji je bila prav gotovo že blizu, me je vznemirjala vsako' leto znova. Skočil sem s konja in med tem ko je oče Cavalier odgnal konja v hlev, sem Celestini podal roko in odšel z njo v kuhinjo, ki je obenem služila tudi kot jedilnica. Kmalu nato je vstopil tudi čuvaj. Takoj prvi hip sem opazil, da ni tak kot navadno. Zdelo se je, da ga ne- čel: — Opazil sem to zimo, da v Roseraijskem gozdu love divjačino. Noč za nočjo sem opre-zoval, pa nisem zasledil žive duše. Hujšal sem od jeze. Zdelo se mi je, da dobro vedo za moje poti in načrte. Nekega dne, ko sem krtačil Marijeve nedeljske hlače, sem našel v žepu štirideset soldov. Kje jih Je dobil, sem pomislil. O tem sem premišljal osem dni in opazil, da odhaja vedno, ko se jaz vračam k obedu, gospod. In ko je rifek6gtfl".futra vstal mnogo bolj zgodaj kot po navadi vstajam jaz, sem se dvig- Na sliki vidimo ruske vojake, ki pode Nemce iz neke zasedene vasi na ruskem boji. šču v lcavkušlcepi okrožju, kjer Nemci namer ctvajo prodreti skozi ruske vrste in priti do bogatih oljnih vrelcev. _ MALI OGLASI Drva naprodaj Naprodaj so drva za kurjavo, iz tovarne. Velik lot samo $3-75. Pokličite LI 2067 (174) Odide k vojakom Mora prodati grocerijsko trgovino. Jako lepa prilika tudi za mestnico. Cena je $800 in kar je zaloge. Vprašajte za podrobnosti na 18114 St. Clair Ave ali pokličite KE 6270 (171) Peč naprodaj Naprodaj je peč za gretje; Peč je na premog in greje 5 sob. Naslov izveste v uradu tega lista. (170) Slika nam predstavlja velikanski štirim otorni bombnik B-UD izdelka, kakršne izdelujejo v državi Texas. Te vrste bombniki so se izvrstno izkazali že na več frontah. Angleži mu pravijo "Liberator." Leti z brzino 800 milj na uro s tovorom štiri tone bomb in p'eleti lahko razdaljo nad 3,000 milj brez prestanka, nil takoj za njim in mu sledil. Da znam dobro slediti, to veste. In videl sem kar sem ves čas slutil. Marij, moj nečak, nečak vašega čuvaja, je davil divjačino na vaši zemlji. Kri mi je zastala in toliko, da ga nisem na mestu ubil, tako sem ga pre-mlatil. Da, pretepel sem ga in mu obljubil, da ga bom v vaši navzočnosti še enkrat. Vidite, jaz hujšam in slabim od žalosti, on pa nima ne očeta ne matere razen mene. Zapoditi ga ne morem, saj razumete. Rekel sem mu še, če začne znova, bom napravil temu konec brez vsakega usmiljenja. Ali sem prav storil, gospod? Ponudil sem mu roko rekoč: — Prav, oče Cavalier, bolje niste mogli. Dvignil se je: — Hvala, gospod, grem, da ga poiščem, treba je, da držim besedo. Vedel sem, da je nemogoče, odvrniti ga od njegove namere. Zato sem ga pustil. Pripeljal ga je, držeč ga za ušesa. Sedel sem na slamnatem stolu z obrazom kakega sodnika. Marij se mi je zdel večji, še malo grši, kot prejšnja leta, s hudobnim, potuhnjenim" ojbra-zom. Njegov stric ga je porinil tik pred menoj in ukazal: — Prosi odpuščanja! Deček ni zinil niti besedice. Starec ga je dvignil in začel tepsti s tako silo, da sem skočil pokonci in mu zaklical, naj neha. Otrok je zatulil: • — Prosim, prosim ne več. Saj bom prosil. Cavalier je postavil na tla in ga sunil v hrbet tako močno, da je pokleknil: — Prosi odpuščanja! je zakričal. Zanikrnež je. zamrmral s po-v^šenimi očmi: —■ Prosim odpuščanja! Stric ga j£ dvignil in ga odslovil z zaušnico, ki ga je sko-ro pobila. Izginil je in nisem ga videl več do večera. Oče Cavalier je bil strt. — Hudoben je! je rekel. Med obedom je neprestano ponavljal: — Ne morete razumeti, gospod, koliko žalosti mi povzroča. Skušal sem ga tolažiti, toda zaman. Odšfei sem zgodaj spat, ker sem mislil oditi drugo jutro na lov. Moj pes je že spal na tleh ob moji postelji, ko sem upih-nil luč. Sredi noči sem se zbudil zaradi strašnega tuljenja psa. Takoj sem zapazil, da je soba polna dima. Skočil sem s postelje, prižgal luč in tekel odpreti vrata. Plamen je segal že čisto do vrat. Hiša je gOrela. Hitro sem jih zaprl, nato pa sva splezala skozi okno ven, še prej pa sem zmetal ven mojo obleko, lovsko torbo in puško. Ko sem se rešil, sem začel na ves glas klicati starega čuvaja. Toda oče Cavalier je spal trdno. Pogledal sem skozi okno v pritličju, ki ni bilo drugega kot ena sama velika žareča peč Opazil sem tudi, da je bilo ^ notranjosti polno slame. Ogenj je podtaknjen, mi je padlo v glavo. Začel sem znova klicati starca, toda zaman Pomislil sem, da se je morda že zadušil. Naenkrat me je obšla dobra misel, dal sem naboje v puško in ustrelil v njegovo okno. To je pomagalo. Stari je slišal in se v sami srajci prika zal ob oknu, ves prestrašen, skoro nor od žara, ki je razsvetljeval vso okolico. Zakričal sem mu: — Hiša gori, skočite skozi okno, hitro, hitro, hitro! Plameni, ki so sikali že skozi vsa okna in špranje, so lizali zidov je vsega nadstropja. Zato mu ni preostal drug izhod razen okna. Skočil je in pade na oge kakor mačka. Bil je zadnji čas. Slamnata streha je pokala in se zruši la obenem z dimnikom in zgornjimi stopnicami. Neizmeren rdeč snop se je dvignil v zrak, se razširil, kot kapljice vodometa in sejal ognjen dež na vse strani. Prepadeni Cavalier je vprašal : — Kako je moglo priti do tega? — Ogenj je nastal v kuhinji, sem odgovoril. — Kdo neki je pustil tam ogenj. —Marij! sem na glas pomislil. Stari je razumel. Hipoma me je obšla strašna misel. Zavpil sem: — Celestina, kje je Celesti-na? Nihče mi ni odgovoril. Hiša pa se je zrušila pred našimi očmi in ni ostalo od nje drugega, kot ogromna grmada prasketajoče, slepeče žerjavice, kjer ni moglo ostati od uboge žene drugega kot žareče oglje. Nismo slišali niti enega krika. Ko pa je ogenj dosegel stajo hlev, ki je stal v bližini, sem se spomnil svojega konja. Oče Cavalier je tekel, da ga osvobodi. Komaj so bila hlevska vrata odprta, mu je švignilo med nogami gibko in urno telo Marija in ga podrlo na tla, bežeč na vso moč. Stari se je dvignil v eni sami sekundi. V prvem hipu je hotel teči za njim, toda ko je pomislil, da ga več ne ujame, je napol nor od nepremagljive jeze, zgrabil mojo puško, ki je ležala pred njim na tleh in ustrelil, ne da bi pomislil ali je nabasana ali ne. Eden izmed obeh nabojev, ki sem ga dal« notri, da bi ga zbudil iz spanja, je zadel ubežnika v hrbet. Padel je na obraz in hipoma je bil ves v krvi. Z rokami in nogami je kopal zemljo, kot bi hotel še vedno po vsehi štirih uteči, kot smrtno ranjena žival, ko vidi lovca za seboj. Pognal sem se do njega. Otrok je še hropel. Izdihnil je, ko je žerjavica ugasnila, ne da bi izrekel ene same besede. Cavalier, še vedno v srajci, z golima nogama, je stal pred nama nepremičen, blazen. Kot priča sem na sodni j i pripovedoval vso dramo do podrobnosti, ne da bi kaj izpre-menil. Oče Cavalier je bil oproščen. Izginil je še isti dan in nisem ga videl nikoli več. To, gospodje, je moja lovska zgodba. (Guy de Maupassant) -o- AfALI OGLASI Soba se odda V najem se odda opremljena soba poštenemu moškemu. Vprašajte na 1162 E. 60. St. Harmoniko kupim Želim kupiti harmoniko v dobrem stanju, na štiri tone, Mer-varjevega ali Mikuševega izdelka. Plača se dobro. Ponudbe oddajte na 1447 Larchmont Rd. (172) Dobra plača za 2 ženski V gostilni in restavraciji se takoj sprejme dve zanesljivi ženski; ena bi zjutraj odpirala gostilno in pomagala v kuhinji, druga bi opravljala splošna hišna dela. Jako dobra plača in dobra služba. Oglasite se na 1301 Marquette Rd., vogal Hamilton Ave. (x) Zidano poslopje naprodaj Proda se zidano poslopje na 14301 Sylvia Ave. Ima 3 stanovanja, 2 prodajalni in 2 garaži. Nobenih popravil ni potrebnih. Cena je j a k o zmerna. Kupčijo boste napravili direkt^ no z lastnikom. Pokličite En-dicott 8262. (173) Hiša naprodaj Proda se hiša 6 sob, vse nanovo dekorirano, kopalnica in furnez, lot 37x108; dvorišče vse ograjeno; garaža. Zglasite se na 11306 Hazeldell Ave. ali pokličite MUlberry 7827. (Jul. 21, 24) zaklad v srebrnem jezeru « —«»« «na uredba, mylord!" g11 Humply Bill. "Upam da se ne bo nič zgodilo, i c vendar _. lfld> stric —! Poglej si sij mrhi!" •fa konja sta strigla z if nemirno sukala glavi. l|do je v bližini —!" je ti-•Vl1 grbavi. "Naša rolling 4 J'e nevarna! Če sediš sfVl&ini, te vidi sovražnik, itf v dolinici, pa ga ne vi- 4 K rc. b°m gori pa pogledal, p Pa ostani pri konjih fF&i bom stopil!" je de-iflež in tudi vstal, t 6a Je pomilovalno potite v <[.,.' 'ajsi ostanite, sir! 1 1 mi pečenko!" na«; 1. —! Lord Castle-f esar ne pokvari!" to"1 ~~ pa P°jdite! >1 ne morem braniti, bi Laa tudi ne ubogali _." f£* Po pobočju. Pod 2 , legla in se previdno Pm* trava J'u \ H ' t0llk0 Sta 0d fiz trenutka pomolila Mej136' da sta Pogledala 62 je lezel poleg grbav-U(lovanje ga je gledal Niti slabo ni za za-" ludi sam ne znam ta^i na vrh, obležala ^ovala. tiste 6 tamle na sosednji ■ «a človeka, lord?" je -S. i '"^Janec je, kajne?" re oči imate! Če da r Pa p- Takle daljnogled i'clovlajdbf' le imeti £a Klal i, ,"—»" Je pravil in J • Poj dem po njega I' Pr' fa rSfite ga. da si postil , ckarJev obraz." avj Je v dolino. Indii "Stman Pa opa-vj ftca- Skrival se je Kodu dvigni1' P°Prežal u> Pa naglo spet potnika ^Isan, . Pricakuje Sic P1*1 sebi. "Od vzho-er bi se ne skrival U je n . fMtel j 6Sel daljnogled, foil J8 tuljave in ga dal fai faravnal je steklo, f s£rno °dložil dalj" ■pr Se . na noge, vzrav-Kip eda'°> svoje drob- ficai YJal dlani na usta |i: ' aa je odmevalo po H Na.Seha - Menaka še-K J, Pnde moj brat k KT" Prijatelju!" t^hou Šlnil °koli, kot 6l Pa se P0le2 »Jega. P<>-1 Zginit Spustil Po poboč- Bind°linici-rylord ,7 !l Je spet sedel. h! j,' Je dejal, "pripra- K n petdeset dolar- a zaPisali na te- :°živija. ftji^mnerdečkarjem?" o?VražnikiP,aČ Pa 2 [>žniki °tov0 *.S0 za njim?" C ^ivaT" W ne Pr6Žal felj,?, tlsti rdečkar v Vaš Kg?!*^ je celo." Nu a °du?" t e mti p°ime" L, nJitn J6n dečko! Kadila tn mh'u in P°bra" l - V neva:Unstiek namreč r.en ^ Morava!" «olbrat -!PiPa miru rjey , ' Plačam petde- e 8mem kaditi tu- Biiwiiiiimill 11 H nimmmwrn........in......mi mwmnm* This new color poster, which soon will be seen through0"|Mja United States, emphasizes a new theme in the War Bond'taj^-campaign. The present goal of the Nation wide drive is ■uade all citizens to invest 10 percent of income in War <> and Stamps. V.S,Jrea^fKJ^ I Hazpis služb I Odbor Kluba društev SND na St. Clair Ave. ra^j 1 službo natakarja za klubove prostore. Prosilec t«0 | delničar SND. | Ako katerega veseli to delo in če se čuti zmožne^ 1 pošlje pismeno ponudbo v urad SND, 6409 St. C^11 | do sobote, dne 25. julija, 1942. iiimmiiiiimiiimimiiiiimii.......................iiiiiiiiimiiiiiiiiiiiii"1"^ nja, vrag jo vzemi! -slil. — In Milica uteg« ze sprejeti kakšno po«11 ga nemškega zlodeja; imam na sumu; stavim Nemec že zmagal, tako kakor da je palico pozi počakaj, danes že zak'J zadevo in prekinem tvoj ke. Milica je jezna, f ljubosumna in zato srn1 ti na odpuščanje. Toda vožnji črez jezero se gel otresti te pijavke. (Dalje prihodnji No, Milica je bila slepa tudi zaradi tega, ker je hotela verjeti v Zagarinovo ljubezen, ki jo je smatrala kot neko zaščito pred nekimi plavimi očmi, ki so imele nad njo nerazumljivo moč, katere pa se je hotela otresti za vsako ceno. Zato se je celo jezila, da je ni knez še zasnubil. "Ko bom nevesta, — je pomislila, — bodo vse te neumnosti same od sebe prešle; razen tega pa bom z naslado ponižala tega nadutega Nemca, ki se bo moral opravičiti pred tekmecem." Milica tudi ni zapazila, da jo je Berenklau zvesto opazoval. Ljubezen in ljubosumnje sta mu podelila bistrovidnost, da je uganil njene misli in čuv-stva skoraj točno, in grof je po teh opazovanjih prišel do popolnega prepričanja, da Milica ne ljubi kneza in se zanima samo zanj, dasi odbija od sebe to čuvstvo. "Moj Bog, — se je nemirno izpraševal, — ali je tako za- V BLAG SPOMIN OB ŠESTI OBLETNICI SMRTI BLA-GOPOKOJNEGA SOPROGA IN OČETA Joseph Zabukovec kateri nas je za vedno zapustil dne 19. Julija, 1936. Dasi davno že gomila skrila mil je tyoj obraz, misel v nas še vedno živa nate, dragi, je vsak čas. Žalujoči: ANTONI A, soproga. JOSEPH, sin. ANTONIA. poročena GORSE, hči. Cleveland, O., 42. julija, 1942. V BLAG SPOMIN DEVETE OBLETNICE SMRTI NAŠE PRELJUBLJENE IN NIKDAR POZABLJENE SOPROGE IN MATERE Mary F. Turek ki je za vedno zaspala, dne 22. julija, 1933. i Žalujoči ostali: FRANK, soprog. MARIE, hčer; FRANKIE, sin Cleveland, O., 22. julija, 1942 slepljena s predsodki, da se bo udala temu ničvrednemu človeku, ki ga ne ljubi, ki jo že vara — samo zato, da beži pred menoj ?" Končno je prišel veliki dan plesa. Vse priprave so bile' končane, a otoček in park sta bila čarobna. Povsod, po drevoredih in tratah so bili postavljeni stebri ali leseni slavoloki, na katerih so viseli lampionč-ki; ob bregovih jezera in na travi so bile postavljene male odprte utice z mizami in stoli-cami za goste, ki se ne udeleže maškarade. Na otočku se je zdaj dvigala majhna trdnjava iz desk in barvane lepenke, z dvema stolpi-čemd in nazobčastim obzidjem. To obzidje so morale braniti dame, a napadalci bi se morali približati s čolni ter naskočiti trdnjavo s posebnimi lestvami, kamni in tramovi. Oblegane krasotice pa so se morale braniti z vsemi silami, me-tajoč na napadalce cvetlice, konfekte in dolge vence zelenja, ki so bili spleteni v obliki zanjk. Notranjost trdnjave je tvorila okrogla dvorana, sredi katere se je dvigal vzvišen oder, na katerem sta stala dva visoka prestola, ozaljšana s cvetlicami in namenjena za kralja in kraljico veselice, katera bi se imela določiti po zavzetju trdnjave. Vsak zmagovalec pa bi se potem vozil s svojo damo po razsvetljenem jezeru do začetka plesa in večerje. Vreme je bilo naklonjeno prirediteljem zabave; na dan plesa je bilo nebo brez oblačka in huda vročina je naznanjala toplo noč. Že od jutra so prihajali gostje, a oddaljenejši sosedje so bili prišli celo na predvečer. Obedovali so zgodaj, da so imeli dovolj časa za oblačenje. Ko je nastopil mrak, so se dame ogrnile v dolge plašče s kapučami, da so prikrile svoje kostume, in se podale na otoček. V dvorani so odložile svoje površnike ter stopile na zi-dovje, kjer so bili že pripravljeni ogromni koši s "streli vom." Braniteljice trdnjave, — mlade, lepe in dražestne gospo dične in gospe, — so radovedno ogledovale druga drugo; toda po mnenju večine sta po boga stvu in originalnosti krojev zaslužili prvenstvo Milica in Janina. Milica si je izbrala vilinski kroj. Njena obleka je bila iz valovite srebraste tančice in obšita s srebrnimi bleščicami Ta prosojna, lesketajoča se obleka jo je obdajala kakor viš njeva meglica; na hrbtu sta bi li pritrjeni perotnici kakor pri metulju in tudi srebrne barve; dolgi široki rokavi so v mehkih gubah viseli ob njenem vitkem boku, iz množice čipk pa sta se videli lepi deviški roki. Prelepi Miličini lasje so bli razple-ten in okrašeni z majhnim vencem iz lilij, v cvetnih čašah pa so bile skrite električne lučke. Največje občudovanje in zavist dam pa je vzbujal drag niz velikih biserov, ki so v več vrstah krasili dekličin vrat in grudi. Janina je predstavljala zvezdo večernico. Oblečena je bila v kratko krilce iz temnolilaste tančice, bluza je bila preveč izrezana za bodočo nuno in skoraj brez rokavov; temna barva tkanine je tvorila čudovito nasprotje z mramprnato belino polti. Šop makovih cvetov se ji je šopiril na prsih, cvetni pas je obdajal njena ledja in se spuščal navzdol. Z glave je va-lovela navzdol tan6iqa 1'ilaste barve, ki je bila zgoraj pripeta z zvezdo, razsvetljeno z električno lučko. Svilene lilaste nogavice in čeveljčki iz pozlačene kože so dopolnjevali originalni kroj, ki se je čudovito podajal zapeljivi Janinim lepoti. Z zavistnim in nevoljnim pogledom je ošinila sijajno postavo vile, s katero se je spustila v obupen boj, ker si je namenila, da ji tisti večer zada odločilni udarec in ji odvzame ženina. Milica ni nič slutila o načrtih prekanjene tekmovalke in se povzpela na obzidje. Tam se je postavila blizu nekakšne lestve kamor je bilo najtežje priti; oviro so tvorili cvetlični venci in zelenje, kjer bi se napadalec utegnil zaplesti. Janina je ni spustila iz oči in je obstala nekoliko niže; nedaleč do Milice sta se namestili Meli, ki je predstavljala vijolico, in Kiti, ki je bila prav ljubezniva v kroju rusalke. Komaj so' se branilke razvrstile, so z raketo dali znamenje za pričetek napada; trdnjavo šo razsvetili z raZnoharvnim'i bengalskimi ognji, na jezeru pa so se pojavili čolni, ki so bili do tedaj skriti v obrežnem grmovju. Radovedno je Milica iskala kneza v čolnih, ki so se gnetli v pristanu. Bila je uverjena, da si bo on takoj napravil pot do nje, in sklenila, da se pusti od njega ujeti; nato bo seveda uporabil vožnjo po jezeru, da jo zasnubi, pri večerji pa proglasita svojo zaroko. Želela si je tistega trenotka, da bi nepreklicno odločila svojo bodočnost; ko postane Igorjeva nevesta, izginejo neumne in dol-l gočasne misli. Tedaj bo zopet i mirno in brez strahu zrla pred-! se. Toda tudi v tem hipu je mislila na grofa in njene oči so ga ravno tako nemirno iskale kakor kne?a. Igorja je prvega zagledala; bil je opravljen kot beneški gondoljer iz XVI. stoletja, z mandolino preko ramen ,in spretno je vodil pozlačeno in s preprogami ozaljšano gondolo. Skoraj istočasno je zagledala spredaj drugo belo ladjico, ki je predstavljala labuda; v ladjici je stal Lohengrin v le-ppm srednjeveškem kroju iz brokata in v lahkem pozlačenem oklepu; izpod krilatega šlema so se mu vsipavali na ramena plavi kodri. To je bil Berenklau, kateremu sta se svetla lasulja in obleka kralja Graala zelo podajali. Sijajna Miličina postava, zalita s čarobno lučjo bengalskega ognja, je bila zares prava pravljična prikazen in je takoj obrnila nase grofovo pozornost. Tudi Igor jo je navdušeno gledal; v tem hipu ga je njena prosojna, nežna lepota zopet prevzela. Povedati je treba, da je bil Igor sicer navajen razmetavati denar, vendar je Miličina dota igrala postransko vlogo pri ženitvi; ugajala mu je bolj od drugih žensk, dasi mu niti na um ni prišlo, da ji mora biti zvest. Igor je bil razvajen od žensk, zato ni imel toliko moči, da bi se upiral katerikoli izkuš-njavi, in tako je podlegel vztrajnemu kokestvu Osjecke bolj, kakor si je sam želel. Toda v tem hipu je videl samo Milico, in ko se je njegov čoln primaknil k bregu, je skočil k lestvam s trdnim namenom za-vojevati vilo, ki se mu je smehljala in ki ga je obsipavala s cvetlicami, medtem ko si je delal pot skozi zelenje. Že se je približal k mostu, ko se je nenadoma pojavila pred njim Janina in mu zastavila pot; z eno roko se je krepko oprijela njegovega usnjenega pasu, z drugo pa ga je obmetavala s cvetjem. V njeni lepoti je bilo nekaj demonskega; črne oči so ji plamtele, ustnice so bile napol odprte v nekem čudnem sme-šku, da sta se videli vrsti zob, belih kakor slonova kost, prsa so ji burno plala. Napol se je branila, napol napadala in tako ovirala kneza, da ni mogel OBLAK MOVER Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Oelo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca JOHN OBLAKA 1126 E. 61st St. 6122 St. Clair Ave. i HE 2730. dalje. Bil je očaran, toda tudi jezen in zaman se je skušal prebiti do Milice, od katere ga je ločilo jedva nekaj korakov. Ta je nevoljno gledala čudni boj. Kakšna nesramnost se tako obesiti moškemu za vrat! Cemu pa se je Igor odločno ne otrese in pusti njo čakati? Miličina pozornost je bila tako osredotočena na ta prizor, da ni opazila, kako se je Berenklau v nekaj predrznih' in spretnih skokih povzpel nedaleč od nje na obzidje. V tem času je bila trdnjava že v oblasti napadalcev, glasno vpitje in smeh se je razlegalo po otočku, le Milica se je morala sama braniti pred nekim vitezom, ki jo je hotel zajeti, zato ni videla, kako se je Berenklau priplazi za njenim hrbtom in jo dvignil v zrak kakor perce. — Kdor hoče plen, mora naravnost k smotru in ne sme obstati sredi poti pred ovirami! — ji je porogljivo zašepetal v uho. Milico je popadla takšna ne-volja, da se je skušala izmakniti svojemu zmagovalcu; če bi ga bila o pravem času zapazila, bi se bila dala ujeti komurkoli. Igorja bi bila najrajši končala od jeze, ker se je dal premagati od one nesramnice, ki jo je zdaj silno zasovražila. Toda iz vljudnosti se ni smela iztrgati iz roke, ki jo je krepko držala. Namršila je obrvi in se dala molče odvesti v notranjost trdnjave, kjer so se zbirali zmagovalci in premaganke, da izberejo kralja in kraljico veselice. Ko sta se Berenklau in Milica pojavila v vratih, so se vsi pogledi obrnili vanja. Težko si [je bilo predstaviti lepši par. j Enoglasno so vsi zavpili: ] — Živijo' Lohengrin in Tita-nia! Živijo kralj in kraljica! Slavnostno so ju odvedli k prestoloma sredi dvorane in prinesli čašo z vinom. Ko sta se Berenklau in Milica med splošnim odobravanjem vsedla, sta vstopila Janina in knez. Ona je tako spretno vodila svojo šaljivo borbo, da je Igor moral biti njen kavalir. Toda videti je bilo, da se ne veseli svoje zmage; rdeč od razburjenja in mrk jo je vodil pod pazduho. Zdaj se je moral zadovoljiti s stransko vlogo, namesto da bi si z Milico delil kraljevsko čast; ljubosumje in nevolja sta ga mučili. Janina pa se je delala, kakor da tega ne vidi, in ni spustila koketne-ga pogleda s svojega kavalir-ja; pozabila je celo na svojo običajno vzdržnost in se neprestano smejala in brbljala, prizadevajoč si razgnati oblake na knezovem čelu. No, ta je bil nehvaležen in se ni menil za ljubeznivosti svoje dame; izpustil je njeno roko, stopil k mizi in izpraznil v dušku nekaj kozarcev vina. Sapa mu je zastala od jeze, ko se je srečal z ledenim, prezirnim Mi-ličinim pogledom. — V kakšen neprijeten položaj me je spravila ta Poljaki- Kupujte vojne M War Bonds Guard Home Froi ŽENINI IN NEVESTE! Naša slovenska unijska tiskarna vam tiska krasna poročna rabila po jako zmerni ceni. Pridite k nam in si izberite vzorec papirja in črk. Ameriška Domovina 6117 St. Clair Ave. HEnder««* UČITE SE ANGLEŠČINE iz Dr. Kernovega ANGLEŠKO-SLOVENSKEGA BERILA "ENGLISH-SLOVENE READER" kateremu je znižana cena d? O flu in stane samo: Zp LiUv Naročila sprejema KNJIGARNA JOSEPH GRDINA n 6113 St. Clair Ave. Cleveland, -Jm 00020100020101010102020202000200020002020201020200000001020201 V. J. KRIŽANOVSKA: PAJČEVINA ,4 IZ RUŠČINE PREVEDEL IVAN VOUK NOVICE, ki jih potrebujete NOVICE, ki jih dobite še sveže NOVICE, popolnoma nepristranske NOVICE, kolikor mogoče originalne novice, ki so zanimive novice z vsega sveta vam vsak dan prinaša v hišo « AMERIŠKA DOMOVINA Povejte to sosedu, ki še ni naročen nanjo