PoStaina plačana v gotovini.
KRALJEVINA
JUGOSLAVIJA
SLUŽBENI LIST
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Izhaja vsako sredo in soboto. Naročnina: mesečno din 20' celoletno din 240'—. Cena posamezne številke: prva pola din 2'—
v Ljubljani. — Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ul. 23. — Tel. štev. 25*52
, četrtletno din 60'—, polletno din 120'—, , nadaljnje pole po din 1'50. — Plača in toži se
10.
kos.
V LJUBIJANI dne 1. februarja 1911.
Letnik
XII.
V S K B I N
86.
82. Ukaz o imenovanju ministra brez listnico dr Kulovca Frana in ministra za prosveto dr. Kreka Mihe.
Uredba z zakonsko močjo o preskrbovanju vojaške sile in prebivalstva z gozdnimi proizvodi.
81. Uredba o ustanovitvi obrtne zbornice v Ljubljani ter spremembi in dopolnitvi uredbe o trgovinskih, industrijskih in obrtnih zbornicah
Naredba o kontroli uvoza umetnih gnojil, žvepla in modre galice
83.
85
87.
88. 89.
»0.
Spremembe in dopolnitve v taksnem in pl-tetoji»inskem pravilniku.
Navodila za izvrševanje določb, izdanih po uredbi o spremembah in dopolnitvah zakona o taksah.
Prodajne eene bencinske mešanice.
Dopolnitev člena 8. pravilnika o voznih in prevoznih ugodnostih.
Razne objave Iz »Službenih nov in c.
Zakoni in kraljevske uredbe.
82.
V imenu Njegovega Veličanstva Petra II.,
po milosti božji in narodni volji kralja Jugoslavije, Kraljevski namestniki
sprejemši ostavko, ki jo je podal minister brez listnice in namestnik ministra za prosveto Krek dr. Miha, ga razrešujejo dolžnosti in postavljajo na razpoloženje, imenujejo pa:*
za ministra brez listnice Kulovca dr. Frana, ministra v pokoju in senatorja, in
za ministra za prosveto Kreka dr. Miho, ministra na razpoloženju.
Predsednik ministrskega sveta in namestnik ministra za notranje posle naj izvrši ta ukaz.
V Beogradu dne 25 januarja 10-41.
Pavle s. r.
Dr. It. Stankovič s. r. l)r. I. Perovič s. r.
Predsednik ministrskega sveta in namestnik ministra za notranje posle Dragiša Cvetkovič s. r.
no ,* Službene novine kruljevine Jugoslavije« z dno 28- lauuarja 1941., št. 20.
Uredbe osrednje vlade.
83.
Na podstavi Člena 1. uredbe o spreminjanju obstoječih predpisov in izdajanju novih predpisuje ministrski svet na predlog ministra za gozdove in rudnike in ministra za vojsko in mornarico tole
uredbo z zakonsko močjo
o preskrbovanjn vojaške sile in prebivalstva * gozdnimi proizvodi.*
I.	Splošni del.
Clen 1.
Posle, da se pripravi in opravi preskrba vojaške sil« in prebivalstva z gozdnimi proizvodi po določbah te uredbe, opravljata v rednem, pripravljenem, mobilnem in vojnem stanju ministrstvo za gozdove In rudnike oziroma banska oblast banovine Hrvatske za svoje območje skladno z določbo člena 3. uredbe o prenosu poslov za gozdove In rudnike z državo na banovino Hrvatsko, in to po določbah zakona o državni hrambi, uredbe o državni mobilizaciji in uredbe o rokviziciji.
Clen 2.
Z oznako »vojni potrošniki« se razumejo v tet uredbi: vojaška sila; industrijska in obrtna podjetja in rudniki, ki so določeni, da delajo za potrebe državne obrambe; vojaški, državni, samoupravni in ostali javni uradi in ustanove kakor tudi prebivalstvo.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 18. decembra 1940., št, 293/C/895.
Clen 3.
Dolžnosti ministrstva za gozdove in rudnike kot oskrbovalnega ministrstva in banske oblasti banovine Hrvatske (oddela za šumarstvo) določa občni načrt državne mobilizacije. Pri izvrševanju teh dolžnosti morata ministrstvo za gozdove in rudnike oziroma banska oblast pripraviti in organizirati vse, kar je potrebno, da o pravem času in popolnoma opravila preskrbo, brž ko nastopi potreba zaščite in obrambe države.
Clen 4.
Ministrstvo za gozdove in rudnike oziroma banska oblast banovine Hrvatske (oddel za šumarstvo) in njima podrejeni uradi, ustanove in podjetju morajo opravljati v mobilnem in vojnem stanju po svojih organih tčle posle: eksploatacija gozdov in predelovanje proizvodov te eksploatacije; prevoz gozdnih proizvodov do prvih železniških oziroma parniških postaj kakor tudi nakladanje in odpremljanje gozdnih proizvodov vojnim potrošnikom sporazumno s pristojnimi vojaškimi in prometnimi oblastvi.
Nadaljnji prevoz gozdnih proizvodov z železnico in ladjo spada v pristojnost vojaških in prometnih oblaslev.
Material prevzeti, ga raztovoriti in zanj dalje skrbeti je dolžen tisti, komur je namenjen oziroma dan na razpolago.
Clen 5.
Za opravljanje naloge iz uredbe o državni mobilizaciji se mora pri ministrstvu za gozdove in rudnike (oddelku za vrhovni gozdarski nadzor) in pri banski oblasti banovine Hrvatske (oddelu za šumarstvo) ustanoviti kot mobilizacijski organ »odsek za gozdne surovine«.
Clen 6.
Po členu 12. zakona o državni brambi se mora pri ministrstvu za gozdove in rudnike (oddelku za vrhovni gozdarski nadzor) in pri banski oblasti banovine Hrvatske (oddelu za šumarstvo) ustanoviti »posvetovalni ko-mitd za preskrbo z gozdnimi proizvodi«.
Posvetovalnega komiteja naloga je, da proučuje in oddaja mnenje o vseh vprašanjih, ki se nanašajo na izsleditev, proizvodnjo, nabiranje, izvoz, nabavo in hranjenje potrebnih gozdnih proizvodov kakor tudi na njih razdelitev med vojne potrošnike.
Posvetovalni komitč pri ministrstvu za gozdove in rudnike so: načelnik oddelka za vrhovni gozdarski nadzor, šef odseka za gozdne surovine, po en predstavnik ministrstva za vojsko in mornarico, za finance, za notranje posle, za promet, za pošto, telegraf in telefon, za trgovino in industrijo, za kmetijstvo, za socialno politiko in ljudsko zdravje in za gradbe, oddelka za upravo državnih gozdov, oddelka za upravo državnih rudarskih podjetij in oddelka za vrhovni rudarski nadzor ter po dva predstavnika industrijske, trgovinske in obrtne zbornice v Beogradu.
Načelnik oddelka za vrhovni gozdarski nadzor je predsednik komiteja, šef odseka za gozdne surovine pa njegov namestnik.
Predstavnike posameznih ministrstev določijo resorni ministri, predstavnike zbornic pa pristojne zbornice.
Posvetovalni komitč pri oddelku za Šumarstvo banske oblasti banovine Hrvalske so: predstojnik oddela za šumarstvo, šef odseka za gozdne surovine, po en predstavnik ministrstva za vojsko in mornarico za promet, za pošto, telegraf in telefon, oddela banske oblasti
za notranje posle, za trgovino in industrijo, za kmečko gospodarstvo, za socialno politiko in ljudsko zdravje, za tehnične posle, za rudarstvo in po dva predstavnika trgovinske, industrijske in obrtne zbornice v Zagrebu.
Predstojnik banskega oddela za šumarstvo je predsednik komiteja, šef banskega odseka za gozdne surovine pa njegov namestnik.
Predstavnike posameznih ministrstev določijo resorni ministri, predstavnike posameznih oddelov banske oblasti ban na predlog oddelnih predstojnikov, predstavnike zbornic pa pristojne zbornice.
Clen 7.
Posli zaradi preskrbe vojaških, državnih, samoupravnih in ostalih javnih uradov In ustanov kakor tudi prebivalstva z gozdnimi proizvodi se uaredijo, ko nastopi potreba zaščite in obrambe države:
a) na vsem državnem ozemlju, izvzemši območje banovine Hrvatske: v banskih upravah in upravi mesta Beograda pri mobilizacijskih odsekih in
b) na vsem državnem ozemlju: v sreskih načel; stvih pri referentih za mobilizacijske posle, v mestnih občinah pri vojaških oddelkih in pri selskih občinah.
Dolžnost teh organov je, da stalno zbirajo in urejajo statistične podatke v gozdno-gospodarski stroki in da na zahtevo in po navodilih ministrstva za gozdove in rudnike, v območju banovine Hrvatske pa na zahtevo in po navodilih banske oblasti banovine Hrvatske po čl. 13 zakona o državni brambi in čl. 11. uredbe o državni mobilizaciji pripravijo vse, česar je treba za organizacijo redne preskrbe z gozdnitni proizvodi.
V ta namen se ustanovijo:
a) Na vsem državnem 'ozemlju, izvzemši območje banovine Hrvatske:
pri vsaki banski upravi in pri upravi mesta Beograda poleg samostojnega mobilizacijskega odseka tudi se »komitč za preskrbo z gozdnimi proizvodi«.
Komitč za preskrbo z gozdnimi proizvodi pri banski upravi pod predsedstvom pomočnika bana so: šef mobilizacijskega odseka, šef odseka za gozdarstvo, referent za gozdne surovine, direktor gozdne direkcije, če posluje na sedežu banske uprave, en Član mestnega sveta oziroma občinskega odbora iz kraja, ki ga določi ban, in po en industrialec, izvoznik in trgovec z gozdnimi proizvodi, ki jih določi ban na predlog pristojnih zbornic.
Komitč za preskrbo z gozdnimi proizvodi pri upravi mesta Beograda pod predsedstvom pomočnika upravnika mesta Beograda so: šef mobilizacijskega odseka, dva gozdarska strokovnjaka, ki ju določi minister za gozdove in rudnike, dva člana mestnega sveta mesta Beograda (vštevši Zemun in Pančevo) in po en industrialec, izvoznik in trgovec z gozdnimi proizvodi, ki jih določi upravnik mesta Beograda na predlog predsednika oziroma pristojnih zbornic.
Predsedniki komitejev za preskrbo z gozdnimi proizvodi smejo po potrebi vabiti k sejam tudi druge strokovnjake izvedence.
Komiteji za preskrbo z gozdnimi proizvodi pri banskih upravah in pri upravi mesta Beograda so osrednji organi za preskrbo v svojem okolišu in vodijo vse odbore za preskrbo z gozdnimi proizvodi pri srezih, pri mestnih in pri selskih občinah.
b) V območju banovine Hrvatske:
posle komiteja za preskrbo z gozdnlmf proizvodi iz prednje točke opravlja odsek za gozdne surovine.
c) Na vsem državnem ozemlju«
pri vsakem sreskem načelstvu »sreski odbor za preskrbo z gozdnimi proizvodi«. V ta odbor spadajo: sreski načelnik, referent za mobilizacijske posle, sreski gozdarski referent ozirom^ sreski gozdar, dva člana občinskega odbora iz kraja in po en industrialec ali izvoznik in trgovec z gozdnimi proizvodi tega kraja ali sreza, ki ga določi sreski načelnik;
pri vsaki mestni oziroma selski občini »odbor za preskrbo z gozdnimi proizvodi«, ki je sestavljen iz dveh članov mestnega sveta oziroma občinskega odbora, starejši med njimi kot predsednik, iz enega gozdarskega organa, kolikor je ta v tej občini in ki ga predlaga urad ali ustanova, kateri pripada, iz po dveh krajevnih industrialcev ali izvoznikov in trgovcev z gozdnimi proizvodi, če jih je kaj, in naposled iz predstavnika potrošnikov. Predsednika in vse člane tega odbora določi pristojno nadzorno oblastvo.
Komiteji in odbori po prednjih točkah tega člena poslujejo [K) naredbah in navodilih oblastva, pri katerem so ustanovljeni.
Clen 8.
V mobilnem in vojnem stanju so vsi gozdovi, gozdni proizvodi in njih predelki v mejah, določenih s to uredbo, na razpolago za zadovoljitev potreb državne obrambe:
a) na vsem ozemlju države, izvzeniši območje banovine Hrvatske: ministrstvu za gozdove in rudnike;
b) v območju banovine Hrvatske: banski oblasti banovine Hrvatske.
V ta namen so lastniki vseh gozdov dolžni dovoliti v mobilnem in vojnem stanju nemoteno izkoriščanje svojih gozdov po pristojnih oblastvih proti povračilu, po predpisih uredbe o rekviziciji.
Clen 9.
Izjemoma se smejo, kadar zlasti potrebe državne obrambe to terjajo in pristojna vojaška oblastva to zahtevajo, v pripravljenem, mobilnem in vojnem stanju gozdovi vseh lastnikov ne glede na njih površino tudi močneje izkoriščati.
Clen 10.
Po objavi mobilizacije smejo z vsemi skladišči drv, stavbenega lesa, oglja in drugih gozdnih izdelkov razpolagati proti povračilu po predpisih uredbe o rekviziciji vojaška sila in njene ustanove in ministrstvo za gozdove in rudnike oziroma v območju banovine Hrvatske banska oblast banovine Hrvatske (oddel za šumar-stvo) po svojih podrejenih gozdarjih, komitejih in odborih iz člena 7. te uredbe.
Vojaška sila in njene ustanove smejo v mobilnem in vojnem stanju povsod in ob vsakem času radi zadovoljitve nujnih potreb odvzeti proti povračilu po uredbi o rekviziciji tiste količine gozdnih proizvodov, ki jih potrebujejo za svojo preskrbo; o odvzetih količinah pa morajo obvestiti pristojno občinsko oblastvo oziroma pristojno gozdarsko oblastvo, ako vzamejo proizvode neposredno iz gozda.
Clen 11.
Lastniki vseli nedržavnih in nebanovinskih gozdov, izvzemši lastnike gozdov s površino do 50 ha, morajo v mirnem času vsako koledarsko leto najdalj do konca meseca januarja poročati pristojnim Breškim načelstvom oziroma mestnim poglavarstvom o stanju svojih gozdov in gospodarstvu v njih, o večjih spremembah stanja pa v 30 dneh, ko ie nastala sprememba.
Na vsem državnem ozemlju, razen območja banovine Hrvatske, zbira glede državnih gozdov podatke o stanju gozdov in gospodarstvu v njih oddelek za upravo državnih gozdov in jih pošlje vsako leto do konca meseca januarja oddelku za vrhovni gozdarski nadzor. Oddelek za upravo državnih gozdov obvesti oddelek za vrhovni gozdarski nadzor tudi o vseh bistvenih spremembah stanja državnih gozdov in gospodarstva v njih v 30 dneh, ko so spremembe nastopile.
V območju banovine Hrvatske pošlje odsek za banovinske gozdove pri oddelu za šumarstvo banske oblasti banovine Hrvatske vsako leto do konca meseca januarja podatke o stanju banovinskih gozdov, o gospodarstvu in o bistvenih spremembah stanja v njih odseku za gozdne surovine pri tem oddelu.
Clen 12.
Lastniki skladišč drv, stavbenega lesa, oglja in drugih gozdnih izdelkov kakor tudi vsa gozdno-industrijska podjetja in tovarne iz pristojnosti iz ministrstva za gozdove in rudnike kot oskrbovalnega ministrstva oziroma banske oblasti banovine Hrvatske morajo v 24 urah po objavi mobilizacije pismeno sporočiti pristojnemu občinskemu oblastvu količino in vrsto drv, stavbenega lesa, oglja in drugega materiala, ki ga imajo v svojem skladišču, in kraj, kjer je skladišče. Po objavljeni mobilizaciji ne smejo iz svojih skladišč ničesar prodati niti prenašati blago brez odobritve pristojnih občinskih oblastev.
Clen 13.
Vsi trgovci, ki prodajajo stroje, priprave in orodje, potrebne gozdni industriji in za eksploatacijo gozdov, morajo v 48 urah od trenutka objavljene mobilizacije pismeno obvestiti pristojno občinsko oblastvo o količini in vrsti strojev, priprav in orodja, s katerimi razpolagajo, kakor tudi o kraju, kjer so.
Clen 14.
Radi nadomestitve drv s premogom ali drugim kurivom se pooblašča minister za gozdove in rudnike, da predpiše sporazumno z ostalimi prizadetimi ministri uredbo o uporabi in načinu nadomestitve drv s premogom ali z drugim kurivom. Za območje banovine Hrvatske predpiše to uredbo ban banovine Hrvatske sporazumno z ministrom za vojsko in mornarico.
Clen 15.
Ministrstvo za gozdove in rudnike opravlja za vse državno ozemlje, izvzemši območje banovine Hrvatske, ob sodelovanju ministrstva za vojsko in mornarico, ministrstva za notranje posle in ostalih prizadetih ministrstev vse posle zaradi organizacije delovne moči kakor tudi izkoriščanja vprežne živine, prevoznih sredstev, strojev, priprav in orodja radi preskrbe z gozdnimi proizvodi.
V območju banovine Hrvatske opravlja posle iz prednjega odstavka banska oblast banovine Hrvatske (oddel za šumarstvo) ob sodelovanju ministrstva za vojsko in mornarico in ostalih ministrstev in oddelov banske oblasti banovine Hrvatske.
Clen 16.
Vsi lastniki gozdov, vsi uradi, ustanove in podjetja, ki ne morejo opraviti njim poverjene naloge z osebjem in sredstvi za mirnodobno delo, morajo že v rednem
stanju poskrbeti za potrebno osebje in pomožna sredstva in jih organizirati, da bi mogli opravljati njim dodeljeno vojno nalogo, ko nastopi potreba zaščite in obrambe države.
Gozdno-industrijska podjetja, določena za preskrbo vojnih potrošnikov, morajo biti vedno preskrbljena z vsemi potrebnimi rezervnimi deli, surovinami in ostalim materialom, potrebnim za nemoteno delo podjetja, najmanj za dobo šestih mesecev, zlasti pa s tistim, ki se nabavlja iz inozemstva.
Clen 17.
Vsi vojni potrošniki iz člena 2. te uredbe, razen prebivalstva, morajo biti vedno preskrbljeni s potrebnimi zalogami gozdnih proizvodov za najmanj tri mesece.
Clen 18.
Vsi vojni potrošniki gozdnih proizvodov iz člena 2. te uredbe morajo, v kolikor se v mobilnem in vojnem stanju ne morejo sami preskrbovati, obvestiti o svojih potrebah že v mirnem času tisti urad oziroma ustanovo, ki je po členu 21. te uredbe določena, da jih v vojnem času preskrbuje.
Clen 19.
Na vsem državnem ozemlju, izvzemši območje banovine Hrvatske, izvršuje ministrstvo za gozdove in rudnike njemu poverjeno nalogo preskrbovanja z gozdnimi proizvodi po oddelku za vrhovni gozdarski nadzor (odseku za gozdne surovine) in ob pomoči:
1. oddelka za upravo državnih gozdov;
2. odseka za gozdarstvo in mobilizacijskih odsekov banskih uprav in uprave mesta Beograda;
3. gozdnih direkcij;
4. gozdnih ravnateljstev imovinskih občin;
5. sreskih načelstev;
6. gozdnih uprav: državnih, državnega posestva Be-Ije, imovinskih občin, razlaščenih gozdov v začasni državni upravi, zasebnih in vseh ostalih;
7. mestnih poglavarstev in občinskih uprav;
8. gozdnih manipulacij in režij;
9. gozdno-industrijskih podjetij in tovarn iz svoje vojne pristojnosti;
10. komitejev in odborov za preskrbo z gozdnimi proizvodi iz člena 7. te uredbe in
11. vojnih gozdnih manipulacij in režij.
V območju banovine Hrvatske izvršuje banska oblast banovine Hrvatske njej poverjeno nalogo preskrbovanja z gozdnimi proizvodi po oddelu za šumarstvo (odseku za gozdne surovine) in s pomočjo:
1. ravnateljstev banovinskih gozdov;
2. ravnateljstev gozdov imovinskih občin;
3. sreskih načelstev;
4. gozdnih uprav: banovinskih, imovinsko-občinskih, zasebnih in vseh ostalih ter začasnih državnih uprav razlaščenih gozdov in poverjeništva za likvidacijo razlaščenih gozdov v Delnicah;
5. mestnih poglavarstev in občinskih uprav:
6. gozdnih manipulacij in režij;
7. gozdno-industrijskih podjetij in tovarn iz svoje vojne pristojnosti;
8. odborov za preskrbo z gozdnimi proizvodi iz čl. 7. te uredbe in
9. vojnih gozdnih manipulacij in režij.
Clen 20.
Na vsem državnem ozemlju, izvzemši območje banovine Hrvatske, se deli naloga ministrstva za gozdove in rudnike kot oskrbovalnega ministrstva, v območju banovine Hrvatske pa naloga banske oblasti banovine Hrvatske (oddela za šumarstvo):
a) na	nalogo	v rednem stanju;
b) na	nalogo	v pripravljenem stanju;
c) na	nalogo	v mobilnem in vojnem stanju	in
č) na	nalogo	med demobilizacijo do prehoda	v	mirno-
dobno življenje.
Clen 21. '
Dolžnosti in pravice organov, uradov, ustanov, podjetij in tovarn iz člena 19. te uredbe predpisuje za vse državno ozemlje, izvzemši območje banovine Hrvatske, minister za gozdove in rudnike sporazumno z ministrom za vojsko in mornarico in ministrom za notranje posle, za območje banovine Hrvatske pa ban banovine Hrvatske sporazumno z ministrom za vojsko in mornarico.
II. Preskrbovali je.
A. Preskrba vojnih potrošnikov
vrednem stanju.
Clen 22.
V rednem stanju se preskrbujejo vojni potrošniki z gozdnimi proizvodi po načelih svobodne trgovine.
B. Preskrba vojnih potrošnikov
v pripravljenem stanju.
Clen 23.
V pripravljenem stanju se preskrbujejo vojni potrošniki z gozdnimi proizvodi po načelih svobodne trgovine in z rekvizicijo po uredbi o rekviziciji.
C. Preskrba vojnih potrošnikov v m o b i 1 ■-nem in vojnem stanju.
Clen 24.
V mobilnem in vojnem stanju se preskrbujejo vojni potrošniki z gozdnimi proizvodi na način in po načrtu, ki ju predpiše sporazumno z ministrom za vojsko in mornarico minister za gozdove in rudnike za vse državno ozemlje, izvzemši območje banovine Hrvatske, za območje banovine Hrvatske pa ban banovine Hrvatske.
III. Finansiranje,
Clen 23.
Načrt za finansiranje preskrbe prebivalstva, ki se v vojnem stanju ne more sfimo preskrbovati z najpotrebnejšim gorivom, morajo izdelati mestni sveti oziroma občinski odbori v treh mesecih, ko stopi ta uredba v veljavo.
Načrt za finansiranje preskrbe vseh drugih vojnih potrošnikov v vojnem stanju z glavnimi in stranskimi gozdnimi proizvodi in njih izdelki določi po točki 4. člena 7. zakona o državni brani bi državnobrambni svet glede na potrebe državne obrambe in na gospodarsko-finančno stanje države po predlogih ministra za gozdove in rudnike in bana banovine Hrvatske v soglasju z ministrom za finance,
Clen 26.
Ves les za kurjavo in kuho in ves stavbeni les, ki ga vzame vojaška sila iz javnih in zasebnih gozdov, in drva in stavbeni les, rekvirirana iz posameznih skladišč, se plačajo v gotovini oziroma se izdajo boni po določbah uredbe o rekviziciji.
Clen 27.
Gozdne surovine, polizdelki in izdelki ter živina, prevozna sredstva, stroji, priprave in orodje za potrebe vojne eksploatacije gozdov se rekvirirajo v pripravljenem, mobilnem in vojnem stanju po določbah uredbe o rekviziciji.
Člen 28.
Gozdnim surovinam, polizdelkom in izdelkom določa cene med mobilizacijo in vojno:
a) na vsem državnem ozemlju, izvzemši območje banovine Hrvatske, ministrski svet na predlog ministra za gozdove in rudnike in ministra za vojsko in mornarico. Ministrski svet' sme pooblastiti ministra za gozdove in rudnike, banske uprave in upravo mesta Beograda, sre-ska načelstva in mestna poglavarstva, da določijo sami cene posameznim gozdnim proizvodom;
b) v območju banovine Hrvatske ban banovine Hrvatske sporazumno z ministrom za vojsko in mornarico. Ban sme pooblastiti sreska načelstva in mestna poglavarstva, da določijo sama cene posameznim gozdnim proizvodom.
Določene cene se morajo objaviti v »Službenih ncvi-nah« oziroma v »Narodnih novinalK oziroma v banovinskem službenem listu, pač po tem, katero oblastvo je določilo cene.
Ce gre za to, da se v mobilnem in vojnem stanju nujno zadovoljijo potrebe vojaške sile, cene pa niso določene na spredaj razloženi način, določijo cene gozdnim proizvodom organi vojaške sile na kraju samem sporazumno s sreskimi oziroma mestnimi in občinskimi oblastvi.
IV.	Kazenske določbe.
Clen 29.
Državni ali samoupravni organ, ki ob vojni nevarnosti ali v mobilnem ali vojnem stanju ne izvrši svoje dolžnosti, ki mu je naložena s to uredbo glede opravljanja naloge, določene v načrtu državne mobilizacije, ali ki jo pusti vnemar ali ki ne izvrši natančno in o pravem Času naredbe pristojnega oblastva, izdane po tej uredbi radi izvrševanja tega načrta, se kaznuje s strogim zaporom. Ce stori to v času miru, se kaznuje z zaporom do dveh let.
Ce se stori dejanje iz prednjega odstavka iz malomarnosti, se kaznuje storilec z zaporom do šestih mesecev.
Clen 30.
Člani komitejev in odborov za preskrbo z gozdnimi proizvodi iz Člena 7. te uredbe, ki niso državni ali samoupravni organi in ki ob vojni nevarnosti ali med mobilnim ali vojnim stanjem ne izvršijo svoje dolžnosti, ki jim je naložena s to uredbo glede priprave ali oprave preskrbe z gozdnimi proizvodi (člena 7. in 21. te uredbe) aU jo pustijo vnemar ali ki ne izvršijo natančno in o pravem času naredbe pristojnega oblastva, izdane po tej uredbi, se kaznujejo z zaporom do enega meseca iu de-
narno do din 3.0001—•. Ce storijo to v mirnem času, se kaznujejo denarno do din 1.000’—.
Clen 31.
Lastniki vseh nedržavnih in nebanovinskih gozdov, izvzemši lastnike gozdov s površino do 50 ha, se kaznujejo, če ne ravnajo po prvem odstavku čl. 11. te uredbe, denarno od din 250’— do 1.000—.
Clen 32.
Z zaporom do treh mesecev se kaznujejo:
1. lastniki skladišč drv, stavbenega lesa, oglja in drugih gozdnih izdelkov kakor tudi lastniki gozdnih industrijskih podjetij in tovarn, dalje osebe, katerim so poverili vodstvo poslov, in njih namestniki, če ne podajo pristojnemu oblastvu prijave v predpisanem roku po členu 12. te uredbe ali če prodajo po objavljeni mobilizaciji iz skladišča blago brez odobritve pristojnega občinskega oblastva;
2. kdor zoper člen 13. te uredbe ne obvesti pristojnega oblastva v predpisanem roku o količini in vrsti strojev, priprav iti orodja, s katerimi razpolaga, kakor tudi o kraju, kjer so.
Clen 33.
Lastniki podjetij, ki so popisana in določena od pristojnega oblastva, da delajo za državno obrambo, kakor tudi osebe, katerim je poverjeno vodstvo poslov v njih, ki pa ob vojni nevarnosti ali v vojnem stanju v roku, ki ga jim določi pristojno oblastvo, ne ravnajo po drugem odstavku člena 16. te uredbe ali ne izvršijo zakonitih naredb pristojnih oblastev, ki se nanašajo na poslovanje ali vodstvo takih podjetij, se kaznujejo z zaporom do dveh lot Ce storijo to v mirnem času, se kaznujejo z zaporom do šestih mesecev.
Clen 34.
Kazni za dejanja iz členov 30. in 31. le uredbe izrekajo občna upravna oblastva prve stopnje.
Denarne kazni, ki jih izrečejo, se stekajo v državno blagajno. Ob neizterljivosti se nadomesti denarna kazen z zaporno kaznijo in se računa pri tem za vsakih din 100’— po en dan zapora.
Clen 35.
Sodno oblast za kazniva dejanja po tej uredbi, izvzemši dejanja iz členov 30. in 31., izvršujejo .redna sodišča.
Redna sodišča morajo uporabljati v postopku zaradi kaznivih dejanj po tej uredbi splošne določbe kazenskega zakonika, izvzemši njegove predpise o pogojni obsodbi.
5’. Končne določbe.
Clen 36.
Minister za gozdove in rudnike oziroma banska oblast banovine Hrvatske smeta predpisovati sporazumno z ministrom za vojsko in mornarico natančnejše določbe za izvrševanje te uredbe.
Clen 37.
Vse določbe zakonov, uredb, pravilnikov in predpisov, ki tej uredbi nasprotujejo, prenehajo veljati, ko stopi ta uredba v .veljavo,
\
Clen 38.
Ta uredba stopi v veljavo z dnem razglasitve v »Služ-benih novinah«.	<
V Beogradu dne 12. decembra 1940.; M. s. št. 1627.
Predsednik ministrskega sveta in namestnik ministra za notranje posle Dragiša Cvetkovič s. r.
Podpredsednik ministrskega sveta dr. Vladko Maček s. r.
(Sledijo podpisi vseh drugih gg. ministrov.)
84.
Na podstavi člena 1. uredbe o spreminjanju obstoječih predpisov in izdajanju novih predpisuje ministrski svet na predlog ministra za trgovino in industrijo tole
uredbo*
o ustanovitvi obrtne zbornice v Ljubljani ter spremembi in dopolnitvi uredbo o trgovinskih, industrijskih in obrtnih zbornicah.
Clen 1.
(*) Za zastopanje, zaščito in pospeševanje gospodarskih koristi v zvezi z obrtništvom se ustanavlja v Ljubljani obrtna zbornica. Uredba o trgovinskih, industrijskih in obrtnih zbornicah z dne 3. avgusta 1932. velja z vsemi svojimi spremembami in dopolnitvami1 tudi za to zbornico, kolikor ni s to uredbo predpisano drugače.
(2) Območje obrtne zbornice v Ljubljani obsega celo območje dosedanje trgovinsko-industrijske in obrtne zbornice v Ljubljani.
Clen 2.
Odstavek 1. § 4. uredbe o trgovinskih, industrijskih in obrtnih zbornicah v besedilu uredbe M. s. št. 690 z dne 22. maja 1940.3 o spremembi in dopolnitvi uredbe o trgovinskih, industrijskih in obrtnih zbornicah z dne
3.	avgusta 1932., II. št. 24.640, se sprem:nja tako, da se v točki 7. besede »Trgovinsko-industrijska in obrtna zbornica« nadomeščajo z besedami: »Trgovinsko-industrijska zbornica«, na koncu odstavka za točko 14. pa dodaje nova točka, ki se glasi:
>15. Obrtna zbornica v Ljubljani z območjem, označenim pod 7.«.
Clen 3.
(*) V 15 dneh od dne razglasitve te uredbe postavi minister za trgovino in industrijo trgovinsko-industrijski zbornici in obrtni zbornici v Ljubljani predsednika, podpredsednike in svetnike začasnih svetov. Po potrebi se postavljene osebe lahko razrešijo dolžnosti in na njih mesto postavijo druge.
(3) Naloga začasnih svetov je, da izdasta nova zbornična statuta, pripravita vse, kar je potrebno za likvidacijo materialnih in osebnih odnosov dosedanje trgovinsko-industrijske in obrtne zbornice, da to likvidacijo izvršita in opravljata tudi vse druge posle, ki spadajo v zbornično področje.
* >SIužbene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 28. januarja 1941., št. 20.
1 >Službeni list« št. 581/69 iz 1.1932., št. 550/81 iz
1.1935.,	št. 393/64 in 409/66 iz 1.1939. ter št. 243/44 in 202/47 iz 1.1940.
■ »Službeni list« št. 262/47 iz 1.1940.
Clen 4.
Za likvidacijo osebnih in materialnih odnosov trgo vinsko-industrijske in obrtne zbornice v Ljubljani veljajo predpisi §§ 38. in 89. uredbe o trgovinskih, industrijskih in obrtnih zbornicah s temile spremembami:
1. Novi zbornici morata prevzeti osebje trgovinsko-industrijske in obrtne zbornice v Ljubljani. S sporazumom med predsedništvom trgovinsko-industrijske zbornice v Ljubi' ni in predsedništvom obrtne zbornice se uck i, kateri del nameščencev dosedanje trgovinsko-industrijske in obrtne zbornice prevzame obrtna zbornica. Če se sporazum ne doseže, odloči o tem ban dravske banovine.
2. Obrtna zbornica v Ljubljani izjemno od določb § 394., točke 11., zakona o obrtih ni dolžna imeti pokojninski sklad za svoje uslužbence, mora jih pa zavarovati pri Pokojninskem zavodu za nameščence v Ljubljani.
Clen 5.
Ta uredba stopi v veljavo z dnem razglasitve v »Službenih novinah«, obvezno moč pa dobi v 15 dneh nato
V Beogradu dne 18. januarja 1941.; M. s. St. 79 Minister za trgovino in industrijo dr. Ivan Andres s. r.
Predsednik ministrskega sveta in namestnik ministra za notranje posle
Dragiša Cvetkovič s. r.
Podpredsednik ministrskega sveta
dr. Vladko Maček s. r.
(Sledijo podpisi vseh drugih ministrov.)
— • —■ ......
85.
Na podstavi člena 1., odst. 2., in člena 2., odst. 1., uredbe o kontroli zunanje trgovine M. s. št. 1222 z dne 18. septembra 1940. predpisujem po zaslišanju sveta za zunanjo trgovino tole
naredbo*
o kontroli uvoza umetnih gnojil iz št. 203, 211, 262 in 263, žvepla iz št. 197/1 in 2 in modre galice iz št. 215/2 uvozno carinsko tarife.
Clen 1.
Uvoz umetnih gnojil iz št. 203, 211, 262 in 263, žvepla iz št. 197/1 in 2 ih modre galice iz št. 215/2 uvozne carinske tarife po izvoru iz vseh držav se postavlja pod kontrolo drekcije za zunanjo trgovino.
Clen 2.
Proizvode iz člena 1. te naredbe smejo uvažati samo uvozniki, ki so registrirani pri direkciji za zunanjo trgovino ali pri organih, ki jih pooblasti direkcija (oddel za obrt, industrijo in trgovino pri banski oblasti banovine Hrvatske, izpostave direkcije in drugi uradi), na podstavi uvoznega potrdila.
Clen 3.
Uvozno potrdilo mora obsegati:
1. številko potrdila;
2. številko, pod katero je uvoznik registriran;
3. uvoznikovo ime ali naziv in njegov sedež;
4. vrsto, količino, vrednost in izvor blaga;
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dtte 18. januarja 1941., št. 13/V1I—A/57.
5.	carinarnico, pri kateri naj se blago ocarini;
6 način plačila;
7. pogoje, e katerimi se izdaje potrdilo;
8. rok veljavnosti potrdila;
9. opozoritev, v katerih primerih je potrdilo ob veljavo, in
10. navodilo za carinarnico, ki naj blago ocarini.
Uvozno potrdilo ima lahko tudi druge postavke po
uredbi o kontroli zunanje trgovine.
Vsakemu potrdilu mora biti priložen kontrolni list, ki ga mora pristojna carinarnica, ko ga izpolni po navodilu, poslati direkciji v 5 dneh po ocarinjenju.
Člen 4.
Uvozna potrdila izdajajo registriranim uvoznikom na zahtevo bodisi direkcija ali po njej pooblaščeni organi, v okviru dogovorjenega izmenjalnega načrla.
Carinska oblastva ne opravljajo uvoznega carinjenja proizvodov, navedenih v členu 1. te naredbe, če nimajo uvoznega potrdila.
Uvozno potrdilo je javna listina, ki se glasi na ime; je neodsvojljivo In se ne more prenesti na drugpga. Zloraba uvoznega potrdila se kaznuje po kazenskem zakonu, kar pa ne izključuje kazni po tej naredbi.
Člen 5.
Uvozniki proizvodov, navedenih v členu 1. te naredbe, ki nameravajo še nadalje uvažati to blago, morajo predložiti v 15 dneh od dne, ko stopi ta naredba v veljavo, pri direkciji ali pri organih, ki jih direkcija pooblasti, prošnjo za registracijo.
Uvoznik mora priložiti prošnji za registracijo:
1. overjen kolkovap prepis dovolila ali pooblastila za izvrševanje obrta ali overjen kolkovan prepis potrdila o prijavi obrta, izdanega po § 456. zakona o obrtih;
2. potrdilo pristojne strokovne prisilne združbe (združbe Industrijcev ali obrtnikov) o Članstvu pr j združbi, Izdano potem, ko stopi ta naredba v veljavo. Trgovci, ki uvaža jo tako blago, morajo predložiti potrdilo o svojem članstvu pri prisilni združbi, ki ga overi pristojna zbornica.
Zadruge, ustanovljene po zakonu o gospodarskih zadrugah, morajo predložiti overjen prepis pravil, registriranih pri pristojnem sodišču.
Uvoznik mora priložiti te priloge prošnji za registracijo, če jih ni Že prej predložil direkciji ali organom, ki so od nje pooblaščeni.
Direkcija oziroma organi, ki so od nje pooblaščeni, vpišejo v register uvoznikov zgoraj omenjenih proizvodov tiste osebe in tvrdke, ki dokažejo, da spolnjujejo prednje pogoje. O opravljeni registraciji mora obvestiti direkcija prosilca i odlokom.
Člen 6.
Po opravljeni registraciji mora uvoznik v 15 dneh od dne priobčitve položiti pri direkciji oziroma pri organih, ki so od nje pooblaščeni, varščino v znesku 20 000 dinarjev, zveza kmetijskih zadrug in njihovi organi pa din 5 000 —, bodisi v gotovini, v državnih ali banovinskih vrednostnih papirjih ali pa v vložnih knjižicah, ki jih je izdal denarni zavod, za katerega obveznosti jamči država, banovina ali samoupravno telo. Varščina služi kot jamstvo za natančno uporabo določb te naredbe in pogojev, navedenih na uvoznem potrdilu, in se lastniku, ko preneha registracija, vrne, razen v primeru Člena 8. te naredbe.
Tl vrednostni papirji se polagajo po horznem tečaju na dan položbe, toda ne nad imensko vrednostjo. Ce
pade borzna vrednost položenih vrednostnih papirjev za 10% pod borzni tečaj tistega dne, ko je bila varščina položena, mora lastnik varščine le-t6 takoj dopolniti do popolnega zneska določene vsote.
Če poskoči borzna vrednost vrednostnega papirja za 10% borznega tečaja tistega dne, ko je bila varščina položena, sme zahtevati lastnik varščine pri pristojnem oblastvu vrnitev tistega dela vrednostnih papirjev, ki presega prvotno vrednost položene varščine.
Dospele obresti oziroma kuponi vrednostnih papirjev se morajo dati na zahtevo položniku varščine na prosto razpolago, če je položil varščino v popolnem predpisanem znesku.
Člen 7.
Registracija preneha z izbrisom uvoznika:
1. če ne položi o pravem času varščine;
2. na podstavi njegove pismene izjave, naj se izbriše iz registra uvoznikov;
8. če preneha izvrševati obrt ali če preneha veljati njegova dovolitev ali pooblastitev za izvrševanje obrta; in
4.	če nastopi primer iz člena 8. te naredbe.
Člen 8.
Direkcija oziroma organi, ki so od nje pooblaščeni, ustavijo po opravljenem postopku začasno izdajanje uvoznih potrdil uvozniku:
1. če se ne ravna po pogojih, s katerimi mu je bilo izdano uvozno potrdilo;
2. če ne nabavi določene vrste blaga ali blaga določenega izvora;
8.	če ne kupi blaga po določenih cenah;
4. če ne pošlje o pravem času podatkov o zalogah proizvodov iz člena 1. te naredbe in o cenah, po katerih je blago kupil; in
5. če ne pošlje podatkov o proizvodih, ki Jih izdeluje iz blaga, navedenega v členu 1. te naredbe.
Direkcija oziroma organi, ki so od nje pooblaščen!, ustavijo trajno izdajanje uvoznih potrdil uvoznikom, katerim je bila izdaja uvoznih potrdil v 24 mesecih trikrat začasno ustavljena.
Trajna ustavitev izdajanja uvoznih potrdil ima za posledico izbris iz registra uvoznikov in izgubo položene varščine v prid posebnega proračuna direkcije.
Člen 9.
Ta naredba stopi v veljavo na dan razglasitve v »Službenih novinah«, določbe člena 2. in drugega odstavka člena 4 pa v 30 dneh potem, ko stopi ta naredba v veljavo.
V Beogradu dne 16. januarja 1941.; št. 2856.
Minister za trgovino in industrijo Andrcs s, r.
M.	.....
86.
Spremembe in dopolnitve*
v taksnem in pristojbiuskem pravilniku.
Na podstavi § 27. uredbe o spremembah in dopolnitvah zakona o taksah M. s. št, 1675 z dne 21. decembra
1940.,	člena 26. zakona o državni trošarini, taksah in pri*
* »Službene tiovine kraljevine Jugoslavije« z dne
11.	januarja 1941., št,. 7/111/19. — Upoštevan je tudi popravek. objavljen v »Sbvbemh novinalu z dne 24. januarja 1941., št. 18,lX/73.
stojbinah z dne 27. junija 1921. in člena 8. zakona o spremembah in dopolnitvah v zakonih o taksah in pristojbinah z dne 25. oktobra 1923. predpisujem tčle spremembe in dopolnitve v taksnem in pristojbinskem pravilniku:
Clen 1.
K členu 3. zakona o taksah.
Clen 3. taksnega pravilnika iz 1. 1913. se razveljavlja, namesto tega pa se predpisuje nov člen taksnega in pristojbinskega pravilnika, ki se glasi:
»Clen 3.a.
1. Na plačilo takse za listine in spise po predpisih člena 3. zakona o taksah je brez vpliva okolnost, ali so [»osamezne pole papirja v celoti ali le deloma ali pa prav nič popisane.
2. Ob izračunu določene takse za listine ali spise se morajo šteti ostanki pod 1750 cin3 za celo polo.«
Clen 2.
K členu 15. zakona o taksah.
Na koncu tpčke 1. člena 212. taksnega in prisfoj-binskega pravilnika se za besedo »opomin)« črtajo besede: »se ne plačuje nikakršna taksa« in se postavljajo tčle besede: »so plačuje taksa iz tar. post. 40. zakona o taksah.«
Clen 3.
K tarifni postavki 1.
Na koncu točke 1. Člena 33. taksnega in pristojbinskega pravilnika se črtajo besede »ne glede na število in velikost pok in se namesto vejice pred temi črtanimi besedami postavlja pika.
Clen 4.
K tarifni postavki 10.
Clen 40. taksnega in pristojbinskega pravilnika se takole spreminja:
V točki 2. se namesto zneska »20 dinarjev« postavlja znesek: »100 dinarjev«, namesto zneska »100 din« pa se postavlja znesek: »500 din«.
V isti točki se namesto stopnje »1%« postavlja stopnja: »2%«, za besedama »v pogodbi« pa se dodajejo tele besede: », ki pa no sme biti manjša od takse, določene v točki 2. tar. post. 10.«.
V točki 4. pod a) se namesto stopnje »1*5%« postavlja stopnja: »3%«, pod b) pa se namesto stopnje »3%« postavlja stopnja: »6%«.
Clen 5.
K tarifni postavki 12.
Clen 42. taksnega in pristojbinskega pravilnika se spreminja takole:
V točki 2.‘ sc na koncu za »pod b)« postavlja vejica, nato se črta »ln c)« in se namesto tega postavljata črki: »c) in č)«.
Točka 11. se črta.
V točki 24. se črtajo besede »izreka minister za finance« in se namesto njih postavljajo besede: »izreka pristojna finančna direkcija«.
V točki 32. se Črtajo besede »oddelek za davke ministrstva za finance« in se namesto teh postavljajo besede: »pristojna finančna direkcija«.
V točki 47. se dodaje tale stavek: »Nasprotno pa so vse ustne pogodbe o odplatnem prenosu nepremičnin
zavezane taksam iz tar. post. 12. zakona o taksah in se morajo v 15 dneh po dnevu, ko so bile sklenjene, prijaviti davčni upravi in se mora v istem roku taksa plačati.«
. V točki 57. se za »pod b)« postavlja: »in č)«.
Točka 60. se spreminja in se glasi:
»60. 1 % ni prispevek Iz točke č) tar. post. 12. zakona o taksah v korist sklada za gradnjo, popravila in opremo sodnih poslopij in za ureditev zemljiških knjig (»Službene novinec št. 159/LVI z dne 17. julija 1939.) so plačuje vedno samo v gotovini pri pristojni davčni upravi, in to sočasno s takso za prenos nepremičnin. Davčne uprave vpišejo vsak dan pobrane vsote kot depozit v dnevnik A in jib pošljejo vsako soboto po Poštni hranilnici Državni hipotekarni banki z označbo .Prispevek iz tar. post. 12., črka č), zakona o taksali za sklad za grad-njo, popravilo in opremo sodnih poslopij in za ureditev zemljiških knjig*.
Istega dne morajo davčne uprave tudi obvestiti ministrstvo za pravosodje (računovodstveni odsek) o skupno pobrani vsoti tega prispevka za tisti teden iu o njegovi izročitvi Državni hipotekarni Iranki.
Ta l%ni prispevek morajo davčne uprave označevati ločeno tako na spisih pri odmeri prenosnih taks kakor tudi na potrdilih o vplačanih zneskih.
Za razne prekrške kakor tudi v vsem ostalem glede tega l%nega prispevka iz točke č) tar. post. 12. zakona o taksah veljajo isti predpisi kakor za prenosno takso iz točke b) tega zakona.«*
Clen 6.
K tarifni postavki 14.
V členu 44. taksnega in pristojbinskega pravilnika1 se v drugem odstavku točke 1. za besedo »vselitve« Črta vejica in se postavlja namesto nje pika. Dalje se črtajo tudi besede: »če presega letna najemnina 2400 dinarjev«.
Za naieme, katerih letna vrednost ne presega 2400 dinarjev, ki so pa na dan 1. januarja 1941 že obstajali, se morajo napraviti pismene pogodbe najdalj do 1. maja 1941. Drugače se uporabijo kazenske določbe iz pripombe 4. k tar. post. 14. zakona o taksah.
Clen 7.
K tarifni postavki 26.
V členu 218. taksnega in pristojbinskega pravilnika se v točki 1. črtajo besede: »po 10 dinarjev ne glede na število pol (tar. post,. 48.)« in se namesto njih postavljajo tčle besede: », določena v tar. post. 43. zakona o taksah,«.
Clen 8.
K tarifni postavki 27.
Clen 219. taksnega in pristojbinskega pravilnika so
črta.
Clen 9.
K tarifni postavki 28.
Clen 97. taksnega pravilnika iz 1. 1913. se črta.
Clen 10.
K tarifni postavki 34.
V členu 56. taksnega in pristojbinskega pravilnika se spreminja točka 4. in se glasi takole:
»4. Ker se plačuje ta taksa za račune po višini skupne vsote računa, toda od vsake pole, se morajo glede
plačila takse uporabljati predpisi člena 3. zakona o taksah.«
V točki 5. se prvemu odstavku dodaje nov stavek, ki se glasi: »Če se ne ravna tako, se obsodi lastnik računa, če se pa ugotovi, da je ni mogoče izterjati od njega (člen 51. zakona o taksah), pa izdatelj na kazen, dpločeno v pripombi 3. k tar. post. 34. zakona o taksah.«
Clen 11.
K tarifni postavki 37.
Clen 58. taksnega in pristojbinskega pravilnika se spreminja in dopolnjuje takole:
V točki 8. se namesto besede »družbe« postavljata besedi: »taksnega zavezanca«, namesto besed »pri finančnem oblastvu« pa besede: »pri pristojni davčni upravi«.
Tej točki se dodaje nov odstavek, ki se glasi:
»Ce v kakem polletju ni bilo odprtih ali tekočih računov, je taksni zavezanec dolžen podati pristojni davčni upravi o tem prijavo, v kateri mora navesti, da v Času od 1. januarja do 30. junija oziroma od 1. julija do 31, decembra ni bilo tekočih ali odprtih računov, za katere se plačuje taksa iz tar. post. 37. zakona o taksah. Za to prijavo se ne plačuje nikakršna taksa, prijava pa se mora vložiti za minulo polletje najdalj do 15. januarja oziroma 15. julija vsakega leta.«
Točka 9.' se spreminja in se glasi:
»9. Davčne uprave morajo voditi natančno razvidnost o vseh teh osebah (delniških družbah, družbah z omejeno zavezo in vseh podjetjih, ki so zavezana voditi poslovne knjige) v svojem območju v likvidacijski knjigi za delniške in zavarovalne družbe (točka 8. navodila davčnega oddelka št. 113.500 29); ta knjiga ima poslej naziv »Likvidacijska knjiga za delniške družbe, družbe z omejeno zavezo, podjetja, zavezana voditi poslovne knjige, in zavarovalne družbe«.
Točka 10.1 se spreminja in se glasi:
»10. Vsaka izmed navedenih oseb mora imeti v tej likvidacijski knjigi svojo posebno partijo (svoj folij) in se morajo vse vknjižbe predpisno opravljati, kakor je to odrejeno v točki 8. navodila davčnega oddelka št. 113.500/29 v zvezi s členom 6. navodila o poslovanju in obračunu taks po taksnem registru A (»Službene no-vine« št. 287/LXXVI z dne 12. decembra 1934., »Finan-sljski zbornik« str. 761 /1934.).
Razvidnost, ki se vodi v tej likvidacijski knjigi, mora vselej jasno pokazati, ali je taksa za posamezno polletje plačana, ali je marveč vloženo negativno poročilo in če »i, ali je uveden kazenski postopek po predpisih drugega odstavka pripombe 1. k tar. post. 37. zakona o taksah.
Clen 12.
K tarifni postavki 38.
Člen 106. taksnega pravilnika iz 1. 1913. se črta, namesto njega pa se predpisuje nov člen taksnega in pristojbinskega pravilnika, ki se glasi:
»Clen 219.
1.	Taksa za listino po 100 dinarjev o<l vsake polo se plačuje samo v tistih primerih, ko iz skupne imovine nihče ne dobi večje vrednosti od vrednosti svojega solastninskega deleža.
V vseh primerih pa, ko dobi solastnik nepremično imovino, katere vrednost je večja od vrednosti njegovega solastninskega deleža, se ne glede na to, ali se jo to zgodilo odplatno ali ncodplatno, plača poleg takse za pravni posel tudi taksa za listino iz točke c) tar. post. 12. »akoua o taksah.
2.	Vse pogodbe iz te tarifne postavke se morajo prijaviti v 15 dneh od dne, ko so bile sulenjene, pristojni davčni upravi, in sicer tako, da se ji predloži v ta, namen od sodišča ali javnega notarja overjeni prepis listine. Davčne uprave vpišejo take predmete v register A in se ravnajo dalje po predpisih navodila o poslovanju in obračunu taks po taksnem registru A iz 1. 1934. Če gre pri tem tudi za plačilo takse za odplatni prenos, se mora ta taksa tudi plačati najdalj v 15 dneh od dne, lco je bila pogodba sklenjena.«
Clen 13.
K tarifni postavki 43. \
Člen 62. taksnega in pristojbinskega pravilnika se spreminja takole:
Točki 2. in 3. so črtata.
Točka 4. je poslej točka 2. in se v njej črtajo besede »iz predhodne točke«, namesto njih pa postavljajo tčle besede: »ko se potrjuje več izvodov izvirnih listin iste vsebine.«.
V isti točki 4. se v poslednjem stavku namesto besed »minister za finance« postavljajo besede: »pristojna finančna direkcija«.
Točke 5., 6., 7., 8. in 9. so poslej točke 3., 4., 5., 6. in 7.
Člen 14.
K tarifni postavki 46.
Člen 222. taksnega in pristojbinskega pravilnika se spreminja in se glasi:
»1. Taksa iz tar. post. 46. zakona o taksah se plačuje za pismeni nalog (odredbo) ali opomin, ki ga izdajo posamezna oblaslva po uradni dolžnosti v primerih iz drugega odstavka člena 15. zakona o taksah, pa tudi sicer, kadar se kdo poziva, naj plača kakšno takso, katero je bil dolžen položiti tudi brez poziva, a ne gre za primer iz člena 51. zakona o taksah.
2. O opominu (nalogu), s katerim se stranka poziva, da plača takso, se mora izrečno navesti, da se mora tudi za ta opomin (nalog) plačali taksa 10 dinarjev iz tar. post. 46. zakona o taksah in da se mora ta taksa položiti v istem roku kot taksa, ki se s tem opominom (nalogom) zahteva.
3. Če se taksa, ki se z opominom (nalogom) zahteva, položi, ne plača se pa ta taksa 10 dinarjev za opomin (nalog), se mora predmet vzeti v delo, taksa iz tar. post. 46.' zakona o taksah pa se mora izterjati z izvršbo.
Če se zahtevana taksa kakor tudi taksa za opomin v določenem roku no plačata, je treba ravnati s predmetom po veljavnih predpisih (člen 15., tar. post. 52. zakona o taksah itd.), taksa za opomin pa se mora izterjati z izvršbo.
4. Taksa iz tar. post. 46. zakona o taksah se plačuje v kolkih, ki se prilepljajo na spis, v katerem je bilo zahtevano plačilo te takse. Oblastvo mora plačano takso predpisno uničiti.
Če se izterjuje ta taksa z izvršbo, se prilepi in uniči na referatu o uvedbi izvršilnega postopka.
5. Ce ne ravnajo po predpisih tar. post. 46. zakona o taksah, se kaznujejo odgovorni uslužbenci po določbah točke 3. Člena 55. zakona o taksah.«
Člen 15.
K tarifni postavki 52.
Člen 69. taksnega in pristojbinskega pravilnika’ so spreminja takole:
V drugam odstavku točke 2. se na koncu črtajo besede »se ne plačuje nikakršna taksa« in se namesto tega poslavljajo tčle besede: »se plačuje taksa iz tar. post. 48. zakona o taksah«.
V tretjem odstavku te točke se v prvi vrsti črta beseda »takso« in se namesto tega postavljajo tčle besede: »zahtevano takso, omenjeno v prvem odstavku te točke, kakor tudi takso 10 dinarjev za opomin«.
V istem odstavku se v predzadnji vrsti črta beseda »prilepljena« in se namesto nje postavljajo tčle besede: »kakor tudi taksa 10 dinarjev za opomin prilepljeni«.
Na koncu četrtega odstavka točke 2. se dodaje tale stavek: »Kar se tiče pobrane takse 10 dinarjev za opomin, zaprosi upravno sodišče pristojno oblastvo, da izterja to takso z izvršbo (člen 222. taksnega in pristojbinskega pravilnika) in ugotovi to v spisih.«
Na koncu šestega odstavka točke 2. se dodaje tale stavek: »Glede morda ne plačane takse za opomin (nalog) je treba postopati na isti način, kakor je to navedeno v četrtem odstavku točke 2. tega Člena.«
Na koncu prvega odstavka točke 3. se dodaje tale stavek: »Če se tudi taksa za opomin ne plača, je treba postopati glede izterjave te takse 10 dinarjev na isti način, kakor je to določena v točki 2. tega člena.«
Člen 16.
K tarifni postavki 08.
Člen 101. taksnega in pristojbinskega pravilnika se spreminja takole:
Točka J. so spreminja in se glasi:
»1. Taksa za prijavo, da ima kdo biljard, se plačuje v kolkih, ki »e prilepljajo na prijavo in jih pristojno oblastvo predpisno uniči.
Letna taksa 200 dinarjev se plačuje v gotovini.«
V točki 5. se črta beseda »register« in vse do konca te točke, namesto tega pa so postavljajo tčle besede: »likvidacijsko knjigo taks na biljarde, ki se vodi po predpisih točke 11. navodila davčnega oddelka Št. 113.500/29, in izda prijavitelju predpisano priznanico o plačani letni taksi in o tem, da ima biljard; v priznanicl je treba mimo drugega tudi navesti, za katero leto je taksa plačana, in številko folija (partije) likvidacijske knjige, pod katero jo biljard vpisan.
Letna taksa se vknjižuje kot redni dohodek od taks v taksnem dnovniku B v posebnem razpredelku.«
V točki 6. se na koncu črtata besedi »novo potrdilo« in se postavljata namesto njiju tčie besedi: »posebna priznanica«.
V točki 7. se v drugi vrsti za besedami »predložiti pristojnemu oblastvu« postavlja beseda: »netakslrano«, za besedo »prijavo« pa se črtajo besede »s takso iz tar. post. l.c.
Člen 17.
K tarifni postavki 214.a.
Člen 173,a taksnega in pristojbinskega pravilnika’ se takole spreminja:
V točki 6. se v prvem odstavku za besedami odmere minulega leta« postavlja vejica, nulo se črtajo besede »najkasneje do 15. januarja« in se namesto njih postavljajo Ičle besede: »če je za tisto leto ta odmera (ki se opravlja po predpisih točke 7. tega člena) enaka odmeri minulega teta ali večja od nje, najdalj do 15. februarja. Če je pa ta odmera manjša od odmere minulega leta. se mora do tega roka (15. februarja) plačati ta manjša taksa«.
V točki 7. se v tretjem odstavim črta »15.« in sa
namesto tega postavljata besedi: »konca meseca«.
V isti točki se v četrtem odstavku na dveh mestih, kjer je rečeno »januarja«, postavlja: »februarja«.
Člen 18.
Te določbe stopijo v veljavo z dnem razglasitve v; »Službenih novinah«.
V Reogradu dne 10. januarja 1041.; št. 1132.
Minister za finance dr. J. Sutej s. r.
■ — ■ 1
87.
Navodila*
za izvrševanje določi), izdanih po uredbi o spremembah in dopolnitvah zakona o taksah z dne 21. decembra 11)40., M. s. št. 1675 (»Služb, novine« i dne 1. januarja 1941., št. 1/1, »Finansijsld zbornik« str. 19/41).1
Z zgoraj navedeno uredbo so bile odrejene razne spremembe in dopolnitve v obstoječih predpisih zakona o taksah; na podstavi § 27. te uredbo pa je predpisal minister za financ« navodila za izvrševanje določb te uredbe v »spremembah in dopolnitvah v taksnem in pristojbinskem pravilniku št. 1182 z dne 10. januarja 1941,« (»Služb, novine« z dne 11. januurja 1041., št. 7/111, »Finansijski zbornik« str. 54/41)J*
Z raznih strani prihajajo vprašanja za pojasnila glede uporabe nekaterih novih predpisov te uredbe in daje zato oddelek za davke na podstavi člena 48. zakona o taksah tale pojasnila:
1.	K § 1. uredbe.
V posameznih tarifnih postavkah zakona o taksah (tar. pod. 1., fl„ 88. Itd.) in v predpisih posameznih tarifnih številk zakona o sodnih taksah (tar. št. 1, 2, 8, 4, 29 itd.) je predpisano plačevanje takse za listine ali spis« od pole.
Ker w> te pole papirja lahko različne velikosti In se taksno stopnje (din 10, din 20 itd. od pole), ki se morajo uporabljati v ta namen za izterjavo, nanašajo saino na pole natančno določene površino, jo bil izdan v členu 3. zakona o taksah, ki je bil spremenjen in razširjen na vso kraljevino, splošni predpis o velikosti take pole,
Po tem predpisu se nanašajo taksne stopnje posa* meznih tarifnih postavk, ki odrejajo plačilo takso za listine ali spise od pole, na pole, katerih površina znaša 1750 cm!. Če je površina papirja spisa ali listine manjša od 1750 cm*, se mora pobrati taksa kakor od cele pole; če jo večja, je pa treba radi plačila takse število ugotovljene cele površine listine ali spisa delili s 1750 in dobljeni količnik pomnožiti z ustrezno takso, določeno za eno polo. Morebitni ostanki ob delitvi so morajo vzeti za celo enoto.
Da bi se mogel ta predpis o pobiranju takse od pol natančno uporabljati in da bi organi, ki so odgovorni za pravilno In popolno plačilo takse, ne storili taksnega kaznivega dejanja, n bi pri tern vendar ne zamujali mno. go Časa za ugotovitev količine takse (morjenje površine, množitev, delitev), opozarjamo na tole:
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dno
22.	januarja 1041,, št. 16/V111/62.
» »Službeni list« št. 25/4 Iz l 1041.
2 »Službeni list« št. 86/10 iz 1. 1941.
Za listine in spise se uporablja največ tako zvani pisarniški papir, pa tudi, vendar manj, tako zvani trgovski papir (navadno za vloge). Površina ene pole takega papirja znaša 1428 cm2 (42X34).
Če je torej treba določiti količino takse za listine in spise, za katere se je uporabil tak papir, se da hitro in lahko ugotoviti, koliko znaša taksa.
Če vzamemo vlogo, ki je zavezana plačilu takse iz tar. post. 1. taksne tarife v zakonu o taksah in ki sestoji iz ene pole ali iz pol pole takega papirja (in takih je največ), se plača določena taksa od ene pole (din 10), ker znaša površina skupaj 1428 eni2 (oziroma polovico te površine). Recimo, da sestoji vloga, ki je zavezana taksi iz tar. post. 1. zakona o taksah, iz dveh takih pol; če se cela površina spisa (1428X2 = ) 2856 deli s 1750, se dobi 1 (ena cela) in neki ostanek (ki ga je treba vzeti kot celo enoto) in je torej treba vzeti za plačilo takse 2 krat po din 10, torej din 20'—.
Tako bi šlo to do vključno površine, ki sestoji iz 5 pol (seveda gre vedno samo za pisarniški ali trgovski format, pri katerem znaša površina ene pole 1428 cm2). Torej če sestoji listina ali spis iz 5 takih pol, se vzame za plačilo petkratna taksa, določena za eno polo.
Če bi pa imela listina ali spis več ko 5 takih pol (kar se redko pripeti), bi se morala količina takse določiti, kakor že rečeno, z delitvijo cele površine s 1750.
Vzemimo pritožbo, ki sestoji iz 6 takih pol in ki je zavezana plačilu takse iz tar. post. 6. zakona o taksah. Površina celega spisa bi znašala 8568 cm2 (1428 X 6); deljena s 1750 bi dala količnik 4 in neki ostanek. Za plačilo takse bi se torej vzelo tu petkrat po din 30, kar znaša din 150.
S tem je zadostno pojasnjeno, kako se je treba v takih primerih glede določitve količino takse ravnati. Seveda je treba, če se uporablja za listine ali spise papir drugega formata (večjega ali manjšega in je več pol) ali če so v enem spisu ali listini pole različne velikosti (kar se le redko primeri), na že navedeni način računati, da se ugotovi količina takse.
Poudarja se tudi tukaj, dasi je to izrečno navedeno tudi v Členu 3. zakona o taksah in v Členu 3.a taksnega in pristojbinskega pravilnika, da so zavezane plačilu takse vse pole listine ali spisa ne glede na to, ali jo med njimi tudi kaj takih, ki so samb deloma ali pa sploh niso Popisane.
Predpisi člena 3. zakona o taksah se morajo uporabljati samo tam, kjer je v zakonu o taksah in v zakonu o sodnih taksah izrečno odrejeno plačilo takse od pole (oziroma od pol pole, kjer je treba uporabljati analogni postopek), in ni kaj drugega določono.
2.	K § 2. uredbe.
Po določbi tega paragrafa izgubijo vel javo predpisi Člena 56.a zakona o taksah po 60 dneh po dnevu razglasitve uredbe v »Službenih novinah«.
Potemtakem veljajo predpisi člena' 50.a zakona o taksah še do vključno 1. marca 1941. Po tem roku, torej od 2. marca 1941. dalje, se ne morejo več uporabljati ti predpisi, po katerih je mogel krivec ustvariti zakonu ustrezno stanje, če je šlo za kaznivo dejanje, za katero te predpisana kazen v večkratnem znesku redno takse, a oblastvo zanj še ni nič vedelo.
Zato bodo potem, ko bo ta predpis ob veljavo, zopet veljale kazenske določbe zakona o taksah, ki so bile od 1- aprila 1938. dalje, ko je bil na podstavi točke 2. § 19. finančnega zakona za 1. 1938./39. uveden člen 56.a v zakon o taksah, deloma derogirane. Tako bodo glede li-
stin, izdanih v privatnem prometu, za katere ni bila plačana taksa v zakonskem roku, ki pa pridejo pred oblastvo kakor koli (torej tudi če jih krivec sam predloži, ne da bi oblastvo prej vedelo za kaznivo dejanje), povsem veljale kazenske določbe člena 51. zakona o taksah.
Ker veljajo predpisi člena 56.a zakona o taksah do vključno 1. marca 1941., je tistim, ki s6 storili kako taksno kaznivo dejanje, ki ima zh posledico kazen v večkratnem znesku redne takse, za katero pa oblastvo ne ve, še vedno mogoče plačati samd redno takso brez kakršne koli kazni. Tako n. pr. je občinskim upravam, ki še do danes niso plačale takse iz tar. post. 20. zakona o taksah za službene pogodbe svojih uslužbencev in pri katerih kontrolni organi še niso na kraju samem z referatom ugotovili taksnega kaznivega dejanja, še vedno mogoče plačati redno takso brez kazenskih posledic.
Davčne uprave naj takoj opozorijo vse občine na ta razpis in jih pri tem še posebej opozorijo, da prenehajo predpisi člena 56.a zakona o taksah veljali vključno dne 1. marca 1941. in da se bodo po tem roku uporabljale kazni, določene v predpisih zakona o taksah.
3.	K § 3. uredbe.
Ugodnosti iz člena 56.b zakona o taksah glede plačila kazni za kazniva dejanja, za katera je določena kazen v večkratnem znesku redne takse, so tazširjene s predpisom tega paragrafa tudi na kazniva dejanja, za katera je določena kazen v enkratnem znesku redne takse.
Po teh novih predpisih more plačati krivec ob pogojih iz člena 56.b zakona o taksah namesto cele kazni (enkratni znesek redne takse) sam6 polovico in pa ustrezno takso iz tar. post. 229. zakona o taksah poleg redne takse, ne da bi se pri tem štelo, da je bil obsojen; če stori pozneje kako taksno kaznivo dejanje, ima pravico, da se zopet koristi s temi predpisi.
S tem predpisom se morejo koristiti n. pr. osebe, ki so omenjene v prvem in drugem odstavku člena 52. zakona o taksah, kakor tudi osebe, ki listine, izdane v privatnem prometu, pravočasno oblastvu prijavijo, takse pa v zakonskem roku ne plačajo (člen 51. zakona o taksah). Prav tako glede kazni iz pripombe 1. k tar. post. 12. in člena 29. zakona o taksah, kjer je določena kazen v enkratnem znesku redne takse.
Z novimi predpisi so spremenjene tudi tiste določbe člena 56.b zakona o taksah, ki so se nanašale na kazniva dejanja pri dednih in darilnih taksah.
Po predpisih pred temi spremembami je bilo določeno, da mora krivec položiti poleg redne takse kot kazen tudi še trikratni znesek, po sedanjih predpisih pa mora plačati kot kazen samo dvakratni znesek redne takse (seveda pa tudi ustrezno takso iz tar. post. 229. taksne tarife).
Ol) tej priliki opozarjamo, da predpisi, ki se nanašajo na kazni glede dedne takse, niso izenačeni (člen 61., odst. 3.. uredbe o neodplatnih prenosih imovine iz leta 1937.)3. Kazni po teli taksah znašajo po pristojbinskih zakonih posameznih pravnih območij (izvzemši Srbijo in Črno goro) trikratni do desetkratni znesek redne takse. V vseh takih primerih mora krivec, ki se koristi s predpisi člena 56.b zakona o taksah, plačati kot kazen dvakratni zuesek redne takse. Glede primerov iz člena 26. zakona o taksah, ki velja samo za bivše pravno območje Srbije in Črne gore in kjer je določena kazen za dedne takse v enkratnem znesku redne takse, pa veljajo tiste ugodnosti iz člena 56-b zakona o taksah, ki se nanašajo
na kazni, za katere je predpisana kazen v enkratnem znesku redne takse, kar pomeni, da mora plačati krivec, ki se koristi s temi predpisi, samo polovico kazni.
Novi predpisi iz člena 56.b zakona o taksah (uporaba »dobrote opustitve« tudi na kazniva dejanja, ki imajo za posledico kazen v enkratnem znesku redne takse, kakor tudi plačilo dvakratnega zneska redne takse glede krivcev pri dednih in darilnih taksah), se nanašajo tudi na tista taksna kazniva dejanja, ki so se odkrila pred 1. januarjem 1941. (dnevom, ko je stopila nova uredba v veljavo) in po katerih še niso izdane razsodbe na prvi stopnji.
Kar se pa tiče samega postopka pri izvrševanju novih določb iz člena 56.b zakona o taksah, veljajo po na-liki povsem pojasnila, izdana v točki II. razpisa oddelka za davko z dne 7. junija 1938., št. 35.292/111 (»Službene novine« št. 131/XL z dne 15. junija 1938., »Finansijski zbornik« str. 413/38)4.
4.	K § 8. uredbe.
Po določbah tega paragrafa so odrejene razne spremembe v predpisih tar. post. 12. zakona o taksah.
Tako so namesto ene stopnje pod b) tar. post. 12, ki je znašala 6% ne glede na vrednost nepremičnine, sedaj uvedene štiri taksne stopnje.
Za uporabo teh odstotnih stopenj je odločilna višina taksne osnove.
Poleg te takse iz točke b) je uvedena tudi še nova taksa pod č) te tarifne postavke. Ta taksa znaša 1% in se pobira v korist sklada za gradnjo, popravila in opremo sodnih poslopij in za ureditev zemljiških knjig. Ta taksa se pobira vselej, kadar se pobere po predpisih tar. post. 12. zakona o taksah tudi taksa iz točke b) te tarifne postavke, in sicer po isti osnovi, po kateri se odmerja taksa iz točke b).
Ta taksa se mora odmeriti na taksnem spisu, in to zase takoj pod odmero takse iz točke b) tar. post. 12. Izterjani zneski se vknjižijo v dnevnik A v posebnem razpredelku kot depozit.
Razen tega se vpišejo ti prispevki tudi v seznam odmerjenih taks v enega izmed razpredelkov, ki so določeni za samoupravne doklade, in se kot nadpis tistega razpredelka postavi oznaka »Taksa iz tar. post. 12., točke Č)«. V predpisih točke 60. člena 42. taksnega in pristdjbinskega pravilnika je jasno rečeno, kako je treba ravnati pri pobiranju in vknjiževanju te takse, pa zato ni treba tega še tukaj razpravljati. Samo davčne uprave se ob tej priliki opozarjajo, da morajo brezpogojno vsako soboto odpraviti Državni hipotekarni banki pobrane zneske preko Poštne hranilnice in hkrati istega dne poročati ministrstvu za pravosodje (računovodstvenemu odseku) o skupaj pobrani vsoti tega prispevka za tisti teden in o njegovi predaji Državni hipotekarni banki.
Sef uprave je za točno izvrševanje tega predpisa osebno odgovoren.
V pripombi ll.b tar. post. 12. je določeno, da je odločilna za uporabo odstotne stopnje, če prenese isti prodajalec v enem letu nepremičnine na istega kupca, skupna vrednost.
To je zelo važen predpis in ga je treba vselej strogo uporabljati. Za lažje umevanje, kako je treba v tem pogledu ravnati, se navaja tale primer:
Prodajalec proda kupcu s pogodbo z dne 15. januarja 1941. nepremičnino za vsoto din 3,000.000.
Davčna uprava ugotovi, ko prejme pogodbo (taksni spis) radi odmere in plačila takse, na podstavi svojega
indeksa, ki ga mora voditi k registru A po členu 9. navodila za postopek in obračun taks taksnega registra A (»Finansijski zbornik« str. 761/34), da je prodal isti prodajalec istemu kupcu tudi že prej nepremičnine s pogodbo z dne 2. januarja 1940. za din 2,500.000 in da je za ta pravni posel taksa plačana po tar. post. 12., črki b). skupini 3. (8% od din 2,500.000) z zneskom din 200.000.
Postopajoč po predpisih pripombe ll.b mora uprava sedaj sešteti obe te vrednosti (2,500.000 in 3,000.000) in odmeriti od dobljene vsote takso po ustrezni skupini (10% od 5,500.000 = 550.000). Od tega zneska din 550.000 se odbije že prej plačana taksa (din 200.000), ostanek (din 350.000) pa mora taksni zavezanec plačati.
Če bi davčna uprava v tem našem primeru ne ravnala tako, marveč bi odmerila takso ne glede na predpise pripombe ll.b po taksni stopnji, ki ustreza vred-nostima posameznih pogodb, bi pobrala skupaj din 440.000 (morala pa bi pobrati din 550.000), kar pomeni, da bi bila državna blagajna oškodovana za din 110.000; uradnik pa, ki bi to storil, bi storil hudo kaznivo dejanje, ki ima poleg kazni po zakonu o taksah za posledico tudi še povračilo morebitne škode državi.
Da bi bil torej v tem pogledu postopek pravilen, odrejamo tole:
Indeks k taksnemu registru A se mora voditi kar najnatančneje in se morajo vsi dnevni vpisi še istega dne indicirati (samo predmeti iz odstavka 2., točke a, zgoraj navedenega člena 9. navodila 1934. ni da bi se morali indicirati).
Potemtakem mora biti ta indeks vselej v popolnoma tekočem stanju, kakor je to sicer tudi že prej bilo odrejeno v točki III., 8., razpisa oddelka za davke z dne 13. decembra 1937., št. 84.601/111 (»Finansijski zbornik« str. 695/37). Taksni referent ne sme oditi iz pisarne, dokler ni vseh predmetov, ki jih je vpisal ta dan v register A, predpisno indiciral.
Nadalje mora takoj po prejemu taksnega spisa, po katerem je treba odmeriti takso po točki b) tar. post. 12., davčna uprava pred odmero najskrbneje pregledati po svojem indeksu k registru A, ali ni že prej bil kak nepremičninski prenos med istim prodajalcem in istim kupcem. Ta pregled se mora raztozati za leto dni nazaj. Zaslej je treba opravljati ta pregled nazaj samo do 1. januarja 1941., ko je stopil predpis pripombe ll.b v veljavo.
Za natančno izvrševanje te naredbe šteje oddelek za davke šefa upravfe in taksnega referenta za osebno odgovorna in odgovarjata pba disciplinsko, če se ugotovi tudi le najmanjša zanikrnost v izvrševanju teh predpisov.
Kar se tiče ostalih sprememb te tarifne postavke, opozarjamo na spremenjene predpise oddelka III. pripombe 12. Po teh novih predpisih se plača polovica takse iz točke b) samo tedaj, če sta oba pogodnika osebe, ki so zavezane plačilu dopolnilne prenosne takse, ali če je ena izmed njih taka oseba, druga pa sploh oproščena plačevanja takse. Če gre za lake osebe in je prenos nepremičnin neodplaten, je treba pobrati polovico takse iz razpredelnic A in B tar. post. 23. zakona o taksah.
Pri odplatnih prenosih je treba pobrali v teh primerih celo takso iz točke Č), ker uredba ne odreja plačila polovice to takse, kakor glede plačila takse iz točke b) te tarifne postavke.
Glede takse iz točke c), ki znaša sedaj din 50, opozarjamo, da se mora po predpisih pripombe 11.a k tej taksi pobirati taksa ne samo za listine o pravnih poslih, ki so zavezane taksi za odplatnj prenos nepremičnin,
marveč tudi na listine o tistih pravnih poslih, s katerimi se prenašajo nepremičnine neodplatno.
Če te takse v znesku din 50 za take listine, ki so izdane od 1. januarja 1941. dalje, niso bile plačane v tej višini, je tre).a takoj naknadno izterjati razliko din 40.
Ker je stopila uredba v veljavo dne 1. januarja 1941., se mora za pogodbe o nakupu in prodaji nepremičnin, ki so bile sklenjene od 1. januarja 1941. dalje, pismeno ali ustno, pobrati taksa po novih taksnih stopnjah iz točke b) kakor tudi na novo uvedena taksa iz točke č) tar. post.
12.	zakona o taksah.
Za pogodbe, ki so bile sklenjene preden je stopila uredba v veljavo, a se predložijo davčni upravi radi plačila takse potem, ko je stopila uredba v veljavo, toda v določenem petnajstdnevnem roku, se ne pobere taksa po novih stopnjah, marveč prejšnja taksa (6%), ker je po predpisih člena 51. in pripombe 8. k tar. post. 12. zakona o taksah določen za plačilo takse rok 15 dni od dne, ko je bila pogodba sklenjena.
Za pogodbe, ki so bile sklenjene preden je stopila omenjena uredba v veljavo, a so prišle pred cblastvo potem, ko je stopila ta uredba v veljavo, in sicer po 15 dneh od dne, ko je bila pogodba sklenjena, se morajo uporabiti predpisi predposlednjega odstavka člena 51. zakona o taksah, t. j. pobrati se morajo redna taksa po novih taksnih stopnjah iz točk b) in č) tar. post. 12. kakor tudi kazni po teh novih stopnjah. Pri tem je treba upoštevati predpise člena 5G.a zakona o taksah, dokler še veljajo (kakor že prej omenjeno, veljajo ti predpisi do vključno 1. marca 1941.).
Ker mnoge davčne uprave na dan 1. januarja 1941. še niso uradno vedele za te spremembe, so vsekakor tega dne, morda pa tudi še naslednje dni pobirale takso iz točke b) po prejšnji stopnji tudi tam, kjer je bilo treba pobrati takso po višji taksni stopnji, takse iz točke č) tar. post. 12. pa sploh niso pobirale. V vseh teh primerih je treba takoj, če ni to že bilo storjeno, naknadno izterjati morda premalo vplačane takse iz točke b) in takse iz točke č) tar. post. 12. zakona o taksah.
V ta namen mora uprava na podstavi taksnih spisov, prejetih od 1. januarja 1941. dalje, takoj pregledati, ali je bila v vsakem primeru taksa popolnoma plačana ali ne. Kjer najdejo, da je bila pobrana od kupoprodajne pogodbe manjša taksa (6%), a je bilo treba pobrati takso po višji taksni stopnji (skupini 2. in 3. točke b), mora naknadno predpisati razliko pri taksi, razen tega pa tudi odmeriti takso iz točke č). V tistih primerih, za katere je ostala taksna stopnja (6%) ista (taksne osnove do dinarjev 200.000), je treba odmeriti samo prispevek (taksa iz točke č).
Naknadni predpisi se napravijo pod novo postavko registra A na podstavi kratkega referata, v katerem je treba navesti prejšnjo postavko registra A in vse potrebne podatke, tako da je razvidno, ali se je glede naknadnega predpisa pravilno postopalo. Na spisih, na katere se nanaša naknadni predpis, je treba označiti, da je naknadna taksa iz točke b) v tem in tem znesku in taksa iz točke č) v tem in tem znesku [oziroma, kjer ni naknadnega predpisa takse iz točke b), je treba navesti samo predpis iz točke č)] predpisana pod novo postavko, ki jo je treba natančno navesti.
Kar se tiče same izterjave teh taks, mora uprava pozvati davčnega zavezanca, da poravna odpadajoči znesek; če tega ne stori, mora pa uprava ta znesek takoj izterjati z izvršbo.
5.	K § 10. uredbe.
V tar. post. 14. zakona o taksah je zvišana odstotna stopnja za najemne in zakupne pogodbe od 1% na 2%. Razen tega sq dopolnjeni predpisi pripombe 4. k tej tar. postavki v toliko, da se mora tudi za pogodbe o najemu zgradb, stanovanj in lokalov, katerih letna najemnina znaša do 2400 dinarjev, plačati taksa din 10, česar prej ni bilo.
Po teh novih predpisih je obvezna naprava najemninske pogodbe tudi v primerih, ko znaša letna najemnina din 2400 ali manj.
Po predpisih tar. post. 14. zakona o taksah so vsi lastniki stanovanj in lokalov dolžni napraviti pogodbo in plačati takso v 15 dneh od dne vselitve tudi za najemo do din 2400, ker bi morali sicer poleg redne takse plačati kot kazen tudi še petkratni znesek redne takse,
Ta predpis se nanaša na vse primere z vselitvijo od
1.	januarja 1941. dalje.
Kar se pa tiče takih najemov (letna najemnina no presega din 2400), ki so že obstajali na dan 1. januarja
1941.,	je dovoljen za napravo pismene pogodbe in plačilo takse rok do 1. maja 1941. Lastnike stanovanj in lokalov, ki tega do gorenjega roka ne store, zadenejo zgoraj navedene kazenske posledice (člen 6. spremembe in dopolnitve v taksnem in pristojbinskem pravilniku št. 1132/111 z dne 10. januarja 1941., :Službene novinec št. 7/III z dne 11. januarja 1941.)2. Finančne direkcije morajo po 1. maju 1941. odrediti, da oddelki finančne kontrole pregledajo, ali je bilo ustreženo temu predpisu, in kjer najdejo, da taksa ni plačana, se mora takoj uvesti kazenski pregon zoper lastnika takih stanovanj in lokalov.
G. K § 17. uredbe.
Radi učinkovite kontrole glede plačila takse iz tar. post. 37. zakona o taksah na odprte ali tekoče račune je uvedena v predpisih tar. post. 37. zakona o taksah nova določba, po. kateri morajo delniške družbe (ražen-zavarovalnih), družbe z omejeno zavezo in vsa podjetja, ki so zavezana voditi poslovne knjige, predložiti pristojni davčni upravi, če v enem polletju njso imele odprtih ali tekočih računov, o tem negativno poročilo (za tako poročilo se ne plačuje taksa iz tar. post. 1. zakona o taksah).
V točkah 9. in 10. člena 58. taksnega in pristojbin-skega pravilnika je predpisano, da morajo voditi davčne uprave v svoji likvidacijski knjigi za delniške družbe, družbe z omejeno zavezo, podjetja, zavezana voditi poslovne knjige, in zavarovalne družbe natančno evidenco o vseh teh osebah v svojem okolišu.
Davčne uprave morajo na podstavi te evidence na dan 15. januarja in 15. julija ugotoviti, ali so osebe, ki niso plačale takse iz tar. post. 37., predložile negativno poročilo.
Proti vsakomur, ki ni plačal takse, a tudi ni vložil negativnega poročila, je treba napraviti kratek referat. Ti referati morajo biti napravljeni konec dneva 15. januarja in 15. julija in vpisani v register taksnih kaznivih dejanj.
Kazenski pregon je treba takoj uvesti po predpisu drugega stavka pripombe 1. k tar. post. 37. zakona o taksah in tnofajo biti vsi ti primeri v enem mesecu odpravljeni.
Radi točne in jasne evidence mora biti iz likvidacijske knjige takoj na prvi pogled razvidno, ali je na foliju vsakega posameznega takšnega zavezanca za vsako polletje taksa nlačana. oziroma ali je predloženo negativu«
poročilo, če pa ni predloženo, ali se je postopalo po kazenskih predpisih.
Negativna poročila se vpišejo v vložni zapisnik (ne v register A, ker se ne pošiljajo v cenzuro) in se vpišeta v tisti vrsti, kjer je bilo treba vknjižiti plačilo takse, datum in številka vložnega zapisnika poročila z označbo »Negativno poročilo«. Če je pa bil uveden kazenski pregon, ker poročilo ni bilo predloženo, je treba navesti v tej vrsti likvidacijske knjige v razpredelku »Pripomba«, da je bil vpisan referat pod to in to postavko registra taksnih kaznivih dejanj.
Inšpekcijski organi, ki pregledujejo davčne uprave, morajo vselej ugotoviti, ali postopajo natančno po tem navodilu, in kjer najdejo kakršno koli nerodnost ati nemarnost pri opravljanju teh poslov, morajo storiti zoper odgovorne organe takoj disciplinsko ukrepe.
7.	K § 18. uredbe.
Glede plačevanja takse za delilne pogodbe so veljali za posamezna pravna območja posebni predpisi raznih pristojbinskih zakonov, ki so imeli v glavnem podobne določbe. Za pravno območje Srbije in Črne gore ni bilo takega občnega predpisa, marveč samo predpis iz tar. post. 38. zakona o taksah, ki se je nanašal samo na delitev zadrug.
Z gorenjim paragrafom pa so bili izdani v tem pogledu skupni predpisi v tar. post. 38. zakona o taksah, ki je bil spremenjen in razširjen na vso kraljevino. V predpisih te tarifne postavke kakor tudi v členu 219. taksnega in pristojbinskega pravilnika je razločno povedano, katere in kakšne takse je treba pobirati za delilne pogodbe.
Vsako tako pogodbo je treba prijaviti davčni upravi tako, da se predloži v ta namen od sodišča ali javnega notarja overjen prepis listine. Uprava mora ta overjeni prepis listine takoj vpisati v register A in ugotoviti, ali dobijo posamezni solastniki iz skupne imovine tisto vrednost, ki ustreza njihovemu solastninskemu deležu, in ali je marveč ta vrednost manjša ali večja.
V ta namen morajo ugotoviti, katera vrednost odpada na delež vsakega solastnika pred delitvijo in katera po delitvi.
Če je ta vrednost vsakega posameznega solastnika enaka vrednosti pred delitvijo, ni nobene takse, razen takse za listino (din 100 od vsake pole), ki se plačuje v kolkih na listini sami. Če pa dobi kateri od solastnikov večjo vrednost od vrednosti njegovega solastninskega deleža, je treba ugotoviti, ali je to bilo odplatno ali ne-odplatno, in je treba po tem pobrati ustrezno takso za ta pravni posel.
Kar se pa tiče zapuščinskih delitev kakor tudi delitev zadrug v Srbiji in Črni gori kot skupnosti imovine, povezane s skupnim življenjem in vezjo sorodstva, je vse rečeno v predpisih te tarifne postavke in tu ni kaj pojasnjevati.
Tamkaj, kjer napravljajo sodišča na zahtevo strank zapisniške listine o delilnih pogodbah (po uredbi z dne
9.	decembra 1931. o napravi jan ju listin v zemljiškoknjižnih stvareh pri sodiščih in v območjih, kjer še niso postavljeni javni notarji, »Službene novi ne« št. 297/XCVl z dne 18. decembra 1931.), se morata pobrati taksa za zapisnik po tar. št. 43 zakona o sodnih taksah in taksa iz tar. post. 38. zakona o taksah za listine. Na prošnje za vpis v zemljiško knjigo, ki se navadno sprejmejo takoj na isti ..poli tudi na zapisnik, se ne pobira posebna takso za zapisnik, marveč samo taksa z tar. št. 42 zakona o
sodnih taksah, ker nadomestuje ta zapisnik vlogo (odst. 1. tar. št. 42 zakona o sodnih taksah).
Glede nalepljanja teh taks se je treba ravnati po odstavkih 1. in 2. člena 8. pravilnika za izvrševanje zakona o sodnih taksah.	•
Ker morajo sodišča pošiljati overjene prepise takih listin davčnim upravam na predpisani način in na njih navesti, koliko takse in po kateri tarifni številki je bilo plačane, morajo davčne uprave pregledati, ali so vse te takse plačane.
8.	K § 21. uredbe.
S tem paragrafom je bila razširjena na vso kralje-viuo tar. postavka 46. zakona o taksah, v kateri je določeno plačevanje takse po din 10 za oblastveni nalog (odredbo) ali opomin, s katerim se kdo poziva, da položi kako takso, katero je bil dolžen položiti tudi brez poziva.
V členu 222. taksnega in pristojbinskega pravilnika je predpisan postopek, kdaj in v katerih primerih in kako je treba pobirati to takso. Opozarjamo takoj na to, da se morajo s tem predpisom vsi organi dobro seznaniti, in to tem bolj, ker gre za predpis, ki je nekako nov za vsa območja; kajti dasi je veljal predpis te tarifne postavke prej samo za bivše pravno območje Srbije in Črne gore, se vendar ni nanašal na primere, za katere velja sedaj, a ima razen tega nepravilna ali opuščena uporaba tega predpisa vselej za posledico kazensko odgovornost uradnikov.
Predpisi te tarifne postavke se nanašajo skoraj vsi na primere iz člena 15. zakona o taksah.
Potemtakem gre tukaj za razne netaksirane izvensodne vloge (prošnje, pritožbe, tožbe, nezadovoljstva itd ). Če se take vloge predajo oblastvom osebno, se ne smejo sprejeti, dokler se taksa ne položi. V takih primerih ni mogoče uporabljati predpisov tar. post. 46. zakona o taksah, ker tu ni pismenega opomina in se ta taksa plačuje samo za pismeni opomin. Zato v primerih iz prvega odstavka člena 15. zakona o taksah (osebna predaja vlog) sploh ne more priti do tega, da bi se pobrala taksa za opomin.
V vseh primerih iz drugega odstavka člena 15. zakona o taksah pa je treba uporabiti predpise tar. post. 46. zakona o taksah. Tu gre za netaksirane vloge in priloge (in sicer za priloge, ki morajo biti taksirane po tar. post. 2. zakona o taksah), ki jih prejme oblastvo po pošti. V vseh takih primerih se je treba ravnati po predpisih točk 1. do 4. člena 222. taksnega in pristojbinskega pravilnika in ker so te določbe popolnoma jasne, jih ni treba tukaj ponavljati.
Odgovorni uslužbenci se kaznujejo, če se ne ravnajo po predpisih te tarifne postavke, po določbah iz točke 3. člena 55. zakona o taksah. Če se jo pri tem vloga, za katero ni plačana taksa, vzela v delo, se je treba tudi glede uporabe kazenskih odredb ravnati po predpisih poslednjega odstavka Člena 15. zakona o taksah.
Predpisi tar. post. 46. zakona o taksah se ne morejo uporabljati v primerih, ko se izdajajo opomini v izvršilnem postopku radi izterjave kake neplačane takse. N. pr. dedna ali darilna taksa se ne plača v roku, določenem v plačilnem nalogu. Oblastvo izda radi izterjave te takse opomin. V takem primeru kakor tudi v vseh primerih, ko se izdajo v izvršilnem postopku v izterjavo dolžnih taks opomini, se ta taksa i;z tar. post. 46. zakona o taksah ne pobira.
Prav tako se v vseh primerih, ko v zakonu o taksah ni odrejeno predhodno pozivanje franke, marveč je treba
radi neplačane tak9e (člena 51., 52. zakona o taksah itd.) takoj uporabiti kazenski postopek, ne uporablja predpis tar. post. 46. zakona o taksah.
Ker je stopila uredba v veljavo dne 1. januarja 1041., se morajo v vseh primerih, v katerih je oblastvo od tega dne dalje izdalo ali še izda opomin ali' nalog za plačilo takse, ki jo je bilo treba oziroma ki jo bo treba položili tudi brez poziva, uporabljati predpisi o plačilu takse iz tar. post. 46. zakona o taksah.
Tudi glede tistih primerov, ko so oblastvu prispele netaksirane vloge do 31. decembra 1940, a se je izdala odredba (poziv, opomin) za plačilo takse po 81. decembru
1940.	ali se še fzda, je treba pobrati takso iz tar. post. 46. zakona o taksah, ker je to taksa za delo oblastva, a je oblastvo opravilo ali opravi to dejanje v času, ko je uredba že stopila v veljavo.
9. K § 23. uredbe.
S § 23. so bile odrejene spremembe in dopolnitve v predpisih tar.	post. 81. zakona o taksah, kolikor	so bile
odrejene tudi	v točki b) tar. pest.	12.	zakona	o	taksah.
Potemtakem je treba za prodaje, ki se opravijo z javno dražbo (licitacijo), pobrati za pravni posel isto takso, ki je določena v tar. post.	12.	zakona	o	taksah,
kar je veljalo	sicer tudi že prej.
Toda pri teb prodajah se cb plačilu takse iz točke
3.	pod b) ne pobira tudi l%na taksa (prispevek), kakor jo je treba pri kupoprodajah iz tar. post. 12. zakona o taksah [točka č) tar. post. 12. zakona o taksah].
Tudi opozarjamo na to, da so bili spremenjeni predpisi, ki se nanašajo na o-snovo, od katere je treba pobirali takso iz točke 3. pod a).
Po prejšnjih predpisih je bilo treba vzeti pri prodaji premičnih stvari za osnovo tzlicitirano vrednost (izkupiček); po novih predpisih pa je treba vzeli to vrednost ali pa cenilno vrednost, kakor je pač ta ali ona izmed obeh večja (kar velja tudi pri tar. post. 12. zakona o taksah).
10. K § 25. uredbe.
S tem paragrafom se je spremenila tar. post. 110. zakona o taksah tako, da so vse takse za živinske potne liste zvišane. Hazen tega »o spremenjeni tudi kazenski predpisi (namesto desetkratnega zneska redne takse je sedaj določen petkratni znesek).
Ker je stopila uredba v veljavo dne 1. januarja 1941., je bilo treba, začenši od tega dne, plačati za vse take potne liste to novo takso.
Ker se pa plačuje ta taksa z uporabo taksnega papirja (monopoliziranih obrazcev), je treba, dokler se ti novi obrazci ne dostavijo, razliko pri taksi nalepljati na dosedanjem obrazcu v kolkih, ki jih mora občinsko oblastvo na predpisani način uničiti.
Davčne uprave morajo, če niso tega že storile, kar najhitreje obvestiti vse občine svojega okoliša o teh novih taksah in o načinu plačevanja z dolepljanjem kolkov. Olede živinskih potnih listov, ki so bili izdani, začenši s 1. januarjem 1941., in za katere je bila plačana taksa po prejšnjih taksnih stopnjah, morajo občinska oblastva razliko pri taksi takoj naknadno poterjati.
11. K ostalim paragrafom uredbe,
Kar se tiče ostalih sprememb in dopolnitev po omenjeni uredbi, ni kaj posebnega reči. Posamezne tarifne stopnje so zvišane, v nekaterih tarifnih postavkah pa je določeno plačevanje takse od pole. Tu Je treba zlasti paziti, da je stopila uredba v veljuvo dne 1. jauuurja
1941.	in da se morajo potemtakem od tega dne dalje uporabljati novi predpisi v vseh primerih, ko je nastala taksna obveznost 1. januarja 1941. ali pčzneje. Olede ostalih sprememb in dopolnitev, kolikor niso obsežene v tem navodilu, ni nič posebnega pojasnjevati, ker so ti predpisi popolnoma jasni.
12.	K spremembam in dopolnitvam v taksnem in pri-stojbinskem pravilniku št. 1132/111 z dne 10. jan. 1941.2
Olede sprememb in dopolnitev v taksnem in pri-stojbinskem pravilniku na podstavi predpisa § 27. uredbe bi ne bilo kaj reči, ker so v tem pojasnilu pri obravnavanju posameznih paragrafov obsežene, kolikor je bilo to potrebno, tudi določbe taksnega in pristojbinskega pravilnika.
Ker pa je bil ta pravilnik spremenjen in dopolnjen tudi na podstavi člena 26. zakona o državni trošarini, taksah in pristojbinah z dne 27. junija 1921. in člena
8.	zakona o spremembah in dopolnitvah v zakonu o taksah in pristojbinah z dne 25. oktob/a 1923., je treba glede členov 16. in 17. sprememb in dopolnitev pojasniti tole:
S členom 16. (k tarifni postavki 98.) so odrejene spremembo in dopolnitve v členu 101. taksnega in pristojbinskega pravilnika, po katerih se lelna taksa iz tar. post. 98. zakona o taksah po din 200 ne plačuje več v kolkih, marveč v gotovini. Prijavna laksa din 20 (ki se plača samo, ko se biljard nabavi) se plačuje tudi še dalje v kolkih. Kot potrdilo o plačani letni taksi se morajo izdajali namesto dosedanjega potrdila predpisne priznanice.
če je v posameznih primerih za leto 1941. letna taksa že plačana v kolkih, naj to ostane tako; ali poslej je treba pobirati to letno takso samo v gotovini. Postopek zaradi vknjiževanja plačila in izdajanja predpisne priznanice je predpisan v členu 101. taksnega in pristojbinskega pravilnika.
S členom 17. (k tarifni postavki 214.a) so odrejene spremembe in dopolnitve v členu 173.a taksnega in pristojbinskega pravilnika.
Po prejšnjih predpisih je bilo treba plačati letno takso iz tar. post. 214.a zakona o taksah najdalj do 15. januarja. Sedaj je ta rok pomaknjen do 15. februarja.
Prav tako je morala davčna uprava po prejšnjih predpisih, kadar je bilo treba pobrati tudi še razliko pri letni taksi, izdati taksnemu zavezancu plačilni nalog najkasneje do 15. februarja; sedaj pa mora to storiti na> kasneje do konca meseca februarja.
Iz oddelka za davke ministrstva za finauov* v Beogradu dne 16. januarja 1911.; št. 2347/11].
--
88.
1’rodajne cene bencinske mešanice*
Odbor za kontroliranje In urejanje prodajnih cen mešanice bencina z alkoholom po pravilniku št. 18.678/ /IV—1938 je v svoji seji z dne 17. januarja 1941. sklenil in je minister za finance ta sklep pod št. 2095/1V z dne
22. januarja 1941. odobril takole:
Na podstavi točk 2., o. in 7. člena 5. pravilnika st. 18.G73/IV—1988 se prodajne cene mešanice bencina z alkoholom kot motornega pogonskega sredstva, določene z zapisnikom št. 37.820/IV z dne 23. novembra
* »Službene novino kraljevine Jugozlavljek i dne
23. januaria 1941., št. 17,
1940.,f zvišujejo za din 0‘90 pri litru, tako da znašajo din 8‘25 oziroma din 8'50 oziroma din 8 60 za liter.
Ta zvišba stopi v veljavo na dan 23. januarja 1941. in naj se objavi v »Službenih novinah«.
Iz oddelka za carine ministrstva za finance v Beogradu dne 22. januarja 1941.; št. 2095/1V,
89.
Dopolnitev*
členu 8. pravilnika 142/36.**
Minister za promet je z odlokom Gd. št. 53.321/40 z dne 1. novembra 1940. na podstavi § 3. uredbe o ugodnostih na železnicah in ladjah v državni eksploataciji odobril tole novo določbo na koncu člena 8. občnega pravilnika o voznih in prevoznih ugodnostih št. 142/36, ki se glasi:
»Otroci, ki so telesno ali duševno trajno nesposobni za pridobivanje in ki jih roditelji vzdržujejo, imajo pravico do ugodnosti iz tega člena, dokler traja ta nesposobnost. Nesposobnost se dokaže s potrdilom državnega oziroma banovinskega zdravnika. Prav tako so roditelji dolžni predložiti potrdilo pristojnega oblastva, da prejemajo za take otroke rodbinsko doklado.«
Iz občnega oddelka generalne direkcije državnih železnic v Beogradu dne 15. januarja 1941.; št. 53.321/40.
90.
Razne objave iz „Službenih novin".
Številka 260 z dne 11. novembra 1940.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 23. oktobra
1940., št. 98.695, sta bila premeščena na prošnjo: k okrajnemu sodišču v Ljubljani Peterca Franc, sodnik okrajnega sodišča VI. položajne skupine v Kranju; k okrajnemu sodišču v Kranju Oblak V ital, sodnik okrajnega sodišča VI. položajne skupine v Prevaljah.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 23. oktobra
1940., št. 98.702, je napredoval v V. položajno sku-
•j- »Službeni list« št. 672/96 iz 1. 1940.
• »Službene novino kraljevino Jugoslavije« z dne 22. januarja 1911., št. 16, VIII 63.
** sSlužbeni list« št. 540/69 iz 1. 1936. in št. 58,9 iz
1.	1938.
pino Oblak V i t a 1, sodnik okrajnega sodišča VI. položajne skupine v Prevaljah.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 23. oktobra
1940., 111. št. 29.494, je bil upokojen Goršič Janko, višji nadzornik policijskih agentov Vil. položajne skupine uprave policije v Ljubljani.
Z odločbo ministra za finance z dne 23. oktobra
1940., Pov. št. 1487/111, so bili premeščeni: po službeni potrebi: Dobravc Ferdo, davkar Vlil. položajne skupine davčne uprave Maribor-okoiica, k davčni upravi v Slovenjem Gradcu; Vesel Peter, pomožni davkar IX. položajne skupine davčne uprave v Konjicah, k davčni upravi Maribor-okoiica; Puc Ladislav, pomožni davkar IX. položajne skupine davčne uprave v Dravogradu, k davčni upravi v Mokronogu; na prošnjo: Luke c Leopold, pomožni davkar IX. položajne skupine davčne uprave v Litiji, k davčni upravi v Metliki.
Številka 261 z dne 12. novembra 1910.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 21. oktobra
1940., št. 32.425/1, je napredoval pri prosvetnem oddelku kraljevske banske uprave dravske banovine v Ljubljani Planin a Franc, svetnik V. položajne skupine, za svetirka IV. položajne skupine 2. stopnje.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 21. oktobra
1940.	je bila premeščena na prošnjo Masten Antonija, učiteljica Vil. položajne skupine 111. mešane meščanske šole v Ljubljani, na 1. dekliško meščansko šolo v Mariboru.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 25. oktobra 1940 so bili upokojeni s pravico do pokojnine, ki jim gre po službenih letih: Verbič Vladimir, profesor III. položajne skupine 2. stopnje 1. realne gimnazije v Ljubljani; Vazzaz Ljudevit, profesor III. položajne skupine 2. stopnje učiteljske šole v Ljubljani in Holeček Pavel, profesor III. položajne skupine
2.	stopnje realne gimnazije v Celju.
Z odločbo ministra za finance z dne 30. oktobra
1940., št. 35.133 IV, so bili premeščeni po službeni potrebi: v glavno carinarnico v Beogradu: ProtičSve-tislav, carinik Vlil. položajne skupine glavne carinarnice v Mariboru in Dučič Milorad, pomožni carinik IX. položajne skupine glavne carinarnice v Mariboru; v glavno carinarnico v Mariboru Jovanovič Djordje, uradniški pripravnik za IX. položajno skupino glavne carinarnice v Beogradu: v carinarnico L reda v Bos. Brodu B i šč e v i č Zija, carinik V HI. položajne skupine carinarnice L reda v Gor. Radgoni; v carinarnico I. reda v Gor. Radgoni Kovačevič A.n-djel, carinik VII. položajne skupine glavne carinarnice v Mariboru; v carinarnico 1. reda v Dravogradu-Meži Belingar Alojz, carinik VIII. položajne skupine carinarnice 1 reda v Korčuli; v carinarnico 1. reda na Jesenicah G r h a c Vladimir, uradniški pripravnik za IX. položajno skupino glavne carinarnice v Novem Sadu,
Izdaja kraljevska bonska upravo dravske banovine; njen predstavnik in urednik' Puhar Hubert v Ljubljani, liska in zalaga liskama Merkur d. d. v Ljubljaui, Ojcu predstavnik. Otmar Mrbalek v Ljubljani.
 	....-............. .	 Ste*.	10,
SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Priloga k 10. kosu XII. letnika z dne 1. februarja 1941.
Razglasi kraljevske banske uprave
VIII. it. 1-201/2.	306 2—1
Razglas.
Tvrdka Prah Adolf, tovarna volnenih in bombažnih tkanin v Kranju-Prim-skovo, namerava na svojem tovarniškem zemljišču pare. št. 214/2 k. o. Primskovo v zgradbi, kj je bila odobrena za skladišče* urediti predilnico s čistilnico in mikalnico in je zaprosila za obrtno-, pravno odobritev.
Zato se na osnovi §§109., 118. in 122. obrtnega zakona odrejata
komisijski ogled in obravnava na kraju samem
na torek dne 11. februarja 1911. se sestankom komisije ob 9. uri v tovarni.
Interesenti se obveščajo, da so načrti nameravane naprave na vpogled do dneva obravnave med uradnimi urami pri kr. banski upravi dravske banovine, oddelku VIII. v Ljubljani in pri srbskem načelstvu v Kranju. Obenem se pozivajo, da prijavijo morebitne ugovore pri omenjenem oddelku kr. banske uprave do vključno 7. februarja 1941. ali najpozneje pri obravnavi sami. Poznejši ugovori se ne bodo upoštevali in se bo naprava dovolila, kolikor ne bo javnih zadržkov.
Kralj, banska uprava draTske banovine.
V Ljubljani dne 27. januarja 1941.;
V. No. 231/9	282 3-2
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje za zgradnjo železobetonskega mostu preko Ljubljanice v Zalogu v km 9.616 banovinsko ceste 11/182
III.	javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 19. februarja 1941. ob 11. uri
v sobi št. 43 tehničnega oddelka v Ljubljani. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobe proti plačilu naprav-nih. Stroškov med uradnimi urami pri tehm oddelku' kralj, banske uprave v Ljubljani.	•<
Ponudbe je predložiti na uradnih proračunskih Obrazcih, ki so priloženi licitacijskim pripomočkom, tako da se v ta obrazec vnesejo ponudbene enotne cene. V tekstu uradnih obrazcev.se ne sme nič popravljati.
Vsak ponudnik mora hkrati s ponudbo predložiti tudi strokovno pravilno ip objektivno sestavljeno analizo cen ponudbenega proračuna ob Upoštevanju dejanskih tržnih cen gradiva in mezd, veljavnih na dan licitacije. Nadalje mora predložiti tudi seznam dejanskih cen gradiva, potrjen od pristojne borze za blago in vrednote ter se-
znam mezd za vse upoštevno strokovno in pomožno osebje.
Seznam in analiza morata biti podpisana od podjetnika.
Nadrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka.
Kralj, banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 27. januarja 1941.
V.	No. 80/5.	223-3-3
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje za izvršitev
I. etape melioracijskih del na Cerkniškem jezeru, občina Cerknica, okraj Logatec,
III.	javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 7. februarja 1941. ob 11. uri dop.
v sobi št. 8 hidrotehničnega ods. tehničnega oddelka v Ljubljani, Bleivveisova cesta 10 (dvorišče levo). Pojasnila in ponudbeni pripomočki se proti plačilu na-pravnih stroškov dobivajo med uradnimi urami prav tam.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta ; v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša: din 2,527.237‘78.
Kavcijo din 17G.OOO — za jugosl. državljane oziroma din 352.000'— za tuje državljane je vložiti pri davčni upravi Ljubljana-mesto na dan licitacije najkasneje do 10. ure.
Nadrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji v "Službenih novi-nalK in na razglasni deski tehničnega oddelka. Poleg ponudbe je doli. ure dopoldne predložiti dokumente za pripust k licitaciji in sicer: potrdilo davčne uprave o plačilu davkov za tekoče četrtletje, odobrenje min. za udeležbo na licitacijah, potrdilo pristojne zbornice za T0I, ter potrdilo občeupravne oblasti o izvajanju obrtL
Kralj, banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 22. januarja 1941.
*
K V—št. 161/9.	207—3—3
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje za dobavo granitnega materiala za rekonstrukcijo državne ceste št. 51 od km 9.100 do 10.400 (skozi Tržič)
II. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 19. februarja 1941. ob 11. uri dop.
v sobi št, 19 odseka za državne ceste in mostove v Ljubljani, Gajeva ulica 5. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobe proti plačilu napravnih stroškov med uradnimi urami ravno tam.
Ponudbe naj se glase, v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša din 905.994'—,
Nadrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni. deski tehničnega oddelka.
Kralj, banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 22. januarja 1941.
III/5 No. 247/1.	'397
Izkaz živalskih kužnih bolezni v območju dravske banovine
po stanju 23. januarja 1941.
Opomba: Imena sedežev sreskih načelstev (mestnih poglavarstev) so natisnjena z debelejšimi, imena občin pa z navadnimi črkami, kraji s številom zakuže-nih dvorcev so navedeni v oklepajih.
Steklina:
Brežice: Artiče (1 dv.).
Celje: Št. Peter v Sav. dol. (Dobertesa vas 1 dv.).
Gornji grad: Mozirje (Ljubija 1 dv.). Litija: Litija (Gradec 1 dv.), Maribor-Ievi breg: Sv. Jurij v Slov. gor. (Partinje 1 dv/).
Ptuj: Središče ob Dravi (Grabe 1 dv.). Slovenj Gradec: Mislinje (Rovže 1 dv.)-šmarje pri Jelšah: Ponikva (1 dv.), Rogatec (Dobovec 1 dv.. Strmec 1 dv.. Sv. Donat 1 dv.).
Garje:
Kamnik; Vodice (Polje 1 dv., Repnje 1 dv;).
Konjice: Vitanje (Ljubnica 1 dv.).
.VI e h u r č a s t i izpuščaj: Celje: Sv. Pavel (Dolenja vas 2 dv<j, Žalec (1 dv.).
Svinjska kuga:
Konjice: Oplotnica (Gmajna 1 dv.). Ljutomer: Cezanjevci (1 dv), Ljutomer (Cven 1 dv., Mota 3 dv., Moršinci 3 dv.), Sv. Križ (Lokavci 5 dv., Vučja vas 2 dv.).
Maribor-desni breg: Fram (Loka 1 dv., Planica 1 dv.), Radvanje (Sp. Radvanje 1 dv.).
Ptuj: Svetinje (Veličane 1 dv.). Slovenj Gradec; Velenje (Stara vas 1 dv.).
Nalezljiva ohromelost s v i n j:
Celje: Dramlje (Laze 1 dv.), Sv. Jurij p. C. (Sv. Rozalija l dv.).
Dravograd: Muta (3 dv.).
Murska Sobota: Kupšinci (Črnelav«! 1 dv.). Murska Sobota (1 dv.).
Šmarje pri Jelšah: Ponikva (1 dv.),
Svinjska rdečica:
Krško: Leskovec (1 dv.). Maribor-desni breg: Slov. Bistrica (Sp* Ložnica 2 d v.. Zg. Bistrica 1 dv.).
Šmarje pri Jelšah: Rogaška Slatina (Pristavca 1 dv.).
Kralj, banska uprava dravske banovine.
* N, Ljubljani dne 2a. januarja 1941.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
II R 2/41—3.	233-3-2
Prvi oklic.
Na podstavi § 36. zakona o notranji ureditvi, osnavljanju in popravljanju zerttljiških knjig z dne 18. maja 1030. (»Službene novine« z dne 1. julija 1930., št. 1.46/LI 11/308) se določa
dan 15. februarja 1941., od katerega dalje je postopati z osnutkom nove zemljiške knjige zn katastrsko občino Gradišče v sodnem okraju Murska Sobota tako kakor z novo zemljiško knjigo. Obenem se uvaja postopanje po §§ 36. in sledečih zgoraj navedenega zakona, da se knjiga popravi. Od tega dne se morejo nove lastninske, zastavne in druge knjižne pravice na nepremičninah, vpisanih v zemljiško knjigo, pridobivati, utesnjevati, prenašati na druge ali razveljavljati samo z vpisom v novo zemljiško knjigo.
Pozivajo se, naj priglase svoje zahteve
najkasneje do vštetega 1. sept. 1941.:
a) vsi oni, ki zahtevajo na podstavi pravice, pridobljene pred dnem otvoritve nove zemljiške knjige, da bi^ se v njej spremenili vpisi, k: so obseženi v njej, in ki se tičejo lastninskih ali posestnih razmerij, pa najsi se izvede ta sprememba z odpisom, pripisom ali prenosom ali s popravo označbe zemljišč ali s sestavo zemljiškoknjižnih teles ali kakor koli drugače;
b) vsi oni, ki so si pridobili še pred dnem otvoritve nove zemljiške knjige na zemljiščih, vpisanih \ njej ali na njih delih zastavne, služnostne ali druge pravice, prikladne za knjižni vpis, kolikor bi bilo treba te pravice vpisati kot stara bremena in niso bile vpisane v novo zemljiško knjigo že ob osnovi nove zemljiške knjige, ali niso bile vpisane tako kakor je treba.
Prijavne dolžnosti v ničemer ne spreminja to, da je pravica, ki jo je treba prijaviti, očitna iz javne knjige, ki se jemlje iz rabe, ali iz sodne rešitve, ali da teče pri sodišču prošnja strank, ki se tiče te pravice.
Kdor zamudi zgoraj navedeni rok, izgubi pravico uveljavljati zahtevke, ki se morajo prijaviti zoper tretje osebe, ki si pridobe knjižne pravice v dobri veri na podstavi vpisov, v novi zemljiški knjigi, kolikor li vpisi niso izpodbijani.
Če se oklicni rok zamudi, postavitev y prejšnji stan ni dopustna; prav tabo jse ta rok ne sme podaljšati /.a poedine stranke.
Prijave ji! treba podati okrajnemu so-HiSču v Murski Soboti; pri istem okrajnem sodišču je nova zemljiška knjiga •vsakomur na vpogled.
'Apclai-ij>ko sodišče, odd. II., v Ljubljani
dne 22. januaija 1011.
Og 1/41—3.	•	330
Amortizacija.
Na prošnjo Dagarin Julke, rojene Rabič, v Mojstrani št. 106 se uvaja postopek za amortizacijo vrednostnih papirjev, ki jih je prosilka baje izgubila ter se njih imetnik pozivlje, da uveljavi v 6 mesecih po objavi v »Službenem listu« svoje pravice, sicer bi se po preteku tega roka proglasilo, da so vrednostni papirji brez moči.
Oznamenilo vrednostnih papirjev:
Vložna knjižica Mestne hranilnice v Radovljici št. 24.870, glaseča se na ime Rabič Julka, Mojstrana, z vlogo 4.267'85 dinarjev.
Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. IV.,
dne 28. januarja 1941.
P 78/41-4.	331
Oklic.
Pravdna stvar Ranka Janeza, poljedelca v Tropovcih št. 1, ki ga zastopa dr. Vadnal Ludovik, odvetnik v Murski Soboti, zoper toženo stranko Vogler Terezijo, posestnico v Gradišču, sedaj neznanega bivališča nekje v Franciji, radi plačila zneska din 3.000’— s pp.
Narok za ustno sporno razpravo se odreja za:
13.	februarja 1941. ob 8. uri v sobi št. 2,3.
Ker je toženka neznanega bivališča nekje v Franciji, ji sodišče na predlog imenuje skrbnika na čin v osebi Ranka Štefana, posestnika v Tropovcih, ki bo zastopal toženko na njeno nevarnost in stroške, dokler se sama ne javi sodišču ali ne imenuje svojega pooblaščenca.
Okrajno sodišče v Murski Soboti, odd. II.,
dne 27. januarja 1941.
Va I 1769/40—8.	321
Popravek dražbenega oklica.
Oklic glede dražbe nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Ljubljana-mesto vi. št. 219, ki bo dne 20. februarja 1941. ob devetih, objavljen v prilogi k 6. kosu »Službenega lista« z dne 18. I. 1941., se popravlja v toliko, da bo na dražbi samo polovica navedene nepremičnine. V ostalem ostane oklic nespremenjen.
Okrajno sodišče v Ljubljani, odd. Va.,
dne 29. januarja 1941.
»j.
I 167/40—12.	3580
Dražbeni oklic.
Dne 5. marca 1941. ob enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi st. 1 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Lukovica polovica vi. st. 49.
Cenilna vrednost: din 10.366'25.
Najmanjši ponudek: din 6.911—.
Varščina: din 1.036’—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni
oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče na Urdu, odd. II.,
dne 27. novembra 1940.
•{-
1 988/40—8.	200
Dražbeni oklic.
Dne 6. marca 1941. o poli devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 10 dražba nepremičnin hiša št. 91, gospodarsko poslopje in dvorišče zemljiška knjiga k. o. Videm V« vi. št. 116.
Cenilna vrednost: din 88.540'—.
Varščina: din 8.854’—.
Najmanjši ponudek: din 59.027'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Mrežicah dne 22. januarja 1941.
I 749/40—16.	201
Dražbeni oklic.
Dne 6. marca 1941. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 10 dražba nepremičnin: vinski hram in zemljiške parcele zemljiška knjiga k. o. Piršenbreg vi. št. 190.
Cenilna vrednost: din 14.427'—.
Vrednost pritekline: din 210'—, ki pa je že upoštevana v gor. cen. vrednosti.
Najmanjši ponudek: din 9.618’—.
Varščina: din 1.443’—.
Pravice, ki bi no pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja Ha dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Brežicah dne 22. januarja 1941.
IX I 3172/39—28.	150
Dražbeni oklic.
Dne 5. marca 1941. o poli devetih bt> pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Prepolje vi. št. 99 in 389.
Cenilna vrednost: din 62.272T0.
Najmanjši ponudek: din 41.51773.
Varščina: din 6.227’21.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku prod začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Mariboru dno 24. decembra 1940.
IX I 4654/39-25.	215
Dražbeni oklic.
Dne 5. marca 1941. o poli desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Pobrežje polovica vi. št. 707.
Cenilna vrednost: din 29.555’—.
Najmanjši ponudek: din 19.903’34.
Varščina: din 2.955’50.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Mariboru
dne 13. januarja 1941.
I 2172/40—9.	300
Dražbeni oklic.
Dne 4. marca 1941. o poli devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 7 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Bukovci idealna polovica vi. št. 116 in 499.
Cenilna vrednost: din 3007’50.
Najmanjši ponudek: din 2006'50.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljali glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ptuju
dne 16. januarja 1941.
1 1441/40-12.	299
Dražbeni oklic.
Dne 4. marca 1941. o poli desetih bo pfi podpisanem sodišču v sobi štev. 7 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Sela vi. št. 62. _
Cenilna vrednost: din 135.918'—,
Vrednost priteklin: din 16.360'—,
Najmanjši ponudek: din 90.612'—.^
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati* kledc nepremičnin v škodo zdražitelja,
je ravnal v dobri veri.
Drugače pa st opozarja na dražbeni ^klic, ki je nabit na uradni deski tega •odišča.
Okrajno sodišče v Ptuju
dne 22. januarja 1911.
I 838/40—16.	*	188
Dražbeni oklic.
Dne 5. marca 1941. ob desetih pri podpisanem sodišču v sobi št. 1 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Sv. Ivriž vlož. štev. 568.
Cenilna vrednost: din 29.154'—.
Najmanjši ponudek: din 19.436'—.
Varščina: din 2.916'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-
benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Radečah dne 14. januarja 1941.
•j*
I 360/40—12.	152
Dražbeni oklic.
Dne 5. marca 1941. ob osmih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 2 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Tržič a) vi. št. 261, b) vi. št. 304, c) vi. št. 353.
Cenilna vrednost:
a d a) din 248.407'50. ad b) din 39.292'-, ad c) din 6.172'—.
Najmanjši ponudek:
ad a) din 165.605'—, ad b) din 26.195'-, ad c) din 4.115'—.
Varščina:
ad a) din 24.841'—, ad b) din 8.930'—, ad c) din 618"—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Tržiču dne 7. januarja 1941.
Razglasi raznih uradov in oblastev
327
Razpis.
Ljubljanska mestna plinarna razpisuje dobavo sledečega materiala:
1. ca. 15.000 kg kovanih črnih cevi,
2. ca. 8000 "kom. spojnic iz tempero-vano sive litine,
3. ca. 320 kom. različnih suhih plino-merov,
4. 750 kom. različnih pip in zasunkov,
5. ca. 6000 kom. različnih žaril za svetilke.
Ponudbo je staviti do 20. februarja
1941.	v dvojni kuverti z označbe na inv tranji kuverti »Ponudba za...i.
Vsi tozadevni pogoji se dobe med uradnimi urami v tehničnem oddelku ljubljanske mestne nlinarne v Ljubljani. Resljeva cesta št. 28.
Mestna nliiiarna v Ljubljani dne 29. januarja 1941.
5j*
St, 2088/40.	330
Objava.
C.	dr. Gabršček Fran, advokat v Ljubljani, je bil dne 31. decembra 1940.
na lastno prošnjo izbrisan iz imenika advokatov.
• V Ljubljani dne 28. januarja 1941.
Za odbor Advokatske komore v Ljubljani predsednik: dr. Žirovnik Janko s. r.
*
R roj: 2.963/1941.	302
Oglas licitacije.
Srcdišnjji ured za osiguranje rudnika održati če u prostorijama Okružnog ureda za osiguranje rudnika u Petrov-gradu na dan 20. februara 1941. u 11 sati javnu ofertalnu licitaciju za izda-vanje radova:
Centralnega grijanja, ventilacije, pripreme tople vode, vodovoda i sanitarnog uredjaja, odvodnih vodova, uredjaja hidrofora, desinfektora za adaptaciju i dogradnju uredske i ambulantne zgrade Okružnog ureda za osiguranje radnika u Petrovgradu.
Ponude se imadu predati najkasnije do gore označenog roka u zapečačenom omotu sa oznakom: :• pon uda za instala-cijone radnje adaptacije i dogradnje uredske i ambulantne zgrade Okružnog ureda za osiguranje radnika o Petrovgradu.
Kaucija za ovu licitaciju ima se položiti prema odredbama uslova licitacije. Brzojavne, zakašnjele ili nepropisno sa-stavljene ponude neče se uzeti u obzir.
Podloge za sastavljanje ponude mogu se dobiti dnevno kod Tehničkog odsjeka Siedišnjeg ureda u Zagrebu, Mihanovi-ceva ulica broj 3 ili kod Okružnog ureda za osiguranje radnika u Petrovgradu za vrijeme uredovnili sati uz naplatu od din 150'—.
U Zagrebu, dne 25. januara 1941. god.
Središnji ured za osiguranje radnika.
Razne objave
313
Vabilo na občni zbor delničarjev
Zadružne banke v likvidaciji v Ljubljani,
ki bo dne 17. februarja 1941. ob 18. uri v posvetovalnici Mestne hranilnice ljubljansko v Ljubljen, Prešernova til. 311-
z d n e v n im r e d o m:
1. Poročilo likvidatorjev.
2. Sklepanje o razdelitvi premoženja.
8.	Sklepanje o razdružbi in izbrisu
tvrdke.
Opozorilo: V smislu 14. pravil morajo delničarji, ki se hočejo občnega zbora udeležiti, položiti najmanj 10 delnic pri Zadružni banki v likv. v Ljubljani ali pa pri Mestni hranilnici ljubljanski v Ljubljani najkasneje 6 dni pred zborovanjem.
Likvidatorji.
329
Poziv upnikom.
»H e d« hmeljarska eksportna družba d. z o. z. v Žalcu se je razdružila in prešla v likvidacijo. Likvidatorja družbe sta: Piki Franc, posestnik v Žalcu in Vabič Vinko, podjetnik v Žalcu.
Upniki družbe se pozivajo, da v roku treh mesecev prijavijo svoje terjatve likvidatorjema.
Likvidatorja.
*
311
Poziv upnikom.
Keramična zadruga r. z. z o. z. v Ljubljani. Tesarska ulica 5, je prešla v likvidacijo. Upniki se pozivajo, da prijavijo svoje terjatve likvidatorju gdč. Šaunik Mariji v Ljubljani, Tesarska ulica 5.
*	328 3-1
Poziv upnikom.
Tvrdka »Mariborska tekstilna tvornica družba z omejeno zavezo« v Mariboru se je razdružila in prešla v likvidacijo.
Upniki se pozivajo, da v zakonitem roku treh mesecev prijavijo svoje terjatve likvidatorjem.
Likvidatorji so:
Mautner Franc, industrijec, Maribor,
Vidic Julij in Vidic Filomena. zasebna uradnika v Mariboru,
Opr. št. 61.	332
Objava.
Ministrstvo za trgovino in industrijo v Beogradu je z odločbo z dne 3. januarja
1941.,	V. št. 45.746/40, dovolilo Občinski hranilnici za konjiški okraj v Slov. Konjicah na njeno prošnjo v smislu uredbe o zaščiti denarnih zavodov in njihovih upnikov podaljšanje odloga plačil do zaključno 26. avgusta 1941. ob znižani obrestni meri po 2% letno.
Občinska hranilnica
za konjiški okraj v Slov. Konjicah
dne 29. januarja 1941.
*
312
Objava.
Izgubila sem odpustnico drž. osnovne gole v Žirih in jo proglašam za neveljavno.
Bačnar Berta s. r.
*
Objava.
337
Izgubil sem prometno knjižico za bicikel, evid. štev. tablice 33.226 ter jo proglašam za neveljavno.
Bitenc Franc s. r., Brežice ob Savi.
*
325
Objava.
Izgubil sem izpričevalo III. razreda drž. deške meščanske šole v Colju za
1. 1922./23. na ime: Božič Josip iz Celja. Proglašam ga za neveljavno.
Božič Josip s. r.
*
336
Objava.
Izgubil sem orožni list št. vložnega zapisnika 6955, št. orožnega registra 82/28, ter ga proglašam za neveljavnega.
Bohinc Ivan s. r., Mišače št. 1.
*
324
Objava.
Izgubil sem prometno knjižico za kolo (št. evid. tablice: 106.279) in jo proglašam za neveljavno.
Jamnik Franc s. r.,
Dernovec št. 2.
*
298
Objava.
Izgubil sem prometno knjižico za bi-cikel Rekord z evid. štev. tablice 40527 na ime Jordan Franc, Podlog, in jo proglašam za neveljavno.
Jordan Franc s. r.,
Sv. Peter v Sav. dol.
*
317
Objava.
Ukraden mi je bil orožni list, izdan pri sreskem načelstvu v Prevaljah dne
14.	II. 1929., št. 1158/1. reg. št. 338. Proglašam ga za neveljavnega.
Kaiser Melhijor s. r., Črneška gora 15.
❖
319
Objava.
Izgubil sem evid. tablico st. 29048/3, izdano od predstojništva mestne policije v Celju in jo proglašam za neveljavno.
Kranjc Mihael s. r., Celje, Pred grofijo 12.
❖
334
Objava.
Izgubil sem prometno knjižico,za kolo, št. 4881, izdano po sreskem načelstvu v Ljutomeru in jo proglašam za neveljavno.
Krznar Ivan s. r.,
Globoka št. 102, obč. Razkrižje.
*
338
Objava.
Izgubila se mi je prometna knjižica za bicikel, Št. evid. tablice 39.047, ter jo proglašam za neveljavno.
Lipovšek Martin s. r., posestnik v Levcu št. 38, občina Petrovče.
*
335
Objava.
Izgubila sem domovnico, ki mi je bila izdana dne 21. aprila 1939. od občine
Dravograd in jo proglašam za neveljavno.
Berta Mitrovič s. r.,
Zagreb, Bosanska 48.
4
296
Objava.
Izgubil sem izpričevalo III. razreda škof. klasične gimnazije v Št. Vidu ued Ljubljano za 1. 1922./23. na ime: Ocvirk Stane iz Ljubljane. Proglašam ga za neveljavno.
Ocvirk Stane s. r.
*
318
Objava.
Izgubil sem evid. tablico št. 181163-29 za kolo in jo proglašam za neveljavno.
Pokorn Franc s. r..
Sera 34, p. Medvode.
*
315
Objava.
Izgubil sem evid. tablico za bicikel, izdano od sreskega načelstva Maribcr-; levi breg pod št. reg. 133.507 leta 1938. in jo proglašam za neveljavno.
Sokol Franc s. r.,
Dol. Počehova 28 pri Mariboru. *
305
Objava.
Ukradena mi je bila evid. tablica št. 111.291 za kolo in jo proglašam ža neveljavno.
Setnikar Anton s. r.,
Medvode.
❖
316
Objava*
Izgubil sem evidenčno tablico za kolo Pueh št. 29.524, izdano leta 1938. od sreskega načelstva Maribor-levi breg, in jo proglašam za neveljavno.
Stefek Alojzij s. r., Pekel pri Mariboru.
*
•308
Objava.
Izgubil sem prometno knjižico za kolo (evid. št. tablice: 111355) in jo proglašam za neveljavno.
Subel Ludvik s. r.,
Črnuče 13.
*	,	307
Objava.
Izgubil sem prometno knjižico za kolo (evid. št. tablice: 96.197) in jo proglašam za neveljavno.
Šuštaršič Alojzij s. r.,
Stanežiče.
*	320
Objava.
Izgubila sem železniško legitimacijo, izdano od direkcije drž. železnic v Ljubljani in jo proglašam za neveljavno.
Verče Marica s. r.
Izdaja kraljevska banska uprava dravske banovine. Urednik: Pohar Robert v L|ubljant. Tiska ln zalaga Tiskarna Merkur v Ljubljani, njen predstavnik: O. Mihalek v Ljubljani.