■o
Its io
■TT
Im

icn
im
!o
On
Zlata harmonika z večino srebrnih priznanj
Previdno! Malčki na cesti!
			
90,6 95,1 95,9 109,3			
	DN INPE1		IK FEK
Št. 68 / Leto 65 / Celje, 31. avgust 2010 / Cena 1 EUR
□

□

Odgovorna urednica NT: Tatjana Cvirn
Ko se telica odpravi na športni dan


Saj ni res, pa je, bi lahko rekli ob zgodbi o iskanju pobegle živali. Ker je pri tem aktivno sodelovala skoraj polovica Vojnika, uspeh ni izostal.



V zdravstvene domove (še) brez strahu
Ambrozija - rumena nadloga
Barbara Celjska ni bila moralno sporna
UPI UUDSKA UNIVERZA ŽALEC
UPI ŽALEC VABI K VPISU _www.upi.si_
ZLATOROGOVA
PONOSA

Več na strani 10!
2
DOGODKI
NOVI TEDNIK
Strah zaenkrat ni potreben
V zdravstvenih domovih brez večjih sprememb - Čakalne dobe se bodo postopno povečevale v celjski bolnišnici
Odgovor na vprašanje, ali od jutri naprej velik del slovenskih zdravnikov res ne bo več delal čez polni delovni čas, bomo dobili šele danes po sestanku ministra za zdravje Dorjana Marušiča s predstavniki zdravniškega sindikata Fides. Kljub opozorilom, da se bo zdravstveni sistem sesul, če bodo zdravniki uresničili svojo grožnjo, strah vsaj zaenkrat ni potreben.
Na Celjskem v zdravstvenih domovih za paciente skoraj ne bo sprememb, brez dvoma pa se bodo z vsakim dnem zmanjšanega obsega dela zdravnikov daljšale čakalne dobe za ne-nujne preglede in posege v največji zdravstveni ustanovi na
območju, v Splošni bolnišnici Celje.
V celjski bolnišnici je soglasja za dodatno nadurno delo umaknilo 154 od 240 zdravnikov oziroma 90 odstotkov tistih, ki se vključujejo v dežurno službo. Kljub temu v bol-
nišnici zagotavljajo, da bodo tudi po 1. septembru zagotavljali ustrezno pomoč v vseh nujnih primerih in poskrbeli za posebej ogrožene skupine, zlasti otroke in starejše. Neprekinjeno bodo delovale kirurška in internistična prva pomoč, vsa dežurna mesta in intenzivna medicina. Nemoteno bo tudi delo na otroškem oddelku, v transfuzijskem centru, na oddelku za patologijo in citolo-gijo ter na oddelku za nuklearno medicino.
Mestna občina Celje je pripravila tiskovno konferenco pred začetkom novega šolskega leta. Predstavili so podatke o vpisu in novostih v vrtcih ter osnovnih šolah.
Sedež aktiva ravnateljev celjskih osnovnih šol bo v prihajajočem šolskem letu v OŠ Hudinja. Ravnatelj šole Jože Berk je pojasnil, da je skupna ugotovitev vseh celjskih ravnateljev, da so na novo šolsko leto dobro pripravljeni. V devet osnovnih šol so v prvi razred vpisani 403 otroci, v vse oddelke skupaj 3.454 učencev.
V preteklih mesecih je MOC izvedla nekaj vzdrževanj in intervencij v osnovnih šolah, za katere je namenila dobrih 404 tisoč evrov. Po investicijskem programu občine bosta zgrajeni še telovadnica pri I. OŠ in prizidek k II. OŠ. Obno-
vili so tudi učilnico za tolkala v Glasbeni šoli Celje in uredili glasbeno učilnico v dislocirani enoti OŠ Lava.
Pripravili so tudi akcijo Začetek šolskega leta, s katero opozarjajo vse voznike in druge udeležence v prometu, da naj bodo še posebej previdni. Miran Gaber-šek, višji svetovalec na Oddelku za okolje in prostor ter komunalo MOC, je pojasnil, da so pregledali in obnovili vse šolske poti, razobesili plakate Šolska pot, razdelili letake, staršem še knjižice Prvi koraki v svetu prometa in rumene rutice in kresničke prvošolcem: »Prav tako mora imeti vsaka šola načrt varnih šolskih poti, s katerim učitelji seznanijo starše in otroke ob začetku šolskega leta.«
Z novim šolskim letom bo v treh javnih vrtcih v Celju 1791 otrok, od tega 415 no-
ČETRTEK PETEK
DBIDES
10 23
ElE];
V	bolnišnici so preračunali, da bo obseg operacijskega časa v septembru v povprečju manjši za približno 30 odstotkov. Obseg ambulantne dejavnosti na kirurških oddelkih se bo povprečno zmanjšal za 23 odstotkov, v internističnih specialističnih ambulantah v povprečju za 38 odstotkov. Na gi-nekološko-porodniškem oddelku bo obseg operacijskega časa manjši za 30 odstotkov, specialistično ambulantni del se bo zmanjšal kar za 54 odstotkov. 24-urno zdravstveno varstvo za vse nosečnice, porodnice in novorojenčke bo zagotovljeno. Če bo torej prišlo do zmanjšanega obsega dela, bodo morali precej nenujnih pacientov prenaročiti.
V	Psihiatrični bolnišnici Vojnik, kjer je soglasje umaknilo šest zdravnikov od enajstih, bo delo na bolniških oddelkih bolj kot ne nemoteno, lahko pa, da se bo treba za pregled v ambulantah postaviti v čakalno vrsto. V tretji bolni-
Generalni direktor ZZZS Samo Fakin je prejšnji teden zagotovil slovenskim državljanom, da se jim ni treba bati podaljšanja čakalnih dob. Kot je napovedal, bo zdravstvena zavarovalnica po potrebi prerazporedila programe med izvajalci in v primeru predolgih čakalnih dob v Sloveniji zavarovance napotila na zdravljenje v tujino.
šnici na našem območju, v Bolnišnici Topolšica, nihče od zdravnikov ni umaknil soglasja za dodatno nadurno delo. »V naši bolnišnici je malo zdravnikov in ob umiku soglasij za nadurno delo ne bi mogli organizirati dela brez škode za bolnike,« pojasnjuje odločitev zdravnikov, ki sicer podpirajo prizadevanja sindikata Fides, direktor Damjan Justinek.
Podobno kot v Topolšici so se večinsko odločili zdravniki zdravstvenih domov na Celjskem. Ponekod nihče ni umaknil soglasja (Slovenske Konjice, Šentjur, Laško), drugod spet je umikov tako malo, da organizacijske spremembe ne bodo potrebne (Žalec, Šmarje pri Jelšah). Drugače je v ZD Ce-
lje. Tam je soglasja za dodatno nadurno delo umaknilo 23 zdravnikov, od tega 22 zdravnikov, ki dežurajo. A to je še vedno manj kot polovica vseh zdravnikov. V ZD so vključili v dežurno službo nekaj zdravnikov, ki doslej niso dežurali, ter skrajšali dežurstvo na največ 12 ur. Zdravniki bodo tako lahko po dežurstvu delali še 4 ure v svoji ordinaciji. S temi spremembami bodo vsem bolnikom zagotovili nujno medicinsko pomoč, naročeni bolniki pa bodo morali zaradi krajšega delavnika zdravnikov po dežurstvu čakati nekoliko dlje, a bistvenega podaljšanja čakalnih dob ne pričakujejo.
MILENA B. POKLIČ
V termah tudi državni denar
Družbeniki Rimskih term so že aprila, na predlog uprave, podprli dokapitalizacijo v višini 2,5 milijona evrov.
Minuli teden je s predlogom soglašala tudi vlada, država je namreč 21,5-odstotna lastnica, državni vložek v višini slabih 112 tisoč evrov pa naj bi ministrstvo za finance poplačalo do konca leta. Z denarjem bodo lahko nadaljevali obnovo Rimskih term. Kot smo poročali, popravljen investi-
cijski program vrednost obnovitvenih del ohranja pod mejo 50 milijonov evrov. Turistični in zdraviliški program sta v celoti ohranjena, ukinjena pa sta posebni medicinski in bolnišnični program, ki bosta nadomeščena s povečanjem hotelskih namestitvenih zmogljivosti.
V okviru prenove bo zgrajenih dodatnih 100 parkirnih mest, urejen pa bo tudi park na območju med osrednjim
objektom in magistralno cesto. Za obnovo preostalega dela parka, ki je ocenjena na 5 milijonov evrov, bodo skušali dobiti državna sredstva iz razpisov. Rimske terme so zaprosile tudi za dolgoročno bančno posojilo v višini 20 milijonov evrov, kar naj bi skupaj z dokapitalizacijo omogočilo dokončanje obnove zdravilišča, ki se je začela pred nekaj manj kot štirimi leti.
US
Novosti ob začetku šolskega leta v Celju so predstavili (z leve): Jože Berk, Polona Ocvirk, Zeljko Cigler, Sandra Stajnko in Miran Gaberšek
Celje pripravljeno na novo šolsko leto
vincev. Razdeljeni bodo v 101 oddelek, od tega jih je 21 za prvo starostno obdobje, 42 za drugo, 28 kombiniranih, trije so bolnišnični in en razvojni. »Zanje bo skrbelo 317 strokovnih delavcev,« je pojasnila Sandra Stajnko, vodja službe za družino in socialo na MOC. Zaradi pomanjkanja prostora bodo do februarja 2011 odprli še en oddelek za otroke prvega starostnega obdobja, preverjajo pa tudi prostorske in finančne možnosti za nov vrtec. Kot je povedala Polona Ocvirk, vodja Oddelka za družbene dejavnosti na MOC, so v času poletnih počitnic uredili vodovodno napeljavo, umivalnici in sanitarije v nekaterih enotah Vrtca Zarja ter zamenjali kritino na Vrtcu Tončke Čečeve.
VANJA VODENIK Foto: SHERPA
Novost je tudi Zakon o šolski prehrani, pri katerem znaša subvencija za obrok 0,50 evra na otroka, za socialno ogrožene 0,80 evra. Prav tako bodo letošnje zimske počitnice preživljali vsi slovenski osnovnošolci istočasno, in sicer od 21. do 25. februarja.

UPI UUDSKA UNIVERZA ŽALEC
Zaključen projekt usposabljanja za življenjsko uspešnost - Most do izobrazbe na UPI Žalec
Z današnjim dnem se na UPI -ljudski univerzi Žalec zaključuje projekt izvajanja programov Usposabljanja za življenjsko uspešnost - Most do izobrazbe (UŽU MI), ki sta ga sofinancirala Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo RS za šolstvo in šport. Projekt se je izvajal v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013 in je trajal od 7. 7. 2008 do 31. 8. 2010.
Kaj sploh je program UŽU MI?
Če razmišljate o tem, da bi se vrnili v formalno izobraževanja, pa je od vaše zadnje vključitve minilo že več let in ne veste, kako bi se lotili učenja ali pa vam enostavno manjka motivacije za učenje, potem je program UŽU MI pravi za vas. V programu boste pridobili računalniško znanje, okrepili svoje socialne spretnosti ter spoznali pomembne vsebine s področja vseživljenjskega učenja in aktivnega državljanstva. Program UŽU MI vam bo torej dal znanje za učenje in znanje za življenje.
ta srečanja so iztočnica za nova poznanstva, večje samo-zaupanje in nove možnosti za zaposlitev » (Biserka, udeleženka UŽU MI 2009)
Ustvarjalna delavnica v okviru programa UŽU MI
Od leta 2008 do danes ^
Na UPI Žalec smo od leta 2008 pa do danes izvedli 4 skupine UŽU MI, v katere se je brezplačno vključilo 60 udeležencev. Za namene promocije programa UŽU MI smo organizirali 4 motivacijske delavnice za potencialne udeležence programa, le-tega pa smo nekajkrat predstavili tudi svetovalcem na zavodu za zaposlovanje, območna enota Celje, s katerimi smo pri izvedbi projekta zelo dobro sodelovali. Z oglasi, zgibankami in drugim promocijskim materialom smo poskrbeli za promocijo
programa, o njem pa smo vse zainteresirane obveščali tudi preko spletnega portala CVŽU Savinjska.
Kaj se obeta?
Na UPI - ljudski univerzi Žalec smo se ponovno prijavili na razpis za pridobitev evropskih sredstev za izvajanje programa UŽU MI, saj menimo, da je naša naloga, da prebivalcem Spodnje Savinjske doline omogočimo brezplačno udeležbo v programu. Če bomo na razpisu uspešni, bomo v letih 2010-2013 organizirali 5 izvedb programa UŽU MI.
Sejem rabljenih učbenikov v I. gimnaziji v Celju
Začenja se šolski direndaj
S 1. septembrom bodo svoja vrata zopet odprle osnovne in srednje šole, zadnje dneve pred rednim poukom pa sta starše in otroke zaposlovala tekanje po trgovinah ter nakup šolskih potrebščin in učbenikov. Kot vsako leto bodo tudi šolsko leto 2010/11 zaznamovale nekatere spremembe, kot so večji vpliv staršev na izbiro učbenikov v osnovnih šolah in vrnitev negativnih ocen v srednje šole.
Nakup novih učbenikov predstavlja za starše vsako leto večji strošek, ki ga ponekod uspešno premagujejo s šolskimi učbeniškimi skladi ali z nakupom rabljenih učbenikov. Te lahko kupite na sejmih, ki jih prireja veliko srednjih šol, ali v knjigarni Antika v Celju. Tam so letos že prodali večino rabljenih učbenikov, saj je povpraševanje po njih veliko. »Za osnove šole so letos že izšli vsi učbeniki in delovni zvezki, je pa poplava
različnih, zato se je treba držati seznamov, ki jih učencem dajo šole,« je povedal lastnik Antike Božidar Mulej, »v srednjih šolah pa je letos prenova določenih programov, zato bodo nekateri učbeniki izšli šele konec septembra in morajo kupci počakati do takrat.«
Učbeniški skladi
V celjski regiji je letos v 58 osnovnih šol vpisanih 21.232 učencev, od tega je 2.340 pr-vošolčkov, kar je več kot sto otrok manj kot lani. »Z dobrim delovanjem učbeniških skladov zelo pomagamo staršem, kar pomeni, da so učbeniki za starše ničeln strošek, razen kadar jih otroci namerno poškodujejo,« je izpostavila Marijana Kolenko, ravnateljica OŠ Lava. Maja je ministrstvo za šolstvo in šport (MŠŠ) objavilo spremembe Pravilnika o upravljanju učbeniških skladov, ki uvajajo, da mora ravnatelj šole pridobiti pisno soglasje sveta staršev za skupno
Nakup vozovnic preko avtomata
Slovenske železnice v okviru posodobitve poslovanja potniškega prometa 1. septembra uvajajo elektronski način izdaje vseh železniških abonentskih vozovnic. Vse mesečne, polletne in letne vozovnice bodo tako v obliki brezkontaktne čip kartice.
Novost je tudi testni prodajni avtomat na železniški postaji v Ljubljani, kmalu (predvidoma konec oktobra ali v začetku novembra) pa bo postavljen tudi na železniški postaji v Celju. Testni prodajni avtomat trenutno omogoča nakup vseh vozovnic za notranji promet, razen abonentskih in vozovnic za vlake ICS, načrtujejo pa prodajo tudi teh, hkrati pa je na njem mogoče dobiti tudi informacije o voznih redih. Avtomat ima do uporabnika prijazen vmesnik v slovenskem in angleškem jeziku. Za zdaj je vozovnice mogoče plačati z gotovino, v prihodnje bo to mogoče tudi s plačilnimi karticami, napovedujejo v SŽ.
Prodajni avtomati bodo postavljeni tudi na nekaterih postajališčih, na katerih doslej ni bilo mogoče kupovati vozovnic. Načrtujejo tudi možnost nakupa vozovnic z mobilnim telefonom in po spletu.	BA
nabavno učbenikov in izbor delovnih zvezkov ter drugih učnih gradiv. »Ministrstvo je pravzaprav želelo, da starše seznanimo z gradivom za prihodnje šolsko leto in jim hkrati damo možnost vplivati na izbiro gradiva,« je pojasnila Ko-lenkova. »S tem je bila šoli odvzeta avtonomija glede učbenikov, saj starši nimajo ustreznega znanja, ne spremljajo novosti na pedagoškem področju in niso strokovno kompe-tentni, da bi lahko suvereno predlagali izbor učbenikov.« Ostalih sprememb v osnovnih šolah ni, saj bodo prenovljeni učni načrti stopili v veljavo šele prihodnje šolsko leto, v letošnjem pa bodo šole izvajale že začete načrte in projekte iz preteklih let.
Novosti so tudi pri dijaški malici, ukinja se namreč brezplačna prehrana za vse dijake. Ti bodo odslej razdeljeni v tri kategorije, prvi bodo imeli topel obrok popolnoma subvencioniran, drugi in tretji bodo manjši delež morali doplačati. Vzpostavili bodo tudi sistem rednega odjavljanja od obrokov, ki bodo v celoti plačljivi, če se dijak malice ne bo udeležil in je ne bo predhodno odjavil.
Drugače je v srednješolskem izobraževanju, saj prihaja v veljavo precej sprememb. »V Savinjski regiji je 12 srednješolskih zavodov, skupaj z enotami je to 21 srednjih šol. Podatkov o vpisu za to šolsko leto še ni, ker vpis traja še do 31. avgusta, je pa trenutno število vpisanih v začetne letnike 3.060,« je pojasnil Sebastijan Magdič iz službe za odnose z javnostmi na MŠŠ. Tudi za dijake imajo v nekaterih srednjih šolah učbeniške sklade, ena od teh je Srednja ekonomska šola Celje. Ravnatelj Jan- Št. 68 - 31.
ANKETA
S kupovanjem učbenikov in delovnih zvezkov je vedno veliko dela. Celjane smo povprašali, kako se s tem spopadejo oni in kaj menijo o ceni učbenikov.
Luka Klanšek: »Po učbenike sem šel kar sam, kupoval sem jih po raznih knjigarnah. Če je možnost, raje kupim rabljene in jih potem prodam naprej. So pa učbeniki precej dragi, ampak če malo prebrskaš, se dobijo tudi cenejši.«
Majda Kampuš: »Če je
možnost, kupim rabljene učbenike, se mi pa zdi to dokaj velik izdatek. Na šoli imajo šolske sklade za izposojo učbenikov, v osnovi šoli je to zastonj, v srednji pa plačajo izposojalnino.«
Starši sodelujejo pri izbiri učbenikov - Nič več NMS-jev
ko Poklič je pojasnil: »Po nekaterih šolah te sklade opuščajo, pri nas pa dijaki plačajo obrabnino za učbenike, dokupiti morajo le tiste, ki so izšli na novo. Glede na trenutno materialno stanje družin menim, da je ohranitev teh skladov zelo dobrodošla zadeva.«
Šele zaživeli, pa
v	■ ■ ■	■
že ukinjeni NMS-ji
S 1. septembrom vstopa v veljavo nov Pravilnik o ocenjevanju znanja, z njim se poslavljamo od komaj uveljavljenih NMS-jev, v šolo pa se bo vrnila negativna ocena. Ravnatelj v dogovoru z učiteljskim zborom sprejme tudi nova šolska pravila, v njih med drugim določa, kakšen odstotek negativnih ocen pri pisnem izdelku narekuje, da dijaki izdelek ponovno pišejo. Novost je, da se bosta zdaj v redovalnico vpisali obe oceni, prej se je namreč le druga. »Tako zavestne odločitve o prekoračitvi kvote negativnih ocen v razredu ne bodo več tako pogoste,« je pojasnil Poklič. Prav tako se lahko poveča obseg tedenskega pisanja pisnih nalog, ki je bil doslej tri na teden, po novem pa se lahko dijak odloči in jih piše več, ampak mora to soglasje pripisati na pisni izdelek. V strokovnem in poklicnem srednješolskem izobraževanju se bo po novem končni uspeh določal glede na ocene. Prav tako morajo za napredovanje v višji letnik dijaki opraviti do konca šolskega leta vse obveznosti, ne bo mogoče popravljati negativnega predmeta v naslednjem letu, kot je bilo to doslej. Manjše novosti se pojavljajo še pri prisotnosti pri pouku, kaznovanju dijakov, skrajšan je tudi postopek izključitev.
VANJA VODENIK Foto: SHERPA
Bojana Kralj: »Menim, da je to kar velik izdatek, zato kupim raje starejše oz. rabljene učbenike. Oba moja otroka sta v srednji šoli in nimajo več učbeniškega sklada.«
Tanja Lipovšek: »Nakup učbenikov se mi zdi zelo velik izdatek, sem pa letos kupila samo delovne zvezke, saj imajo na šolah učbeniške sklade za izposojo knjig.«
VANJA VODENIK Foto: TimE
www.novitednik.com
v
Car lesa
V Nazarjah se jutri, v sredo, z razvojno konferenco lesarjev začenja 4. Lesarski praznik.
Na tej konferenci želijo opozoriti, da je les edina surovina, ki jo ima Slovenija res v izobilju, da je les naravno obnovljiv in ustreza načelom sonaravnosti ter da ima lesnopredelovalna industrija velike zaposlitvene možnosti, obenem pa ne zastruplja okolja in sovpada s turistično usmerjenostjo Slovenije. Ob vsem tem pa se je lesna industrija znašla v precejšnji krizi, in lesarji nameravajo glasno opozoriti, da je treba takoj prenehati z masovnim izvozom hlodovine in začeti izdelovati izdelke iz lesa z višjo dodano vrednostjo.
Na Lesarskem prazniku bodo v četrtek govorili o pomenu lesa za trajnostni razvoj Slovenije, ob 19. uri pa v domu kulture odprli razstavo Čarobnost lesa, avtorja prof. dr. Antona Suhadolca. V petek ob 19. uri v muzeju Vrbovec pripravljajo domoznanski večer z Aleksandrom Videčni-kom, osrednje dogajanje pa napovedujejo za soboto, ko bo pred gradom Vrbovec praktično vse povezano z lesom. Tako bodo pripravili sejem ter prikazali izdelavo uporabnih in dekorativnih izdelkov iz lesa, lesarji iz cele Slovenije se bodo pomerili v športnih igrah, med drugim pa bodo omogočili tudi prost vstop v Muzej gozdarstva in lesarstva.
US
Gorenje nad pričakovanji
Skoraj 5 milijonov evrov čistega dobička - Lanski ukrepi dajejo pozitivne učinke
Skupina Gorenje je v prvih šestih mesecih letos poslovala nad pričakovanji, tako glede na lansko primerjalno obdobje kot glede na načrtovane cilje. Uspelo ji je precej povečati dobiček iz poslovanja, pri čemer predsednik uprave Fra-njo Bobinac opozarja, da so razmere na tujih trgih še vedno negotove. Hkrati so rezultati poslovanja dokaz, da je Gorenje lani vleklo prave strateške poteze.
Na seji nadzornega sveta Gorenja so se člani seznanili s polletnim poslovanjem. V prvi polovici leta beležijo za 19,7 milijona evrov dobička iz poslovanja ter skoraj 5 milijonov evrov čistega dobička. Letos so tako dosegli za 7,4 odstotka več konsolidi-ranih prihodkov od prodaje kot lani, skupno kar 640 milijonov evrov. V drugem četrtletju so glede na prvo zabeležili skoraj 10-odstotni
porast prihodkov. Kar tri četrtine vseh prihodkov skupina beleži na račun prodaje gospodinjskih aparatov.
Razmere na tujih trgih še vedno negotove
V Gorenju so z doseženim, še posebej z zadnjim četrtletjem, zadovoljni, vendar se zavedajo, da bo takšno raven poslovanja do konca leta težko zadržati. Še vedno namreč poslujejo v ne ravno ugodnih okoliščinah, saj se te od lani niso bistveno izboljšale. »Na trgih, kamor prodajamo, še vedno vladajo negotove razmere. Potrošniki se bojijo za svoje delo, mnogi so ga že izgubili, stopnja brezposelnosti je v EU več kot 10 odstotkov. Zato smo rezultatov izjemno veseli, še posebej glede na lansko res kritično leto. Upamo, da bomo do konca leta lahko sledili letnemu načrtu, kar pa
ne bo lahko,« je povedal Bo-binac.
Gorenje se spremembam na trgu prilagaja s pokrivanjem več segmentov in vseh cenovnih razredov. Tako je uspelo ohraniti in ponekod celo povečati tržne deleže na trgih vzhodne, JV in Z Evrope. »Pomembno je, da smo rasli hitreje, kot se je gibal trg, in da smo dosegli izboljšanje dobičkonosnosti prodaje zaradi izboljševanja prodajne strukture z vidika trgov in izdelkov,« je še povedal Bobi-nac. Velik izziv ostaja tudi za Gorenje rast stroškov materiala, na katero proizvajalci nimajo vpliva. Ob uvedbi dodatnih trošarin in povečanju stroškov dela zato izvajajo več ukrepov za blažitev neugodnih trendov, predvsem se usmerjajo v razvoj novih izdelkov in na nove trge.
V Gorenju menijo, da bodo v drugi polovici leta k stabilnosti in varnosti poslova-
Kako zares Tovšakova zapušča Vegrad?
Direktorica Vegrada Hilda Tovšak napoveduje odstop -Na skupščini povozili manjšinske delničarje
Po seji nadzornega sveta Vegrada včeraj zvečer (po zaključku redakcije, op.p.) je šele bilo jasno, če je glavna direktorica Hilda Tovšak držala besedo in v resnici odstopila, kot je napovedala dan prej. Sicer je bila včeraj tudi skupščina Vegrada, na kateri so lastniki podprli vse predloge uprave, Posebna družba za podjetniško svetovanje (PDP), ki je 29-odstotna lastnica Vegrada, pa je na vse sklepe napovedala izpodbojne tožbe.
Tako PDP na skupščini Ve-grada ni uspelo prepričati preostalih lastnikov družbe za imenovanje posebnega revizorja, ki bi preveril morebitno škodo pri nekaterih poslih. Bilančni dobiček Vegrada, ki je lani znašal 4,32 milijona evrov, so delničarji prenesli v naslednje poslovno leto. Po-
leg sprejetega poročila o lanskem poslovanju so podelili razrešnico upravi in NS za lani, čeprav je PDP predlagala, da se razrešnica podeli le predsedniku NS v odstopu Klem-nu Boštjančiču. Za letošnjega revizorja je imenovana družba KPMG Slovenija. Manjšinski delničarji so se na skupš-
čini želeli seznaniti tudi s poročilom o likvidnosti družbe, vendar je bil predlog zavrnjen.
Načrtovan odstop
Kot je v izjavi za medije včeraj v dopoldanskih urah pojasnila Tovšakova, je njen odstop »skrbno načrtovano dejanje«, odločitev pa je menda zorela kar nekaj časa. Poudarila je, da odločitve ni sprejela pod nobenim pritiskom javno sti ali politike, saj se ji ti pritiski ne zdijo primerni ali umestni. Po zagotovilu Tovša-kove je včeraj na celjsko okrožno sodišče podala dopolnjen
Franjo Bobinac
nja prispevali učinki doka-pitalizacije IFC in prestrukturiranje dolga. Jesenska do-kapitalizacija v podjetju bo odprta za vse obstoječe delničarje, hkrati pa bo poslovanje zaznamovala tudi vključitev poleti prevzete švedske družbe Asko. Bobinac je prepričan, da so lani v Gorenju sprejemali prave odločitve; od prevzemov družb, razvoja dizajnerskih linij do izgradnje tovarn v Srbiji, kar naj bi vplivalo tudi na dosego dolgoročnih ciljev.
POLONA MASTNAK Foto: SHERPA (arhiv NT)
Padajoči pritisk na trgih
Pretekli teden je zaznamovalo nekaj pomembnih makro ekonomskih objav, ki so svetovne finančne trge spustile še na dodatno nižje ravni. Za padec tečajev v začetku tedna je poskrbela bonitetna agencija Moody's. Opozorila je namreč, da evropskim državam zaradi počasnega okrevanja gospodarstva grozi zmanjšanje bonitetnih ocen. Pojasnili so, da so bonitetne ocene Grčiji, Portugalski, Irski in Madžarski v minulih mesecih znižali med drugim tudi zaradi slabših gospodarskih obetov, znova pa bodo presodili o morebitnem znižanju bonitetnih ocen Španiji.
PREGLED TEČAJEV V OBDOBJU MED 23.8. IN 26.8.2010
Oznaka|	1 Ime 1	1 Enotni tečaji | Promet v tEUR|			% spr.|
CICG	Cinkarna Celje	50,00	5,80		0,02
CETG	Cetis	0,00	0,00		0,00
GRVG	Gorenje	12,64	104,20		-0,24
PILR	Pivovarna Laško	16,31	6,90		-9,34
JTKG	Juteks	0,00	2,20		1.61
ETOG	Etol	147,40	1,50		0,00
predlog prisilne poravnave, o podrobnostih pa ni govorila.
Po seji NS včeraj zvečer so morda v Vegradu že tudi korak bliže k nasledniku Tovša-kove. Predsednik NS v odstopu Boštjančič še vedno podpira svoja kandidata za vodenje Vegrada, in sicer Sandija Kneza, ki naj bi mu kot morebitnemu prokuristu podporo izrekla celo Tovšakova, in Branko Babič. Seveda včeraj nihče ni izključeval možnosti, da bi Tovšakova za vršilca dolžnosti direktorja Vegrada predlagala tudi svojega kandidata, vsekakor pa večina na čelu velenjske družbe pričakuje nekoga, ki naj ne bi bil vpleten v domnevno nezakonite zgodbe Vegrada.
Za Tovšakovo so se že pojavile špekulacije, da naj bi prevzela družbo pooblaščen-ko, preko katere menedž-ment nadzira 57 odstotkov kapitala Vegrada, v NS pa zamenjala Branko Gabrijel.
URŠKA SELIŠNIK
Negotovo situacijo pri vlagateljih je še poslabšala objava podatka o prodaji rabljenih stanovanjskih nepremičnin v ZDA. Prodaja nepremičnin se je julija glede na junij zmanjšala za 27,2 odstotka, kar je največji mesečni padec, odkar se zbirajo podatki. V juliju so v ZDA po sezonskih prilagojenih letnih podatkih prodali 3,83 milijona enot stanovanjskih nepremičnin, kar je najmanj od leta 1999. Eno izmed zadnjih upanj, ki bi lahko dvignilo trge, to je podatek o naročilih trajnih dobrin, je povsem razočaral. Analitiki so pričakovali 2,5-odstotno rast glede na pretekli mesec, a je ta znašala le 0,3 odstotka. Padajoči pritisk, ki se ustvarja na trgih, je posledica slabih ekonomskih pričakovanj.
INDEKSI MED 23.8. IN 26.8.2010
Indeks
Zadnji tečaj
SBITOP
4.310,53
■0,15
Tudi dobri rezultati računalniških podjetij niso uspeli stabilizirati padca tečajev. Tretji največji proizvajalec računalnikov Dell je v minulem četrtletju posloval z 1,54 milijarde dolarjev čistega dobička, kar je za 15 odstotkov bolje kot v enakem obdobju lani. Največji izdelovalec računalnikov Hewlett-Packard (HP) je v drugem četrtletju ustvaril 1,77 milijarde evrov čistega dobička, kar je 6,1 odstotka bolje kot v enakem obdobju lani.
A vrednost največjih svetovnih indeksov se je močno pocenila. Indeks DAX je končal 2,5 odstotka nižje kot teden prej in je v petek dosegel 5.910 indeksnih točk. Francoski indeks CAC40 je končal 3,9 odstotka nižje, angleški FTSE100 je izgubil 3,2 odstotka vrednosti. Ameriška indeksa SP500 in Dow Jones sta v petek trgovanje zaključila 3,3 in 2,5 odstotka nižje glede na pretekli teden. Indeks NASDAQ se je pocenil za 3,8 odstotka ter v petek dosegel 1.770 indeksnih točk.
ROMAN GOMBOC, borzni posrednik ILIRIKA d.d., Slovenska 54, 1000 Ljubljana Nadzorni organ: ATVP, Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana
Vir: Ljubljanska borza d.d.
Silco na dobri poti
Poslovanje podjetja Silco je pohvalil tudi braslovški župan Marko Ba-lant, ki je ob direktorju mag. Sašu Kronovšku prerezal trak.
V soboto so v Šentrupertu odprli tri tisoč kvadratnih metrov proizvodnih, skladiščnih in poslovnih prostorov podjetja Silco. Zgradbo, ki s svojo grafično zunanjo podobo privlači kar precej pogledov, so razkazali tudi vsem obiskovalcem.
Ti so si tako lahko ogledali poslovni del stavbe, poseben center, namenjen izobraževanju avtoličarjev, ter skladiščno - proizvodni del objekta. V podjetju Silco se ob prodaji materialov za avtoličarje, av-tomehanike in avtopralnice ukvarjajo tudi s proizvodnjo sred-
stev za čiščenje in nego avtomobilov. Za razširitev dejavnosti avtonege so del stavbe namenili tudi sodobno urejenemu laboratoriju, v katerem bodo spremljali kakovost lastnih produktov in skrbeli tudi za razvoj novih, ki naj bi po besedah direktorja, mag. Saša Kronovška, presegali okvirje dosedanjega proizvodnega programa. Podjetje bo na ta način lahko bolj konkurenčno na domačem tržišču in tudi na tujih trgih, kamor v zadnjih letih uspešno prodirajo s prodajnim programom lastne blagovne znamke Silco.
Ob odprtju so v podjetju Silco Robertu Krčku, ki ga je nesreča priklenila na invalidski voziček, podarili tisoč evrov. Krček potrebuje denar za pot
na Kitajsko, kjer se bo po operaciji ponovno postavil na noge. Čeprav se Robert ni mogel udeležiti sobotne slovesnosti, v podjetju upajo, da bo njegova pot: »Na Kitajsko, po upanje«, uspešna.
TT
Zaposleni v dijaškem domu so kljub brezvladju stopili skupaj in pripravili vse potrebno za sprejem dijakov. Prihod in bivanje dijakov, zatrjujejo v dijaškem domu, nikakor ne bosta otežena.
Dijaški dom na »urgenco« tik pred dnevom D
Brez vršilca dolžnosti - Ministrstvo šele po dveh mesecih o razrešitvi - Za sprejem dijakov skupaj ves kolektiv
V Dijaškem domu Celje je, kot smo po napovedani, a neizvršeni seji sveta zavoda že poročali, v četrtek zavrelo. Po dveh mesecih dom tik pred jutrišnjim novim šolskim letom (dijaki naj bi prišli že dan prej) ostaja brez vršilca dolžnosti, razrešena direktorica je v bolniškem sta-ležu, generalna pooblaš-čenka je računovodkinja v zavodu, ki ni strokovna delavka. Včeraj je sledil sestanek predstavnikov sveta zavoda z generalnim direktorjem direktorata za srednje in višje šolstvo Vinkom Logajem. Njegov dopis je v četrtek šokiral zaposlene v domu in predstavnike sveta zavoda ^ Prispel je namreč šele dobre pol ure pred sklicano sejo in posledično seje sploh ni bilo, saj je pozval k »odpravi nepravilnosti«. Seja naj bi bila sklicana na »neobičajen način, saj predstavnikom ustanovitelja zaradi delovnih obveznosti ni omogočena prisotnosti«. Spomnimo, da je predstavnica ministrstva Alenka Jež Heinz ob tem bila prisotna, saj je tudi zahtevala branje dopisa, v primeru, da bi sejo izvedli, pa je napovedala, da jo bo zapustila. Nadalje je dopis Logarja govoril o postopku razrešitve ravnateljice Nataše Kajba Gorjup, ki naj ne bi bil voden v skladu z zakonom ter zato predsednici sveta zavoda Mileni Čanžek zagrozil celo s kazensko ovadbo zaradi zlorabe položaja _
Lovljenje za slamice
Ob tem čudi, da komu na četrtkovi »neseji« niso povsem popustili živci. Šolsko leto se namreč začenja jutri, vršilca dolžnosti nimajo. V domu so zadnje dni pedagogi med drugim preoblačili vzmetnice, medtem ko so bile čistilke na kolektivnem dopustu, računovodki-njo so kot pooblaščenko ravnatelji šol zasipali s pogodbami o zagotavljanju šolske prehrane. Čeprav so člani kazali veliko pripravljenost, da vendarle naredijo konec tej agoniji v zavodu, seje niso upali izvesti. Še posebej, ker niti niso prejeli mnenja ministrstva glede razrešitve ravnateljice (mnenje je neobvezno, bi se pa člani sveta zavoda radi z njim vsaj seznanili), medtem ko so zahtevo poslali že 5. julija (ugotovljeno na podlagi povratnice) _ Velja pa poudariti, da so zaposleni v dijaškem domu stopili skupaj in pripravili vse potrebno za sprejem dijakov, začetek šolskega leta zato glede organizacije ni vprašljiv.
Sindikat je obveščal, pomoči ni bilo
Medtem je trdno v bran predsednici sveta zavoda Mileni Čanžek stopil tudi sindikat (celjska območna izpostava sindikata Sviz). Kot pravi prva sindikalistka celjskega dijaškega doma Nataša Privošnik, je bila prekinitev seje na pobudo Logarja poseganje v avtonomijo
javnega zavoda in legitimno delovanje sveta zavoda. »Lahko navedemo celotno kronologijo ter dokumentacijo iz sej sveta zavoda, ki smo jih zmeraj sklicevali na podlagi prehodnega dogovora o udeležbi s strani članov sveta zavoda. Prav tako glede dopisov, ki smo jih pošiljali na ministrstvo in nanje nismo dobili odgovorov, prav tako ne odgovorov na obveščanje o izjemno pomembnih zadevah. Niti ni bilo odgovora na prošnjo za mnenje o predlogu razrešitve ravnateljice,« pravi Privošnikova, ki poudarja še, da je bil postopek razrešitve izpeljan legitimno, pa tudi, da so iz dijaškega doma ves čas klicali na ministrstvo za šolstvo ter pravno službo, a jim nihče ni bil pripravljen pomagati ^
Kakorkoli že, predstavniki sveta zavoda so včeraj z mešanimi občutki odšli na sestanek na ministrstvo, do zaključka redakcije pa nam ni uspelo izvedeti, kaj so se dogovorili, če sploh kaj, saj so imeli sestanek napovedan ob 14.30. Malo pred zaključkom redakcije so nam iz ministrstva za šolstvo sporočili še, da nam bodo odgovor »posredovali jutri«, torej danes. Težko je pričakovati, da bi celjski dijaški dom vršilca dolžnosti dobil že danes, saj mora o tem odločati ponovno sklican sveta zavoda. Nobenega dvoma pa ni, da se bodo potem še kako iskali »krivci«.
POLONA MASTNAK Foto: TimE
Poletje bomo zaključili v Planetu Tuš -pridružite se nam!
Od četrtka, 2. 9., do sobote, 4. 9.
RAZSTAVA EKSOTIČNIH ŽIVALI
Društvo ljubiteljev eksotičnih živali Bioexo bo v Planetu Tuš razstavilo neobičajne domače ljubljenčke: kače, kuščarje, pajke, žabe in druge. Za popestritev pa bo razstavljenih tudi nekaj mesojedih rastlin. V okviru razstave bo organizirano tudi:
•	v soboto, 4. 9., ob 11. uri - predavanje o kačah
•	v soboto, 4. 9., ob 17. uri - otroška ustvarjalna delavnica s posli-kavo obraza
Sobota, 11. 9., od 10. do 18. ure
"ZAPELJI ME VARNO" ZA DVIG VOZNIŠKE KULTURE V SLOVENCI
Na parkirišču si boste lahko ogledali demonstracijo in mini trening varne vožnje, vožnjo po spolzkem cestišču, ledu in v drugih težkih situacijah. Ze od ponedeljka, 6. 9., dalje, pa lahko sodelujete v veliki nagradni igri, katere glavna nagrada je avtomobil Toyota Yaris. Več o nagradni igri na spletni strani www.planet-tus.si.
Petek, 17. 9., od 22. ure dalje
KONCERT REBEKE
dreMelj s skupino
Rebeka Dremelj j e v preteklih l etih dokazala, da je absolutno vsestransko nadarjena: poje, pleše, vodi prireditve, igra, ima svojo linijo modnega spodnjega perila ^ Tokrat m bo sj^vojo skupino predstavila na uu. Povsod, kjer nastopi Rebeka, pokaže/svojo energijo in poskrbi za super le prost!
Vabljeni!
www.planet-tus.si
Engrotuš d.d.
l^er So zvezde dcsma
Toplarna Celje ima uporabno dovoljenje
Celjska občina je v pred tednom od izvajalca del, Vranskega podjetja Kiv, prevzela Toplarno Celje, ki jo bo upravljala celjska Energetika. Vsi objekti Regionalnega centra za ravnanje z odpadki Celje imajo tako uporabna dovoljenja in so pripravljeni za redno obratovanje.
Savinjska regija je s tem postala prva regija v Sloveniji, ki je v prakso uvedla celovito evropsko 5-sto-penjsko lestvico ravnanja z odpadki. Toplarna Celje predstavlja zadnjo fazo obdelave odpadkov ter tudi blata iz Čistilne naprave Celje. Odpadki, ki predstavljajo gorivo za toplarno, so predhodno obdelani v objektih in napravah RCERO Celje v Bukovžiaku, blato
pa na čistilni napravi v Tre-merjah.
Kot poudarjajo v Mestni občini Ceije, je topiarna zasnovana na sodobni, okoiju prijazni tehnologiji. »Ne gre za sežigainico, kot smo jih biii vajeni v pretekiosti in ki so bile namenjene izključno odstranjevanju neprede-ianih odpadkov raziičnih vrst. Danes govorimo o postopkih termične obdeiave natančno določenih vrst odpadkov, ki jih sežigamo z namenom zmanjšanja njihovega voiumna, saj tako zavzamejo manj prostora na odlagališču. Poleg zmanjševanja volumna odpadkov in blata, kar je osnovna naioga naprave, pa iz njiju pridobivamo tudi uporabno energijo. Tako se ceijski odpadki in biato uporabljajo za soproizvodnjo
Pozitivni učinki Toplarne Celje so po navedbah MOC poleg proizvodnje toplote in elektrike iz odpadkov tudi zmanjšanje količin odloženih odpadkov za 65 odstotkov, ocenjen prihranek zemeljskega plina za ogrevanje na ravni regije za 550.000 m3/leto ter zmanjšanje količin toplogrednih plinov, ki se izločijo na odlagališču, na vsega 3 odstotke.
Toplarna Celje je pripravljena na redno obratovanje. V njej so lani v poskusnem obratovanju že termično obdelali 12.590 ton odpadkov in 1.031 ton blata.
toplote in električne energije,« pojasnjujejo na MOC.
Moč toplarne znaša 15 me-gavatov, kar zadostuje za ogrevanje približno 1.400 gospo-
dinjstev, medtem ko je mak-simaina moč proizvedene eiektrične energije dva mega-vata, kar bi zadostovalo za preskrbo tisoč gospodinjstev.
Projekt gradnje topiarne je stal 19 milijonov evrov. Denar za 70 odstotkov na-iožbe je zagotovii kohezij-ski sklad, preostali delež pa
sta si razdeiiii država in Mestna občina Celje. BOJANA AVGUŠTINČIČ Foto: SHERPA (arhiv NT)
Ambrozija - rumena nadloga
Z ambrozijo so se ukvarjali že stari Grki, saj so verjeli, da je hrana bogov na Olimpu, ki prinaša nesmrtnost in večno mladost. Danes pa je ambrozija sinonim za plevel, ki povzroča dodatne stroške v kmetijstvu, veliko gospodarsko škodo in ogroža zdravje ljudi, saj draži kožo in dihala.
Maja letos so na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGZ) izdali novelo Zakona o zdravstvenem varstvu rast-iin, ki opredeijuje rastiine iz rodu Ambrosia kot škodljive, zanje pa je potrebno opravijati fitosanitarne ukrepe. S tem naj bi že v letošnjem letu na sistemski ravni v okviru danih možnosti zmanjšali prisotnost aiergenega cvetnega prahu ambrozije. Avgusta so na MKGZ izdali še Odredbo o zatiranju škodijivih rastiin iz rodu Ambrosia. Tako so preprečevanje širjenja, zatiranje vseh vrst te rastline, nadzorovanje območij, kjer rastejo, in odstranitev s koreninami vred na stroške iastnika zakonsko obvezni.
Problem
neobdelanih
površin
Ambrozija predstavlja probiem tudi na ceijskem območju. Kot je pojasniia Tatjana Pevec, svetovaika specialistka v Kmetijsko-gozdarskem zavodu Celje, se pri nas pojavlja ob cestah,
poteh in žeieznicah, predvsem ob giavnih cestah Ce-
Ije-Laško, Celje-Šempeter ter tudi na vmesnem pasu
Poznamo več kot 20 vrst rastlin iz rodu Ambrosia, v Sloveniji so najbolj škodljive pelinolistna, trikrpa, obmorska in trajna ambrozija. Prepoznamo jih po zelenih, dvakrat pernato deljenih listih in rumenih cvetovih, ki cvetijo v socvetju, imenovanem žvrklja. Gre za zelo prilagodljivo rastlino, ob nepravilnem odstranjevanju pa se hitro obraste, tvori cvetove in sprošča cvetni prah. Zatiramo jo lahko mehansko, kemično ali z obdelavo tal pri površinah, majhne ambrozije lahko kar izpulimo, pri tem pa uporabimo rokavice in zaščitno masko.
avtoceste Ceije-Ljubijana in Celje-Maribor: »Na kmetijskih površinah zaradi uvedenega kolobarja z njo nimamo probiemov.« Nadzor nad odstranjevanjem izvaja Fitosanitarna inšpekcija Celje, kjer lahko tudi oddate prijave najdb rastišč ambrozije, če imetniki niso ukrepaii, kot to doioča zakon.
Na Fitosanitarni inšpekciji Celje so do preteklega tedna prejeli štiri prijave v zvezi z nadzorom odredbe o ambroziji. Po pregiedu na terenu in potrditvi iabara-torija je biia na dveh mestih potrjena navzočnost ambrozije, rastiine so že odstranjene, v enem primeru pa je šlo za navadni pelin. V sredo je inšpekcija obravnavala že četrto prijavo, ki se je nanašala na cestno ban-kino ob regionaini cesti Ce-ije-Zidani Most-Sevnica, kjer bo morala v primeru potrditve navzočnosti za odstranitev poskrbeti Direkcija RS za ceste. Inšpektor na pod-iagi prijave opravi ogied pri-javijene iokacije in zapisniško ugotovi, aii je ambrozija res navzoča. Takrat seznani imetnika zemljišča s predpisanimi zahtevami, izreče opozoriio zaradi ne-praviinosti in doioči rok za odpravo. Za pravne osebe znaša kazen 1.500 evrov, za odgovorne osebe pravne osebe, posameznika, samostojnega podjetnika ali fizično osebo pa 500 evrov.
VANJA VODENIK
Šolske potrebščine za 300 otrok
V četrtek se je zaključila humanitarna akcija V šoli mi nič ne manjka, ki sta jo pripravila Citycenter Celje in območno združenje Rdečega križa Ce-Ije. Do začetka šolskega leta bodo tako razdelili zbrane šolske potrebščine za 300 otrok iz socialno ogroženih družin
iz občin Celje, Dobrna, Štore in Vojnik. Akcija je doživela velik odziv obiskovalcev centra, saj so ljudje podarili tako nove kot tudi rabljene šolske potrebščine, ki so velik prispevek k tistim, ki jih vsako leto kupi RK Celje.
VV
d.o.o.
Dobriša vas 14/a, 3312 Petrovče, tel.: 03 713 14 10 uniforest.biro@siol.net • www.uniforest.com
V naš kolektiv vabimo nove sodelavce:
•	LIČAR
(nanašanje prahu v lakirnici praškastega barvanja)
-	izobrazba III. ali IV. stopnje
-	natančnost
-	izkušnje pri ličarskem delu ali nanosu prahu
•	MONTER (montaža strojev)
-	izobrazba IV. stopnje
-	izkušnje pri montaži oz. pri podobnih delih
-	delo za nedoločen čas
Kandidatom ponujamo delovno razmerje za nedoločen čas s poskusnim delom šest mesecev, delo v dinamičnem kolektivu, redno in stimulativno plačilo ter možnost osebnega napredovanja.
Pisne prijave z življenjepisom in dokazili pričakujemo najkasneje do 6. 9. 2010 na naslov podjetja:
UNIFOREST, d. o. o., Dobriša vas 14 a, 3301 PETROVČE
oziroma na e-mail naslov: uniforest.biro@siol.net.
www.novitednik.com
lepotica poletja
I NOVEGA TEDNIK A IN RADIA CELJE I
Frizure: Zoran hair spa - Ličenje: Dijana Bečirovič (031- 393 567), Maja Gorjup, Mestni salon lepote Relaksana - Dodatki: Pepe jeans, cvetličarna Pri Katji, Fantazija - Foto: NATAŠA MÜLLER, asist. BLAŽ LAH
15/..I /


Tjaša Hohkraut Anja Povalej Sabina Horvat Petra Klepej — Št. 68 - 31. avgust 2010 -
Špela CvikI Valentina Krasniqi
lo v poletni glasbeni šoli najbolj všeč.
Tajda: »Zelo mi je všeč, ko skupaj sestavljamo skladbe in ker se lahko tukaj tudi igramo. Naučila sem se različne nove pesmi, sama pa še nisem nič napisala.«
kako najdem akorde v pesmicah. Najbolj všeč pa mi je, ko vsi skupaj sodelujemo v komorni zasedbi.«
Organizatorka poletne glasbene šole Ajša Svetlin (desno) z otroki na delavnici prepeva skladbe, ki so jih napisali sami.
V ■ ■	_
Naj zivi ustvarjalnost!
ANKETA
Otroci so nam povedali, kaj so se naučili in kaj jim je bi-
Špela
Špela: »Spoznala sem, da lahko igram flavto z več inštrumenti skupaj, da nas lahko spremlja klavir in kako napisati različne pesmice. Všeč mi je, da smo v skupinah in skupaj pišemo skladbe.«
Neža: »Ustvarjali smo svoje pesmice, eni so napisali besedilo, drugi melodijo. Naučila sem se tudi zaigrati nove skladbice na klavir, najboljše pa je, ko skupaj sodelujemo in potem nastane lepa pesem.«
V Celju je bila minuli teden že tretja poletna glasbena šola Viva creativa, na kateri se otroci učijo povezati glasbeno, literarno, gledališko in gibalno ustvarjalnost ter izpopolnijo svoje znanje igranja na inštrument.
Ajša Svetlin, organizatorka Vive creative, je razložila, da je poletna glasbena šola namenjena spodbujanju ustvarjalnosti otrok: »Otroci ustvarjajo svoje skladbe, uglas-bijo lastne pesmice, se zabavajo in se tako pripravijo na prihajajoče šolsko leto.« Udeleženci so stari od pet do 14 let, čeprav se šole udeležujejo tudi starejši, na delavnicah pa se jim lahko pridružijo še starši, ki tukajšnje ustvarjalne postopke prenesejo domov. Svetlinova pojasnjuje: »Letos imamo 20 ude-
ležencev, od tega pet otrok v glasbenem vrtcu, ostali so razdeljeni po inštrumentih.« Flavto tako poučujeta Nina Baša in Mojca Fideršek, violino Alenka Firšt, klavir Tamara Povh, kitaro Ajša Svetlin, medtem ko literarno-gle-dališko delavnico vodi Marjana Florjan.
Dan v šoli Viva creativa se začne s telovadbo, da otroci razgibajo telo in možgančke, se pa ustvarjalnost začne že s tem, saj ustvarjajo svoje gibe. Sledi enourna literarno-gledališka delavnica, na kateri pripravijo svoje pesmice in zgodbe, ki jih pozneje uprizorijo. Pri glasbeni delavnici otroci v skupinah do pet članov skupaj ustvarjajo in izvajajo nove skladbe, na koncu sledi še individualni pouk z učiteljem. Na petkovem zaključnem koncertu, ki
je bil v dvorani Glasbene šole Celje, so otroci predstavili svoje skladbe, uglasbene pesmice in variacije že napisanih del.
Prva ustvarjalna šola je bila namenjena le kitaristom, že naslednje leto se je razširila na druge inštrumente. Svetlinova pa že ima načrte za četrto poletno glasbeno šolo, pri kateri bo dodanih še nekaj novih inštrumentov.
VANJA VODENIK Foto: SHERPA
Tajda
Nace
Nace: »Naučil sem se napisati svojo pesem ter kako jo lahko hitro zvadim, kako se z nohti igra na kitaro in
Katarina: »Naučila sem se igrati na violino, kako se vleče lok, kateri prstek gre na katero mesto na violini in kako se napiše pesmica. Najraje pa imam igranje na nastopih.«
Celjske zvezde v Drakulini deZeli
Sredi avgusta so v romunskem mestu Pitesti odprli razstavo nagrajenih likovnih del mednarodnega razpisa avtorjev do 20 let na temo Etno oblačila in folklora mojega ljudstva, ki ga je razpisala revija Likovni svet iz Celja.
Likovna dela udeležencev iz 40 držav so pritegnila obilo pozornosti tamkajšnje kulturne javnosti. Vodja Zavoda za ustvarjalni razvoj mladih iz Celja Mihailo Lišanin je organizatorjem v spomin na razstavo predal celjski grb, nagrajencem iz Romunije pa zaslužena priznanja za dosežek na razpisu. Razstava skupaj s 14-dnevnim mednarodnim festivalom folklore, ki poteka ob prazniku mesta, na simboličen način povezuje in seznanja romunsko ljudstvo z zgodovino in s kulturo drugih narodov.	BS
www.novitednik.com
e: infoßceljska-koca.s www.celjska-koca.si
Prejemniki zlatih plaket
Zmočena srebrna Zlata harmonika
Žan Bregar, Jaka Fidel, Janez Lekše in Ivan Srpčič zmagovalci na Ljubečni
Zaradi jubileja je bila 30. zlata harmonika na Ljubečni pri Celju tokrat dva dni. Prvi večer so v dvorani Kulturnega doma Ljubečna nastopili harmonikarji veterani. V finale se jih je uvrstilo 23, na tekmovanje pa jih je prišlo 19. Komisija je bila z igranjem starejših harmonikarjev, ki jim je to zgolj zabava in veselje, zadovoljna in bi najraje kar vsem podelila naslov naj godca Slovenije 2010. Ker pa so pravila drugačna, je podelila pet bronastih ter po sedem srebrnih in zlatih medalj, naj godec pa je že tretjič zapored postal Ivan Srpčič iz Cerkelj ob Krki. Tako smo po trojni osvojitvi nagrade občinstva Matije Veninška v letih 20052007 dobili še drugega »trojčka« Zlate harmonike.
V soboto je bilo glavno tekmovanje dopoldne v dvorani kulturnega doma na Ljubečni, kjer se je pred strogo komisijo, v kateri so bili Zoran Kolin, Tomaž Guček in Zmago Štih, pomerilo 33 harmonikarjev, ki so se v finale uvrstili po enajstih predtek-movanjih in dveh polfinalih. Največje presenečenje je bil nastop štirih tekmovalcev v novi kategoriji juniorjev do 10 let, ki je bila prvič uvedena v program. Najmlajši so pokazali veliko znanja in bodo kmalu huda konkurenca starejšim.
Komisija je tokrat podelila največ srebrnih plaket, kar petnajst, in če dodamo še srebrne plakete veteranov, lahko mirno zapišemo, da je bila letošnja Zlata harmonika »srebrna«. In res je bila tudi za odtenek slabša kot prejšnje, saj ni bilo opaziti pomembnejšega premika in bo glede tega potreben poseben dogovor, predvsem na relaciji mentorji, harmonikarji, organizatorji.
Ob petnajstih srebrnih plaketah so harmonikarji dobi-
Nagrado občinstva je Janezu Lekšetu izročila odgovorna urednica Novega tednika Tatjana Cvirn.
Zmagovalec letošnje Zlate harmonike Zan Bregar
monike. Nagrado občinstva, ki jo podeljuje NT&RC, mu je izročila odgovorna urednica Novega tednika Tatjana Cvirn.
Revijalni del s presenečenji
V popoldanskem revijal-nem delu so poleg finalistov in zmagovalca harmonikarjev veteranov nastopili tudi gostje: Viki Ašič st., ki igra na harmoniko že 60 let, Celjska folklorna skupina in ansambel Polka punce. Zaključno prireditev je na posrečen način začel Stanko Mikola, predsednik Kulturnega društva Lju-bečna, z igranjem na harmoniko, zaigral je skladbo Okrogla polka, s katero se je leta 1983 v polfinalu na Franko-lovem predstavil na Zlati harmoniki. Krajani Začreta so poskrbeli za presenečenje, saj so prišli na prireditev s 120 let
staro harmoniko in prosili Vi-kija Ašiča, če lahko nanjo kaj zaigra. Po nekaj poskusih mu je to tudi mojstrsko uspelo.
Organizacijski odbor Zlate harmonike, ki ga zadnja štiri leta vodi Janez Šabec, je izročil tudi spominska darila, ki so jih dobili Milan Brecl, Zoran Kolin, domači gasilci, Tone Vrabl in Viki Ašič st. Milan Brecl, Zoran Kolin in gasilci so pri Zlati harmoniki od vsega začetka.
Zaradi dežja je bila zaključna prireditev namesto pri gasilskem domu v dvorani Osnovne šole Ljubečna, kjer je vse gostoljubje nudil ravnatelj šole Martin Grosek, ki je bil tudi sam pred Janezom Šabcem osem let predsednik organizacijskega odbora. Prestavitev v dvorano ni bila slaba, saj je dala prireditvi
li še sedem bronastih in enajst zlatih plaket. Absolutni zmagovalec je prvič postal simpatičen Žan Bregar iz Jag-njenice pri Radečah, ki je v popoldanskem nastopu po prejetju velikega pokala zaigral tudi partizansko pesem. Že drugič zapored je plaketo Avgusta Stanka, ki jo je izročil član komisije, glasbeni urednik Radia Maribor, Gregor Strmecki, dobil Jaka Fidel iz Knežaka. Nagrado občinstva pa si je prislužil Janez Lekše iz Škocjana, ki je na Zlati harmoniki nastopil že trinajstič. Dobil je 12 zlatih in eno srebrno plaketo ter sedem nagrad absolutnega zmagovalca, plaketo in nagrado občinstva ter je tako daleč najuspešnejši tekmovalec v vseh obdobjih Zlate har-
Jaka Fidel, dobitnik plakete Avgusta Stanka, ki mu jo je izročil glasbeni urednik Radia Maribor Gregor Strmecki. - Št. 68 - 31. avgust 2010 -
tisto, kar potrebuje za kvalitetno izvedbo, da vse skupaj ne postane veselica.
Po treh uspešnih desetletjih tako Zlata harmonika kot vodilna tovrstna prireditev v Sloveniji stopa v novo obdobje. Za njen obstoj se ni treba bati, saj je letos na enajstih predtekmovanjih nastopilo kar 327 harmonikarjev. Z nekaterimi popravki in dopolnili bo prireditev dobila nov zagon, ki jo bo morda po več letih neuspešnih poskusov le »pognal« tudi izven meja Slovenije. To si prireditev tudi zasluži, kar ji priznavajo prve zvezde Zlate harmonike in številni gostje.
Na letošnji Zlati harmoniki smo med mnogimi gosti srečali tudi štiri imenitne udeležence prejšnjih prireditev, ki so vsi po vrsti priznani glasbeniki: Toni Sotošek, Robert Gotar, Zoran Lupinc in Viki Ašič ml. Žal ni bilo vabljenega in napovedanega zmagovalca prve in druge Zlate harmonike Mira Klinca.
Jubilej je bil deževen, srebrn in tudi zlat zaradi tistih najmlajših, ki napovedujejo sveže obdobje prijetne prireditve, ki se je Celjani - žal -vse premalo zavedajo. Včasih smo lahko na Zlati harmoniki pozdravili celo župana in kakšnega podžupana, kulturnika, zdaj tega ni več. Pač, pozdravili smo lahko legendo celjskega ljubiteljskega kulturnega življenja, ki je bil zraven tudi pri začetkih Zlate harmonike, spoštovanega Štefana Žvižeja.
TONE VRABL Foto: TimE
10
IZ NAŠIH KRAJEV
NOVI TEDNIK
zbirali tudi sredstva za lokalna planinska društva za vzdrževanje in obnovo planinskih poti ter postojank, pa tudi ohranjanje čiste narave. S podpisi planincev v častno knjigo, ki so jo prinesli na vseh sedem lokacij transverzale, pa tudi v okviru nagradne igre, v kateri so se zbirali zamaški, se je večala tudi donacija Pivovarne Laško in ta je skupno lokalnim planinskim društvom podarila 36.242 evrov.
Vendar s tem Zlatorogova transverzala še ni zaključena,
saj želijo organizatorji obiskovalcem in ljubiteljem gora, prav tako kolesarjem, ponuditi množični zaključek akcije, na prostem. Zato se pohod in tradicionalni množični kolesarski vzpon Pivovarne Laško na Šmohor obetata v soboto, 4. septembra. Pohodniki so na Šmohor vabljeni od 9. ure dalje, kolesarji pa bodo iz Rečice štartali ob 10. uri. Pri planinskem domu se nato obeta zabava na prostem, nastop Mance Špik ter sladkanje s slavnostno torto.	AB
Na Šmohor še v soncu
Še tako hud dež pohodnikom in kolesarjem ni preprečil sobotnega vzpona na Šmohor. Skoraj 230 se jih na zadnjo v nizu sedmih postojank Zlatorogove transverzale ponosa podalo kljub neugodnemu vremenu. Praznovanje je vseeno bilo slavnostno, prav tako so razrezali torto ^ ampak vse skupaj bodo, tokrat v objemu sončnih žarkov, ponovili to soboto, 4. septembra.
Tisti, ki so se na Šmohor po- bili vseeno deležni slavnost-trudili že minulo soboto, so nega zaključka Zlatorogove
transverzale ponosa, ki so jo pripravili ob 185-letnici Pivovarne Laško. Veselili so se kar v planinskem domu, kjer so razrezali rojstnodnevno torto, razglasili častne ambasadorje ter prejeli nagradne čeke nagradne igre Poln ponosa. V okviru transverzale ponosa so
Hitrostno zabijanje žebljev, ki so se ga udeležili tudi najmlajši.
ZLATO ROG OVA
PONOSA

Zaradi slabega vremena smo množično rajanje ob zaključku Zlatorogove transverzale ponosa in visokem jubileju pivovarne prestavili na sančno soboto, 4. septembra,
ko bomo izvedli tudi peti tradicionaini množični kolesarski vzpon Pivovarne Laško na Šmoiior.
I m ,
Pohodniki vabljeni od 9. i^re dalje. Štart kolesarkega vzpona ob 10. uri.
Vsi planinci in kolesarji prejnnejo brezplačno vodo Oda in pivo Laško.


Več informacij na www.gremovhribe.si
Ko se telica odpravi na športni
mM ^^	_ pravzaprav na kar tri športne dni! - V iskanju aktivno sodelovala polovica Vojnika in naša
' ■ ■ ■ redakcija ... še eni ženski, W je poklicala
V novinarski praksi velja, da se morajo informacije dvakrat preveriti. No, če izvemo kakšen »eksotičen« podatek, se zgodi, da preverimo štirikrat, preden resnično verjamemo tistemu, kar smo slišali. Tako se je na primer zgodilo pred dnevi, ko smo poročali o kači v stanovanju, in pred leti, ko smo pisali o mucku, ki se je z glavo zataknil v neko odprtino. Da ne pišemo, kolikokrat smo spraševali, če je res, ko smo pred meseci izvedeli, da je na strehi hiše pes ^ Potem se je zgodilo minuli teden, ko so nas iz Vojnika poklicali, da se je izgubila - telica. Še več - da je že tri dni ni od nikoder. In smo rekli: »Gremo v iskalno akcijo.« In smo šli, saj telice vendarle novinar ne išče vsak teden! Kako se je lahko sploh kaj vrnile nazaj, vendar je ostro
takega zgodilo? Na domačiji Lebrovih v Želčah nad Vojni-kom imajo več deset glav živine. Medtem ko so krave »locirane« v hlevu, so razposajene telice od spomladi do jeseni na pašnikih ponoči in podnevi. Tam jih je pretekli pone-
»Pasji šef« na kmetiji Lebrovih v Želčah tokrat pobegle telice ni mogel ustaviti pravočasno.
deljek zgodaj zjutraj očitno moralo nekaj prestrašiti, saj se jih je okoli šest od 17 podalo po hribu navzgor in naravnost na cesto ter po njej v neznano! Da so šle tako hitro, kot bi galopirale, nam je razlagal gospodar na kmetiji Milan Leber. Pobegle telice je opazil sin, za eno je skočil v grmovje, jo prijel, medtem ko so jo ostale odmarširale dalje po cesti. Kot da bi imele slabo vest ali prazne želodce, so se sicer kasneje
kmečko oko opazilo, da ena manjka. »Najprej smo klicali k vam, na Radio Celje, kjer nam sprva niso verjeli, da pogrešamo telico,« z nasmeškom razlaga Leber. Priznamo, da smo sprva podvomili. Toda kasneje se je izkazalo, da so obvestila o pogrešani pripeljala do srečnega konca.
Spet doma
Ko smo tretji dan pogrešanja mlade telice, ki je povrhu bila še breja, skupaj z Lebrom stali na pašniku, od koder jo je telica ucvrla, spet nismo mogli verjeti svojim ušesom. Klicali so nas iz vojniškega vrtca, kjer je Leber tudi zaposlen. Tja je namreč poklical sam voj-niški župan Beno Podergajs! Na občino je namreč klicala ženska iz Straže na Gori, češ da je pri njih videti neko sumljivo telico. »Straža na Gori?!« smo se začudeno spogledali. »Saj to je ja pri Dramljah!« Medtem ko so nam po mislih švigale številke kilometrov, ki jih je kravja dama morala prehoditi do tja, smo že sedeli v vozilih in z novinarskim čutom za ekskluzivo »šibali« po podeželskih cestah proti Straži na Gori. Smo bili pa veseli, saj smo takrat vedeli, da teli-ca vsaj ni pristala v kakšnem hlevu pri neznancu, ki bi jo lahko kaj hitro spremenil v te-letino.
Da je radijsko obvestilo o telici, ki »vandra« bogsigave-di kje, dobrodošlo, je pričal še klic iz našega uredništva o
iz Straže na Gori, da utegne biti tam videna telica morda telica iz Želč. Si morete zamisliti? Ne le vojniška občina, tamkajšnji vrtec in kmetje, ki so jo videli, še kolegi v naši redakciji so pomagali Lebru in nam na terenu, da smo to telico uspeli najti! Ko smo v Straži na Gori našli domačinko, h kateri se je telica zatekla, še ni bil čas za smeh, čeprav nam je razlagala, da so njene ovce telico zabodeno gledale, kaj le-ta počne v njihovem »becirku«. Vedeli smo, da je v tamkajšnji okolici, a ker je bila prestrašena, jo je popihala nazaj v bližnji gozd. »Pr-mejdun! Če smo prišli do tu, jo bomo pa ja ujeli,« smo si rekli in pogumno zakorakali v gozd. Toda vedeti je treba, da je telica pač drugačna od teletine, ki jo poznamo na mestnih krožnikih. Žival(ica) ima 450 kilogramov in če te zaradi prestrašenosti kam sune, ni ravno prijetno za človeško telo in njegove pritikline _
Milan Leber ob pašniku, s katerega je »odgalopirala« telica.
Ob tem je bila še shirana od vročine in dolge poti. Zato so fantje telico previdno prignali do hleva, kjer so jo privezali, dokler niso ponjo iz Želč prišli s traktorjem.
Zadnja informacija, ki smo jo dobili po opravljeni iskalni akciji, je, da je telica že pri svojih kolegicah v Želčah in da se počuti dobro. Ter da se nam in
vsem, ki so v iskanju pomagali, po kravje zahvaljuje, da je spet doma. A ni to super?
SIMONA ŠOLINIČ Foto: TimE
»Pridi nazaj k meni ^«
NOVOST. KI STE 10 DAKALI
^—^kupite minute ter se i vedelevalcl In asvolflti DogovarlaJ)« cenaie!
^^/ffj 10 minut_15 G [1.5 C/mln]
30intiiiil_4flC(1,33C/irtnJ
V3V 80nirniil____.J5CIUSC/niln)
Zakupljflne mtnine lihko porabita la vač tllcav.
la nakup minulin informacije pokličite (031490 02 22
Takole je izgledal finiš našega iskanja ^
wm
fpsGiig] ©CDQÖB
Že v 7. minuti je Rok Štraus zaposlil Maria Močiča, ki ga je zrušil Caban, in sledila je najstrožja kazen.
Spet oba brez točk!
Drugič zapored so Celjani in Velenjčani ostali praznih rok v 1. SNL. Zato so oboji padli v spodnji del razpredelnice.
Za CM Celje sta zdaj le še Primorje in Olimpija!
Sodniki videli drugače
Uvodno tekmo kroga sta v soboto v Areni Petrol odigrala CM Celje in Nafta. Zmagali so gostje s 4:2, po izdatni sodniški pomoči. Toda zanimivo: čeprav so vsi mislili, da je sporen tretji gol, to ni res. Prepovedanega položaja ni bilo, bil pa je »ofsajd« pri prvem golu gostov, ko je zadel Jože Benko, napako pa je storil stranski sodnik Andrej Ko-kolj iz Škofljice. Celjani so povedli v 7. minuti, enajstmetrovko je priigral Mario Mo-čič, z bele točke je bil natančen Rok Štraus (prej je zaposlil Močiča). Celjani so nato imeli še nekaj polpriložno-sti (Štraus, Bezjak, Mijatovič), da bi v 33. minuti prejeli gol iz nedovoljenega položaja, nakar sploh niso protestirali. Lendavčani so prevzeli pobudo in v podaljšku prvega dela celo povedli. V 54. minuti je po silovitem strelu Štrausa vratar Murko odbil žogo zgolj do Romana Bezjaka, ki je nato dosegel svoj tretji letošnji prvenstveni gol. V 80. minuti so gostje pošteno povedli. Sam je proti Mujčinoviču stekel Ve-dran Vinko, toda sodnik Dra-goslav Perič iz Kranja je za nameček pokazal še rumen karton Sebastjanu Gobcu, ki se je zgolj pozanimal pri stranskem, če je bilo vse regularno. Minuto kasneje je Gobca grdo zrušil Dvorančič. Gobec je nemudoma vstal, dobil udarec v vrat, toda Perič je poleg Dvorančiču tudi njemu pokazal (še drugi) rumeni karton. V 94. minuti je usodo celjskih
CM Celje (4-4-2): Muj-činovič - Gobec, Mijatovič, Klun, Golub - Štraus, Po-povič, Brezič, Močič - Rep, Bezjak. Igrala sta še Ka-čičnik, Zajc
nogometašev v novem protinapadu zapečatil Kokol.
Duričič bo počakal
Nafta je edina še brez remija, njen trener je Damir Rob: »In morda bo še dolgo tako, igramo na vse ali nič, na življenje ali smrt. Takšno je življenje, ne pušča drugačne izbire.« Zadnjič je celjski dres oblekel Rajko Rep, 20-letni nogometaš iz Ža-henberca pri Rogatcu, ki se je že pri 14 letih preselil k CM Celju: »Dobro smo začeli proti Nafti in zgodaj zadeli. Morali bi povišati svoje vodstvo, saj smo si ustvarili možnosti za to. Kasneje smo malce padli in prejeli dva gola, nakar smo se z izenačenjem uspeli vrniti v igro. Prelomen je bil tretji prejeti zadetek.«
Trener Milan Duričic je moral dlje časa odgovarjati na vprašanja, kot je v navadi: »Poraz je boleč, po njem je težko najti prave besede. Bali smo se Naf-
LESTVICA 1. SNL
1.1
2.	DOMŽALE
3.	NAFTA
4.	LUKA KOPER
5.	HIT GORICA
6.	RUDAR
7.	TRIGLAV
8.	CM CEUE
9.	PRIMORJE 10. OUMPUA
0	14: 2	16
1	10: 3	16 13:10 15
9: 8 10
10:12	8 7:10 8 7:14 8
12:13	6 12:14 5 6:14 2
Rudar (4-4-2): Savic - Je-seničnik, Cipot, Berko, Dedič - Roj, Korun, Tolimir, Kolsi - Djermanovič, Me-šic. Igrali so še Bratano-vič, Trifkovič, Metelka
šel Anže Jelar in žogo poslal v mrežo. Rudar je zatem zaigral podjetneje, a bližje zadetku in s tem povišanju prednosti so bili domačini. Na drugi strani so bili igralci Rudarja upravičeno deležni kritik in nezadovoljstva navijačev.
Trener Bojan Prašnikar je menil: »Ne morem se izogniti občutku, da smo izpustili iz rok veliko priložnost, da bi naredili kaj več. Nogomet se igra za gole in domači so po naši napaki v obrambi izkoristili ponujeno. Mi smo zatem imeli nekaj izvrstnih priložnosti, ki jih nismo uspeli izkoristiti. Tu-
di Triglav je imel po vodstvu še nekaj strelov, ki niso bili uspešni za dodatno povišanje prednosti. Kakorkoli že, treba je čestitati moštvu Triglava za pomembno zmago.« Branilec Rudarja Sebastjan Berko ni skrival razočaranja: »Če ne daš, dobiš. To je najhujše, kar se ti lahko zgodi po priložnostih, da bi lahko povedel. Iz Kranja gremo brez točk, ki bi nam na lestvici pomagale, da bi se dvignili. Tudi sreče ni bilo. Takšen je nogomet. To je treba prespati in analizirati, kaj bi se dalo bolje narediti. Nikakor pa po porazih samoza-
vest ni načeta. Hitro moramo pozabiti na Triglav in se dobro pripraviti na Nafto, ki igra zelo dobro. V dneh premora moramo trdo delati in zatem v Lendavi osvojiti točke, ki bi nas popeljale nazaj proti vrhu.«
Triglav je na lestvici prehitel CM Celje. Velenjčani, ki po sedmih krogih zasedajo šesto mesto, bodo konec tedna nastopili na turnirju v Maleč-niku, po reprezentančnem premoru pa bodo gostovali v Lendavi.
DEAN ŠUSTER MITJA KNEZ Foto: SHERPA
Celjani poraženi doma, Velenjčani v Kranju _
te. V določenih obdobjih smo igrali dobro, imeli smo možnosti za zmago. Plačujemo davek za nemir, ki je obstajal med pripravami. Nekaj igralcev je bilo nezadovoljnih in je napovedovalo odhod. Za trenerja je obdobje, ko igralci odhajajo, najtežje. Počakal bom, da mine prestopni rok in da vidim, če bo klubsko vodstvo pripeljalo kakšno okrepitev.«
Po odmoru zaradi reprezentančnih tekem bodo Celjani 11. septembra pričakali državne prvake iz Kopra.
Zamujena velika priložnost
Nogometaši Rudarja so po porazu z Domžalami zopet razočarali. Tokrat so bili poraženi v Kranju. Imeli so sicer nekaj izvrstnih priložnosti, vendar je domača zasedba izkoristila ponujeno in zasluženo slavila. Odločilna je bila 70. minuta, ko je po predlož-ku s kota do odbite žoge pri-
Odšel še Rep, prišel Čadikovski
Le še danes je na nogometnem tržišču možen prestop igralcev, ki imajo s klubi podpisane pogodbe.
Celjsko moštvo je včeraj okrepil še osmi novinec v novi sezoni, napadalec Dragan Čadikovski. 28-letni Čadikovski je v dveh obdobjih že nosil dres celjskega prvoligaša, ko je odigral 97 prvenstvenih tekem in dosegel 29 golov. S celjskim moštvom je vadil zadnje tri tedne, v njem pa bo ostal vsaj do zimskega prestopnega roka. V pretekli sezoni je igral za korejski Inc-heon United, pred tem pa za beograjski Partizan, Maribor in Zenit. »Imam še dveletno pogodbo s korejskim klubom. Zaradi družinskih razlogov sem se vrnil v mesto ob Savinji. Želja, da v naslednjih šestih mesecih treniram in igram za CM Celje, se mi je izpolnila. Upam, da bom pripomogel k boljšim rezultatom,« je dejal Čadikovski, ki ima družino v Celju, ženo Jeleno in hčer Lano.
Celjsko moštvo je po Milanu Andelkoviču zapustil še Rajko Rep. Član mlade slovenske reprezentance je za CM Celje v 1. SNL odigral 43 tekem in vknjižil 6 zadetkov. Kolikšna je odškodnina, ki jo mora plačati Maribor, ni znano. Menda naj bi Olimpija CM Celju za Aneja Lovrečiča odštela 80 in za Andelkoviča 50 tisoč evrov.
DEAN ŠUSTER
19-letni član celjskega Simerja Šampiona Vlado Go-lemic je podpisal enoletno pogodbo z nemškim dru-goligašem Energie Cottbus. »Treniral bo z ekipo do 23 let. Prestop je dokaz našega dobrega dela,«je dejal predsednik Nk Simer Šampion Jani Žilnik.
Dragan Čadikovski
Četrti tudi v Doboju
Na rokometnem turnirju v BiH je prvo mesto osvojil Ciudad Real po visoki zmagi nad Čehovskimi medvedi, Celjani pa so pristali na 4. mestu, tako kot v Strasbourgu.
Za 3. mesto so izgubili z Montpellierjem s 35:33, ko je Momir Rnic dosegel 10 golov, polovico iz sedemmetrovk, in je bil najboljši strelec turnirja. V boju za 1. mesto v skupini so Celjani klonili proti favoriziranemu Ciudad Realu s 30:27, prej pa so gladko odpravili srbsko Kolubaro s 34:26 in domačo Slogo z 41:25. V soboto (19.00) se bo začelo zares, tekma superpokala bo v Mariboru, gostitelji pa jo napovedujejo z naslovom Otvoritev sezone lova na Zlatoroga.
DEAN ŠUSTER
Fotografija pove vse: trener Milan Duričic (desno) in njegov pomočnik Damijan Romih.
Momir Rnic je v povprečju dosegal sedem golov na tekmo.
Mašina dela že cel mesec
V Košarkarskemu klubu Polzela so se začeli precej zgodaj pripravljati. Zbrali so se 2. avgusta.
Z novim trenerjem Tončijem Ma-šino so se igralci spoznali že v juniju. Njegov način dela so dobro sprejeli. »Moj način je tak, da ekipo zberem čimprej, saj menim, da se je treba dobro spoznati. Čeprav je ekipa več ali manj ostala enaka kot v pretekli sezoni, je zame seveda nova. Več ali manj sem seznanjen z dogajanjem v klubu in zaenkrat vse funkcionira, tako kot je treba,« je povedal 38-let-ni Hrvat, ki se je iz Zadra preselil v Zagreb, zdaj pa biva na Polzeli. »Zdaj nas čaka uigravanje. Posvetiti se moramo napadu, kajti obrambo smo že oddelali. Moj način igre je precej drugačen in zahteva veliko reda, na kar se bodo morali igralci še navaditi in se naučiti. Začeli smo tudi že s pripravljalnimi tekmami, kar je za nas dobro, da vidimo, kje smo. Res je, da gre za trening tekme, ampak uvi-
deli smo, da lahko igramo, če hočemo, in da se ne bojimo dati koša, četudi igramo proti znanim igralcem, kot sta Kasun in Mulaomerovic,« je dejal Mašina za tekmo z Zagrebom.
Na Polzeli so si želeli prve tekme igrati z nižjeligaši, a so jih ekipe zaradi finančnih težav odpovedale. Jutri bo tekmec moskovski Dinamo. »Odigrali bomo še nekaj tekem z moštvi, ki so na pripravah v Sloveniji. Čaka nas tudi še nekaj turnirjev, naš tradicionalni na Polzeli, Natkov memorial v Šoštanju in oktobra najbrž v Zagrebu,« je povedal Dalmatinec, ki mu je izziv delati v manjšem klubu. Priložnost daje vsem desetim igralcem. »Zelo so si podobni, a vseeno zelo različni. Vsi si zaslužijo, da igrajo. Z vsemi sem imel precej pogovorov in večinoma sprejemajo moj način dela ter se zavedajo, da bodo lahko le tako pokazali svoje kvalitete. Želim si, da bi vsi imeli svojo vlogo v ekipi, ne pa da bi nekateri
Tonči Mašina bo na Polzelo prinesel svežino, želi pa si, da bi imel vsak igralec pravo vlogo v ekipi.
dobivali priložnost le za minuto ali dve. Če nam bo to uspelo, potem bo tudi rezultat primeren. Naš cilj je seveda uvrstitev v ligo za prvaka,« je zaključil Mašina.
Zlatorog klonil proti Albi
Za Laščani sta že tretja pripravljalna tekma in prvi poraz. V Kranjski Gori so se pomerili z večkratnim nemškim prvakom Albo iz Berlina in izgubili s 87:70. Manjkal je Luka Lapornik, ki si je na treningu zlomil nos.
V Šentjurju dve novi imeni
Košarkarski klub Šentjur vsako leto ekipo sestavlja zelo pozno. Letos mu gre sicer na roko to, da se liga začne šele 16. oktobra. Okrepil se je z dvema igralcema, Ivanom Drži-cem (prej Koper) in ameriškim branilcem Dwayneom Harmasonom. Z ekipo Damjana Novakoviča vadita tudi Dejan Hohler in Emanuel Rihter.
MOJCA KNEZ Foto: SHERPA
Tujci iz dvajsetih držav
Na nedeljskem atletskem mitingu mednarodne lige AZS za veliko nagrado Vzajemne v Ljubljani je članica celjskega Kladivarja Marina Tomič zmagala v teku na 100 metrov z ovirami s časom 13,39. Martina Ratej je v metu kopja osvojila 2. mesto z izidom 60,70 m.
Obe bosta v četrtek nastopili na mitingu v Celju. Pionirski in mladinski program se bo začel ob 15.35. Ob 16.40 bo na sporedu troskok za moške, ob 17.10 100 m za ženske (Marlene Ottey), višina ženske, kopje ženske (Martina Ratej, Kubanka Noraida Bicet), palica moški (Darren Niedermayer iz ZDA), ob 17.20 800 m moški, ob 17.30 800 m ženske (Jolanda Batagelj, Nemka Denise Krebs), ob 17.40 100 m ovire, ki je memorialna disciplina Fedorja Gradišnika (Marina Tomič, Belgijka Elisabeth Davin, Rusinja Marina Andrjuhina), daljina ženske (Nina Kolarič, Nigerijka Comfort Onyali), ob 17.50 400 m moški (Sebastjan Jagarinec, Jamajčan Oral Thompson), ob 18.00 400 m ženske (Rusinja Natalija Nazarova), krogla moški (Srb Asmir Kolašinac, Madžar Lajos Kurthy), ob 18.10 100 m moški, ki je memorialna disciplina Ferda Skoka (Matic Osovnikar, Nigerijec Peter Emelieze, Aizi Zakari iz Gane) in ob 18.20 še tek na 3.000 m z zaprekami, kjer je prijavljenih kar pet Kenijcev.
»Potrudili smo se pripeljati zanimivo in kakovostno zasedbo. Program bo strnjen in zato privlačen, ogledati si ga bo moč brezplačno,« napoveduje Rok Kopitar, nekoč zvezda jugoslovanske atletike, neprofesionalni poslovni sekretar pri AD Kladivar.
DEAN ŠUSTER
»Žele« (v sredini z modro kapo) je eden najboljših hip hop koreografov. Bo morda katera letošnja celjska koreografija njegova?
Plesni val začenja sezono
Priprave na novo sezono so se začele tudi v plesni šoli Plesni val.
Celjski plesalci, ki vsako leto sodelujejo na državnih, evropskih in svetovnih tekmovanjih, so imeli pretekli teden treninge kar v domači dvorani. Bili so razporejeni v različne programe, kjer so se potili na urah show dancea in hip hopa pri Boštjanu Pavčku, Tatjani Gajanovič (3. mesto na SP v street showu) in Tjaši Leban. Na pripravah sta sodelovala tudi posebna gosta Maruša Podbevšek in »najtrofejnejši« slovenski hip hop plesalec in koreograf Željko Božič.
MOJCA KNEZ
Mateja Hohkraut pometla s konkurenco
Plezalni klub Laško je že osmič organiziral tekmo državnega prvenstva v balvanskem plezanju. Tekma, ki je bila v preteklih letih v Laškem, je bila tokrat prvič v Rimskih Toplicah. Vso konkurenco je ugnala domačinka Mateja Hohkraut.
Pobuda, da se letošnja tekma plezalcev preseli v Rimske Toplice, je bila nedvomno dobra odločitev, saj je tekmovalce spremljalo ogromno gledalcev. Šestkratna državna prvakinja Mateja Hoh-kraut, ki je bila pred domačimi navijači nepremagljiva, je na robu že sedmega naslova, saj je do konca le še ena tekma. Drugo mesto je v Rimskih Toplicah zasedla Polona Dobrovoljc iz Ljubljane in tretje Anja Šerbinek iz Maribora. Članica ŠPO Celje Taja Zore je bila šesta, Neža Kruder pa deveta. V kategoriji starejših dečkov je član PK Laško Tim Unuk zasedel sedmo mesto.
Mateja Hohkraut je bila slavja na domači steni zelo vesela: »Doma je najlepše, zato so občutki po zmagi zelo lepi. Do konca je le še ena tekma, tako da bi morala imeti ogromno smolo, da ne bi osvojila sedmega naslova. Upam, da mi bo kmalu uspelo priti v člansko balvansko reprezentanco. Bila sem sicer že v mladinski, a v težavnostnem plezanju, kar ni moja paradna disciplina. Sicer pa je bilo v Rimskih Toplicah odlično vzdušje in prav lepo je, ko te vzpodbujajo navijači.« V prihodnjem letu se obeta že deveta izvedba tekme DP v balvanskem plezanju.
MITJA KNEZ
PANORAMA
NOGOMET
1.	SL, 7. krog: CM Celje -Nafta 2:4 (1:2); Štraus (711 m), Bezjak (54); Benko (33), Filipovič (45+), Vinko (80), Kokol (94), Triglav
-	Rudar 1:0 (0:0); Jelar (70), Koper - Maribor 0:1 (0:0), Primorje - Olimpija 5:1 (1:0), Domžale - HIT Gorica 1:0 (1:0).
2.	SL, 4. krog: Šenčur -Šmartno ob Paki 7:3 (3:1); Sviben (18), Stanko (22, 49), Frantar (28), Robnik (79, 88), Čatič (86); Podbrežnik (35), Mujanovič (73, 80), Bela krajina - Dravinja 2:2 (1:0); Žižič (35), Martino-vič (52); Alenc (60), Štante (69), Krško - Drava 0:4 (0:1), Aluminij - Mura 3:0 (0:0), Dob - Interblock 2:3 (0:2). Vrstni red: Aluminij 10, Šenčur 9, Dravinja 8, Drava 7, Krško 6, Interblock, Bela krajina 5, Dob, Mura 2, Šmartno 0.
3.	SL - vzhod, 2. krog: Paloma - Simer Šampion 0:0, Kovinar - Bistrica 4:3 (1:1); Drobne (18), Pungaršek (47), Panto vič (62), Kraljič (66), Tromejnik - Zreče 0:0, Čar-da - Šentjur 2:0 (1:0). Vrstni red: Kovinar 6, Grad, Si-mer Šampion, Paloma, Čar-da, Dravograd 4, Bistrica, Odranci, Malečnik 3, Zreče 2, Tromejnik 1, Stojnci, Šentjur, Veržej 0.
Štajerska liga, 2. krog: Zavrč - Rogaška 5:1 (3:0); Drofenik (66), Šmarje -Mons Claudius 3:1 (1:0); Firšt (5, 64), Neskič (74); Peer (56), Ormož - Šoštanj 1:7 (1:1); Filipovič (20, 76), Džajič (53), Hudarin (64-11 m), Avdič (68, 92), Bulajič (85). Vrstni red: Šoštanj, Za-vrč, Peca 6, Poljčane 4, Pohorje, Marles, Šmarje, Ge-rečja vas, Pesnica, Ormož 3, Podvinci, Mons Claudius, Koroške gradnje, Rogaška 0.
MČL, MNZ Celje, 1. krog: Vransko - Pivovar 1:2 (1:1); Kumer (5); Piraku (20), Mo-toh (50), Žalec - Kozje 3:2 (2:1); Brglez (2), Nakič (19), Naprudnik (76); Husar (44), Blaževič (53), Radeče
-	Krško B 2:4 (2:2); Čeh (8), Ribič (33). (KM)
14
KULTURA
NOVI TEDNIK
Obujeni Festival akustične glasbe
V Grižah sta nastopila tudi Danijela Jerkovic in Alojz Studen - Luj.
m..
Ni
Vrhunski džez v forumu
V soboto so v Plesnem forumu Celje pripravili vrhunski džez koncert, na katerem so v čudovitem klubskem ambientu ob zaključku evropske turneje nastopili Zzphony orchestra.
Gre za skupni projekt ime- skega harmonikarja Simoneja nitnega italijanskega džezov- Zanchinija in vrhunskega hr-
vaškega kitarista Ratka Zjace, ki sta se jima pri turneji in promociji nove CD-plošče pridružila še kontrabasist Johnny Tevreden in bobnar Ratko Divjak. Njihova impro-
Uspešen pevski seminar
S koncertom, ki je navdušil občinstvo, se je pred tednom v Celju končal štiridnevni pevski seminar, ki ga je za udeležence z Edito Garčevic Koželj pripravilo Celjsko pevsko društvo v sodelovanju z glasbeno šolo, Zvezo kulturnih društev Celje, javnim skladom za kulturo in Mestno občino Celje.
Seminarja so se udeležili pevci, ki se izobražujejo v različnih inštitucijah, kjer se poučuje glasba. Letošnji udeležen-
Žalsko društvo Aletheia in Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec sta v Grižah in Žalcu obudila nekoč vodilni slovenski Festival akustične glasbe.
Na večeru v Grižah so nastopili mlajši izvajalci, ki se šele prebijajo na glasbeno sceno, v Žalcu pa prekaljeni »stari mački«, ki so krojili podobo festivala v prejšnjih letih.
Žalski festival je zamrl leta 1984, upajmo pa, da pri njegovem letošnjem »vstajenju od mrtvih« ne bo ostalo le pri enkratnem poskusu. Vsekakor gre za festival, ki ima svoje mesto in razlog za obstoj. Še posebej, če sodimo po prodornih pesmih mlade garde akustičnih glasbenikov, ki imajo v svoji uglasbeni poeziji kaj povedati. BS, foto: SHERPA
NE ZAMUDITE
^ džez koncerta Planet Bach, ki bo v izvedbi pianista Dejana Pečenka in kon-trabasista Manča Kovačiča v četrtek ob 20. uri v Koncertni dvorani Glasbene šole Celje. Johann Sebastian Bach je skladatelj, ki že desetletja navdihuje džezerje. Tudi Dejan Pečenko si ni mogel kaj, da ne bi samosvoje predelal Bachovih skladb in k sodelovanju pritegnil še kontrabasi-sta Manča Kovačiča. Inovativ-na priredba in iskriv pristop omogočata izvajalcema nove možnosti v interakciji med klavirjem in kontabasom, ki v Bacha posežeta z akustičnimi in elektronskimi glasbili ter efekti, kar daje Planetu Bach značilen zvok in povsem druge razsežnosti. Pečenko in Ko-vačič bosta izvedla džez priredbe Bachovih preludij in fuge iz zbirke Dobro uglašeni klavir. Vstopnine ni ^
^ uvodnega koncerta orkestra Hiše kulture Celje, ki bo v sredo ob 20. uri v celjskem Narodnem domu odprl novo sezono. Orkestru hiše kulture, ki ga bo vodil Simon Dvoršak, se bosta na odru pridružili tudi dve odlični mladi solistki, radeška violinistka Tanja Sonc in celjska vibra-fonistka Špela Mastnak, na koncertu pa bo krstno izvedena tudi skladba Zbiralec, celjskega skladatelja Gašperja Piana. Program, ki ga je Dvoršak izbral za prvi koncert sezone, je preplet glasbenih izpovedi
uglednih skladateljev Škerjan-ca, Ivesa, Barberja, Masseneta, Griega, Williamsa, Sejour-neja, Gašper Piano pa je svojo skladbo opisal kot »kratko glasbeno pripoved po motivih neobjavljene znanstve-no-fantastične zgodbe o začetkih človekovega poseganja v prostranstva onkraj zemeljskega ozračja«. Vstopnina 5-18 EUR _
^ zaključnega koncerta mojstrskega pevskega seminarja Vlatke Oršanič, v organizaciji Društva ljubiteljev umetnosti in Hiše kulture Celje ter glasbenih šol iz Šentjurja in Nazarij, ki bo nocoj (torek) ob 20. uri v Narodnem domu Celje. Sopranist-ka mednarodnega slovesa Vlat-ka Oršanic, je prvakinja Opere SNG Ljubljana in izredna profesorica solopetja na akademijah za glasbo v Zagrebu in Ljubljani. Njen mojstrski pevski seminar je bil že na začetku zastavljen široko in je tako v zelo kratkem času presegel lokalne meje in postal eden boljših v tem delu Evrope. Zanj se iz leta v leto veča tudi zanimanje, kar dokazuje visoko raven in potrebnost tovrstnega izobraževanja. Letos je bilo za aktivno sodelovanje izbranih deset kandidatov. Naučeno v zvrsteh opere, samospeva in oratorija bodo udeleženci po včerajšnji premieri v Mozirju prikazali na današnjem koncertu. Vstopnine ni ^
vizirana glasba, ki pa jo menjavanje pasaž harmonike in kitare dela presenetljivo po-slušljivo, mestoma celo spevno, je navdušila občinstvo.
BS, foto: SHERPA
ci so bili tako dijaki nižje in srednje glasbene šole kot tudi študentje Akademije za glasbo. Čeprav je bil seminar kratek, so bili udeleženci zelo zadovoljni. Z ugledno pevko, ki je študij petja z odliko opravila na ljubljanski akademiji in zatem še na Dunaju, zdaj pa poučuje petje na ljubljanskem Konservatoriju za glasbo in balet, so delali individualno po uro in pol na dan, zatem pa so vadili še s korepetitorjem Vla-dimirjem Mlinaricem ter pridobljeno znanje utrjevali še s petjem doma.
ŠF
St. 68 - 31. avgust 2010
Medijski pokrovitelj: NOVI TEDNIK in RADIO CELJE
Nova podoba Barbare Celjske
Najznamenitejša Celjanka ni bila »moralno sporna«, ampak spretna vladarica
Barbara Celjska je bila trojna kraljica, kot žena ogrskega, češkega in nemškega kralja Sigismunda Luksemburškega tudi ena najvplivnejših žensk svojega časa, ki je z moževim soglasjem ob njegovih številnih odsotnostih tudi modro in uspešno vodila trojno kraljestvo.
Tak je povzetek novejših raziskav zgodovinarjev o življenju in usodi najznamenitejše Celjanke, ki je zaradi pripisovanj vsaj nekoliko spornih mnenj dolga stoletja veljala za moralno sporno žensko, ki se ni branila posvetnih užitkov. Hči Hermana II. Celjskega, ki je vzela Sigismunda v nedvomno politični poroki, je bila tudi lepotica.
Novo luč o njenem življenju, vzponih in padcih prinaša zdaj knjiga o njej, ki jo je izdal Pokrajinski muzej Celje v svoji zbirki Starožit-nosti. Avtorica mag. Rolan-da Fugger Germadnik v njej slika podobo Barbare Celjske in pravi, da bi to knjigo o njej, že zato, da bi dobil o njej pravo podobo, moral prebrati vsak Celjan in še marsikdo. »Čas je, da že enkrat odpravimo podobo nemške Mesaline, kot so jo slikali zgodovinarji, in da vidimo, da je bila to uspešna srednjeveška kraljica, ki se je spoznala tako na gospodarstvo kot na politiko, in da je v svetu moških v poznem srednjem veku odlično uspela,« pravi avtorica.
Knjiga Barbara Celjska je izšla v tisoč izvodih in je uvod v sredino odprtje razstave, na kateri bomo pod Celjskim stropom pokrajinskega muzeja po dolgoletnih prizadevanjih celjskih muzealcev videli kelih iz Tor-ne, ki je edini z dvema podobama Barbare Celjske in ki ga sicer hrani madžarski državni muzej.
Knjiga o Barbari Celjski je bogato ilustrirana, tudi s fotografijami, ki v Sloveniji še niso bile objavljene, odlično pa jo je oblikovala Tina Pregel Skrt. Njena cena je 12 evrov, z njenim nakupom pa si kupite tudi vstopnico za ogled razstave.
BRANKO STAMEJČIČ Foto: SHERPA
Predelani Chopin
Stane Špegel priredil in predelal osem Chopinovih mojstrovin
Skladatelj in avtor mul-timedijskih vsebin Stane Špegel, ki ga v javnosti poznajo tudi kot House Mou-sea, v zadnjih letih pa še kot Stanislava, je 200. obletnico rojstva Frederica Chopina obeležil z albumom Chopin ReModeled -Predelani Chopin. Njegov osmi samostojni studijski LP-izdelek je zapolnjen s priredbami osmih Chopino-vih mojstrovin, ki jih nadgrajujejo tudi video filmi. Ti bodo premierno prikazani jeseni na multimedijski predstavi, kjer bo Špegel svoje predelave soočil z izvirnimi izvedbami klasično izobraženih inštrumen-talistov.
Že prva skladba, ki jo je predstavil, drum&bass verzija Chopinove Etude Op.25, No.4, predstavlja Špegla kot resnega - in kar je pri tovrstnem početju posebej pomembno - spoštljivega in odgovornega avtorja. Res s svojo orkestracijo in uporabo »vir-tualnega elekktro-akkustič-
nega orkestra«, kot sam pravi računalniku, s katerim ustvarja svoje glasbena in video dela, dokazuje, da nima kakšnih posebnih zadržkov pri združevanju žanrov in da dejansko, kot pravi, ustvarja harmonijo naravnih zvokov, klasičnih inštrumentov in elektronske godbe.
Špegel je kot skladatelj, in-štrumentalist, producent in avtor multimedijskih vsebin na slovenskem umetniškem prizorišču aktiven že več kot 20 let. Izdal je osem samostojnih glasbenih albumov in še šest kot član stilsko precej razgibanih glasbenih skupin. Kot član kolektiva Microtrip je v preteklih desetih letih nastopal na vseh večjih in pomembnejših festivalih elektronske in eksperimentalne glasbe v Sloveniji, na Hrvaškem in v Avstriji. Njegove skladbe so izšle na več domačih in tujih zbirkah. Ukvarja se tudi s kompozicijo radijskih jinglov, z glasbeno opremo za gledališke in plesne predstave ter proslave.
Pripravil je tudi že več kot 15 samostojnih glasbeno-vi-zualnih predstav / razstav, na katerih svoje skuipture, grafike, reliefne krajine in video fiime pospremi še z avtorsko glasbo. S svojimi video filmi je sodeiovai na več domačih in tujih video festivalih. Je avtor, soscenarist in režiser številnih proslav in obeležitev državniških, kulturnih in športnih dogodkov. Njegov hommage Chopinu ni nikakršna žalitev dela velikega poljskega skiadateija in pianista. Je ie (re)interpretacija njegovih mojstrovin na način, ki utegne deio giasbenega veiikana pribiižati tudi razumevanju miajšega občinstva.
BRANKO STAMEJČIČ
Rolanda Fugger Germadnik je napisala knjigo, ki Barbaro Celjsko kaže kot uspešno srednjeveško trojno kraljico.
Pevsko slovo od šole
Sopranistka Maja Majcen, učenka in sodelavka Glasbene šole Celje, je v četrtek pripravila svoj zaključni pevski recital.
Z začetki v pevskem zboru giasbene šoie je giasbeno pot izpopoinjevaia na osnovni stopnji flavte in klavirja, iz klavirja pa je narediia tudi srednjo stopnjo na glasbeni gimnaziji v Celju. Petja se je začela učiti pri Davorju Mikulicu in nadaijevaia v razredu Urške Ariič Gololičič. Leta 2008 je zaključila študij glasbene pedagogike, leta 20O7 je bila sprejeta na glasbeno akademijo v Zagrebu, kjer študira klavir, ietos pa vpisuje še študij so-iopetja na Akademiji za gias-bo v Ljubljani.
Na koncertu je Maja Majcen nastopiia z zahtevnim programom in se predsta-viia s 15 arijami iz oper in operet raziičnih stiinih obdobij in vsebinskih raznolikosti. Kot gostje so se predstavili tudi Urška Pevec (so-
Maja Majcen je s pevskim recitalom zaključila pevsko izobraževanje na celjski glasbeni šoli.
pran), Tine Čarman (tenor), Špela Florjanič (sopran) in Tea Kus (mezzosopran).
Poina koncertna dvorana je nastop pevke Maje Majcen na-gradiia z bučnim apiavzom.
BS
Za prvi okus po džezu
»Džez v osnovnem glasbenem izobraževanju praktično ne najde nikakršnega mesta,« je o osnovnem vodilu šentjurske glasbene poletne delavnice povedal idejni vodja Matjaž Vodišek. 15 mladih je pod vodstvom mentorjev in docenta Bojana Logarja v dveh dneh pripravilo simpatičen koncert in si predvsem približalo zvrst glasbe, ki bo jeseni dobila posebno mesto tudi v Srednji glasbeni šoli Celje.
»Bilo je v napetem ozračju ca,« pripoveduje Vodišek. »Da pred nekim tekmovanjem, ko bi ga sprostil in mu odvrnil mi-sem spremljal svojega učen- sli od tekmovalnega programa,
sva začeia preigravati raziič-ne giasbene vzorce. Vedeti je treba, da gre pri džezu za povsem drugačen način giasbe-nega izražanja, ki v rednem giasbenem izobraževanju na nižji stopnji nikoli ne pride na vrsto.« Ko je opazii zanimanje in navdušenje pri svojih učencih, se je Vodišku poro-
diia ideja, da poieti pripravijo deiavnico na to temo. Po-ieg učiteijev šentjurske Gias-bene šole skladateljev Ipavcev, ki so bili mentorji pri posameznih inštrumentih, so po-vabiii učiteija kiarineta Bojana Logarja, ki je ceiotno dvodnevno dogajanje tudi vodii. Končali so s koncertom na prireditvenem prostoru ob Ipav-čevih hiši.
StO
Naslovnica novega albuma Staneta Špegla
Udeleženci poletne džez delavnice so s svojimi mentorji ob koncu pripravili posebno glasbeno doživetje. - Št. 68 - 31. avgust 2010 -
16
STIRINOZCI
NOVI TEDNIK
ISCEMO TOPEL DOM
H kraškemu ovčarju v muzej
DELOVNI ČAS pon.-pet. 7.-19. ure sob. 7.-12. ure ned. 7. - 8. ure dežurstvo 24 ur
tel. 03/7493210 gsm 041-618-772
veterinarskabolnicašentjur
www.vb-sentjur.sl_
Edina mednarodno priznana slovenska avtohtona pasma psa je kraški ovčar, ki predstavlja pomemben del slovenske naravne in kulturne dediščine. V Muzeju novejše zgodovine Celje, v Otroškem muzeju Hermanov brlog si lahko še do decembra ogledate zanimivo razstavo z naslovom Kraški ovčar pri Hermanu Lisjaku.
Na razstavi poleg kraškega ovčarja predstavljajo tudi raznolike kinološke teme, ki
nas seznanjajo, nam pojasnjujejo in približajo svet pasjih prijateljev. Predvsem otroci bodo spoznali, kako pravilno skrbeti za pasjega mladička, kako hraniti kužka, koliko gibanja potrebuje, ali ga je treba vpisati v pasjo šolo _ Na razstavi predstavljajo svoja delovanja in prizadevanja na področju kinologi-je tudi Kinološka zveza Slovenije, Komisija otrok in pes in Društvo ljubiteljev in vzre-diteljev kraških ovčarjev Slovenije. Vsebinski del dopol-
Torek, 31. avgust: Dopoldne bo zaradi nenehnega hitenja minilo kot bi mignil, ni pa nujno, da bo storilnost najvišja. Okoli poldneva boste uspeli urediti zadeve, ki so bile nedokončane, narediti načrte in morda še kako srečanje. Zvečer več pazljivosti, Luna bo v kvadratu z Neptunom.
Sreda, 1. september: Zvečer nastopi zadnji Lunin kra-
Iz preteklosti vas preko sedanjosti popeljemo v prihodnost
Astrologlnja Cordana je dosegljiva na 041 404-945 in 090 14-28-18,
cena minute pogovora je 1,99 EUR z DDV, in na Astrologlnja Cordana facebook
Astrologlnja Dolores
je dosegljiva na 090 64-30,
cena minute pogovora je 1,99 EUR z DDV, in na www.dolores.sl
Lili, kje si? Jaz se igram komandose, pridi še ti!(8307)
Me prepoznate? Najden sem bil v Velenju, na sebi imam rdečo ovratnico z zelenim in rumenim karo vzorcem, star sem okoli 5 let in zelo prijazen. Pa želim si nazaj domov. (8314)
Uradne ure: od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure; ogledi psov: od ponedeljka do petka od 12. do 16. ure. Sprehajanja od ponedeljka do petka od 12. do 16. ure, ob sobotah od 10. do 12. ure (obvezna predhodna najava vsaj en dan prej po telefonu zavetišča). Telefon: 03/74906-00; internetni naslov www.zonzani.si
Sem Bambi, 6-letni dolgodlaki nemški ovčar, zelo prijaznega karakterja. Na žalost sem izgubil svojega dosedanjega lastnika, a si zelo želim novega. (8320)
jec v Dvojčkih. Zelo bo povečana živčna obremenjenost, še posebej bodo izpostavljeni Dvojčki, Strelci, Ribe in Device. Želja po komunikaciji in izmenjavi mnenj bo močno povečana, težko boste zdržali pri miru. Nasprotja med Luno in Soncem se lahko umirijo s prijetnim druženjem.
Četrtek, 2. september: Skladen odnos Lune z Marsom daje pozitivno energijo, zato je čas za konkretno akcijo. Karkoli boste izbrali, bo dobro, saj boste energični, fleksibilni in uspešni. Še posebej ugodno za Dvojčke, Tehtnice ter Vodnarje.
Petek, 3. september: Luna zjutraj vstopi v svoj sedež v Raku, kjer je najmočnejša. Čustva in intuicija bodo okrepljeni, prisluhnite občutkom. Sonce se bo srečalo z Merkurjem, odlično za intelektualno delo, pisanje, dogovore, komunikacijo _ Sonce bo dajalo Merkurju moč, samozavest, delovanje bo prodorno. Zvečer lahko zaradi kvadrata Lune s Saturnom energija upade, pojavi-
njujejo tudi različni didaktični pripomočki. Spoznavanje novih vsebin je hkrati namreč tudi učenje. Otroci lahko spoznavajo vsebine s pomočjo štirih čutov: vida, sluha, otipa in voha. Na voljo so sestavljanke kraškega ovčarja v naravni velikosti, predstavitev podob in obrazov
iiiniiiw.novileilnik.coin
ta pa se melanholičnost, občutljivost. Ne pokvarite si večera s trenutnimi čustvenimi nihanji.
Sobota, 4. september: Sonce v skladnem odnosu z Luno je odličen most med zavednim in nezavednim razumevanjem, moškim in ženskim principom. Odlično za usklajevanje različnih nasprotij. Vodna znamenja bodo ta vpliv občutila najbolj intenzivno. Zvečer bo Venera v trigonu z Neptunom prinesla dobre okoliščine v ljubezni, čustvih, v zraku bo romantika. Aspekt je pozitiven, vendar je treba paziti pri financah. Pojavi se lahko pretiran optimizem, tudi potreba po zapravljanju.
Nedelja, 5. september: Luna vstopi dopoldne v Leva, zato lahko dan preživite ustvarjalno, družabno in zelo aktivno. Kasnejši ugoden položaj Jupitra bo spodbujal optimizem in prinašal dobro voljo. Za resno delo bo primeren večer.
Ponedeljek, 6. september:
Začetek tedna bo umirjen, odlično se boste znali organizirati in zaradi tega lahko dosežete dobre rezultate. Posebej uspešni ste lahko pri reševanju zaostalih zadev, zato jih ne odlagajte.
Astrologinji CORDANA in DOLORES
kraških ovčarjev in dokumentarni in vzgojno-izobraževal-ni filmi. Pripravili so tudi dva računalniška programa; eden predstavlja 30 pasjih pasem v besedi in sliki, na drugem pa je »pasja igra« s šestimi pasjimi ugankami.
V muzeju so prepričani, da skupaj z obiskovalci delajo
Joj, Lulu, kako si še otročja. Jaz nimam časa za igrice, ne vidiš, da poslušam Mozarta?(8308)
velik korak v spoznavanju bogastva kulturne in naravne dediščine in prispevajo del k ohranjanju edine slovenske avtohtone pasje pasme. To-
rej, starši, čim prej peljite svoje najmlajše v Hermanov brlog in jih spoznajte s pasjim svetom.
NINA ŠTARKEL
RECEPT ZA KRIZO KUHARSKE BUKVE NA MIZO!
za ue U e in mate ^oöpodinje!
3 knjige kuharskih bukev Novega tednika in Radia Celje
NAROČIŠ 2, DOBIŠ 3 za samo 20 EUR
Informacije: 03/4225-100
Podpisani-a
naslov:
NAROCIljNICW
nepreklicno naročam
nepreiilicno naročam
nepreiilicno naročam
nepreiilicno naročam
Immpletovtreli Irnjig v AKCIJSKI PRODAJI naročiš dve, dobiš tri po ceni 20 EUR I + poštnina) Izvodov Kuliarsiie buitve siDvensi(ih nosnodini po ceni 10 EUR za izvod |+ poštnina).
Izvodov knjige iOiiiaiske bukve ■ viananie. sliranievanle in zamrzovanie živii po ceni 7,93 EUR za izvod
1+ poštnina).
Izvodov knjige Zdraviina zeiišča. čaji in čajne mešanice po ceni 10 EUR za izvod 1+ poštnina).
Naročilnico pošljite na naslov: NT&RC d.o.o., Prešernova 19,3000 Celje ^yP
»Nihče ne želi imeti na vesti človeškega življenja, še najmanj otroškega, zato vozite previdno,« pravijo na policiji.
Previdno! Malčki na cesti!
Previdno na cestah, še posebej v okolici šol in vrtcev - Bo poostren nadzor pregnal kršitelje?
410 malčkov bo jutri stopilo prvič skozi šolska vrata. Do tja bodo morda pripešačili ali jih bodo pripeljali starši. Oboje je nevarno. Vsako leto septembra poročamo o povečani varnosti, a kljub temu vidimo pred šolami številne prekrške večinoma staršev, ki se niti prvi šolski dan ne morejo upreti naglici. In ravno ta je pogost razlog za kršitve. Nekateri šolarji se bodo jutri v šolo pripeljali tudi s kolesi, z motorji, dijaki morda z vozili. Prometa bo več, kar pomeni, da bo tudi več možnosti za nesreče.
Policisti bodo tudi letos poostreno nadzorovali promet predvsem v okolici šol in vrtcev. Pri nadzoru jim ob boku stojijo zdaj tudi redarji, ki so letos dobili radar, s katerim bodo kaznovali prehitre voznike. Lani so v začetku šolskega leta policisti izre-
kli kar nekaj kazni in opozoril tudi voznikom avtobusov. Največkrat je šlo za nepravilno nameščene table za prevoz otrok ali jih sploh niso imeli in za okvare varnostnih pasov oziroma nepopolno opremo. Lani se na našem območju v prvi polovici sep-
Dobrodošli nasveti _
»Šolske poti so lahko zelo nevarne, saj šolarji ne poznajo vseh predpisov, lahko pa tudi spregledajo kak znak. Zavedati se moramo, da se prometna vzgoja začne že pred vstopom v šolo,« starše in malčke nagovarja mag. Tomaž Lotrič iz ZŠAM Celje. »Treba je upoštevati hojo po levi strani ceste ali po pločniku, če je ta urejen, cesta se prečka le na zaznamovanem prehodu za pešce. Če prehoda ni, se moramo zelo dobro prepričati, ali je prečkanje res varno, nikakor pa ne sme otrok nenadoma priteči na cesto,« razlaga Lotrič. Do šole morajo otroke spremljati starši oziroma polnoletna oseba. Spremstvo je dovoljeno tudi osebi, starejši od 10. leta, a s pooblastilom staršev ali skrbnikov. Lotrič še omenja, da starši ne smejo pozabiti svojim šolarčkom razložiti, zakaj so nujne kresničke in rutice. Tisti malo večji, ki že imajo kolesarsko izkaznico, se bodo v šolo morda odpravili s kolesi, pri tem pa naj uporabljajo varnostne čelade. »Starši morajo otrokom pojasniti tudi, kako varno čakati na avtobus, varno vstopiti in izstopiti. Če pa bodo otroke v šolo pripeljali z vozili, otrok ne sme odpeti varnostnega pasu, dokler avto popolnoma ne miruje,« je jasen Lotrič, ki ob tem dodaja, da se morajo otroci do 12. leta oziroma do višine 150 centimetrov voziti v posebno prilagojenih sedežih.
E o
«J
(V
■
"35
u
o
■ ^m ■Ö
fC
JS
o
tembra ni zgodila nobena nesreča, v kateri bi bili udeleženi otroci ali mladostniki na šolski poti. Kljub temu so se v tem času na drugih cestah poškodovali mladoletni pešec, kolesar in dva motorista.
Varnost na šolskih poteh
»V prvih dneh šole bomo dali poseben poudarek na varnost na šolskih poteh. Poleg tega bomo nadzorovali hitrosti ter predvsem odnos voznikov do pešcev in kolesarjev. Opažamo namreč, da je vedno
več kolesarjev, ki vozijo napačno in povzročijo nesrečo. Ob tem niso pravilno opremljeni, nekaj primerov je bilo tudi, da so bili kolesarji vinjeni,« opozarja Franjo Se-lišnik s Policijske uprave Celje.
Policisti bodo organizirano vodili prvošolčke po šolskih poteh, malčke bodo povabili tudi na policijsko postajo in jim razkazali svojo opremo. »6. septembra je predviden poseben nadzor nad tehnično brezhibnostjo vozil za prevoze otrok. Danes (31. avgusta) izvajamo tudi poostren nadzor hitrosti v bližini šol in vrtcev, sicer pa se takšne meritve hitrosti na Celjskem že opravljajo vse te dni. Predvsem na tistih odsekih, kjer so se nesreče z otroki že dogajale.« še dodaja Selišnik.
Tudi letos je ključni člen pri varnosti otrok na prvi šolski dan ZŠAM Celje. »13 dni bomo na šolskih poteh zjutraj in dopoldne prisotni s šestimi redarji,« razlaga predsednik ZŠAM Celje Roman Krajnc. Člani občinskih svetov za preventivo in
vzgojo v cestnem prometu pa so po občinah že pregledali šolske poti in pomanjkljivosti odpravili. »Že konec lanskega leta smo začeli delati. V šolskih okoliših je že bila obnovljena talna signalizacija. Udeležili smo se tudi kolegija ravnateljev in na podlagi urnega razporeda o začetku pouka organizirali redarje, policiste in reditelje na šolske poti. Razdelili smo tudi plakate Šolska pot in brošure Prvi koraki v prometu. Nabavili smo še rumene rutice,« pojasnjuje Suzana Tajnik iz celjskega sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu.
Čeprav je videti, da se opozorila pred novim šolskim letom skoraj vedno enaka, pa je kup takih voznikov, ki se jih ne primejo. Minuli konec tedna, torej le nekaj dni pred 1. septembrom, so na primer policisti na Celjskem pridržali kar 22 pijanih voznikov. Bo kateri od teh sedel pijan za volan tudi jutri?
SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA (arhiv NT)
HALO, 113
Izsilil prednost
V križišču regionalnih cest izven Latkove vasi se je v nedeljo zvečer zgodila hujša nesreča. 42-letni voznik osebnega avtomobila je vozil proti Latkovi vasi in se vključeval na prednostno cesto proti Šentru-pertu. Pri tem je izsilil prednost 40-letnemu motoristu, ki je pripeljal pravilno po glavni cesti. V silovitem trčenju se je motorist huje poškodoval.
Prijeli in izpustili
Konec minulega tedna so celjski policisti prijeli 20-letnega Žalčana, ki ga sumijo tatvine goriva na bencinskem servisu v Laškem. Moški naj bi namreč pobegnil, več podobnih kaznivih dejanj pa naj bi na Celjskem storil že v preteklih dneh. Policisti so ga izsledili na parkirišču v Zagradu, od koder je še z dvema moškima znova pobegnil. Uspeli so jih ustaviti po nekajminutnem begu, in sicer izven Košnice pri Celju. Poleg 20-letnika so sprva prostost odvzeli še dvema 18-letnikoma iz Celja. Najmanj sedem tatvin goriva na območju Celja ter po ena na območju Slovenskih Konjic, Žalca in Laškega, pa tatvina registrskih tablic in poskus vloma v osebni avtomobil niso bili dovolj, da bi trojico pridržali oziroma priprli. Vse tri so namreč spustili na prostost.
Paraplegiki še dopolnili svoje
Trening varne vožnje za invalide, ki mladim polagajo na srce: »Vozite previdno!«
znanje
V	centru varne vožnje Avto-mo-to zveze Slovenije na Vranskem je bil v petek trening varne vožnje za paraplegike. Trening je finančno omogočil žalski rotary klub. Člani Društva paraplegikov jugozahodne Štajerske so tako s svojimi vozili, ki so prilagojena invalidom, na poligonu preizkušali in še dopolnili svoje znanje v vožnji v različnih razmerah.
V	teoretičnem delu tečaja so jim sprva pojasnili nekatere dobrodošle podrobnosti o varni vožnji, nato
so svoje znanje in različne tehnike vožnje na različnih cestnih podlagah preizkusili na terenu. »V takšnem treningu smo prvič v Sloveniji tokrat sodelovali samo para-plegiki. Razlika z ostalimi vozniki je ta, da mi zaradi poškodovane hrbtenjače vozilo pospešujemo in zaviramo samo z rokami,« razlaga član Društva paraplegikov jugozahodne Štajerske David Raz-boršek. Povprečna starost poškodovanega v prometni nesreči v njihovem društvu je komaj 22 let!
Razboršek je tudi vodja projekta Še vedno vozim - vendar ne hodim. Samo lani je zgodbe invalidov, ki so poškodbe dobili v prometnih nesrečah, slišalo pet tisoč mladih, letos želijo to število zvišati na 8 tisoč, v 5 letih pa kar na 85 tisoč mladih. »Svoje izkušnje želimo deliti s pozitivnim pristopom, ne z zastraševanjem. Želimo, da bi mladi videli, da njihovi vsakdanji problemi niso tako veliki, kot izgledajo v njihovih mislih,« še dodaja Razboršek.
Paraplegiki so se na treningu izpopolnili v vožnji in reagiranju v različnih voznih razmerah. - Št. 68 - 31. avgust 2010 -
Medtem ko večina voznikov sede v vozilo in odpelje, priprava na vožnjo pri invalidih traja dlje.
Poligon na Vranskem, kjer je bil v petek tečaj, je najmodernejši v Sloveniji. Na 16 hektarjih je urejenih 2,5 km asfaltiranih stez s šestimi poligonskimi sklopi, ki so urejeni za varno simulacijo različnih prometnih razmer.
SIMONA ŠOLINIČ Foto: TimE
Zavedanje bistva in moči narave
Zbliževanje in razmišljanje o naravi je prineslo potrditev resnice, da je narava v svojem bistvu neskončna inteligenca, za katero ni nerešljivih problemov. Če bi s to inteligenco vzpostavili ustrezno komunikacijo, bi v tem svetu narave s pomočjo procesov, ki so tam na voljo, lahko izdelali zdravilo neslutenih moči.
S to mislijo je bil položen temeljni kamen za nastanek in razvoj Endovitala. Istočasno pa smo se zavedali, da se za uresničitev te ideje zahteva primerno znanje, tesno povezavo z naravo, povsem nove tehnologije in vizija prihodnosti.
Iz sveta rastlin moramo v sistemu Endovitala najbolj izpostaviti rdečo peso. Danes vsi vemo, koliko zdravilnih lastnosti poseduje sveži sok rdeče pese. A industrijska priprava soka s konzervansi in pasterizacijo lahko močno udari po snovni sestavi, še bolj pa po energijskem potencialu. Tako je bil glavni izziv pri rojstvu naše tehnologije pripraviti sok tako, da ne bomo obstoječe potenciale zmanjšah ah celo uničih. Tukaj pa se vključi v delo svet živah. V našem primeru so to čebele.
V sožitju ne bomo izgubljali energije za nesmisle, ampak bomo lahko razvijah humano znanost v dobro vseh, predvsem pa v nov dvig zavesti. Endovital je svet, kjer se taki izzivi neprestano ponavljajo, odpirajo nove poti v znanstvenih izzivih, izobraževalnih vsebinah ter svet, v katerem se vzpostavljajo novi odnosi na vseh področjih.
Izdelki, ki nastajajo pri nas:
-	tinktura propolisa -cvetni prah
-	pristni mešani med oplemeniten s cvetnim prahom -sirup rdeče pese
-	otroški sirup rdeče pese
-	macerat smrekovih vršičkov v medu
-	pristni mešani med v satju, oplemeniten s sokom rdeče pese.
Nosilni steber dejavnosti so čebele in rdeča pesa. Stabilizacija soka rdeče pese temelji na delu in sposobnosti čebel. Tako odpade klasična pasterizacija in uporaba industrijskih konzervansov. To je posebnost tehnologije pri Endovitalu.
Pa še želja za vse. Želja, ki naj bo tudi prošnja, da bi dobrota in modrost blagoslovila vse naše in vaše poti v prihodnosti.
TONE FABJAN, TEL.: 01-8955-050 GSM: 041-508-020 JOŽICA FABJAN. TEL.: 01-7807-225 GSM: 031-677-339

AYURVEDA - veda o življenju
Ayurveda je umetnost, kako vsak dan živeti v harmoniji z naravnimi zakoni. Je starodavna modrost, povezana z zdravjem in zdravljenjem. Nameni in cilji te znanosti so ohraniti zdravje pri zdravi osebi in pozdraviti bolezen pri nezdravi osebi.
Ayurveda pravi, da je zdravje popolno ravnovesno stanje med tremi osnovnimi energijami ali došami (vata, pitta, kapha) ter vitalno ravnovesje med telesom, umom in dušo ali zavestjo, je poglobljena znanost o življenju, ki zaobjema celoto bivanja ter povezuje življenje posameznika z življenjem vesolja, celosten sistem zdravljenja v najglobljem smislu. Telo, um in zavest so v stalnem vzajemnem delovanju in hkrati v odnosu z drugimi ljudmi in okoljem. Pri ayurvedi samoozdravljanje zajema dieto in prehrano nasploh, življenjski slog, vadbo, počitek in sprostitev, meditacijo, dihalne vaje in zdravilna zelišča ter čiščenje in pomlajevalne programe za zdravljenje telesa, uma in duha. Zraven lahko uporabljamo še številne pomožne terapije, na primer z zvokom, barvami in vonji.
V trenutku spočetja ustvarjajo konstitucijo vsakega posameznika univerzalne energije prostora, zraka, ognja, vode in zemlje. Nikoli ne neha presenečati in veseliti, kako hitro se lahko življenje vrne na pravi tir in se obnovi ravnovesje samo s pravilno prehrano, zdravilnimi zelišči, meditacijo in ustreznimi vadbenimi programi ter drugimi popolnoma naravnimi metodami.
Naravna depilacija s karamelno pasto ne povzroča bolečin in neprijetnosti ob izvajanju. Odstranjevanje dlačic s karamelno pasto je popolnoma naravni postopek odstranjevanja nezaželenih dlačic, saj za odstranjevanje uporabljamo karamelizirani sladkor in vodo. Vraščenih dlačic ni, že obstoječe pa odstranjuje.
Za več informacij in osebno svetovanje, terapije, masaže in odstranjevanje dlačic na naravni način obiščite našo spletno stran www.tami.si, pokličite 041 256 211 ali 051 427 844 oz. pišite na elektronski naslov celje@tami.si. Kontaktna n<;pha' Tamara Klpnou^pk
lUlaria+A Kn» c n
Telo v ravnovesju je zdravo telo -poskrbeli bomo,
pure n ^ easv
piJ> /üvt^
purL' cün^ciousrie^:). ivivw.kjü.si [nfo^käti.si ndn i;nA
CENTER ŽIVE QIERGI|E
NARAVNI ZDRAVILNI GAITUBJICE
Tunjice 12,1240 Kamnik '	7:01/831-70-85 E: zdravilnigaj@gnnail.com
C..I.««. ....... ^.J...«..:!..:.....:
NOV^ ITEDN^K
Nasveti
19
I
ZDRAVJE - NASE BOGASTVO
Dodatki v prehrani in rak
Vprašanje: Zanima me, katero prehrambeno dopolnilo je najbolj učinkovito in najbolj naravno v boju proti nastanku rakavih obolenj (to pomeni za ljudi, ki raka še nimajo potrjenega). Ali so to kapsule ganoder-ma lucidum, organski ger-manij GE-132 ali koencim Q 10. Kateri dodatek najbolj varuje proti raku?
Odgovor: Vaše vprašanje je zanimivo za vse nas. Vzrokov za mutacijo celic v rakaste je veliko, vendar vsi na koncu privedejo do genetskih sprememb v delovanju celice, ki sprožijo nekontrolirano razmnoževanje.
Danes zagovarjamo zdrav način življenja kot pomemben preventivni dejavnik. Prav tako pa je pomembna zdrava genska osnova organizma. Kaj je to zdrav slog življenja? Polnovredna hrana, življenje brez negativnega stresa, redna fizična aktivnost, zdravo okolje, voda, pozitivni socialni odnosi _Vse to vemo in še bi lahko naštevali. Vemo tudi za številne negativne dejavnike, ki se jih vse bolj izogibamo: alkohol, sevanja, različne kemikalije, kronična vnetja _ Kljub temu zbolimo za različnimi oblikami rakastih bolezni. Če bi lahko odgovoril, kaj vam bo preprečilo spremembo celice, bi bil zrel za kakšno veliko odlikovanje, tako pa se lahko le pridružim vsem, ki zagovarjajo integrativno medicino. Tu ne mislim na raz-
Piše: prim. JANEZ TASIČ,
dr. med., spec. kardiolog
lične bioenergetike in alter-nativce, temveč na tisti del, ki ima osnovo v rezultatih tradicionalne medicine in je v tisočletjih dokazala pozitivne rezultate, ki pa jih moramo danes znanstveno preveriti. Danes se že prišteva v obliko integrativne medicine v Evropi akupunktura, a tudi homeopatija, ki bo verjetno tudi pri nas kaj kmalu dobila domovinsko pravico, prav tako pa tudi fitoterapija ter manualna terapija.
Ker je osebna želja in volja bolnika odločujoča za obliko zdravljenja, je naša naloga, da ljudi tudi čimbolj izobrazimo o vseh možnih oblikah zdravljenja. Integra-tivna oblika medicine bo bolniku dodala vse, kar človeku koristi (ne samo zdravila, invazivne posege oziroma operacije) in bo tudi na nivoju psihe pripravila bolnika na večje sodelovanje pri zdravljenju in rehabilitaciji.
Koristni dodatki
Med te integrativne oblike prištevamo tudi različne
dodatke v prehrani, ki na različne načine učinkujejo na organizem ter večajo prag odpornosti na različne škodljive vplive. Vesel sem, da ste prepoznali pozitiven učinek koencima Q 10 in da ste se poglobljeno vprašali o drugih prav tako pomembnih dodatkih v prehrani, ki nam večajo imunsko odpornost, zmanjšujejo vpliv prostih radikalov, stimulirajo prepoznavanje tujih struktur, aktivirajo makrofage _ Med temi dodatki so pomembni vitamini, ki učinkujejo kot an-tioksidanti. C-vitamin v visokih dnevnih dozah učinkuje zaščitno, količina vitamina je v tem primeru 10-krat višja kot dnevno priporočena doza.
Močan antioksidant je tudi naravni germanij 132, ki pa v pripravku vsebuje še dodatne sestavine, kot so izvlečki iz reishi gob, matični mleček, ekstrakt pečk rdečega grozdja, zelenega čaja, ek-strakt iz hrustanca morskega psa in rožnih popkov. Koristen je pri revmatoidnem artritisu, oslabelem srcu, povečanem holesterolu, astmi, okvari možganov, katarakte in s stimulacijo interferona in zorenja naravnih celic ubi-jalk, ki razvijajo protitelesa proti rakastim celicam, zmanjšuje rast novih kapilar, ki hranijo tumor.
Kitajsko gobo - ganoder-mo lucidum ali reishi gobo že tisočletja prištevajo med zdravilne rastline in je v
PRAV(N)I KORAKI
i
■ ■	■ ■ ■ v v
Podarjeno zemljišče
Vprašanje: Imam zemljišče, ki sem ga podedovala po svoji materi. Želim ga podariti svojemu mlajšemu sinu, ker ima interes, da ga bo obdeloval. Ali lahko sama napišem, da mu poklanjam to zemljišče ali moram to kje potrditi, da mu tega ne bo kdo spodbijal, ker imam štiri otroke? Imam še stanovanje v bloku in tega bi zapustila ostalim trem.
Odgovor, kako razdeliti navedeno premoženje, je odvisen predvsem od tega ali ga želite razdeliti otrokom že za časa vašega življenja ali želite zgolj, da vsak izmed otrok po vaši smrti deduje točno določeno premoženje. Za razdelitev premoženja potomcem še za časa vašega življenja obstaja več možnosti,
najpogostejša in najprimernejša je sklenitev izročilne pogodbe.
Da je izročilna pogodba veljavna, se morajo z njo strinjati vsi vaši potomci (tudi morebitni posvojenci in njihovi potomci), ki bi bili po zakonu poklicani, da dedujejo po vas. Če se kakšen potomec ne strinja z izročitvijo in razdelitvijo, se štejejo tisti deli premoženja, ki bi bili kljub temu izročeni drugim potomcem, za darila. Po vaši smrti bi se z njimi ravnalo kot z darili dedičem.
Izročilna pogodba mora biti sklenjena v obliki notarskega zapisa. Na podlagi te pogodbe se lahko vaši potomci nato vpišejo kot lastniki nepremičnin v zemljiški knjigi.
V rubriki Prav(n)i koraki vam bomo s kratkimi in brezplačnimi pravnimi nasveti pomagali olajšati kakšen korak poti, na kateri se srečujete s pravom. Vsak teden bomo izbrali eno vprašanje, ki ga boste zastavili, in nanj bo odgovorila Pavla Bolner, univ. dipl. pravnica. Vprašanja lahko pošljete na elektronski naslov tednik@nt-rc.si ali po pošti Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje. Lahko tudi pokličete na telefonsko številko 4225-154.
zadnjih letih raziskana tudi pri nas. Vsebuje tudi organski germanij. Raziskave dokazujejo, da izvlečki zmanjšujejo nenadzorovano rast spremenjenih celic, varujejo organizem pred poškodbami po kemoterapiji, krepijo imunski sistem in varujejo pred utrujenostjo, boleznimi srca, zmanjšujejo alergije, vnetja in ščitijo pred stresom.
Med naravnimi sadeži, ki vsebujejo veliko antioksi-dantov in bioaktivnih substanc, je prav gotovo poleg že večkrat omenjene aroni-je tudi acai, ki je južnoameriška rastlina s sadeži, podobnimi aronijinim plodovom. Koncentracije zdravilnih sestavin so višje, preprečujejo oksidativne poškodbe genetskega materiala in imajo tudi protivnetni učinek. V zadnjih letih se končujejo prve raziskave, ki kažejo na ugoden učinek tega eksotičnega sadeža.
Podobno sestavo kot omenjene rastline oziroma dodatki v prehrani ima tudi odličen kompleksni pripravek iz Nemčije, ki je rezultanta teh spoznanj.
Nadaljevanje prihodnjič
8 - 12 kg mesečno
Dr. PIRNAT
www.pirnat.si
Dr. Pirnald.0.0..Hazlai|0wa 29. Maribor
V kolikor želite, da vsak izmed vaših potomcev šele po vaši smrti deduje točno določeno premoženje, to najenostavneje uredite z oporoko. Najpogosteje se napravi bodisi lastnoročna oporoka (veljavna, če jo napišete lastnoročno in podpišete) bodisi oporoka pred pričami (veljavna, če jo v navzočnosti dveh prič lastnoročno podpišete in hkrati pred njima izjavite, da je to vaša oporoka). Priči se seveda tudi podpišeta.
Pri tem je potrebno opozoriti - v kolikor bi z oporoko razdelili premoženje med potomce tako, da bi prišlo do prikrajšanja nujnega deleža katerega izmed njih, bi imel le-ta pravico zahtevati zmanjšanje oporočnih razpolaganj. Nujni delež potomca znaša polovico deleža, ki bi mu sicer pripadal po zakonu. Če nujni delež tudi z zmanjšanjem oporočnih razpolaganj ni krit, se vračajo tudi darila.
Tveganje, da bo kateri izmed potomcev oporekal delitvi premoženja, kot jo želite vi in izpodbijal oporoko oz. pogodbo, pa žal zmeraj
ROŽICE IN CAJCKI
Poprova meta pri težavah z žolčem - 1.
Poprova meta je med ljudmi postala tako priljubljena, da njen čaj uživajo kot vsakodnevni napitek. A to početje ni najbolj modro, saj čaj ne deluje več tako močno, ko ga res potrebujejo. Rastlinica prijetnega ostrega vonja in rahlo hladečega okusa, ki ne sme manjkati na nobenem spodobnem vrtu, med drugim preganja vetrove in spodbuja izločanje žolča.
Poprova meta oz. poprovka (Mentha x piperita) ima pomembno mesto v grški mitologiji. Legenda pravi, da je bila sprva nimfa in Plutonova ljubica. Ko je njegova žena Perse-fona odkrila skrivno razmerje, je jezna in ljubosumna začarala tekmico v nizko rastlino, ki se da poteptati. Pluton ni imel moči, da bi urok preklical, lahko ga je le omilil, zato je obdaril meto s sladkim vonjem. Še danes zadehti vsakič, ko se njeni listi zmečkajo.
Odgovor na vprašanje je podan teoretično glede na posredovane podatke in je izključno informativnega značaja. Z vsemi okoliščinami in podatki vašega primera nismo seznanjeni in ne prevzemamo nobene odgovornosti za morebitne nepravilne ali napačne pravne nasvete, nasvet pa uporabljate izključno na lastno odgovornost. Za celovito pomoč svetujemo, da se osebno oglasite pri pravnem strokovnjaku.
obstaja. Predvsem od pravilno izvedenega postopka sklenitve pogodbe oz. napisane oporoke, vseh potrebnih soglasij in nasploh upoštevanja pravic vseh nujnih dedičev pa bo odvisno, ali bo pri tem tudi uspešen ali ne.
V izogib morebitnim kasnejšim sodnim postopkom in stroškom zato priporočam, da se osebno zglasite pri odvetniku, ki bo lahko na podlagi konkretnih podatkov ocenil, ali delitev premoženja, kot jo želite, tudi pravno vzdrži in skladno s tem svetoval ter izvedel vse potrebne postopke. Dobro bi bilo, da pri tem sodelujejo tudi vaši otroci.
PAVLA BOLNER, univ. dipl. pravnica
Meta se zlahka križa, zato poleg poprove mete, poznamo številne sorodne vrste, ki imajo podoben, če ne celo enak spekter delovanja. Že v 9. stoletju je nek menih pripomnil, da bi prej preštel iskre v ognjeniku kot pestrost metinih vrst. Poprova meta, ki ji ljudski jeziki pravijo tudi črna meta, me-tica, minca, prava meta, šmarna meta, vrtna meta naj bi nastala s križanjem vodne mete (Mentha aquatica) in klasaste mete (Mentha spicata).
V zeliščne in kulinarične namene uporabljamo sveže ali posušene liste. Nabiramo jih tik pred ali v začetku cvetenja. Sušimo jih hitro, da preveč ne počrnijo, in hranimo v dobro zaprtih kozarcih. Poprova meta se uporablja zlasti zaradi pozitivnih učinkov vsebu-
Piše: PAVLA KLINER
jočega eteričnega olja oziroma njegove glavne sestavine metanola. Olje poprove mete ima poseben učinek na živce, s katerimi zaznavamo mraz. Nekaj trenutkov po vtiranju v kožo ali po zaužitju nas najprej lahno peče, nato pa hladi. Vtiranje omili bolečine na prizadetem mestu. Glavobol preneha, bolečine v živcih se zmanjšajo ali povsem prenehajo. Po zaužitju nastopi komaj zaznavna neobčutljivost, pomirijo se bolečine in krči. Poprova meta je najbolj znana po svojem dobrodejnem učinku na želodec, žolč, jetra in črevesje. Med drugim zbuja tek in spodbuja prebavo, saj pospeši nastanek in izločanje prebavnih sokov ter odvaja žolč, ki ga tudi razkuži in zveča njegovo topnost. Velja za eno najboljših zdravilnih rastlin za pomirjanje krčev v predelu želodca, črevesja in žolč-nih poti. V veliko pomoč je pri preganjanju vetrov, zlasti, če ji dodamo še komarček ali kumino. Uporabljamo jo tudi pri vnetju želodčne sluznice ali razjede, a pri močnem vnetju naj bi bolj škodila kot koristila. Eterično olje poprove mete izboljša tudi znake pri sindromu razdražljivega črevesja. V ljudskem zdravilstvu poprovo meto s pridom uporabljajo pri želodčnih bolečinah, pri slabosti, draženju na bruhanje in bruhanju v nosečnosti. Sebastian Kneipp je bil prepričan, da poprova meta pomirja srčne težave, ki so posledica napenjanja v želodcu. Po njegovem lahko s pitjem metinega čaja spravimo v ravnotežje vse telo in odstranimo vse živčne motnje.
Prihodnjič nadaljujemo z zdravilnimi aduti poprove mete in nekaterimi njenimi zdravilnimi pripravki.
pMates team bike body attack body pump step aerobika klasična +TNZ
20
informacije
NOVI TEDNIK
J
n
i
f
Tradicija, oplemenitena z energijo mladosti
Dober, dišeč domač koruzni kruh z bučnimi semeni. Ješprenj, vendar ocvrt. Zelišča za piko na i, ki rastejo v vrtu. Ne, ne opisujemo izleta k babici, vse to in še več ponujajo v Gostišču Miran v Trnovcu pri Dramljah. Tam smo zakuhali srečanje in z nami so bile Alenka Sitar iz Ljubečne, Slavica Kobilšek iz Celja, Ivanka Plešnik iz Vojnika, Karolina Kerec iz Šmarja, Cvetka Filej iz Dramelj in Ana Rohtek iz Celja.
Mitja Železnik, ki nas je sprejel, je očaral naše dame z mladostjo in strokovnostjo, skupaj s kuharji pa so dokazali, da resnično obvladajo. So zagnana, mlada ekipa, ki se zaveda tradicije in prisega na lokalno in sezonsko hrano. Poleg se je prileglo vino, ki so ga pridelali v Vinogradništvu Frešer. Naše radovedne izžrebanke so dobile veliko nasvetov in idej za še boljšo kuho, saj receptov niso skrivali in smo skupaj ugotavljali, kako se kaj pripravi. Kulinarično potovanje se je začelo v kleti, s
prigrizki kot so ocvrti marinirani repki škampov, gosji parfe, ovit v pršut in brus-kete. Za ogrevanje želodčkov je bila bučna juha, izboljšana z bučnimi semeni, bučnim oljem in zapečenimi svežimi jurčki. Sledili so istrski fuži, obogateni z jurčki, baziliko in paškim sirom. Glavni krožnik je ponujal medaljonček teletine, prelit z nežno, čisto, zeliščno omako, ovit v slanino je počival na kolerabični kremi, za pozabljen okus malo drugače je bila tu še ocvrta kroglica ješprenja. Sladica je bila paša za oči že s
pripravo, saj so jagodni sladoled pripravljali pred nami in za to uporabili tekoči dušik, ohlajen na minus 196 stopinj C. Jagodna rezina na kremi iz bele čokolade je s tem dobila še osvežilno spremljavo. Ob razvajanju z odlično hrano v Gostišču Miran ne pozabite na obisk njihove vinoteke, pri njih lahko praznujete pomembne dogodke in odkrijete skrivnosti različnih kopeli.
NL SHERPA

Naše izirehanke boste prepoznali tudi po novi »uniformi«.
Mitja Zeleznik iz Gostišča Miran nas je sprejel v hladni kleti.

JMIRAN
Trnovec pri D. 56 Dramlje Tel.: 03/5798-320 Mob: 051/438-038
Bohorč
DOMA£A KUHIKtA, «AJJCE, HZZI, KOSIIA, ALA CARD, CEmiJH& Spi^tmamö naročila a zakfjučmt dnjžbc Sohorč Ma/Jan s,p,, DuSara Kvcdra 44, 3S30 Šentjur prf Celju Tel.: 4^.386 (0)3 746 14 30, Mobile; ++386 (0)41 666 7ii
'V	Prislova 11, 3204 Dobrna
tel: 03/781 81 50, fex: 03/781 81 SI e-maü: gostilna.koren@gniail.com internet: www.gostünakoren.si
INFORMACIJE

Ime in priimek Naslov
HECEPTA QOSrtSCA MtKAN
Parfe iz gosjih jeter
Gosja jetra očistimo, zblanširamo, jih zavijemo v roladico in jih v parni pečici kuhamo eno uro pri temperaturi 62 stopinj C. Ohladimo, zmiksamo z malo masla in konjaka in namažemo na tanke rezine pršuta in zvijemo v rolado in hladno narežemo na rezine. Zraven vam v Gostišču Miran postrežejo čatni iz suhega sadja. Zanj vzamejo suha jabolka, hruške, slive in marelice, ki jih skuhajo v marmelado z malo sladkega belega vinskega kisa, konjaka in rjavega sladkorja. Marmelada se kuha 5 ur. Poleg postrezite še grisin, po možnosti pečen doma in iz temne moke.
Telečji medaljon
s kolerabično kremo in z ješprenjem
Potrebujemo telečjo ribico; za eno osebo računamo 20 dag mesa. Odrežemo medaljončke in jih ovijemo s slanino. Solimo, popramo, namažemo s strokom česna in popečemo na žaru in nato v pečici pri 70 stopinj C počasi pečemo, da ne izteče sok in ostane sočno.
Za kolerabično omako vzamemo manjšo kolerabo, težko 20 dag, jo očistimo, olupimo, narežemo na majhne kose in skuhamo v slani vodi. Odcedimo, zmiksamo z malo masla in soli. Tik pred serviranjem dodamo še pikico sladke smetane.
Za ješprenjevo kroglico prepražimo 1 do 2 šalotki, na koščke narezan korenček, dodamo 1 lovorov list, solimo in popramo in na tem pražimo ješprenj. Zalivamo z zelenjavno osnovo. Ko skuhamo oz. voda izpari, dodamo na 20 dag te osnovne mase 1 jajce, žlico moke in žlico drobtin. Premešamo, oblikujemo kroglice, pani-ramo v drobtinah in ocvremo.
Wl facebook ^^gjgg^g^g
e.com in facebooku Novega tednika in Radia Celje
pn nas ä^
Za pravo kombinacijo vina k hrani L Skrbel Matjaž Frešer, naš naslednji gostitelj. IJto»

Trubarjevo nabrežje 31 —
e-mail: denis.bezgovsek@siol.net; Tel. 03 573 17 04 Gsm: 031/572 301,031/391193
Poznate dobre gostilne? Ste za klasiko, slow food ali eksotične okuse? Ni pomembno, samo da imate voljo in namen, da se spoznamo in izmenjamo kakšne kuharske skrivnosti. Z akcijo uredništva Novega tednika in Radia Celje Vedno kaj (za)kuham vas bomo popeljali v dobre gostilne in predstavili njihovo hrano. Za začetek izrežite in izpolnite kupon, saj bomo med vsemi, ki jih boste poslali, znova izžrebali šesterico. Tokrat bomo preverili, kje raste dobra trta in se prideluje kvalitetno vino. Skupaj bomo obiskali Vinogradništvo Frešer, ki se nahaja v bližine Slovenske Bistrice, v Ritoznoju. Ker grozdje že zori, bo morda to prava priložnost za vas, da o tem, kako imeti
sodih kvalitetno vino, povprašate
Za sodelovanje
QS1-692-800
Prosta delovna mesta objavljamo po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje. Zaradi pomanjkanja prostora niso objavljena vsa. Prav tako zaradi preglednosti objav izpuščamo pogoje, ki jih postavljajo delodajalci (delo za določen čas, zahtevane delovne izkušnje, posebno znanje in morebitne druge zahteve). Vsi navedeni in manjkajoči podatki so dostopni:
•	na oglasnih deskah območnih služb in uradov za delo zavoda;
•	na domači strani Zavoda RS za zaposlovanje:
http://www.ess.gov.si;
•	pri delodajalcih.
Bralce opozarjamo, da so morebitne napake pri objavi mogoče.
UE CELJE
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA
ČISTILKA - M/Ž; ČIŠČENJE VSEH PROSTOROV V ZGRADBI IN ZUNAJ (OKOLICA), ČIŠČENJE POHIŠTVA, REKVIZITOV IN ODRA TUDI MED PREDSTAVO, ČE TAKO NAREKUJEJO POTREBE DELA, SKRB ZA ČISTOČO VSEH PROSTOROV GLEDALIŠČA, SKRB ZA NABAVO ČISTILNIH SREDSTEV, DRUGA DELA PO NALOGU NADREJENIH. DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 4.9.2010; SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE, GLEDALIŠKI TRG 5, 3000 CELJE
PROIZVODNI DELAVEC - M/Ž; DELO V PROIZVODNJI, NEDOLOČEN ČAS, 1.9.2010; EMO FRITE PROIZVODNJA, TRGOVINA, STORITVE, D.O.O., MARIBORSKA CESTA 86, 3000 CELJE
NIŽJA POKLICNA IZOBRAZBA (DO 2 LET)
STROJNIK TEŽKE GRADBENE MEHANIZACIJE - M/Ž; DELO Z BAGROM, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 3.9.2010; STORITVE GRADBENIH STROJEV MARJAN ZDOVC S.P., ZAČRET 55, 3202 LJUBEČNA NIŽJA POKLICNA IZOBRAZBA (DO 3 LET) VRATAR - M/Ž; KONTROLA OSEB, KI VSTOPAJO SKOZI SLUŽBENI VHOD, VODENJE EVIDENCE PRISOTNOSTI ZAPOSLENIH IN POGODBENO ANGAŽIRANIH SODELAVCEV, POSREDOVANJE INFORMACIJ, SPREJEMANJE TELEFONSKIH POZIVOV IN VZPOSTAVLJANJE ZVEZ, VODENJE KNJIGE TELEFONSKIH POGOVOROV, ZAGOTAVLJANJE REDA IN TIŠINE, IZVAJANJE MANJŠIH MANIPULATIVNIH OPRAVIL, PREGLED HIŠE OB KONCU DELOVNIKA, NOŠENJE DELOVNIH OBLAČIL (UNIFORME), OPRAVLJA DRUGA DELA PO NALOGU NADREJENIH. DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 4.9.2010; SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE, GLEDALIŠKI TRG 5, 3000 CELJE SKLADIŠČNIK - M/Ž; DELO V SKLADIŠČU, NALAGANJE, RAZLAGANJE, VNOS PODATKOV V RAČUNALNIK, VOŽNJA VILIČARJA, NEDOLOČEN ČAS, 1.9.2010; EMO FRITE PROIZVODNJA, TRGOVINA, STORITVE, D.O.O., MARIBORSKA CESTA 86, 3000 CELJE SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA
PRODAJALEC VOZIL - M/Ž; PRODAJA NOVIH IN RABLJENIH VOZIL, NEDOLOČEN ČAS, 5.9.2010; RO • SO TRGOVINA IN SERVIS D.O.O., SKALETOVA ULICA 13, 3000 CELJE
ZAVAROVALNI ZASTOPNIK-SVETOVALEC PRODAJE - M/ Ž; SVETOVANJE STRANKAM, TRŽENJE ZAV.PRODUK-TOV, PRIDOBIVANJE TERMINOV, PRIPRAVA IZRAČUNOV, DOLOČEN ČAS, 24 MESECEV, 12.9.2010; GRAWE ZAVAROVALNICA D.D. MARIBOR POSLOVNA ENOTA LJUBLJANA, KOMENSKEGA ULICA 4, 1000 LJUBLJANA REFERENT PRI POSREDOVANJU VREDNOSTNIH PAPIRJEV - M/Ž; POSREDOVANJE PRI NAKUPU IN PRODAJI VREDNOSTNIH PAPIRJEV, NEDOLOČEN ČAS, 11.9.2010; BORZA FINANČNIH STORITEV, FINANČNO SVETOVANJE D.O.O., MARIBORSKA CESTA 1 B, 3000 CELJE OBČINSKI REDAR - M/Ž; NADZOR NAD IZVAJANJEM POSAMEZNIH DOLOČB PO ZAKONU O VARNOSTI V CESTNEM PROMETU, UGOTAVLJANJE KRŠITEV PREDPISOV OBČIN, VODENJE ENOSTAVNIH UPRAVNIH POSTOPKOV NA PRVI STOPNJI, OPOZARJANJE FIZIČNIH IN PRAVNIH OSEB O UGOTOVLJENIH NEPRAVILNOSTIH, IZDAJA PLAČILNIH NALOGOV; DOLOČEN ČAS, 4.9.2010; OBČINA VOJNIK, KERŠOVA ULICA 8, 3212 VOJNIK SLAŠČIČAR
SLAŠČIČAR, DELOVNO MESTO CANKARJEVA 1, CELJE
-	M/Ž; PRIPRAVA RAZNIH SLAŠČIC, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 26.9.2010; TRGOVINA IN TRANSPORT JASNA GRČAR S.P., ZAGATA 4, 3000 CELJE
PEK
PEK - M/Ž; PEKA VSEH VRST PEKOVSKIH IZDELKOV, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 26.9.2010; TRGOVINA IN TRANSPORT JASNA GRČAR S.P., ZAGATA 4, 3000 CELJE
PEK I. - ZAHTEVNA PEKOVSKA OPRAVILA - M/Ž; PRIPRAVA SUROVIN, MEŠANJE TESTA, PRIPRAVA TESTNIH IZDELKOV ZA PEČENJE, STROJNO IN ROČNO TEHTANJE TESTA, STROJNO IN ROČNO OBLIKOVANJE TESTA, PEKA KRUHA IN PECIVA, ZLAGANJE KRUHA IN PECIVA V EMBALAŽO TER PAKIRANJE IZDELKOV, DOLOČEN ČAS, 4 MESECE, 3.9.2010; KLASJE MLINSKO PREDELOVALNO PODJETJE CELJE, D.D., RESLJEVA ULICA 18, 3000 CELJE
CVETLIČAR
CVETLIČAR - DELOVNO MESTO JE V CVETLIČARNI NA POKOPALIŠČU CELJE - M/Ž; IZDELAVA ARANŽMAJEV, VENCEV, ARANŽIRANJE, PRODJA CVETJA, DELO NA TERENU, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 6.9.2010; CVETLIČARNA IN DARILNI BUTIK NATAŠA, NATAŠA HRIBERNIK, S.P., PODLEŠJE 5, 3233 KALOBJE FRIZER
FRIZER - DELOVNO MESTO JE V PLANET TUŠ CELJE
-	M/Ž; VSA FRIZERSKA DELA (STRIŽENJE, BARVANJE, FENIRANJE, BRITJE, PODALJŠEVANJE LAS ...), DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 3.9.2010; MITJA STORITVE IN TRGOVINA D.O.O., CESTA V MESTNI LOG 84, 1000 LJUBLJANA
PRODAJALEC
PRODAJALEC POSPEŠEVALEC PRODAJE V TRGOVINI IN NA TERENU - DELO V CELJU - M/Ž; PRODAJA PROFESIONALNEGA ORODJA MIZARJEM, AVTOSERVISOM, SLIKOPLESKARJEM, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 9.9.2010; MAJO SERVISNO IN TRGOVSKO PODJETJE, D.O.O., IHAN, GORIČICA 2, DOMŽALE, GORIČICA PRI IHANU 2, 1230 DOMŽALE KOZMETIČNI TEHNIK
KOZMETIK MASER - M/Ž; IZVAJANJE KOZMETIČNE NEGE OBRAZA, TELESA, IZVAJANJE MASAŽ, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 01.9.2010; TERME DOBRNA, TERMALNO ZDRAVILIŠČE D.D., DOBRNA 50, 3204 DOBRNA MASER
MASER - M/Ž; IZVAJANJE VSEH VRST MASAŽ, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 1.9.2010; TERME DOBRNA, TERMALNO ZDRAVILIŠČE D.D., DOBRNA 50, 3204 DOBRNA
UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI INŽENIR STROJNIŠTVA
SAMOSTOJNI KONSTRUKTER - M/Ž; STANDARIZACIJA PROGRAMOV, SNOVANJE GENERIKOV, IZDELAVA INTERAKTIVNIH KATALOGOV, VODENJE PROJEKTOV, KONSTRUIRANJE, NEDOLOČEN ČAS, 4.9.2010; CONTAINER PROIZVODNO PODJETJE, D.O.O., BEŽIGRAJSKA CESTA 6, 3000 CELJE
DOKTOR MEDICINE SPECIALIST TRANS-FUZIOLOGIJE
ZDRAVNIK SPECIALIST V/VI - M/Ž; SPECIALISTIČNO AMBULANTNO IN BOLNIŠNIČNO ZDRAVLJENJE, NEDOLOČEN ČAS, 4.9.2010; SPLOŠNA BOLNIŠNICA CELJE, OBLAKOVA ULICA 5, 3000 CELJE
UE LAŠKO ~
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA
ČISTILKA - DELOVNO MESTO V LAŠKEM - M/Ž; DNEVNO ČIŠČENJE (POSLOVNIH IN DRUGIH PROSTOROV) SKLADNO Z DOLOČENIM OBSEGOM DEL, ZAHTEVAMI NAROČNIKA IN NAVODILI NADREJENEGA VODJE ENOTE. ČIŠČENJE DELOVNIH SREDSTEV IN PRIPOMOČKOV PO KONČANEM DELU, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 1.9.2010; AKTIVA HRM KADROVSKE REŠITVE D.O.O., LJUBLJANSKA CESTA 12 F, 1236 TRZIN DELAVEC BREZ POKLICA POMOŽNI PLESKAR - ANTIKOROZIST - M/Ž; POMOŽNA PLESKARSKA IN ANTIKOROZIJSKA DELA, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 6.9.2010; FINAL PASARIČ PROIZVODNJA IN TRGOVINA D.O.O., SPODNJA REČICA 80 F, 3270 LAŠKO KLJUČAVNIČAR
SKUPINOVODJA V PROIZVODNJI KABELSKIH POLIC - M/ Ž; NAMEŠČA IN UPRAVLJA S STROJI ZA PROIZVODNJO PROGRAMA KABELSKIH POLIC IN OBROB, MENJAVA ORODIJ IN STISKANJE NA EKSCENTRIČNI STISKALNICI, RAZREZ PLOČEVINE NA HIDRAVLIČNIH ŠKARJAH, KRIVLJENJE NA KRIVILNEM STROJU, KONTROLIRANJE KAKOVOSTI IZDELKOV, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 9.9.2010; EHO ELEKTRIKA, HLADILNIŠTVO, OGREVANJE D.O.O., BREZNO 7 A, 3270 LAŠKO MONTER HLADILNIH NAPRAV MONTER STROJNIH INŠTALACIJ HLADILNE TEHNIKE NA OBJEKTIH V SLOVENIJI IN TUJINI - M/Ž; MONTAŽA STROJNIH INSTALACIJ IN STROJNE OPREME NA OBJEKTIH, MONTAŽA TOPLOTNIH IZOLACIJ, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 16.9.2010; EHO ELEKTRIKA, HLADILNIŠTVO, OGREVANJE D.O.O., BREZNO 7 A, 3270 LAŠKO SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA NATAKAR - M/Ž; DELO V STREŽBI, DOLOČEN ČAS, 1 MESEC, 4.9.2010; PENZION VITAPARK, FRANC CAMLOH, S.P., TRUBARJEVA ULICA 5, 3270 LAŠKO MIZAR
POMOČ V MIZARSKI DELVNICI - M/Ž; POMOČ V MIZARSKI DELAVNICI, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 31.8.2010; MIZARSTVO HRASTELJ, PROIZVODNJA, TRGOVINA, SVETOVANJE, D.O.O., TRUBARJEVA ULICA 30, 3270 LAŠKO
UE MOZIRJE
VOZNIK AVTOMEHANIK
VOZNIK TOVORNEGA VOZILA - M/Ž; VOZI IN SKRBI ZA TOVORNO VOZILO,OPRAVLJA VOŽNJE NA DOLGE IN KRATKE RAZDALJE, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 1.9.2010; TRANSPORT KOKALJ, PREVOZNIŠTVO IN STORITVE, D.O.O., GOLIČNIKOVA ULICA 5, 3330 MOZIRJE
UE SLOVENSKE KONJICE
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA
ZLAGANJE IN PRELAGANJE LESA, KI JIH DRUŽBA RAZREŽE NA RAZLIČNE DIMENZIJE-POMOŽNI DELAVEC - M/Ž; ZLAGANJE IN PRELAGANJE LESA, KI JIH DRUŽBA RAZREŽE NA RAZLIČNE DIMENZIJE, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 10.9.2010; PO-LES D.O.O., PROIZVODNO TRGOVSKO PODJETJE, SLOVENSKE KONJICE, BRDO 13 A, 3210 SLOVENSKE KONJICE OBLIKOVALEC KOVIN
REZKALEC - M/Ž; REZKANJE NA OBDELOVALNIH CENTRIH SAMOSTOJNO PO NAČRTU, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 1.9.2010; KOSTROJ - STROJEGRADNJA VZDRŽEVANJE, STORITVE, SERVIS, D.O.O. TOVARNIŠKA 2, SLOVENSKE KONJICE, TOVARNIŠKA CESTA 2, 3210 SLOVENSKE KONJICE MIZAR
MIZAR 1 - M/Ž; IZDELVA NOTRANJIH VRAT IN POHIŠTVA PO MERI, PO POTREBI MONTAŽA NA TERENU, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 11.9.2010; SPLOŠNO MIZARSTVO DANIJEL TAJNIKAR S.P., PRELOGE PRI KONJICAH 1, 3210 SLOVENSKE KONJICE STROJNI TEHNIK
OBDELOVALEC KOVIN III - M/Ž; IZDELOVANJE PROGRAMOV ZA VSE VRSTE CNC STROJEV, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 1.9.2010; UNIOR KOVAŠKA INDUSTRIJA D.D., KOVAŠKA CESTA 10, 3214 ZREČE
UE ŠENTJUR PRI CELJU"
GOZDAR TRAKTORIST
GOZDNI DELAVEC, SEKAČ, TRAKTORIST - M/Ž; PODIRANJE DREVJA Z MOTORNO ŽAGO, KROJENJE HLODOVINE, DELO Z GOZDRASKIM TRAKTORJEM IN DRUGA MANJ ZAHTEVNA DELA V GOZDU, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 9.9.2010; GOZDARSKE STORITVE, ODKUP BRANKO MASTNAK S.P., STRAŽA NA GORI 19, 3222 DRAMLJE
SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA
REFENT V NABAVI BLAGA - M/Ž; NABAVA BLAGA PRI DOBAVITELJIH, NEDOLOČEN ČAS, 3.9.2010; AMS ME-DING D.O.O., TRGOVINA-INŽENIRING, LJUBLJANSKA CESTA 6 A, 3230 ŠENTJUR MIZAR
MIZAR - M/Ž; POMOŽNA DELA V MIZARSKI PROIZVO-
DNJI, IZVAJANJE ENOSTAVNIH DELOVNIH POSTOPKOV, VZDRŽEVANJE OKOLICE DELOVNEGA MESTA, VODENJE ZAHTEVANIH EVIDENC, NEDOLOČEN ČAS, 3.9.2010; MAROLES IZDELAVA POHIŠTVA, INŽENIRING, TRGOVINA IN STORITVE D.O.O., CESTA LEONA DOBROTINŠKA 2, 3230 ŠENTJUR
UE ŠMARJE PRI JELŠAH
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA
VOZNIK V MEDNARODNEM PROMETU - M/Ž; VOŽNJA TOVORNEGA VOZILA V MEDNARODNEM PROMETU, VOZNIK/VOZNICA V CESTNEM PROMETU, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE OZ. PO DOGOVORU, 1.9.2010; STRUNA TRANSPORT ROMAN STRUNA S.P., ZGORNJA KOSTRIV-NICA 25, 3241 PODPLAT
POMIVALEC POSODE - M/Ž; POMIVANJE BELE IN ČRNE POSODE TER OSTALEGA INVENTARJA, SKRB ZA PORABO ČISTIL, ČIŠČENJE OPREME, NAPRAV IN PROSTOROV, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 6.9.2010; TERME OLIMIA D.D., ZDRAVILIŠKA CESTA 24, 3254 PODČETRTEK SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA
NATAKAR, KUHAR, PICOPEK - M/Ž; STREŽBA PIJAČ IN HRANE, KUHANJE,PO NAROČILU, PEKA PIC, NEDOLOČEN ČAS, 16.10.2010; FRANČIŠKA URBANČIČ, S.P.; FRANČIŠKA URBANČIČ S.P., PE MOTEL RIBNIK KOZJE, KOZJE 50 A, 3260 KOZJE
POMOŽNA ADELA V PROIZVODNJI - M/Ž; POMOŽNA DELA PRI DELU NA RAZLIČNIH STROJIH, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 19.9.2010; PANLES TRADE, TRGOVINA D.O.O., TEKAČEVO 62 B, 3250 ROGAŠKA SLATINA SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA
KOMERCIALIST - M/Ž; RAZISKAVA TRGA, PRODAJA, SVETOVANJE, SAMOSTOJNO DELO, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 3.9.2010; INDUGAR DVIŽNA GARAŽNA VRATA D.O.O., SPODNJE NEGONJE 23 F, 3250 ROGAŠKA SLATINA
NEZNAN NAZIV
NATAKAR - M/Ž; DELA IN NALOGE NATAKARJA, POMOČNIK/POMOČNICA NATAKARJA/NATAKARICE, NEDOLOČEN ČAS, 16.10.2010; FRANČIŠKA URBANČIČ, S.P.; FRANČIŠKA URBANČIČ S.P., PE MOTEL RIBNIK KOZJE, KOZJE 50 A, 3260 KOZJE
NATAKAR
NATAKARICA - M/Ž; STREŽBA,HRANE IN TOČENJE, PIJAČ, NEDOLOČEN ČAS, 16.10.2010; GOSTINSTVO FRANČIŠKA URBANČIČ, S.P., PREŠERNOVA ULICA 12, 8281 SENOVO
NATAKAR - M/Ž; STREŽBA JEDI IN PIJAČE, TOČENJE PIJAČ V TOČILNICI, SPREJEM GOSTOV OB VSTOPU V JEDILNICO, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 6.9.2010; TERME OLIMIA D.D., ZDRAVILIŠKA CESTA 24, 3254 PODČETRTEK
MIZAR
MIZAR - M/Ž; DELO NA CNC STROJIH, ŽAGA, LEPILKA, RAZREZI, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 19.9.2010; PAN-LES TRADE, TRGOVINA D.O.O., TEKAČEVO 62 B, 3250 ROGAŠKA SLATINA PRODAJALEC
PRODAJALKA V PRODAJALNI ROG. SLATINA - M/Ž; PRODAJA OBUTVE IN TORBIC, VODENJE IN OBRAČUN BLAGAJNE, UREJANJE PRODAJALNE, PREVZEMANJE BLAGA, DRUGA DELA PO NALOGU NADREJENEGA, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 3.9.2010; FISHER INTERNATIONAL TRGOVSKO PODJETJE, D.O.O., KIDRIČEVA ULICA 36, 3000 CELJE
KOMERCIALIST
PRODAJNIK - M/Ž; VZDRŽEVANJE OBSTOJEČIH IN PRIDOBIVANJE NOVIH STRANK, ISKANJE NOVIH PRODAJNIH POTI, RAZVOJ NOVIH TRŽNIH PRIJEMOV, SPREMLJANJE POSLOVANJA IN KONKURENCE, RAZISKAVE TRGA, NEDOLOČEN ČAS, 4.9.2010; STEKLARNA ROGAŠKA D.D., ULICA TALCEV 1, 3250 ROGAŠKA SLATINA INŽENIR ELEKTROTEHNIKE
TEHNOLOG AVTOMATSKE PROIZVODNJE - M/Ž; PROGRAMIRANJE OSNOVNIH IN DELOVNIH PROGRAMOV ZA RAZNE STROJE, UPRAVLJANJE STROJEV, UVAJANJE NOVIH TEHNOLOŠKIH POSTOPKOV, SODELOVANJE PRI PRIPRAVI PLANOV PROIZVODNJE, SPREMLJANJE ZALOG, ISKANJE NOVIH DOBAVITELJEV REPROMATE-RIALA, NEDOLOČEN ČAS, 4.9.2010; STEKLARNA ROGAŠKA D.D., ULICA TALCEV 1, 3250 ROGAŠKA SLATINA
UE VELENJE
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA
ČISTILEC - M/Ž; ČISTILEC, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV,
I.9.2010;	B-PRINC, PREVOZ IN STORITVE, D.O.O., KERSNIKOVA CESTA 2, 3320 VELENJE
NIŽJA POKLICNA IZOBRAZBA (DO 3 LET) VOZNIK TAKSIJA - M/Ž; PREVOZ OSEB V JAVNEM PROMETU, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE OZ. PO DOGOVORU,
II.9.2010;	BARBIE - PROIZVODNO ŠIVILJSTVO, POPRAVILA TEKSTILA, PREVOZI MILICA KREVZEL S.P., ULICA JANKA ULRIHA 43, 3320 VELENJE
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA ČISTILEC - M/Ž; ČISTILEC, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 1.9.2010; B-PRINC, PREVOZ IN STORITVE, D.O.O., KERSNIKOVA CESTA 2, 3320 VELENJE NATAKAR
NATAKAR - M/Ž; IZVAJA PRIPRAVLJALNA DELA V OKREPČEVALNICI (RAZPOREJANJE MIZ IN STOLOV, POGRINJANJE, PRIPRAVLJANJE POGRINJKOV), SVETUJE GOSTOM, SPREJEMA NAROČILA ... M/Ž, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 3.9.2010; OKREPČEVALNICA "PRI BRIGITI", GOSTINSKE STORITVE, D.O.O., SELO 19 A, 3320 VELENJE
NATAKAR - M/Ž; STREŽBA JEDI IN PIJAČ PO NAROČILU SKRB ZA ČISTOČO PODROČJA STREŽBE IZDAJANJE RAČUNOV, PRIPRAVA DNEVNEGA OBRAČUNA DRUGA MEHANSKA DELA (ČIŠČENJE INVENTARJA IN OPREME) OSTALA OPRAVILA PO NAROČILU NADREJENEGA, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 1.9.2010; GOST GOSTINSTVO, TURIZEM IN TRGOVINA D.O.O. VELENJE, KOROŠKA CESTA 60, 3320 VELENJE FRIZER
FRIZER - M/Ž; FRIZER V MOŠKEM ŽENSKEM SALONU, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 16.9.2010; STANISLAVA ŠI-MIČ S.R; FRIZER ŠIMIČ STANISLAVA S.P., KOPALIŠKA CESTA 2 A, 3320 VELENJE
FRIZER - M/Ž; FRIZER V MOŠKEM, ŽENSKEM SALONU, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 16.9.2010; STANISLAVA ŠIMIČ S.P.; FRIZER ŠIMIČ STANISLAVA S.P., KOPALIŠKA CESTA 2 A, 3320 VELENJE KOMERCIALNI TEHNIK KOMERCIALNI TEHNIK ALI GRADBENI TEHNIK - M/Ž; TRŽENJE NA TERENU, DOLOČEN ČAS, 1 MESEC, 1.9.2010; TM. INŽENIRING D.O.O.; T.M. INŽENIRING, PE VELENJE, PAKA PRI VELENJU 40 B, 3320 VELENJE ELEKTRIKAR ENERGETIK
ELEKTROMONTER - M/Ž; ELEKTRO MONTAŽNA DELA, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 23.9.2010; ATM SL AVTOMATIZACIJA IN TEHNIKA VODENJA PROCESOV, D.O.O., PREŠERNOVA CESTA 9 B, 3320 VELENJE TEKSTILNO KONFEKCIJSKI TEHNIK
REFERENT V NABAVI (MODELAR) - M/Ž; MODELIRANJA IN GRADIRANJA OBLAČIL, OSNOVNIH PROPORCEV KROJEV, KONTROLE OBLAČIL, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 1.9.2010; METRO TRGOVSKA DRUŽBA D.D., LAVA 8, 3000 CELJE
UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI EKONOMIST
VODJA PRODAJE - M/Ž; POSTAVLJANJE CILJEV, TR-ŽENJSKIH STRATEGIJ IN ORGANIZIRANJE STRATEŠKIH PRODAJNIH PROCESOV, VZDRŽEVANJE, RAZVIJANJE IN POGLABLJANJE ODNOSOV S POSLOVNIMI PARTNERJI IN KLJUČNIMI KUPCI TER ISKANJE NOVIH KUPCEV IN POSLOVNIH PARTNERJEV ... , NEDOLOČEN ČAS, 1.9.2010; PLASTIKA SKAZA, PROIZVODNJA, TRGOVINA, STORITVE, D.O.O., SELO 20 A, 3320 VELENJE
UE ŽALEC
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA
VOZNIK TOVORNJAKA - M/Ž; PREVOZ BLAGA V ŠPEDICIJI, VOZNIK/VOZNICA V CESTNEM PROMETU, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 5.9.2010; AVTOPREVOZNIK STOJAKO-VIČ BORISLAV S.P., LIBOJE 42, 3301 PETROVČE ZIDAR
"ZIDAR - M/Ž; -ZAPOSLEN NA RAZLIČNIH PODROČJIH (GRADI VISOKE GRADNJE, NIZKE IN VODOGRADNJE), DELA OPRAVLJA NA TLEH, NA LESTVAH, ODRIH, ZUNAJ IN ZNOTRAJ ZGRADBE", ZIDAR, RESTAVRATORSKI SO-DELAVEC/ZIDARKA, RESTAVRATORSKA SODELAVKA, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 4.9.2010; NOX TEHNOLOGIJE, INŽENIRING, PROIZVODNJA IN STORITVE, D.O.O., RIMSKA CESTA 92, 3311 ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI ZIDAR - M/Ž; ZIDANJE, OMETAVANJE TE OSTALA PGRADBENA DELA PO POTREBI, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 12.9.2010; GRADBENIŠTVO, AVTOPREVOZNI-ŠTVO, VARILSTVO IN STORITVE, ADMIR MEHMEDOVIČ S.P., ŠLANDROV TRG 15, 3310 ŽALEC GRADBENI DELAVEC
GRADBENI DELAVEC - M/Ž; IZKOPI, ZASIPI, TRANSPORTI, ČIŠČENJE TER OSTALA GRADBENA DELA PPO POTREBI, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 12.9.2010; GRADBENIŠTVO, AVTOPREVOZNIŠTVO, VARILSTVO IN STORITVE, ADMIR MEHMEDOVIČ S.P., ŠLANDROV TRG 15, 3310 ŽALEC TESAR
TESAR - M/Ž; OPAŽANJE, TESARJENJE TER OSTALA GRADBENA DELA PO POTREBI, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 12.9.2010; GRADBENIŠTVO, AVTOPREVOZNIŠTVO, VARILSTVO IN STORITVE, ADMIR MEHMEDOVIČ S.P., ŠLANDROV TRG 15, 3310 ŽALEC "TESAR - M/Ž; -OBDELAVA LESA IN POSTAVITEV RAZLIČNIH LESENIH ELEMENTOV OZIROMA KONSTRUKCIJ, POGOSTO SODELUJE PRI GRADNJI OBJEKTOV, KJER IZDELUJE OPAŽE ZA ELEMENTE IZ ARMIRANEGA BETONA, NAČRTUJE IN POSTAVLJA LESENE STREŠNE KONSTRUKCIJE, LESENE GRADBENE ODRE IN PLOŠČADI, PRI DELU SODELUJE Z ZIDARJI, KROVCI, STAVBNIMI KLEPARJI IN DRUGIMI DELAVCI NA GRADBIŠČU, NAČRTUJE IN IZDELA RAZLIČNE LESENE ELEMENTE, KJER JE POTREBNA SPRETNA ROČNA OBDELAVA LESA"; DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 4.9.2010; NOX TEHNOLOGIJE, INŽENIRING, PROIZVODNJA IN STORITVE, D.O.O., RIMSKA CESTA 92, 3311 ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI ŽELEZOKRIVEC
KRIVILEC ARMATURE - M/Ž; PO ARMATURNEM NAČRTU MORA IZBRATI, PRIPRAVITI, ODREZATI IN OBLIKOVATI JEKLENE PALICE ALI MREŽE, JIH RAZVRSTITI, OZNAČITI IN PRIPRAVITI ZA TRANSPORT NA GRADBIŠČE, NA GRADBIŠČU ARMATURO SISTEMATIČNO ZLOŽI NA DEPONIJO ARMATURE, PO NAČRTU MORA POSAMEZNE PALICE SKUPAJ S POMOŽNO ARMATURO POVEZATI V ČVRSTO CELOTO IN PRIPRAVLJENO NAMESTITI PO NAČRTU, PRI TEM MORA PAZITI NA NATANČNOST POSTAVITVE; DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 4.9.2010; NOX TEHNOLOGIJE, INŽENIRING, PROIZVODNJA IN STORITVE, D.O.O., RIMSKA CESTA 92, 3311 ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI
SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA
URADNIK ZA ZAVAROVALNIŠTVO - M/Ž; SVETOVANJE NA PODROČJU ZAVAROVALNIŠTVA, SKLEPANJE POGODB, PISARNIŠKO DELO, NEDOLOČEN ČAS, 4.9.2010; ALMA-Z, ZAVOD ZA PODPORO IN POMOČ PRI RAZISKAVAH FINANČNIH IN ZAVAROVALNIŠKIH TRGOV, RIMSKA CESTA 98 A, 3311 ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI ELEKTRIKAR ENERGETIK SERVISER - MONTER TOPLOTNIH ČRPALK IN HLADILNIH - M/Ž; MONTAŽA, SERVISIRANJE TOPLOTNIH IN HLADILNIH ČRPALK, NEDOLOČEN ČAS, 26.9.2010; TERMO SHOP D.O.O., TRGOVINA IN INŽENIRING ZA TOPLOTNO IN HLADILNO TEHNIKO, RIMSKA CESTA 176, 3311 ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI PRODAJALEC
POSLOVODJA - M/Ž; VODJA TRGOVINE Z VODOVODNIM MATERIALOM TER OGREVALNO TEHNIKO, NEDOLOČEN ČAS, 26.9.2010; TERMO SHOP D.O.O., TRGOVINA IN INŽENIRING ZA TOPLOTNO IN HLADILNO TEHNIKO, RIMSKA CESTA 176, 3311 ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI ELEKTROINŠTALATERSKI MOJSTER
ELEKTROINŠTALATERSKI MOJSTER - M/Ž; VODENJE ELEKTROINŠTALATERSKIH DEL NA TERENU, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 1.9.2010; VELTRAG, ELEKTROINŠTA-LACIJE, STORITVE IN TRGOVINA, D.O.O., MATKE 41, 3312 PREBOLD
LESARSKI TEHNIK
MIZAR - M/Ž; IZDELAVA IN MONTAŽA POHIŠTVA, NEDOLOČEN ČAS, 4.11.2010; INOLES, NOTRANJA OPREMA, D.O.O., KAPLA 16, 3304 TABOR SLIKOPLESKAR
"SLIKOPLESKAR - M/Ž; - POLEG ZIDOV IN STROPOV SLIKA IN PLESKA TUDI MIZARSKE IN KOVINSKE IZDELKE, OPRAVLJA LAHKO ŠE VRSTO DEKORATIVNIH DEJAVNOSTI: DELA PRI RESTAVRIRANJU IN OBNAVLJANJU, OPREMA RAZSTAVNIH PROSTOROV ..." DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 4.9.2010; NOX TEHNOLOGIJE, INŽENIRING, PROIZVODNJA IN STORITVE, D.O.O., RIMSKA CESTA 92, 3311 ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI KUHAR
PICOPEK - M/Ž; PRIPRAVA IN PEKA PIC, VZDRŽEVANJE ČISTOČE V KUHINJI ..., NEDOLOČEN ČAS, 6.9.2010; A-L, GOSTINSTVO, TRGOVINA, STORITVE, D.O.O., BRASLOV-ČE 26, 3314 BRASLOVČE INŽENIR ELEKTRONIKE (VSŠ)
"VODJA SERVISA - M/Ž; VAŠE DELO BO: ŠOLANJE SERVISERJEV, IZVAJANJE ZAGONOV OPREME TER PO-UČITVE UPORABNIKOV, VODENJE IN RAZPOREJANJE SODELAVCEV, SODELOVANJE Z IZVAJALCI DEL TER STRANKAMI, DELO NA PODROČJU RAZVOJA IZDELKOV TER UVAJANJE NOVOSTI, PRIPRAVA TEHNIČNE DOKUMENTACIJE TER IZVEDBA CERTIFICIRANJA TER STANDARDIZACIJE PROIZVODOV", NEDOLOČEN ČAS, 19.9.2010; TERMO SHOP D.O.O., TRGOVINA IN INŽENIRING ZA TOPLOTNO IN HLADILNO TEHNIKO, RIMSKA CESTA 176, 3311 ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI
VODNIK
TOREK, 31. 8.
Od 9.00 do 11.00 Ekomuzej
Žalec_
Počitniške ustvarjalne otroške delavnice
10.00 (in 16.00) Travnik pri Domu kulture Velenje Poletje na travniku
zaključek poletnih umetniških raziskovanj
19.00 Dvorec Novo Celje Faust, I. del
v izvedbi dramske skupine Koral Laško
19.00 Knjigarna Antika, Celje Predvečer Vilenice
gostje: Jacek Dehnel (Poljska), Goran Vojnovič (Slovenija), moderatorka Jana Unuk
19.00 Knjigarna Kulturnica
Velenje_
Beremo z Nandetom Korpnikom
poletna branja
20.00 Narodni dom Celje Poletni nocturno
koncertni večer z udeleženci mednarodnegapevskega sem^inarjaprof. Vlatke Or-šanič
SREDA, 1. 9.
18.00 Pokrajinski muzej Celje Kelih iz Torne
odprtje občasne razstave
19.00 Dvorec Novo Celje
Slovo Andreja Smoleta od veselih ur
monodrama v izvedbi dramskega igralca Anatola Šter-na
19.00 Dvorec Strmol Rogatec
Poletje vCELJU, kivežjem mestu
n
m
TOREK, 31. 8.
16.30 Mestna plaža
Ko so bili krokarji še pisani
igra v izvedbi Škratove-ga lutkovnega gledališča
18.00 Mestni park
Joga v parku
21.00 Vodni stolp
O delu in življenju Bruna Groeninga
projekcija dokumentarnega filma
polletna karta za neomejen obisk fitnesa ali skupinske vadbe 173 € polletna karta za neomejen obisk fitnesa in skupinske vadbe 241 €
Larysa Kočerova
klavirski koncert
20.00 Narodni dom Celje
Pod celjskimi zvezdami
uvodni koncert sezone z orkestrom Hiše kulture Celje pod vodstvom S. Dvoršaka in s solistkama T. Sonc, violina in Š. Mastnak, vibra-fon
CETRTEK, 2. 9.
18.00 Do kulture Nazarje
Pomen lesa in lesne predelave za trajnostni razvoj Slovenije
predavanje prof. Franca Pohlevna; po predavanju ob 19.00 odprtje razstave Čarobnost lesa, avtorja prof. dr. Antona Suhadolca
19.00 Stari grad Celje -Pelikanov stolp Dotik svetlobe
odprtje razstave Iris Anam Cara
19.00 Kavarna pri Mišku Knjižku
Sanja Poljšak Pesan
Sanja Poljšak Pesan - vokal, Erik Marence - klavir
19.00 Kulturni dom Rogatec Pod domačo lipo
večer z ljudskim petjem in humorjem
19.00 Savinov likovni salon
Žalec_
Dela likovne sekcije KD Žalec
odprtje skupinske razstave
KINO
Spored za 31. 8. in 1. 9. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa.
Kot noč in dan - akcija komedija 16.20, 18.40, 21.00 Zadnji gospodar vetra - akcijska domišljijska pustolov., 3D 21.40
Superžur - komedija
16.55, 19.10, 21.30
Svet igrač 3 - animirana družinska
pustolov., sinh., 3D
17.00, 19.20
Zadnji gospodar vetra -
domišljijska pustolov. 15.50, 18.10
A-ekipa - akcijska komedija 20.50
Salt - akcijski triler
16.45, 18.55, 21.05
Plačanci - akcijski
16.10, 18.20, 20.30
Marmaduke - družinska komedija
16.50, 18.50
Mačke in psi - družinska
animirana komedija
16.40, 18.45, 20.55
Mati in hči - drama
20.40
SREDA in ČETRTEK 20.00 Vsi drugi - drama
www.novitednik.com
ALI OGLASI - INFORMACIJE
Oglasni oddelek NT&RC bo v času od 19. 7. do 31. 8. 2010 od ponedeljka do petka odprt od
7.30 do 16. ure, ob sobotah pa od 8. do 12. ure.
____
DVOINPOLSOBNO stanovanje oddam od 6. 9. naprej. Stanovanje je opremljeno. Telefon 051 351-569. 3590 NA Lipi v Štorah oddam enoinpolsobno stanovanje. Telefon 041 574-653.
3613
PRVDAM
MLIN za grozdje, s pecljalnikom in motorjem, rabljen dve sezoni, ugodno prodam. Telefon (03) 573-3133. 3623 SILOKOMBAJN Sip silo 80 b prodam. Telefon 041 515-220.	L 345
TROSILEC za gnoj Sip 2700, s pokončnimi valji, nakladalno prikolico, 19 m3 in Zetor 2511, prodam. Telefon 5821-678.
PRVDAM
STANOVANJSKO hišo, 2 km iz Rimskih Toplic, na lepi, sončni legi, z nekaj zemljišča, prodamo. Telefon 031 519-146. 3321 PONIKVA. Prodam zazidljivo parcelo, velikost 690 m2. Telefon 041 652-194.
Š 510
PRVDAM
DVOPOSTELJNO spalnico iz polnega lesa, preprogo, 3,10^2,10, original Nepal, vse dobro ohranjeno, prodam. Telefon (03) 5709-318.	3640
GRADBENI MATERIAL
I
KUPIM
PRVDAM
3620
KUPIM
TRAKTOR Imt, Ursus ali Zetor kupim. Telefon 041 678-130.	p
S pomočjo starodavnih Magijskih metod - Ritualov lahko v celoti spremenite Vaše življenje!
Trajna pridobitev ljubezni - katerega koli partnerja, uspeh v šoli, poslu, pravdah, lotu... NI stvari, ki je ni moč obrniti sebi v prid!
tel: 040 191 488 ali e-mail:
l.presnig.parapsiholog@gmail.com www.parapsihologija.si
Suzana Antolin, Visoko 29, 1292 IG
VIKEND ali zidanico, do 40.000 EUR, kupim. Telefon 031 400-673. 2972
PRVDAM
CELJE, Otok, Vojkova ulica. Prodam takoj vseljivo enosobno stanovanje, 41,64 m2. Cena po dogovoru. Telefon 041 970698.	3629 DVOSOBNO stanovanje, 58 m2, v centru Šentjurja, opremljeno in takoj vseljivo, prodamo. Telefon 041 796-824. 3628
BUKOVA drva, razžagana na kratko ali metrska, s prevozom, ugodno prodam. Telefon 031 776-591.	2685
BUKOVA drva, dolžinska, metrska ali kratko nažagana, z dostavo, ugodno prodam. (Omejena količina brezovih drv). Telefon 051 359-555; www.drva.info. p KRATKA, cepana drva, na paleti, prodam. Cena za klaftro je 190 EUR + prevoz. Telefon 041 346-299. 3270 DRVA, bukova in mešana, suha, možen razrez in dostava, prodam. Telefon 031 351-666.	3438
VDDAM
PRVDAM
STANOVANJE v Celju, na Lavi, 34 m2, novo, opremljeno, oddam. Telefon 051 351676.	p
BURSKO kozo, težko približno 90 kg, prodam za 50 EUR. Telefon 041 649-414.
Š 488
HITRO NAROČITE
NOVI TEDNIK
Dvakrat na teden, ob torkih in petidii, zanimivo branje o življenju in delu na območju 33 občin na Celjskem.
Poštna dostava na dom.
V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika € 1, petkova pa € 1,25.
Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno € 8,30 kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec. ■ Dodatni popusti pri plačilu naročnine vnaprej; ■ i 7% pri plačilu za eno leto, 3,5% pri plačilu za pol leta, £ 2% pri plačilu za tri mesece.
Naročniki breipiačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do štirih brezplačnih malih oglasov, do ene čestitke na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov.
rTTTTjT^ tudi letnik 2010 <27777^1 la^ j-A J prilogo TV-OKNO! ^ ^ ^^ ^
Vsak petek 48 banmih strani televizijskega sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in zabave.
Prešernova 19 3000 Celje
NAROCILNICA
Ime in priimek:
Kraj:
Datum rojstva:
Ulica:
Nepreklicno naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev
NT&RC d.0.0. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika
DVA bikca simentalca, težka 200 kg, kravo simentalko, brejo drugega teleta 8 mesecev, prodam. Telefon 041 252-717.
3610
VEČJE število koz ali samo mladiče prodamo po ugodni ceni zaradi ukinitve. Telefon (03) 5792-249, zvečer. 3609 NEMŠKE ovčarje, razglistene, stare 7 tednov, prodam. Cena 180 EUR. Telefon (03) 5795-571, 031 596-631. 3622 BIKCA simentalca, starega 4 mesece, 210 kg, prodam. Telefon 051 430-639.
L 346
KRAVO s svežim mlekom, eno tele in bikca, teličko, 150 kg, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 051 807-131. š 515 PRAŠIČE za nadaljnjo rejo prodam. Telefon 031 274-862.	š 517
JAGNJETA, za zakol ali nadaljnjo rejo, prodam. Telefon 041 759-681. š 519 TELIČKO, staro 12 tednov, težko 140 kg, s številko, prodam. Telefon (03) 5774446.	3635 PSIČKE nemške ovčarje, stare mesec in pol, dva para, prodam. Cena 100 EUR. Telefon 041 537-050. 3642 TELIČKO, ls, staro 14 dni, prodam. Telefon 041 794-356. 3646 BIKCA simentalca, starega 10 dni, prodam.
Telefon 070 866-057.	3647
PRAŠIČE, mesni tip, od 25 do 60 kg, možna dostava, prodamo. Telefon 031 544653.	š 521 BERNARDINCE, čistokrvne, stare 6 tednov, cepljene in razglistene, prodamo. Telefon 031 544-653. š 521 TRI bikce, mesne pasme, težke od 135 do 170 kg, prodam. Telefon 031 587-736.
3648
KRAVO simentalko, drugič brejo (6 mesecev) in prašiče, 100 kg, prodam. Telefon 031 221-243.	3651
19 bikov, 80 do 600 kg, sl, prodam. Telefon 041 297-961.	3653
KUPIM
VSE vrste krav in telic za izvoz odkupujemo. Plačilo takoj. Telefon 040 647-223.
š 459
KMETIJSKI

PRVDAM
Kje si, zlata mama, kje je mili tvoj obraz, kje so tvoje pridne roke, ki skrbele so za nas.
Srce tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš, nam pa žalost srce trga,
solza lije iz oči. Dom je prazen in otožen, ker te več med nami ni.
Z A H V A L A
Ob boleči izgubi drage mame, stare mame, tašče, sestre in tete
ZDENKE ZORKO
roj. Grmek iz Kompol (23. 8. 1951 - 21. 8. 2010)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste nam izrazili ustna in pisna sožalja, darovali cvetje, sveče in za svete maše, hvala za vsestransko pomoč in tako številno spremstvo na njeni zadnji poti. Iskrena hvala ginekološkemu oddelku bolnišnice Celje in osebju Doma Lipa Štore. Posebna zahvala pogrebni službi Zagajšek, gospe Mariji Lamut, govornikoma gospe Mojci Vrečar in gospodu Mastnaku iz sindikata Železarne Štore za ganljive besede slovesa, gospodu župniku Vladu Župančiču za lepo opravljen obred, pevcem za odpete žalostinke, trobentaču za odigrano Tišino, kolektivu kuhinje uprave Tuš in bivšim sodelavcem TOZD-a
DPG Železarne Štore. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Mama, hvala ti za vse, kar si storila za nas. Počivaj v miru!
Žalujoči: hčerka Jelka z družino, hčerka Renata z Gašperjem in Alešem, brat Jože z ženo Gelco in sestra Minka z družino
3639
PRVDAM
DOMAČE sortno vino in orehova jedrca ugodno prodam. Telefon 031 235-021.
3603
BEL pozni jedilni krompir za ozimnico prodam. Možna je dostava ali na kmetiji. Telefon (03) 838-5054 ali 051 628677.	p 35 a koruze, za siliranje ali zrnje, prodam. Telefon 041 794-446. 3619
MANJŠO kmetijo, Pongrac, bursko kozo in prašiča, 60 kg, za odojka, prodam. Telefon 5716-516.	ž 91
Eis^na
SAMSKA, 35-letna ženska, simpatična, si želi s poštenim moškim ustvariti družino. Telefon 041 248-647; agencija super Alan.	3650 ZDOMEC, 49 let, situiran, želi prijateljico do svojih let. Telefon 041 248-647; agencija super Alan. 3650
IŠČEM delo: čiščenje, likanje, pomoč zunaj in znotraj doma, pomoč starejšim, v Celju in okolici. Telefon 041 857-309. 3643 PARKETARNA Jager, Proseniško 14, Šentjur, zaposli delavca/ko v proizvodnji parketa za delo na lesno obdelovanih strojih in za polaganje parketa. Pogoja: iznajdljivost, spretnost. Telefon 051 654430, po 16. uri.	n
DVE breji ovci, ovna in šrotar za koruzo prodam. Telefon 041 707-748. 3632 LESENE lestve, dolžina 4 m, prodam. Telefon 5777-059, zvečer.	3625
RADIATORJA Vogel-noot, velikost 900^800 in 900^1.120 mm, prodam. Telefon 5720-401, 051 216-222.
3637
SLIVE in bivalni vikend prodam ali dam v najem. Telefon 041 267-481. š 520
Ženitna posredovalnica
ZAUPANJE
ima preko 2000 oglasov.
Velllco ponudb, !<! so za mlajše dame brezplačne, ostalim strankam pa nudimo številna spoznavanja po dostopni ceni.
035726319,031836378 031505495,0906286(i,99Eumn)
Leopold Orešnik, s.p., Prebold
KAKOVOSTNO in po zelo ugodnih cenah izdelujemo demit fasade in opravljamo vsa slikopleskarska dela. M3Grad d.o.o., Gosposvetska 3, Celje, Telefon 041 771104.
3578
Podjetje NT&RC, d.o.o. Direktor: Srečko Šrot
Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost
Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 190, fax: (03) 54 41 032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 1 EUR petkovega pa 1,25 EUR. Tajnica in naročnine: Majda Klanšek. Mesečna naročnina je 8,30 EUR. Za tujino je letna naročnina 199,20 EUR. Številka transakcij-skega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: Tatjana Cvirn Namestnica odg. ur.: IvanaStamejčič Računalniški prelom: Igor Šarlah Oblikovanje: www.minjadesign.com Fotografija: Sherpa, GrupA E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si
RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Janja Intihar Namestnica odg. ur.: Bojana Avguštinčič E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Milena Brečko-Poklič, Mateja Jazbec, Brane Jeran-ko, Špela Kuralt, Polona Mastnak, Urška Selišnik, Branko Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster, Saška T. Ocvirk
Tajnica uredništva: Tea Podpečan Veler
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve.
Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejič
Propaganda: Zlatko Bobinac, Simona Brglez, Vojko Grabar, Viktor Klenovšek, Nina Pader, Rok Založnik, Marjan Brečko Telefon: (03)42 25 190 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si


Nepozaben poročni dan
Prvo soboto v avgustu sta se poročila Dragica Va-lenčak iz Vrenske Gorce pri Bučah in Jože Vračun iz Dekmance pri Bistrici ob Sotli ter si obljubila večno zvestobo.
Pred devetimi leti so se začeli prvi pogledi na rojstnem dnevu prijateljice, tri leta zatem pa malo bolj, saj je Dragica delala v lokalu, kjer se je Jože večkrat ustavil. Tako je prišlo do prvih iskric med njima in ljubezen se je razcvetela. Zadnjo julijsko soboto sta imela de-kliščino in fantovščino ter se poslovila od samskega življenja. Nato so se začele priprave na poročni dan. Začelo se je pri ženinu, kjer so številni svatje prišli po nevesto. Tako je moral ženin odgovarjati na razna vprašanja, saj je dobil v ponudbo kar tri neveste, pre-



den je prišla prava. Ko se je nevesta poslovila od družine, so se vsi odpravili na civilno poroko, ki je bila na gradu v Podsredi. Tam so ju pričakali pevke iz Buč in župan Dušan Andrej Kocman, ki ju je tudi poročil. Nato so se odpeljali na cerkveno poroko v Buče, tam so jih pričakale pevke cerkvenega pevskega zbora iz Buč, kjer je nevesta sodelovala
vse od začetka, kar 17 let. Poročil ju je duhovnik Ni-ko Marolt, ki je povedal, da je Dragico spremljal vse od krsta naprej in tudi poročil njena starša. Dragici je bila priča sestra Silva, Jožetu pa brat Jani. Po končanem cerkvenem obredu so se vsi svatje odpravili na zabavo, ki je trajala vse do jutranjih ur.
IV
Če želite veseli dogodek deliti z bralci Novega tednika, nam pišite na Prešernovo 19, Celje, na elektronski naslov tednik@nt-rc.si ali nas pokličite na 4225-154.
Mladoporočenca v družbi pevk iz Buč
Zaobljuba pod celjskim stropom
To poletje si bosta za vedno zapomnila tudi Ana Šepetavc, profesorica slovenščine iz Celja, in Dejan Lavbič, doktor računalništva in informatike iz Šentvida pri Grobelnem. Usodni da sta izrekla v muzeju pod znamenitim celjskim stropom in v cerkvi sv. Jožefa. Da pa sta poletje zaključila resnično praznično, je poskrbela njuna prvorojenka Pia, ki je prejšnji ponedeljek upihnila prvo svečko.
StO, foto: VINKO SKALE
14. avgusta ob 10.40 je na svet privekala čudovita deklica Zoya Brglez. Presrečna mamica Nina Pečenko in ati Franci Brglez, ki je pre-rezal popkovino, sta 3.550 g težko in 51 cm dolgo princesko takoj stisnila v objem in zanjo izbrala ime Zoya. Le 32 žensk pri nas ima po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije to ime, ki pomeni življenje; prav tako to ime razlagajo še s pojmi živeti, sijati oziroma božje darilo. Zoya, ki v teh dneh že uživa v prvih krajših sprehodih, zna tudi pokazati, da je lepo spati na »veliki« postelji z mamico in atijem. Sicer pa je prav zaradi Zoye vsak dan drugačen, nov, zanimiv.
FOTO TEDNA Foto: TimE
Reciklaža
Ste v družini veseli naraščaja? Bi radi veselo novico sporočili še drugim?
Pošljite nam podatke o rojstvu otroka in objavili jih bomo v rubriki Imamo dojenčka!
Na naš elektronski naslov tednik@nt-rc ali po pošti na Novi tednik, Prešernova 19, 300 Celje, sporočite podatke o otroku in materi. Zraven lahko priložite tudi fotografijo.