RABA DVOJINE V ZVEZAH Z DVEMA IMENOMA. DVOJNA DVOJINA
»Slovanski jeziki so poleg litavskega edini jeziki indoevropske skupine, v katerih se je dvojina zadržala tako dolgo« (Meillet 1951: 260). Ohranitev dvojine je bila neposredno povezana s staro, pri Slovanih in Baltih dolgo zadržano, indoevropsko ideologijo poveličevanja parnih božanstev in češčenja dvojčkov. V tem pogledu je zamrtje dvojine izrazit primer splošnega prehoda od »jezika-ideologije« k »jeziku-tehniki« [Abaev 1936: 7].
Ko je A. Belic (1932: 30 itn.) v osnovnem podsistemu oblik opredelil tretjo različico dvojine - »sindetično« dvojino, tj. dualis v zvezah z dvema imenoma, je imel v mislih starocerkvenoslovanske besedne zveze tipa:
MÄ.rA^AMNM I	MOCM^OEÄ.	K^A« M HOA^rÄ.^^^ Mar. Mr. 15, 47;
EMA^E^m^	6rO M^KOEl M MOÄNl rT\ Lk. 9, 54.
Zveze dveh lastnih imen so v teh primerih skladenjski izraz dvojinskega pomena, ki z rabo ostalih, obimenskih, ujemalnih (kongruentnih) dvojinskih - osebnih gla-golskih, deležniških in apozitivnih samostalniških - oblik: ^tp^^mcTC, EMA^Eim^, ^m6nmkä, p^ct6 - pridobi še oblikoslovno komponento.
Navedene zveze se delijo na dva dela - na zveze dveh lastnih imen ter na prilastkov-ne in povedkovne oblike, ki se pomensko ujemajo z gramatičnim subjektom in hkrati poudarjajo njegovo dvodelnost. Oblikoslovna dvojina se v podobnih besednih zvezah izraža v ujemalnih glagolskih, deležniških, pridevniških ali apozitivnih samostalniških oblikah. Njihova pojavitev v zvezah ni pogojena z ujemanjem na slovnični, temveč na pomenski ravni, zato so se zaradi svoje funkcije obrobnih dvojin-skih oblik lahko že zgodaj zamenjevale z ustreznimi množinskimi. Izpostavitev opisane različice dvojine opravičuje dejstvo, da se je dvojina lahko izražala skladenjsko (ikonično). Ujemalne oblike v podobnih, pa tudi v vseh ostalih primerih, niso bile pomensko samostojne, kljub temu pa je preučevanje teh oblik pomembno, saj imajo odstopanja od pravilne rabe ujemalnih oblik dvojine v podobnih primerih diagnostični značaj za osrednje dvojinske oblike. Smotrnost opisovanja dane različice dvojine potrjujejo tudi posebnosti razvojne perspektive zvez z dvema imenoma - čeprav ne tiste, na katero je opozarjal A. Belic.
A. Belic je zvezam z dvema imenoma, ki vsebujejo oblikoslovno obeležje dvojine - kongruentno dvojino, pripisoval velik pomen; oživitev dvojine v slovenskem jeziku je povezoval prav s temi zvezami. V novejših preučevanjih slovenskih dvojinskih oblik je teorija A. Belica uporavičeno postavljena pod vprašaj. Kot poudarja A. Derganc, so osnovo dvojine v slovenskem jeziku tvorile zaimenske oblike za 1. in 2. osebo; to potrjujejo tako narečna gradiva L. Tesničarja kot v tem pogledu pomembna protestant-
ska besedila. Temelj za oživljanje dvojine v slovenskem jeziku je postala inovacija -oblikovanje zloženih osebno-zaimenskih dvojinskih oblik midva, vidva na osnovi množinskih oblik (gl. Derganc 1988: 245-246).' A. Derganc predvideva, da bi slovenska dvojina delila enako usodo, kot jo je v vseh ostalih slovanskih jezikih, kjer se je izgubila, vendar se je ta proces v 16. stoletju ustavil prav v okviru zaimensko-glagolske rabe, ki tvori osnovo podkategorije dvojine v sodobnem slovenskem jeziku. Na ta način slovenska dvojina potrjuje posebno potencialno pomembnost zaimen-sko-glagolskih oblik.
A. Belic je svojo opredelitev zvez z dvema imenoma kot posebno različico dvojine utemeljeval tudi z razvojnimi zakonitostmi. Slovanska »sindetična« dvojina je bila, po njegovem, neposredno nadaljevanje starega indoevropskega parnega poimenovanja, ki je nastopalo bodisi v obliki tako imenovane eliptične dvojine, ki je, v opredelitvi B. Delbrücka, »znano enotnost dveh dopolnjujočih se stvari« (»die bekannte Einheit zweier sich ergänzender Dinge«) izražala z dvojinsko obliko pomembnejše komponente (a), v zvezi prvega imena v dvojinski obliki in drugega, zaradi jasnosti dodanega, v edninski obliki (b), ali - v težnji po ujemanju - tudi drugega imena v dvojinski obliki (c), ter, končno, v združenih oblikah, imenovanih dvandva (č). Te zveze so lahko pomenile parna božanstva, ki so se častila skupaj in so zaradi tega oblikovala »nekakšno domišljijsko enotnost« (»für die Phantasie eine Einheit bilden«) (Delbrück 1888: 56) (enako Panini 6.2.141 devatädvandva 'božanski dvandva', gl. tudi Sprachwissenschaftliches Wörterbuch 1986: 685-686; Elizarenkova 1989: 502), pa tudi »posvetne osebnosti«, dele telesa, ki so tvorili neko celoto, in časovne razmejitve (Delbrück 1888: 56-58). Primerjaj staroindijsko:
a)	mitral 'Mitra in Varuna' (z dvojinsko obliko prvega imena in z elipso drugega);
b)	miträ varunalj (z dvojinsko obliko prvega imena in edninsko drugega);
c)	mitraa värunä (z dvojinsko obliko obeh imen);
č) mitral värunau (dvandva).
A. Belic je smatral, da se slovanska raba od indoevropske ne razlikuje samo v tem, da ni prave eliptične različice oblik, ampak tudi v redki rabi edninskih oblik imen v podobnih zvezah. Izkazalo se je, da obstajajo v stari cerkveni slovanščini primeri tako prave eliptične kot tudi dvojne dvojine, ki so analogni indoevropskim obrazcem.2
Dejstvo je, da so v starocerkvenoslovanskih virih izpričane tako kulturne kot si-stemsko-gramatične ustreznice zvezam tipa b) in c), ki pa jih A. Belic ni opazil. Nanje je kot na možne opozarjal že A. 1. Sobolevski (1907: 205), ko je svojo pozornost
1	Sklepe A. Derganc moramo precizirati v tem smislu, da so na te zaimenske inovacije v imeno-valniku sovplivale precej ustaljene dvojinske oblike, ki so bile sestavljene iz glagola in odvisno-sklonskih zaimenskih oblik. Predvsem pa se je tu, nedvomno, pojavila določena stopnja zgodovinske ustaljenosti zaimensko-glagolskega sistema.
2	Po ustnem zagotovilu V. B. Krys'ka je, za razliko od dvojne dvojine, »klasično« eliptično dvojino v starocerkvenoslovanskem gradivu, kolikor lahko sodimo iz danega materiala, najti samo v enem primeru - npaa^aa 'praded in prababica':
Xä iča Ba npafl^ aa. HaKHMt )Ke h antna. oyKpamena npaBtaoro. aocTOHHO n'B(c)MH aa noxBaaena 5oyaeia flHb(c). Min. XII (julij), 120.
Istočasno starocerkvenoslovanski viri izpričujejo nekatere primere nadaljnjega razvoja te indoevropske zveze, ki pa, resnično, potrebujejo natančnejšo analizo.
usmeril na nenavadne primere rabe dvojine lastnih imen v staroruskih tekstih: npr.
nepenecena 6bicma 6opuca u	(namesto pri~akovanih oblik ßopuch u zji ^ßh);
nonh ceAmym KOHcmAnmuHy u ejieHb (namesto pri~akovanih KOHcmAnmuHa u enenbb) v »Novgorodskem prvem letopisu^; o z(c)Ha Kosjua u daMuaHa (namesto pri~akovanih oblik zvalnika ednine kosmo u daMuoHe) v pripisu k pskovskemu Hirmologiju 1344 (list 28) itn.
Razlago A. I. Sobolevskega je podprl O. Hujer (1953: 102), prav tako P. S. Kuzne-cov (1959: 79)3 in V. I. Degtjarev (1997: 114).4 Kot arhai~no elipti~no dvojino je podobne oblike opredeljeval V. Vondrak (1928: 223). Pred nedavnim je analogne starocerkvenoslovanske in indoevropske zveze tipa »božanskih dvandva« v svojem ~lanku razvojno približal Liukkonen (1973: 250 itn.), pred njim pa V. Pisani (1956: 392-393).
Sedaj lahko prikažemo zelo stare primere rabe zvez z dvojno dvojino pri Slovanih, za~enši s starocerkvenoslovanskim »Supraseljskim zbornikom«:
npM M T0MMT6AW • A^^M^ • M	Supi. 185, 17.
V staroruski »Povesti o Borisu in Glebu« ti primeri spadajo v ~as sestavitve teksta - torej v konec tretje ali v poslednjo ~etrtino 11. stoletja. Tako v »Povesti« kot v Supraseljskem zborniku najdemo enak obrazec, ki posplošuje nominativno-akuzati-vno-vokativne oblike na -a-:
BwcTb »e BI speMA nepenecenaro crwaMa MHHKOMa. poMUHa. u deda SbU XII/XIII, 20v
(namesto pričakovanih oblikpoMüHoy u daeudoy); 030 ki cTwMa MHHKOMa ßopuca u zji 'boa.
0 Ta T0 0MaTa flaTa Hae 22v (namesto pričakovanih Oopucoy u zji bOoy) ipd.
Pri natančnem razvrščanju gramatičnih dvojinskih oblik v več rokopisih smo ugotovili, da so precej stari primeri podobnih konstrukcij (vedno skupaj s pravilno kon-gruentno dvojino) tudi v mašnih minejah, prologih, zakonskih knjigah:
M(c)qa Toro(«) bi • Kfl • TBopeH0K. iwaHa. M0Tponon0Ta poyctCKaro cTwMa. MHHKOMa. Oopuca u zjib6a Min. XII (julij), 111 (namesto pričakovanih oblik Oopuch u znbOh); CT0(x) • MHHKMa • Oopuca u zji bOa Il. XII, 142v; np0 cnasbHoro q(c)pro apKadum u oHopum asroycToy KE XII, 143b (namesto apKaduu u oHopuu); fb iči x(c)i 61 Hamt ... ax7na cbokfo nocna ki npaBbflH0KoMa. uwaKbma u aHbHt. 03 Hera^e BicxoT'fi npo030T0. nniTbCT'0 MTp0 <tako!> kfo PrS XII/XIII, 82b (namesto pričakovanih oblikuwaKbuoyu aHbH b); BbpcTa HbCTbHara. 0 npecnoBoy^0ra. npes'HHaFo CHa. nbpBopofl0TenA. xpaH0TenA 3aKoHoy. 0 po^bmara paflocT0 Hana^He, uoükumü u uhhu. H(c)TbHa 6oy,3eTa Min XIII2, 60 ob. (namesto pričakovanih uoaKujh u anna; primerjaj s pravilnimi edninskimi oblikami lastnih imen: CnčH0ro bc'mi Hanaro. o 6n(«)HH0 0oaK0Mi. 0 anna cnasHara. H(c)Toy 0 HenopoHHoy. 0 npeH(c)TbHoy 6qro pofl0CTa. 65HbCT0ra 5Ke ce Bicnpi0Mma Bi3flaH0e 61); ki npasbflHHMa uükumü u annu PrL 1282, 83v.
3	Razlage A. I. Sobolevskega ne omenja.
4	Avtor uporablja izrazoslovje »eliptična dvojina«.
Letopisna poro~ila o graditvi novih cerkva praviloma navajajo imena svetih dvojic. Po tej zna~ilnosti se odlikuje tudi naslednji fragment, ki isto~asno vklju~uje poimenovanja kar treh svetih dvojic:
ToMb(») cifl^nama •fl^ qpKBH • cmoym mhhi(k) 6opuca u zn ^oa • bi rpa(fl) • crro nppKa mahie 0 cmoym an(c)noy nempa u naena • na xmm^ • 0 cmoym öesMsdbHUKoy KoSMoy u daMUoHa LN XIII-XIV, 24 ob.
Celotni odlomek besedila zaokroža zveza božanskih dvandva z gramatično shemo rodilnik dvojine + rodilnik ednine, ki poudarja v staroruski tradiciji ohranjeno zaznamovanje sakralnih parnih poimenovanj.
V	»Ostromirovem evangeliju«, pa tudi v prologih, je zveza dvandva združena v eno besedo in oblikoslovno izražena v dvojinski obliki:
M(C)UA TO(^) CTpA(c) C^TAAPO M(H)KA CBAAMHA • H CBAAMnH^. H^HCN^MA SpaThcecTpoMa EvO 1056-1057, 228v (gl. tudi SJS, I: 143; gr. xröv aiJxaSe^^rov); Bi ti (») fl0b cTxi MH0Ki. caB0n0. oaBna. 0 TaT0a0H. 6pa(m)cecmpoy PrL 1282, 29g.
V	PrS XII/XIII je podobna oblika popravljena v - dvobesedno - zvezo tipa dvandva:
M(c)qa Toro(«). Bi jT. fl0b. cTp(c)Tb cToro MH0Koy. eynaM00A. 0 eynaM00^. 6pama(u.)cecmpoy 17-18 (sosednji črki a in i sta zapisani z drugim črnilom kot ostali tekst).
Kot dvandva lahko opredelimo cerkvenoslovanske zveze aba' aba' (= gr. 5uo 5uo 'v dvoje, paroma' (D'jač., 137), primerjaj: h0 npe6HBa0Te «e dea dea Kynno b Ta0H^ M^CT^ FSt. XIV/XV, 118v),5 ki, izgleda, ustreza vedskemu dva-dvä 'po dva', ki je postal obrazec za zveze tipa dvandva (dvan-dva-) (Sprachwissenschaftliches Wörterbuch 1986: 685).
V	EvO 1056-1057, 290a (Mr. 6, 7) je izpričana oblika, ki spominja na omenjeno adverbialno obliko v vedščini: bi b^^ma ono • n^h^basi hico ea na a^catc ^mcnhka cbopa • namati ^ ciaath aiba ni aiba (primerjaj v grškem jeziku: f|p^axo aiixou^ anooxe^^eiv 5uo 5uo). V Zografskem in Marijanskem evangeliju sta enaka primera (gl. SJS, II: 447).
Zloženki tipa dvandva sta praslovanski obliki *obad-hva, *obad-hve (gl. Kopečny, 237), ki imata sodobne slovanske ustreznice: v beloruščini - aOodea, aOedsee, v poljščini - obydwa, v slovenščini - obddva, obedve itn. Taki obliki sta tudi v litavščini: abudu, abidvi (Otr^bski 1958: 184). Zloženka je bila, očitno, znana tudi v staroruskem jeziku: 0 036pacTa ce6^ o6aflBa caMa, i BicxoT^cTa npiaT0 0CKymeHie B^pH ZSP konec XIV.-prva polovica XVI., 143.
5 Prim. v mesečni mineji za 6. januar: nph^oaati ki nactoatcaw cba^cnnhu^ aba aba h u^aswti hectn^h kpecti; v slovarju V. I. Dalja (Dal': 416): flBa-flBa 'no flBa, flBa no flBa, flBoe no flBoe, nonapHo, HeTaM0' (sln. po dva, dva po dva, v dvoje, paroma, v dvojicah);, v srbohrvaško-ruskem pa: deä u deä 'nonapHo, napaM0' (sln. paroma, v parih) (SHR: 81).
V	podobnih primerih lingvisti~ni pojavi ne morejo biti lo~eni od preu~evanja dejstev primerjalne mitologije in celotne zgodovine kulture. Razlaga starocerkveno-slovanskih ponazoritev zvez »božanskih dvandva« v danem primeru povsem ustreza njihovemu kulturnemu statusu, ki se odraža v zaznamovanju posebno spoštovanih svetih dvojic. Preoblikovanje in preraš~anje poganskega kulta dvoj~kov pri južnih in vzhodnih Slovanih v posebno spoštovanje svetih dvojic lahko sedaj sprejemamo kot trdno dejstvo (gl. Ivanov, Toporov 1977: 115).6 Povsem jasno je, da sta bila prva ruska sveta brata, Boris in Gleb, v ljudski zavesti tesno povezana s starim kultom dvoj~kov, tako da je posebno spoštovanje do obeh bratov predstavljalo krš~ansko transformacijo arhai~nih mitopoeti~nih predstav (gl. Toporov 1989: 63, 83; 1995: 500-501).
V	prvotnem sistemu so tako obstajale zaznamovane oblike dvojne dvojine, zoper-stavljene nevtralnim oblikam, ki so bile prav tako dvojinskega pomena, vendar pa so ga izražale sintakti~no (ikoni~no) - z zvezami edninskih oblik dveh lastnih imen. Dvojinski pomen takih zvez se je morfološko izražal s pomensko ujemalnimi prila-stkovnimi ali povedkovnimi oblikami. Kljub Belicevi teoriji pa so pri nevtralnih oblikah obstajala tudi druga izhodiš~a v indoevropskem jeziku. Nevtralne edninske zveze dveh imen so skupaj s spremljajo~imi dvojinskimi oblikami lahko ustrezale tisti razli~ici dvojine v indoevropš~ini, katero je B. Delbrück imenoval »anafori~na«. To je dvojina besed, ki postanejo splošno postpozicijsko ali prepozicijsko zaznamovanje dveh drugih osebnih ali neosebnih zaznamovanj in katere poudarjajo enotnost svojih referentov (Delbrück 1968: 99).
Razpad ideološko relevantnega kroga poimenovanj parnih božanstev (teonimov) v krš~anskem obdobju ni mogel pridobiti polnovredne zamenjave v obliki novega zaprtega kroga parno povezanih sakralnih poimenovanj. Tak krog se je sicer ustvaril, vendar se ni mogel dokon~no izoblikovati, saj se omenjena tendenca ni mogla v polni meri povezati s temeljnimi izhodiš~i krš~anskega svetovnega nazora. Variiranje zaznamovanih oblik dvojne dvojine tipa Eopuca u Fm^6a (dvojina + dvojina) in nevtralnih oblik sintakti~ne dvojine tipa Eopuc-h uFm^6-h (ednina + ednina), ki se je izoblikovalo v postpraslovanskem obdobju, je spremenilo konfiguracijo medsebojnega razmerja med razli~icami dvojine in oslabilo vsebinsko motiviranost dvojine -njeno notranjo obliko.
Viri in okrajšave
EvO 1056-1057 - OcTpoMHpoBO eBanrenae 1056-1057 r.: C npeno^eneeM rpenecKoro TeKCTa EBaerenHH 0 c rpaMMaTHHecKHMH oöiaceeeHaMH / Hsfl. A. X. Boctokob. CaHKT-neTepöypr, 1843. VIII, 294 l., 324 str. ŽSP konec XIV. - prva polovica XVI. stoletja - HoBecTt o CTe^aHe, en0CKone HepMCKoM // naMaTH0K0 cTap0HHo0 pyccKofi Ji0TepaTypH, 03flaBaeMHe T. KymeneBWM-EesöopoflKo. Bwn. 4: noBecT0 pen0r0o3Horo coflep«aH0a, flpeBH0e noyHeH0a 0 nocnaH0a, 03Bne-HeHHwe 03 pyKon0ce0 H. KocToMapoBWM. CaHKT-HeTepöypr, 1862. 119-171.
6 Prim. v » Žitij u Aleksandra Nevskega«: HM^ame (aiejaH^pt) B^py Bei0Ky. k T^M(a) MHHKMa Bop0ca 0 ri^5a LL 1377, 168.
Il. XI/XII - »Hntaea Keara«. PrA,qA, Tan. 131. 145 l.
KE XII - [E^peMOBCKaa KopMHaa] // B. H. BeeemesHH. ^peseecnasaecKaa KopMHaa XIV THTyjioB 6e3 TOflKOBaeHH. T. 1, Bwn. 1-3. CaeKT-HeTepöypr, 1906-1907. 840 str.
LL 1377 - ^aspeeTbescKaa leTonacb // nCP.n. T. 1. MocKsa, 1962. Stb. 1-488.
LN - HosroflCKaa xapaTeaeaa leTonacb. MocKsa, 1964:
LN XIII2 - 1-118 ob.;
LN okoli 1330 - 119-167 ob.;
LN sredina XIV - 167 ob. - 169.
Mar. - Codex Marianus glagoliticus characteribus cyrillicis transcriptum. Edidit V. Jagis. -MapiaecKoe HeTBepoesaereiie ci npaM^naeniaMa a npaio^eeiaMa. Tpy^l H. B. .Hrana / OoToTananecKoe asflaeie Keara. Graz, 1960.
Min. XVI (julij) - Maeea cny^eöeaa, aroib. PFA^A, Tan. 122. 151 l.
Min. XVIII2 - Gottesdienstmenäum für den Monat Dezember nach den slavischen Handschriften der Rus' des 12. und 13. Jahrhundert / Facsimile der Handschriften CGADA f. 382 Nr. 96 und 97. Köln etc., 1993. 125-594 (e. 1r-234v).
PrL 1282 - .oÖKoBCKag npoior. THM, Xiyfl. 187. 148 l. (po fotokopijah)
PrS - Co^aScKaH npoior. PHB, Co$. 1324. 317 l.:
PrS XII/XIII - l. 1-160;
PrS sredina XIII - l. 161-234, 242-317.
SbU XII/XIII - YcneecKaH cöopeaK XII-XIII bb. / Hsfl. noflroT. O. A. KeaaeBCKaa, B. F. ^eMbaeoB, M. B. .anoe. MocKsa, 1971. 768 str.
Supr. - CynpacibCKaa pyKonacb. Tpyfl Ceprea Cesepbaeosa / HaMaTeaKa cTapociasaecKoro a3HKa. T. II, Bwn. 1. CaeKT-HeTepöypr, 1904. 570 str.
FSt. XIV/XV - OrnacaTeibewe noyneeaa ®eoflopa CTy^aTa. PFB, M,qA 52. 230 l. (po fotokopijah)
Slovarji
B. H. ^aib, 1955: Toikobwh ciosapb »asoro seiaKopyccKoro aawKa. T. 1-4. MocKsa.
Djac. - F. ^baneeKo, 1993: HoiewH qepKoBeocnasaecKaH ciosapb. MocKsa. XL, 1120 str.
SHR - H. H. Toictoh, 1982: CepöcKoxopsaTcKo-pyccKaH ciosapb. MocKsa. 735 str.
F. Kopečny, 1981: Zäkladnf všeslovanska slovnf zasoba. Praha. 484 str.
SJS - Slovnik jazyka staroslovenskeho, 1958-1997. I-IV. Praha.
Kartoteke in arhivi
FHM - FocyflapcTBeeewH acTopanecKaH Myaefi. OTflei pyKonaceH a cTaponenaTewx Kear (MocKBa).
KC,qP - KapToTeKa Ciosapa flpeseepyccKoro aawKa (XI-XIV bb.), HecTaTyT pyccKoro aawKa hm. B. B. Baeorpaflosa PAH. Moskva.
PFA^A - PoccaHcKaH rocyflapcTBeeewH apxas flpeseax aKTos (nekdanji ^FA^A). Moskva.
PFB - PoccaHcKaa rocyflapcTseeeaa öaöiaoTeKa (nekdanja FB.). OTflei pyKonaceH (MocKsa).
PHB - PoccaHcKaa eaqaoeaibeaa öaöiaoTeKa (nekdanja FHB), OTflei pyKonaceH a peflKax Kear (CaeKT-HeTepöypr).
Uporabljena literatura
B. H. Abaeb, 1936: E^e pas o aawKe KaK HfleonorHH 0 KaK TexHHKe. ^HSHK 0 MMmneeae. VI-VII. MocKBa, ^eH0Hrpafl, 5-18.
A.	Beli}, 1932: O flBoj0H0 y cnoBeHCK0M je30q0Ma. Beorpafl. 201 str.
O. Hujer, 1953: BBefleH0e b 0CTop0ro nemcKoro aswKa. MocKBa. 130 str.
B.	H. ^ErxaPEB, 1997: CeMaHT0HecKaa peKoHCTpyKq0a rpaMMaT0HecKo0 KaTerop00 H0cna b
npacnaBaHCKoM aswKe. 3T0Monor0a, 1994-1996. MocKBa. 106-116. T. Eahsapehkoba, 1989: »P0rBefla« - Ben0Koe Hanaro 0Hfl00CKo0 n0TepaTypH 0 KyjitTypw.
P0rBefla. MaHflaiH I-IV. MocKBa. 426-523. Ban. Bc. Hbahob, B. H. TonopoB, 1977: CTpyKTypHo-T00onor0HecK00 ooflxofl k ceM0oT0HecKo0 0HTep0peTaq00 0po03BefleH00 03o6pa30TenbHoro 0CKyccTBa b fl0axpoH0HecKoM acoeKTe. Tpy^H 0o sHaKoBHM c0CTeMaM. VIII. TapTy. 103-119. n. C. Ky3HE^OB, 1959: OHepK0 0CTop0HecKo0 Mop$onor00 pycKoro aswKa. MocKBa. 276 str. a. Mehe, 1951: O6^ecnaBaHCK00 aswK. MocKBa. 492 str. a. h. CoBOflEBCKHä, 1907: ^eKq00 oo 0CTop00 pyccKoro aswKa. MocKBa. 310 str. B. H. TonopoB, 1989: H^ea cBaTocT0 b flpeBHefi Pyc0: BoitHaa »epTBa KaK ooflpa»aH0e
Xp0CTy CKa3aH0e o Bop0ce 0 rieöe. Russian literature. XXV (1). 1-102. B. H. TonopoB, 1995: Cbstoctb 0 cBaTwe b pyccKofi flyxoBHofi KyitType. nepBwS BeK xp0CT0aHCTBa Ha Pyc0. T. 1. MocKBa. 874 str. B. Delbrück, 1888: Altindische Syntax. XXII. Halle. 634 str.
A. Derganc, 1988: On the History of the Dual in Slovene and Russian. Wiener slawistischer
Almanack. Band 22. 237-247. K. Liukkonen, 1973: Das Götterdvandva im Slavischen: Versuch einer Erklärung des sog. Genitiv-Akkusativs. Scando-Slavica. 19. 249-25. J. Otr^bski, 1956: Gramatyka j^zyka litewskiego. Nauka o formach. Warszawa. T. III. VIII. 377 str.
V. Pisani, 1956: Slavische Miszellen. For Roman Jakobson. The Hague. P. 390-394. Sprachwissenschaftliches Wörterbuch. Hrsg. von J. Knobloch. 1986. Band 1: A-E. Heidelberg: Winter. 895 str.
O. F. Žolobov Kazanska univerza
Iz ruščine prevedla Vanda Babic.