TRST, sobota 8. februarja 1958
Leto XIV. . Št. 34 (3879)
PRIMORSKI DNEVNIK
Cena 25 lir
Tel. 94-638, 93.808, 37-338
Poštnina plačana v gotovini
»UH37-»8S^y<žLiuSt' *• H- na<l> ~ TELEFON 91-*«* IN 94-638 — poitnl predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA tt. 2« — Tel.	MALI OGLASI: 5
Višine v Sirlm i «U, \n ,	,^'3	,PelUf° 1‘II“ Tel- 33-82 ~ OGLASI: od 8.-12.30 in od 15.-18. . Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm Poštni tekoči rat
stolpca, trgovski 80, finančno-uoravni 120, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60 din.	* :-L"—
20 lir beseda. - NAROČNINA: mesečna 480, vnaprej; četrtletna 1300, polletna 2500, celoletna 4900 lir. - FLRJ: Izvod 10, mesečno 210 din. račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ: Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Dr*avna založba Slovenije, Ljubljana. Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 - KB . 1 - 2 - j75 - izdala založništvo tržaškega tiska u.ZOZ-Trst
«Nova politika> vlade ZDA
glede konference naj višjih?
     !--------------------------------
Veleposlanik Thompson ima baje nalogo predlagati diplomatska pogajanja za pripravo konference - Dullesov razgovor z Menši-kovom - Tudi Stevenson pojde v Moskvo - Izjave Gerstenmaierja
NEW YORK, 7. — Glavni tajnik OZN Hammarskjoeld j® danes potrdil, da se bo ustavil v Moskvi sredi februarja med svojim potovanjem v Kuala Lumpur, Kamor bo potoval na konferenco gospodarskega in so-a sveta za Azijo in Daljni vzhod.
Medtem so javili, da bo tudi ameriški demokratični vodite 1 j Stevenson obiskal Sovjetsko zvezo proti kon-pomladi, potem ko bo
,	Veliko Britanijo in
»Katere države v Evropi. Mevenson računa, da bo j®3;! dva ali tri tedne v rTjetski zvezi na lastno viif i 0 in ne na vabilo so-nii vlade, zato da pro-
viL	položaj v So-
vjeiski zvezi.
da«?aVn*	Dulles	pa	je
. s sprejel novega sovjet-nu tr PbManika v Washingto-sto 7?eP®''kova. Po razgovoru vila j	Menšikov izja-
hosi’ uPatai da se bodo od-7n. Sovjetsko zvezo in a izboljšali.
Eisenhower je j; Vlej0val danes zjutraj serova6' 1Pwnieje Pa se i* tlim	s	svojim znanstve-
na s-^vet°valcem Killianom, MosS ameriški poslanik v daj v Thompson, ki je seti sov’ ,Washingtonu. poročal m o n s^°-amerišlkih odnosih Co n Perspektivah za konferen-6o„ ? ttajvišji stopnji. Thomp-v nn , odpotovali v Moskvo b« ll ljek’ Domnevajo, da čei .. Povratku v Moskvo za-PrioS:0?atsk!a Pogajanja za avo konference najvišjih.
io	krogih izjavlja-
0 Thompson, ko se bo Moskvo po navodilu
  ..........
so.vjgt,?ga departmaja pozval stra nj®ga zunanjega mini-la	naj	bi	se	zače-
^iprav ska pogajanja za
Kih
konference V kiro-
*l ki-
biaja f1'2?.. državnega deparl-Partt,!- ail|}o, da državni de-Vztrj, sedaj ne misli več *«leo k1', naj .bi pred konte-®a ^^išjih bila konferenci 8tS'k ministrov. Morečem £?fazum naj b,i se predli nj1(J M tajm, kjer se zdaj strstost3; i- j. o nadzorstvu ^^seh« -ega prostora in o PodročihniA inšpekcijah na točiti ’ k'i Sa j« treba do-
Danes
Gla
*ar*kJ!} ,tajnik OZN Ham-je včeraj potr-fcanto- P° obiskal Moskvo, bilo je °° *e ~ kakor je Derio predvčerajšnjim jav-
Sfcg
”ae na vabilo sovjet-
ila7^Tnar<ll Znano ie’ da si Jatfetia t Joel<i vneto pri-,bi sPet navezal °do7n. Vzhodom in Za-^OovorU da bi omogočil
*anjih n 0 tistih vPra' ®SQj rf’ P katerih je mogoč
S°vktsk^n sP°razum. če je
5kjo eldn vlada Hammar-
*a babi .^vabila in če je
P°hteni Z prejel, vsekakor
n*h UL„. k na obeh stra-
l^kakor ]e’. da b0 ob™k koiist. Ponesel kakšno
PZN. ie predvče-,krtih	Da	je v do-
Hna tnl erih Dolj ko-n° divir,Z° imenovana taj-Macijo ™acria in i° diplo-Pri svniih uPorablja zlasti VOrih J / sedanjih razgo-Velesii dUUanjimi ministri
%(L
VnPravimP ■ diPlomacijo pri ^višjih ]U konference Ppvi ar*e, zavzema tudi skvi Th 1 Poslanik v ?n* sporni,mpson> ki je te p*h°u>erju Oullesu in Ei-£ njeanl„’ a v Moskvi ?,° želijo 3 junenju iskre-; 721 o	deien	spora-
nn iako s„ aterih vprašanjih. nekakšni6 sačel° govoriti Č^ške.],*71™1 Politiku
t a v teli' f' ki nai bi ti? Podinn■ se skušajo &0°vorov ■ diPl?matskih hn1erenrn pnPraviti tla za Zk 2Z najvišjih, ne da
»nitjem sestank1 P°’
Je ntinistrZ u *una~
*PoH°dnemšken \e predsednik
iSvo9akiBrdeStaga
8pier® 7!on» ! ‘ vnaša ne-ti' Qnje ® elemente v do-p2de. p0 blišče bonnske ow ie nam!nen)“ opozicije >aU Z%?n te izjave le sL-naivišii Il7e konference
«a»S<l vriniti Pn^i’ ker se 3e n7niri nemško vpra-
Jpati * dnevni red.
leMarJen aa !
,e‘ Posth0anila - ....
č potreb-
rn0T’*nu	ie	temu
Ta «nova politikas temelji predvsem na ugotovitvah po-slanlkia Thompsona, ki je poročal državnemu tajniku in Eisenhowerju. Thompson je z«, govornik metode «tajne diplomacije«, v okviiru katere so mogoči razgovori brez propagandne primesi.’ Thompson je baje izrekel prepričanje, da so sovjetski voditelji i-skreno zainteresirani, da se dosežejo vsaj delim sporazumi o razorožitvi in da je zato potrebno delovati v tej smeri. Zato bo baje vztrajal pri Gromiku, naj se pripravi konferenca na podlagi diplomatskih pogajanj.
Predstavnik državnega departmaja White pa je v zvezi z načrtom Rapackega danes izjavil, da bi morali ta načrt proučiti v NATO. Dodal je, da so ZDA že sporočile NATO svoje stališče. «Na splošno, je dejal predstavnik, vidimo resne neprilike v načrtu Rapackega, kakor je bil predložen. Hkrati pa priznavamo, da imajo Poljaki velik interes, da se mednarodna napetost zmanjša, in da vidijo v načrtu Rapackega sredstvo za prispevanje k temu zmanjšanju«.
Končno je predstavnik izjavil, da morajo načrt Rapackega proučiti NATO in države NATO, ki so neposredno prizadete pri ustanovitvi brez-atomskega področja. Pripomnil je še, da po mnenju ameriške vlade poljski predlog ne bi prispeval k rešitvi nemškega vprašanja. Na vprašanje ali je državni departma res poslal ameriškim poslaništvom v Evropi izjavo, v kateri pravi, da je poljski predlog «skraj.:o nevaren«, je predstav, nik odgovoril, da je naloga vlade obveščati svoje predstavnike o načrtu Rapackega in o drugih načrtih.
Holandski zunanji minister Luns pa je v poslanski zbornici izjavil, da njegova vlada zavrača načrt Rapackega, ker je mnenja, da bi ta ošibil obrambno silo Zahodne Evrope in bi privedel do umika a-meriških čet iz Nemčije.
Angleški laburistični vodi-telj Gaitskell pa pravi v pismu, ki ga je poslal laburističnemu kandidatu za delne volitve v okraju Rochdale, da laburistična stranica «brez o-botavljanja izjavlja, da je naklonjena razgovoru na najvišji stopnji« in da bi morala V elika Britanija pristati na prekinitev termonuklearnih poizkusov in na ustanovitev brez-atomskega področja v Srednji Evropi.
Veliko pozornost so vzbudile tudi izjave predsednika nemškega Bundestaga demokrist-janskega poslanca Gerstenmaierja, ki je dejal, da soglaša z razpravo o vseh devetih točkah dnevnega reda konference velikih, ki jih predlaga Bulganin, če bi kot posebno točko obravnavali sklenitev mirovne pogodbe z Nemčijo, ki bi določila njen politični po-ložaj. Gerstenmaier pravi, da je na konferenci nujno potrebno razpravljati o mirovni pogodbi z Nemčijo. Dalje pravi, da je potrebno določiti tudi meje Nemčije, njen politični položaj vštevši svobodno nadaljevanje njene sedanje evropske politike; poleg tega se mora določiti njen vojaški položaj, ki naj bi se eventualno povezal s sistemom mednarodne varnosti.
Gerstenmaier zavrača neposredne stike med vladama o-beh Nemčij. Ce ne bodo na konferenci velikih razpravljali o Nemčiji, tedaj bodo novi Bulganinovi predlogi Eisenho-werju samo potrdili sedanje stanje, to je razdelitev Nemčije.
Politični opazovalci sodijo, da gre v bistvu za nekoliko bolj izdelano verzijo uradnega stališča, vendar pa pripominjajo, da je tu nekaj novih elementov. Tako na primer kaže predlog o določitvi bodočega političnega in vojaškega položaja Nemčije eventualno v okviru kolektivnega sistema varnosti, nekaj razločkov od stališča vlade, ki zahteva popolno svobodo za pridruževanje Nemčije k političnim ali vojaškim organizacijam.
Opozicija pa trdi, da gre za poskus zaviranja konference
med najvišjimi, s tem da skušajo vriniti nemško vprašanje na dnevni red.
Pogodba o sodelovanju
RIAD, 7. — Nocoj so objavili skupno uradno poročilo ki pravi, da je bila med obiskom maroškega prestolonaslednika v Saudovi Araibi’i sklenjena pogodba o bratstvu, predvideva sodelovanje in kio-med Marokom in Saudovo A rabijo.
Besedilo pogodbe bo objavljeno po izmenjavi ratifikacijskih listin v Rabatu. Pogodba predvideva sodeloavnje m koordinacijo politike Maroka ir Saudove Arabitje v arabskih in mednarodnih zadevah ter čim širše sodelovanje na gospodarskem področju.
Odlok o plebiscita ki bo 21. februarja
Razgovori o pridružitvi Jemena • Naser bo obiskal Stalingrad
KAIRO, 7. — Odlok s podpisom predsednika Naserja določa, da bo 21. februarja plebiscit o združitvi Sirije in E-gipta in za izvolitev predsed nika nove republike. Edini kandidat je Naser. Enak odlok je bil izdan tudi v Damasku Dekret poziva vse volivce, naj se udeleže glasovanja.
Brž ko bo znan rezultat, bo 22. februarja predsednik Naser prevzel oblast, sestavil no vo vlado ter imenoval člane republiške ljudske skupščine ter oba izvršna sveta za egiptovsko in sirsko pokrajino. Diplomatska predstavništva pa bodo morala obnoviti poverilnice svojim predstavnikom; t: bodo potem morali poverilnice predložiti Naserju. Diplomatska predstavništva v Damasku pa bodo ukinjena.
Egiptovsko zunanje ministrstvo pripravlja v sporazumu s sirskim zunanjim ministrstvom združitev diplomatskih korpu sov obeh držav. Egipt in Sirija imata diplomatske odnose z 52 državami. V Egiptu so opozorili 31 veleposlaništev ir. 21 poslaništev na posledice sirsko - egiptovske združitve. Vlada nove republike bo sma-
trala nove poverilnice za priznanje nove vlade po drugin državah.
V Kairu sta bili sestavljeni komisiji, ki bosta proučevali način za združitev Jemena in nove arabske republike. Zvečer sta imeli komisiji že skupno sejo. k-i je trajala tri ure. Jutri bosta komisiji delo nadaljevali.
Moskovski radio je sporočil, da je Naser sprejel vabilo delegacije • stalingrajske-ga občinskega sveta, ki se sedaj nahaja v Kairu, da pride na obisk v Stalingrad. Naser bi bil moral iti na obisk v SZ že avgusta 1956. toda moral je obisk odpovedati zaradi sueških dogodkov.
Mons-ignor Meuchi, patriarh maronltov v Libanonu ter e-den izmed glavnih poglavarjev libanonskih kristjanov, je poslal Naserju brzojavno čestitko ob sirsko-egiptovskii združitvi. Patriah pozdravlja to .združitev kot zmago arabskega naroda ter dostavlja, da se arabski svet ni razdelil v posamezne države po svoji volji, temveč da je za to razdelitev kriv samo imperializem.
Po letalski nesreči v Muenchenn
Število	smrtni
se včeraj ni povečalo
Začela se je preiskava o nesreči . Prvi opisi nesreče preživelih Angleško javno mnenje razburjeno, ker je letalo kljub prejšnjima dvema neuspelima poskusoma vendar startalo
LONDON, 7. —- Na javnih . Muenchenu. Številni poslanci poslopjih in mnogih zasebnih so izrazili sožalje poslanske
hišah v Manchestru so se danes pojavile črne zastave zaradi nesreče v Muenchenu. Vso noč so prihajale na županstvo v Manchestru sožalne brzojavke iz vse Velike Britanije in inozemstva.
Žalostnemu dogodku posveča ves britanski tisk mnogo pros’ora. «Daily Herald« pa piše, da postavlja nesreča v Muenchenu na dramatičen način vprašanje, ali se naj še naprej dovoljuje vsakovrstnim kolektivnim organizmom — vključno tudi najbolj važne politične delegacije — potovanje na istem letalu.
Britanski prometni minister Harold Watkinson je danes v poslanski zbornici javil, da bodo v skladu z mednarodnimi predpisi nemške oblasti izvedle preiskavo o nesreči. Z nemško preiskovalno komisijo bo sodeloval neki inšpektor iz britanskega prometnega ministrstva ki se že nahaja v
. ga vojaškega atašeja v Lon-
iiii ii iiiiiiiiimi n iii n iii iiiiMiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii 1111111111111111111111 in iii ii iii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii'miii iii iiiiiii ih hi n || n m m nuni n m n m n m iiiiiiHii	.	J	.
i aonu, medtem ko je stanie
zbornice družinam preminulih.
Medtem je v Muenchenu ostalo čez noč stanje glede števila mrtvih nespremenjeno in so pozneje uradno odločno zanikali, da se je število mrtvih povečalo na 23, češ da sta dve ranjeni osebi čez noč umrli. Res pa je, da je bilo še popoldne stanje nekaterih ranjencev dokaj kritično; gre za menažerja Matta Busbyja ter nogometaša Johna Berryja in Duncana Edvvardsa, roda zdi se, da so vendar izven nevarnosti za življenje. Vsekakor so hudo ranjeni tudi Viollet in J. Blanchflovver, oba igralca, ter Frank Taylor, novinar, in Rayment, pilot letala. Vsega skupaj pa je bilo danes še 16 ranjencev v bolnišnici. Razen devetih igralcev in menažerja je bilo še sedem drugih oseb. Med temi se je že dovolj dobro počutil Jugoslovan Nebojša Tomaše-vič in hčerkica jugoslovanske-vojaškega atašeja
• V
Zakon, ki bo vrnjen senatu
Pokojnine bodo zvišane šele od L julija letos
Predvčerajšnjim odobreni spreminjevalni predlog ni obveljal zaradi pomanjkanja kritja - Napori PSI za dosego sporazuma o reformi senata
(Od našega dopisnika)
RIM, 7. — Prosvetni minister je poslal vsem osnovnim in srednjim šolam okrožnico z navodili, naj se organizirajo predavanja o republiški ustavi kot nadaljevanje predavanja, ki je bilo 16. januarja letos na vseh šolah ob priliki pro-
slave desete obletnice proglasitve ustave.
Prav ustavna določba, ki jo vsebuje čl. 81, je bila danes v poslanski zbornici vzrok, da včerajšnje glasovanje v prid spreminjeval-nemu predlogu za spremembo v senatu sprejetega zakonskega osnutka o povišanju pokojnin, ni obveljalo. Omenjeni člen ne dopušča izgla-
na posamezna vprašanja in interpelacije. Podtajnik notranjega ministrstva Bisori je odgovoril komunističnemu senatorju Boniniju, da privatne klinike in bolnišnice upravljajo svoje zavode po svoji uvidevnosti in da zaradi tega vlada ne more preprečiti verskih tolažb bolnikom, ker bi to predstavljalo «htentat na svobodo«. Bonini je dejal, da z odgovorom ni zadovoljen ter je navedel primer lam umrlega
koU^.zdatka15^ U&SlSS slavnega >'alDanskega Pisate'
Koli izdatka, Drez istočasne r,,--;. M,,ianartfU Ph-Wi-
ga kritja. In prav to je bil primer z včeraj izglasovanim spreminjevalnim predlogom. Protislovje je ugotovila finančna komisija poslanske zbornice, ki se je sestala že sinoči. Žoli je nato po dolgih sestankih in pogajanjih predložil na današnji seji poslanske zbornice kompromisno rešitev: povišanje naj velja od 1. julija dalje namesto od 1. januarja, ker bo vlada našla kritje za 6 mesecev letos s tem, da bo prihranila drugje na izdatkih. Predlog je bil sprejet z večino glasov, ker so proti glasovali samo socialisti in komunisti, ki pa so kljub temu pozneje glasovali za zakonski osnutek v celoti ter hkrati poudarili, da so kljub vsemu dosegli povišanje pokojnin, čeprav se bo začelo izplačevati pol leta pozneje kot so predlagali. Tako odobreni zakon bodo vrnili senatu, ki bo spremembo prav gotovo odobril mogoče že na eni izmed sej prihodnji teden. Izdatek bo večji samo za 18 milijard namesto za 27 milijard kot je predvideval spreminjevalni predlog, ki je bil sprejet včeraj.
Senatorji pa so danes odobrili zakon o ureditvi položaja sodnih kanclistov. Pred tem pa je bilo več odgovorov
lja Curzia Malaparteja. Prihodnja seja senata bo šele v sredo 12. t. m.
Medtem pa nadaljuje socialistični prvak Mazzali pogaja, nja s predstavniki drugih tsrank, da bi dosegel z njimi spoiuzum glede senatne reforme. Danes se je sestal z demokristjani, socialdemokrat, in republikanci. V krogih KPI pa poudarjajo, da se sedanje slalisče KI’i strinja s stališčem, ki ga je zavzela komunistična skupina senatorjev, t. j. naj se načrt zakona, ki so ga odobrili senatorji, vtne na prvo čitanje. Komunist; so nepopustljivi predvsem glede znižanja trajanja mandatne dobe od 6 na 5 let. Pripravljeni pa so pristati na sporazum glede povjšanja števila senatorjev, ki jih imenuje poglavar države.
V zvezi z vprašanjem senatne reforme se je danes sestal Togliatti s podpredsednikom senata Molejem. Verjetno sta se razgovarjala tudi o sestanku načelnikov senatorskih skupin, ki bo prihodnji teden.
Sindikalna prvaka komunist Griffone in socialist Santi sta vprašala ministre za kmetijstvo in gozdove, za zunanjo trgovino ter za industrijo in trgovino, kakšne ukrepe na-
Petrideva tiskovna konferenca
Sestanek najvišjih edini
izhod iz nevarnega položaja
Francija še ni odgovorila na noto glede «Siovenije» Titove čestitke Naserju in Kuatliju
meravajo ti sprejeti proti in-dustrijcem, proizvajalcem sladkorja, ki so kršili sporazum, ki je bil sklenjen za lansko kampanjo pobiranja sladkorne pese. Oba poslanca hočeta vedeti: L ali ministri pristajajo na sklicanje prizadetih strank, ki naj bi razpravljale o novi pogodbi za gojitev sladkorne pese v letošnji kampanji, 2. ali so ministri mnenja, da bi morali industrijei vrniti v celoti dve liri po kilogramu sladkorja, ki so jih odščipnili kmetom leta 1956 in 0,50 lire po kg pridržanih lani, in 3. ali bo vlada umaknila uvozna dovoljenja za sladkor.
Iz Moskve poročajo, da so danes ustanovili v Moskvi sovjetsko - italijansko združenje za kulturno sodelovanje. Filmski režiser Grigorij Aleksandrov je poročal o političnih, gospodarskih in kulturnih odnosih med obema državama. italijanski veleposlanik Mario di Stefano pa je imel krajši nagovor. Za predsednika združenja je bil izvoljen omenjeni režiser
A. P.
 «»------
Selwyn LIoyd pojde v Atene
LONDON, 7. — Foreign Office je danes javil, da bo zu
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 7. — ((Menim, da je važno, da so odgovorni državniki načelno mnenja, da je nujno potreben sestanek na najvišjii stopnji zaradi reševanja nerešenih mednarodnih vprašanj,« je izjavil na današnji tiskovni konferenci Jakša Petrič. ((Takšen sestanek, kakor je nedavno izjavil predsednik Tito, je ne-obhodno potreben, da bi se končno začeli razgovarjati, da se najde izhod iz položaja, ki je nevaren za mir, in da bi se ustvarila možnost za postopno reševanje spornih vprašanj. Sestanek na najvišji stopnji bi prispeval k prenehanju hladne vojne in pomagal pri učinkovitem reševanju vprašanj v okviru Združenih narodov,« je dodal Petrič in izrazil upanje, da se bodo nadaljevali napori za sklicanje sestanka ter da se bosta obe strani vzdržali vsega, kar bi lahko zmanjšalo in oviralo te napore. Petrič je dalje izjavil, da je jugoslovanska vlada mnenja, da bi bila udeležba držav, ki ne pripadajo blokom, koristna in da bi se Jugoslavija, če bi bila povabljena, udeležila sestanka.
Na vprašanje, kako ocenjuje združitev Egipta in Sirije, je Jakša Petrič izjavil, da je ta združitev uresničenje naprednih teženj narodov teh držav. Pri tem je izrekel prepričanje, da bo to dejanje prispevalo k utrditvi miru na tem področju.
Zatem je Petrič obvestil novinarje, da francoska vlada še ni odgovorila na jugo-
nanji minister Selwyn Lloyd I slovansko noto v zvezi z za-
■e’ da se bo zadeva z mrtve toč-
f "JU O O ry
^<1 včeraj se -i **■- nu mini ie temu rakete	*samo-
«Atlas»,
«Živčna vojna» upornikov proti Sukarnu in vladi
Sukarno izjavlja, da delovanje upornikov ne sme biti vzrok zaskrbljenosti - Predsednik vlade pa poudarja, da imajo cmladi polkovniki> le malo pristašev
TOKIO, 7. — Indonezijski predsednik Sukarno je izjavil, da sedanje informacije o delovanju indonezijskih ^upornikov ne smejo povzročati zaskrbljenosti. Sukarno je Rovo-ril skupini Indonezijcev, ki živijo v japonskem mestu Kobe. Izrekel je prepričanje, da bo enotnost vseh Indonezijcev omogočila rešitev sedanje politične krize. Dalje je izjavil: «Odkar je dobila svojo neodvisnost, je Indonezija premagala dve važni krizi podobni sedanji. Prva kriza je bila proglasitev muslimanske neodvisnosti, druga pa odprta borba Moluških otokov. »Sklicujoč se na duha naše izjave
0 neodvisnosti, je nadaljeval Sukarno, smo uspeli rešiti ti dve krizi. Indonezijsko ljudstvo, ki šteje 82 milijonov duš, je enotno v sedanjem polo-
1 žaju in ta enotnost nam bo
omogočila rešiti to vprašanje kakor v preteklosti. Take krize nastajajo v vseh državah. Ne verjamem, da bi to moral biti vzrok zaskrbljenosti.«
Medtem je indonezijslki ministrski predsednik Djuanda Kartaviidjaja izjavil, da je v stalnem stiku s Sumatro in da ni dobil nobenega sporočila o proglasitvi «držaive Sumatre«. Izjavil je tudi, da bi vlada sprejela stroge ukrepe proti tistim, ki ne bi spoštovali zakonitih oblik in zakonov indonezijske države.
Zvedelo se je tudi, da je največja muslimanska stranka »Masjumi« ponudila posredo-vnnje med vlado in uporniki. Predsednik vlade je tudi izjavil, da ima gibanje «mladih polkovnikov« malo pristašev.
Tudi polkovnik Sumual, ki pripada skupini '«niladih polkovnikov« in ki je sedaj v
Tokiu, je zanikal, da je napovedal proglasitev začasne vlade na Sumatri, ali pa da je slišal po radiu tako napoved. Dodal je, da je v Tokiu iz pisma, ki ga je dobil, izvedel, da se namerava poslati ultimat predsedniku vlade Kartavidjaji. Ce ne bo odgovora v štirih ali petih dneh, bo začasna vlada avtomatično proglašena. Pripomnil je tjt-di, da ima njegovo potovanje v Tokio izključno privaten značaj, in je dodal, da je šlo za pomoto, ki jo je treba pripisati njegovemu slabemu znanju angleščine, ko je včeraj napovedal proglasitev revolucionarne vlade.
Nekateri opazovalci so mnenja, da nameravajo uporniki voditi samo «živčno .vojno«, da bi prisilili Sukarna na kompromis,
10. februarja z letalom odpotoval v Atene, kjer se bo dva ali tri dni z grškimi ministri raizgovarjal o ciprskem vprašanju. Zunanje ministrstvo je jjoudarilo, da gre za pobudo samega Lloyda, ki jo je grška vlada sprejela. Iz pooblaščenih virov pa izjavljajo, da se zunanji minister ne bo sestal z nadškofom Makariosom. V Atene bo prispel tudi ciprski guverner Hugh Foot.
V zunanjem ministrstvu se vendar ne izključuje, da bi se Lloyd le sestal tudi z Makariosom, če bi grška vlada to želela, Britanska vlada pa še vedno upa, da bi moglo priti do tristranske angleško-gr-ško-turške konference, ni pa nikakih znakov, da bi do te konference lahko prišlo kmalu.
Šest neodvisnih konservativnih poslancev je odobrilo načrt za Ciper, po katerem b'. bilo mogoče preprečiti na otoku državljansko vojno. Načrt, ki je bil predložen vladi, ima pet točk: 1. Slovesno opozorilo prebivalstvu otoka, da ne bo dovoljen ni kak nered, naj ga povzroči grška ali turška skupnost. 2. Ne bo nikalkšne pred-objave datuma, ko bi se eventualno otoku priznala neodvisnost. 3. Takojšnje pokrajin, ske in občinske volitve. 4. Povratek nadškofa Maikanosa na Ciper. 5. Poznejše volitve v reprezentančno skupščino. Ko bi se že dosegla peta točka, ki jo določa načrt, bi del oblasti še vedno ostal v rokah guvernerja.
Včeraj je dala organizacija «Peka» raztrositi po Nikoziji letake, v katerih javlja, da je treba borbo nadaljevati, ker ni več nikake možnosti za kompromis zaradi britanske nepopustljivosti. Naše potrpljenje je prišlo do konca, je rečeno v letakih. Letaki so odgovor na izjavo ki jo je dal guverner Foot po radiu, da se ne bo prav nič pomišljal sprejeti vsak ukrep, da se na otoku v najkrajšem času vzpostavi red, če bi prišlo do novega nasilja.
plembo tovora na ladji ((Slovenija«, in je poudaril, da jugoslovanska vlada še vedno pričakuje, da bo francoska vlada zadovoljila vsem jugoslovanskim zahtevam. Pri tem je Petrič izjavil, da je primer poljske ladje »Visle«, ki so jo francoske oblasti prestregle v Sredozemlju, ponoven dokaz, da francoske oblasti nadaljujejo samovoljno nasilno omejevanje svobode plovbe na odprtem morju in hkrati opozorilo na nevarne posledjce, ki jih lahko tako delovanje ima za mednarodne odnose, posebno pa še za mednarodno trgovino.
Dalje je Petrič obvestil novinarje, da bo 9. t. m. odpotoval na Prljsko podpredsednik zveznega izvršnega sveta Svetozar Vukmanovič na pogajanja za ustanovitev jugo-slovansko-poljske komisije za gospodarsko sodelovanje, ki jo predvideva izjava, ki je bila podpisana lani 16. septembra ob obisku poljske delegacije v Beogradu.
Na vprašanje novinarjev je Petrič izrekel upanje, da bo izstrelitev ameriškega satelita, ki je nedvomno rnspen ameriških znanstvenikov, olajšala napore za mednarodno sporazumevanje.
Jugoslovanska vlada upa, je izjavil Petrič, da bo ameriško sodišče sprejelo sklep o izročitvi Artukoviča, «ter je hkrati izrazil začudenje, da je ta vojni zločinec še vedno na svobodi.
V zvezi s pisanjem nekaterih zahodnih listov in agencij o obsodbi četniške skupine v Jugoslaviji, je Petrič izjavil da je treba obžalovati, da se ’se še našli nekateri ljudje na Zahodu, ki so se s svojo avtoriteto v imenu domnevnega humanizma zavzeli za ljudi, ki so med vojno sodelovali z okupatorji in kti so po voj ni nadaljevali svoje sovražno delovanje ter so bili obsojeni na temelju pozitivnih jugoslovanskih zakonov.
Predsednik republike maršal Tito je poslal danes brzo-
javni čestitki predsedniku E-gipta Naserju in predsedniku Sirije Kuatliju ob proglasitvi Združene arabske države. »Prepričani smo, da bo arabska republika kot izraz stremljenj Sirije in Egipta prispevek k napredku in blaginji tamkajšnjih narodov in k utrditvi miru v tem delu sveta.« poudarja Tito v svoji brzojavki.
B. B.
Enotno afriško gibanje proti Francozom
KAIRO, 7. — V Kairu se ie začelo gibanje, ki ima namen združiti vse sile, ki se borijo proti francoskemu kolonializmu v Afriki. Gibanje naj bi zajelo nacionaliste iz Alžira, iz Maroka, Tunizije, Kameruna, Senegala in Mavretanije.
Stan voditelj marokamskih upornikov Abd El Krim je nocoj izjavil, da #si resno prizadevajo. da bi ustanovili enotno fronto, in prepričan sem. da bodo ta prizadevanja imela uspeli«. Doaal je, da so se voditelji Kameruna, Mavretanijo in Senegala obrnili nanj, da bi razpravljali o načrtih za enotno nacionalistično gibanje.
Fuchs je prispel do skladišča 700
WELLINGTON, 7. — Dr. Vi-vian Fuchs je prispel do skladišča 700. Ni se pa sestal s Hillaryjem, ker ta ni mogel zaradi neugodnih l-azmer odleteti s Scottove baze.
njene matere Vere Lukič znatne slabše. Dva igralca, vratar Gregg in branilec Foulkes, pa sta bila odpuščena iz bolnišnice in prav tako še pet drugih oseb, in sicer poveljnik letala, dve stewardess in dva fotografa londonskega «Daiiy Maila«.
Glede smrtnih žrtev je sedaj točno ugotovljeno, da je med njimi sedem igralcev, štirje funkcionarji, osem novinarjev ter dva druga.
Na tiskovni konferenci v nekem hotelu v Muenchenu je danes kapetan pilot letala James Thayns povedal nekaj stvari o nesreči, venuar si je jiridržal, da pove podrobnosti preiskovalni komisiji. Povedal je, da sta v trenutku, ko je pognal motor, oba propelerja delovala pravilno, pač pa sc mu je zdelo brnenje enega motorja nekoliko nepravilno, pa je zato odločil, da se motpr še enkrat pregleda. Sicer pa, je dejal, motorji tudi v Beogradu niso hoteli takoj v pogon
Ob nesreči je takoj skočil iz kabine in za njim obe hostess. Odstranili so se od letala v bojazni, da ne bi eksplodiralo, potem pa so hiteli nazaj, ter pomagali drugemu pilotu, ki je imel nogo zataknjeno v zvitih pločevinah letala. Obenem so z gasilnimi aparat’ pogasili začetek požara.
Hostess sta pripovedovali, da so bili med vožnjo igralci Manchester Uniteda zelo dobre volje tudi zaradi ugodnega rezultata v Beogradu. Nekateri so imeli s seboj — hostess se je spomnila zlasti Pega — majhne punčke v srbskih narodnih nošah, ki so si jih kupili v Beogradu. Ko so leteli čez Alpe. so prekinili igro na karte ter občudovali krasoto zasneženih in zaledenelih gora, bleščečih se v soncu. Prevzeti te krasote so zapeli neko pesem.
Preiskovalna komisija o nesreči je danes začela svoje delo. Sef oddelka za preiskave o letalskih nesrečah v Zahodni Nemčiji Hans Reichel je na vprašanje glede govoric o eventualni sabotaži izjavil, da je treba to možnost popolnoma izključiti. Tudi predstavnik družbe BEA je zanikal vest. ki jo je objavil »Dailv Mail«, da je namreč generalni! ravnatelj družbe Arthur
Milvvard takoj, ko je prišel na mesto nesreče, izjavil, da gre pri nesreči za sabotažo. Predstavnik družbe je dejal, da je Milward rekel točno: ((Nimamo absolutno nikakega razloga, da bi sumili na sabotažo.«
Angleško javno mnenje je bilo danes precej razburjeno zaradi poročil, da je letalo startalo kljub temu, da je pilot opazil, da motor ne deluje prav dobro. Vznemirljivo je namreč učinkovala vest, da je letalo kar trikrat posku>. šalo vzleteti; pri tem dvakrat ni uspelo, tretji poskus pa se e končal z nesrečo. Nekateri listi že postavljajo vprašanja na podlagi teh obvestil in zahtevajo nanje odgovor.
Nemška preiskovalna komisija še ni mogla ugotoviti. ali se je ponesrečeno letalo sploh dvignilo ali je le drselo do hiše, v katero se je zaletelo io ob njej razbilo. Neki funkcionar nemškega urada za preiskavo letalskih nesreč je dejal, da se bo poskušalo, brž ko bo mogoče, zaslišati tudi preživele, da se kar najbolj mogoče natančno ugotovi vzrok nesreče. Sicer je malo verjetno, da bi potniki, ki so ostali živi, vedeli povedati kaj odločilnega in bistvenega, česar ne bi bili povedali že n. pr, igralca Gregg in Foulknes in še nekatere druge osebe.
Trije elani britanske komisije so pregledali trupla žrtev. Pet žrtev še niso mogli definitivno identificirati. Lpajo pa, da jim bo to uspelo s pomočjo prtnih odtisov in opisa obleke.
Tudi muenchenske sodne ob. lasti so začele preiskavo. V Muenchen pa sta prispeli dve letali s sorodniki ranjencev. Žena menažerja Busbyja jc prišla v poinišnico, toda ranjenec, ki je počival, potem ko so mu dali uspavalno sredstvo, ni opazil žene.
Jutri Do prispelo v Muenchen letalo, s katerim Dodo odpeljali trupla ponesrečencev; upajo, da se bo letalo lahko vrnilo v nedeljo ali ponedeljek. Družba BEA pa bo tudi poskrbela, da se bodo preživeli vrniii v domovino, brž ko bo njih stanje dopuščalo, da potujejo.
V londonskih zavarovalnih krogih se govori, da bo letalska nesreča stala okrog 550.000 šterlingov, in sicer 150.000 za letalo ter 400.000 za potnike, ki so bili ranjeni ali so pa izgubili življenje. Moštvo Manchester United, od katerega se je sedem igralcev ubilo, nekateri pa so hudo poškodovani, je bilo zavarovano za 210.000 šterlingov.
Prešernove nagrade
LJUBLJANA. 7.	—	Danes
popoldne je bila v dvorani iz-vršnepa sveta LR Slovenije v Ljubljani svečana razdelitev letošnjih Prešernovih naprad, ki se podeljujejo za najboljša dela na področju literature, likovne umetnosti, arhitekture, dramske in filmske u-metnosti, za lingvistiko, glasbo in filozofijo. Nagrade so dobili: Edvard Kardelj, Boris Ziherl, Boris Kraigher, Beno Zupančič, Marij Pregelj, Lojze Potokar, Samo Hubad, Hinko Leskošek in Samo Smerkolj.
llllllltlllllllllllllllltllllllllllllllllllllllllllllllliliniUlllllllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIUIIIIfllllllllllllllltllllllllllllllltltllKIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII
«Plesi in kuhinjske šole ne zadostujejo»
«Samomor» rakete «Atlas» po dveh minutah letenja
Raketa je eksplodirala kmalu po izstrelitvi - Ustanovljena «ARPA»
CAPE CANAVERAL, 7. — Ameriško letalstvo je danes napravilo nov poizkus z medcelinsko balistično raketo «A-tlas«. Gre že za peti poizkus. Do sedaj ni še nobenih jasnih uradnih ali drugih vesti o pravem poteku poizkusa. Zdi se pa, da je raketa eksplodirala, potem ko je letela dve minuti in pol. To indirektno potrjuje tudi uradno poročilo, ki pravi, da «se je raketa sama uničila, potem ko je zaključila fazo poleta, v kateri so motorji delovali«. Raketa je po dveh minutah in pol krenila s poti in je nato eksplodirala.
Prvi dve raketi te vrste, ki so ju izstrelili junija in septembra lanskega leta, sta eksplodirali kakih 1000 metrov od tal. medtem ko sta druga dva delna poizkusa imela uspeh.
Pri današnjem poizkusu so motorji rakete dosegli maksimum po dveh ali treh minutah svojega delovanja in raketa se je naglo dvignila navpično. Ko je dosegla višino nekaj tisoč metrov, je krenila proti jugovzhodu. Kakor pravi uradno poročilo, je raketa pozneje «napravila samomor«
«Atlas» tehta devetkrat več kakor raketa «Vanguard», to je 11 ton, in trikrat več kakor raketa «Jupiter-C». Teoretično lahko nosi ta raketa
jedrski naboj in doseže hitrost 16.000 kilometrov na uro v višini 1300 kilometrov. Celotna raketa stane približno dva milijona dolarjev.
Načelnik informacijske službe v Cape Canaveral je izjavil, da ne more povedati razdalje, ki jo je dosegla raketa, in tudi ne kakšen cilj ji je bil določen.
Opazovalci, ki so z bližnje obale opazovali prve minute letenja rakete, so mnenja, da je današnji poizkus doživel neuspeh, ker po njihovem mnenju je malo verjetno, da bi tako močni raketi, kakor je »Atlas«, določili tako zelo omejen cilj. Dejstvo, da se je raketa «sama uničila«, kakor pravi uradno poročilo, že samo potrjuje to mnenje.
Obrambni tajnik McElroy pa je danes sporočil ustanovitev organizma «ARPA» (Advanced Research Projektiles Agency — Agencija za pospešitev raziskovanj o izstrelkih). Ta organizem bo vodil znanstvena raziskovalna dela o vsemirskih napravah, predvsem pa programe za satelite in «vsemir-ska vozila«. Poleg tega bo vodil tudi programe za protiraketne izstrelke.
Organizem bo vodil načelnik za elektronska raziskovanja pri družbi #General Electric« Roy Johnson. Organizmu so daii na razpolago za tekoče
finančno leto 10 milijonov dolarjev.
Zanimive so izjave ravnatelja urada za znanstvena raziskovanja pri ameriškem letalstvu prof. Harolda Wooste-ra, ki je posvaril Američane, naj se ne preveč veselijo nad izstrelitvijo satelita. Wooster je govoril pred 4.800 profesorji katoliških šol v New Yorku. Poudaril je, da tisti, ki so prispevali k tehnično-znanstvenemu uspehu, nimajo ameriške izobrazbe in kulture, kakor sta na primer von Braun in Kurt Debus, ki sta nemška strokovnjaka za rakete.
((Raziskovanja, je dejal Woo-ster, so postala najvišja dobrina, in ZDA, ki so zamenjale visoko življenjsko raven in materialno blaginjo z intelektualno ravnijo, so končno razumele, da plesi in kuhinjske šole ne zadostujejo za življenje v svetu, v katerem je tehnologija postala ne samo vojaško orožje, pač pa zelo važno orožje v hladni vojni za človeške možgane.«
Harold Wooster je poudaril, da mora znanost postati del liberalne vzgoje, prav kakor je bila latinščina pred nekaj leti. Znanost bi se morala začeti poučevati celo v otroških vrtcih kot sredstvo, da se v otrocih vzbudi radovednost o svetu, v katerem živij*.
Vreme včeraj: NajviSja temperatura 10,6, roajnižja 7,1, ob 17. uri 10,4, zračni tlak 1002,9 se dviga, vlaga 70 odst, nebo 4 desetine pooblačeno, morje mirno, temperatura morja 8.4,
Tržaški dnevnik
Danes, SOBOTA, 8. februarja
Janez, Vanek Sonce vzide ob 7.19 in zatone ob 17.20. Dolžina dneva 10.01. Lun* vzide ob 22.55 in zatone ob 9.13. Jutri, NEDELJA, 9. februarja Apolonija, Polonca
Vlada in volilna propaganda tržaških demokristjanov
Ponovne predvolilne obljube na sestanku ministrov v Rimu
Sklenili so sestaviti zakonski osnutek za javna dela, ki bi jih morali že izvajati in o katerih sed. parlament ne bo mogel razpravljati - Za vlado velja samo Palamarov optimizem
Pod predsedstvom predsednika vlade Zolija Je bil včeraj v Rimu sestanek tehničnih ministrov, na katerem so obravnavali vprašanja za izboljšanje tržaškega gospodarstva. Sestanka so se udeležili poleg vladnega predsednika tudi zakladni minister Medici, minister za javna dela Togni, minister za promet Angelini, minister za trgovinsko mornarico Cassiani, podtajnik predsedstva vlade Spallino in podtajnik ministrstva za proračun Ferrari-Aggradi,
Kot smo že poročali v preteklih dneh, je bil ta sestanek sklican na pobudo trziške Krščanske demokracije, v okviru njene volilne kampanje. Sicer pa smo mnenja, da vlada ni mogla še nadalje molčati in prezreti vztrajnih zahtev — -------------------.
tržaških političnih, gospodarskih in sindikalnih krogov, naj Rim stori potrebne korake za izboljšanje gospodarskega položaja. Toda de-mokristjanska vlada si je izbrala ugoden trenutek za demokristjansko volilno propagando in je »pristala# na sklicanje sestanka tehničnih ministrov na pobudo tržaške RD, ki ji je obenem predložila v obravnavo tudi svoj «go-spodarski načrt za Trst«.
Po končanem sestanku je bilo objavljeno sledeče uradno poročilo:
«V luči podatkov in obširnih informacij, ki jih je predložil generalni vladni komisar, sledi, da je tržaško gospodarstvo zabeležilo postopno izboljšanje v primerjavi s preteklimi leti, kar je poleg drugega omogočilo občutno zvišanje zaposlitve v produktivnih panogah. Predsednik Zoli je sprejel na znanje sedanji napredek, ki dokazuje življenjsko in delovno moč Trsta, m izrazil mnenje, da je treba napore tega zaslužnega prebivalstva še nadalje podpirati, da se v popolnosti izkoristijo stvarne možnosti. Proučili so razna vprašanja v zvezi z delovanjem sklada za finansiranje industrije, s potenciranjem industrijskega pristanišča in z ustanovitvijo proste luke v njegovih mejah ter razna druga vprašanja, med katerimi tudi vprašanje vključitve beguncev v gospodarsko življenje. Poleg tega so priznali potrebo, da se pospeši gradnja tobačne tovarne in da se razbremenijo Javna skladišča plačevanja stroškov za vzdrževanje železniških prog v mejah pristanišča. Obenem so govorili o zahtevi, da se zmanjša minimalna razdalja za plačevanje železniških pristojbin za prevoz blaga iz Trsta do Opčin od sedanjih 30 na dejansko razdaljo 27 km. Ministra za javna dela in za promet sta se dogovorila za koordiniran program za pojačenje pristaniških naprav in prometnih
zvez. Za uresničenje tega programa, ki naj bi vrnil Trstu osnovno funkcijo na področju mednarodnega pristaniškega prometa, je predsednik vlade pozval ministre, naj predložijo zakonski osnutek za sledeči program javnih del: Gradnja pomola št. VII, u-reditev železniške postaje C. Marzio za razmeščanje prometa pristanišča Sv. Andreja in industrijskega pristanišča, ureditev in ratifikacija železniške proge Trst - Videm - Trbiž, gradnja nove krožne železniške proge v predoru, ureditev državne «Trbiške» ceste št. 13, gradnjo avtne ceste Trst-Pal-manova - Videm - Mestre. Med tem pa bo minister za promet poskrbel za modernizacijo železniške proge Trst - Benetke z denarjem, ki je že na razpolago v proračunu, minister za javna dela pa bo dokončal prvi del državne ceste št. 202 in začel ureditev «Trbiške» državne ceste št. 13. Hkrati pa bodo pospešili program gradenj javnih del in zlasti gradnja novega stanovanjskega naselja «Sv. Sergij#. Minister za trgovinsko mornarico pa bo v okviru obravnave za obnovitev konvencij ponovno proučil v sklopu splošne reorganizacije vprašanje pomorskih zvez#.
Od vseh gornjih sklepov včerajšnjega sestanka tehničnih ministrov v Rimu je nov samo sklep, da se raztegne režim proste luke tudi na področje industrijskega pristanišča. Vse ostalo pa so ukrepi, ki so jih ie mnogokrat obljubili in o katerih je bilo v Trstu že mnogo govora. Poleg tega pa je tudi zanimiv predlog predsednika vlade, naj u-poštevajo v okviru zakonskega osnutka za javna dela tudi gradnjo avtomobilske ceste Trst - Palmanova - Videm -Mestre. O avtomobilski cesti do Trbiža pa v poročilu ni niti govora, čeprav je ta del avtomobilske ceste za tržaško pristanišče življenjske vafno-sti. Med ukrepe, ki so lahko čimprej izvedljivi, če jih ne bo rimska birokracija zavlačevala, spadajo samo ukrepi
za pospešitev gradnje tobačne
tovarne, gradnje stanovanjskega naselja, razbremenitev Javnih skladišč plačevanja stroškov za vzdrževanje železniških prog v pristanišču in morda zmanjšanje minimalne razdalje za plačevanje železniških pristojbin za prevoz blagu iz Trsta do Opčin od sedanjih 30 na dejansko razdaljo 27 kilometrov.
Vse ostalo so samo predlogi za sestavo zakonskega o-snutka, ki ga sedanji parlament gotovo pred razpustom ne bo sprejel. Saj je na to opozoril že tajnik tržaških demokristjanov, ko je v zvezi s tem sestankom nedavno izjavil, da ni mogoče pričakovati, da bo vlada rešila vprašanja, ki so odvisna od parlamenta, ker se bo ta v najkrajšem času razpustil.
Značilno je tudi, da se u-radno poročilo o včerajšnjem sestanku začenja z ugotovitvami, do katerih je prišel vladni komisar dr. Palamara na
njegovi zadnji tiskovni konferenci, in sicer, da tržaško gospodarstvo napreduje. Izsledkov in predlogov trgovinske zbornice pa niso upoštevali, ali pa so jih namenoma zamolčati, ker jih ne nameravajo sprejeti. In prav v ignoriranju trgovinske zbornice ter drugih strank in ustanov je dokaz, da se demokristjan-ska vlada ne namerava resno ukvarjati z najbolj perečimi vprašanji tržaškega gospodarstva, ampak da ji gre samo za podporo volilne propagande tržaških demokristjanov, ki ne morejo pokazati nič konkretnega, kar naj bi storili v korist našega mesta.
Pred sestankom ministrov je predsednik Zoli sprejel tajnika tržaškega pokrajinskega odbora KD. Obenem pa je bil zaradi tega sestanka v Rimu tudi dr. Palamara, ki je poročal #o gospodarskem napredku mestas in o svojih predlogih za »nadaljnje izboljšanje tržaškega gospodarstva».
Neznatni so napovedani ukrepi
Izjava PSDI o sestanku ministrov
Predstavil uk PSDI je včeraj oozno ponoči izjavil, da so sklepi ministrov že na prvi pogled nezadovoljivi m da so razočarali pričakovanja Tržačanov. Ministrski svet namreč ni sprejel nobene izmed osnovnih zahtev, ki so jih poleg PSDI izrekle tudi druge stranke in gospodarske organizacije. Napovedani ukrepi so neznatni in dokazujejo stalno slabo poznavanje vprašanj našega mesta v celoti. Torej, nič ne bo s prosto cono, nič z avtonomijo, pomorske proge bodo prišle, kdo. ve kdaj in kako, če se upoštevajo vladno stališče do pomorskih družb PIN, nobeno znižanje tarif ne bo uvedeno na progi Trst - Mestre in končno država ne bo sprožila nobene pobude, da bi kakšno državno podjetje okrepilo tržaško industrijo. Če se upošteva ta rezultat sestanka, optimistične izjave lokalnega tajnika KD, katerega je vlaua edino poklicala, ne morejo naleteti na odobravanje javnega mnenja in zlasti gospodarskin kategorij in delavcev.
O Včeraj je zunanji minister Pella sprejel bivšega tržaškega župana Bartolija, ki je vodil delegacijo istrskih in dalmatinskih organizacij. Ni znano, o čem so se razgovar-jali.
Ni za kulisami Confindustria ?
Spet odložena pogajanja za rešitev spora v CRDA
Prihodnji sestanek bo v torek - Ponovna zavlačevanja bodo privedla do resnih posledic
Niti včeraj ni prišlo do zaključka razgovorov za rešitev spora v obratih ORDA in arzenalu, čeprav so vsi napovedovali, da bo včerajšnji dan odločilnega pomena: sporazum ali razbitje pogajanj. Na predlog podtajnika ministrstva za delo so razgovore spet odložili na prihodnji torek.
Po včerajšnjih razgovorih so sindikalni predstavniki izdali poročilo, v katerem poudarjajo, da se Je v zadnjem delu pogajanj vključil podtajnik Delle Fave. Kljub malemu zbližanju stališč, zaradi trmoglavosti vodstev podjetij, ni bilo mogoče doseči osnove za pravično rešitev, ki bi jo delavci lahko sprejeli. Zaradi tega je podtajnik odložil pogajanja na torek, da bi medtem še lahko posredoval za rešitev iz te zagate.
Omenjeno poročilo so odobrili predstavniki sindikalnih organizacij, ki sodelujejo pri razgovorih.
Včeraj opoldne se je Delle Fave dolgo časa razgovarial s predstavniki vodstev CRDA
lllllllllllllltlllllllllllllllllllllMIIIIIIlIHIIIIIllllllllllllllllllllillIllill IMMiiiii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiif iiiiiitiiiMiiiiiiiiii Diiimiii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii m
11 n i mm m n iiiiiiii m um n m itn n iiiiiiiiimtnii muhi
Zaskrbljenost in razburjenje prebivalcev devinsko-nabrežinske občine
Novi davki na zemljišča in poslopja hudo prizadeli okoli 1500 občanov
Devinsko-nabrežinski občinski svet sprejel resolucijo, v kateri zahteva, da oblasti s primernimi ukrepi olajSajo že tako huda davčna bremena
niHiiiiiiiimiiimiinimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiHiiiiliiiiiiiiiiitiiiiiiuiiiiHiiiiiiiiiiii
Izpred sodišča
Ostal	je	brez
in naročeval
Dolgo časa je govoril o vilah, avtomobilih in računu v banki, dokler se openska gostilničarka ni naveličala in ga prijavila
•Oprostite, ostal sem brez denarja,# je nekega dne marca meseca pred tremi leti nagovoril 29-letni Franco Ammi-rabile, sedaj stanujoč v Rimu lastnico gostilne	«Micel#	na
Opčinah Elviro Pecchiar vd. Gomsi. Nato je dodal: «Cakam, da mi ga pošljejo iz Mantove#.
Ammirabile je	namreč	o-
biskoval gostilno,	kjer se	je
hranil in sproti plačeval vsak obrok. Kasneje je tudi stanoval na penzionu	in lastnici
pripovedoval, da gradi dve vili na Rocolu in da je njegova žena zaposlena v neki kliniki v Mantovi. Proti koncu marca je mož celo najel avto in se odpeljal po ženo in otroka.
Od tistega ane so vsi trije živeli na Opčinah, a denarja lastnica ni videla niti od daleč. Večkrat ga je opozorila na dolg, ki se je dan za dnem večal, a Ammirabile se je vedno skliceval, da mu ga banka še ni dostavila. Povedal ji je tudi, da si namerava kupiti na Opčinah hišo in da ima v načrtu gradnjo nove vile. Nadalje bi si moral kupiti televizijski sprejemnik in drugo, a žal tega ne more storiti, dokler ne bo prišel do potrebne vsote.
16. aprila pa se je Pecchia-rijeva naveličala čakanja in je Ammirabileja ter njegovo družino nagnala. Takoj zatem ga je šla prijavit na komisariat, kjer je omenila, da so morali možu streči v spalnici in da si je naročeval izbrano in drago hrano ter prvovrstna vina. Ni nič čudnega torej če se je njegov dolg povečal na 134 453 lir.
Na podlagi prijave so policijski organi zaslišali Ammirabileja. Zanikati dolga ni mogel, a je obljubil, da bo po novi zaposlitvi povrnil vse do
vpisa v kazenski list.
Sodnik: Fienga, tož.: Ghez-zi, zapisn.:	Scelzo,	obramba:
odv. Filograna.
Uro po tatvini so prijeli tatico
Agenti komisariata v Ul. Ca-prin so imeli predvčerajšnjim res dober «nos»: že eno uro po prijavi tatvine so «zavohc-li» tatico m jo poslali na hladno.
Tatvino Je prijavila Lucre-zia FnillaCe por. Maggiolino iz Ul. Pondares, kateri je zmanjkala denarnic* z majhno vsoto denarja, ročno uro in zlatim prstanom. Ograden:-; ženska je pojasnila, da je denarnica bila v torbici, kateri je pustila na mizi neke gostilne v Ul. Media. Nedaleč od nje je sedela neka njaj neznana ženska in netočen ter bežen opis tatice je zadostoval agentom za identifikacijo.
Z avtom so se namreč odpeljali na obhod in v Ul. Sette-fontane ao ustavili žensko, k'. je po potezah v glavnem odgovarjala opisu Maggiolinovc
Toda ženska, 63-letna Anastazija Uhoda por. Stefani iz Ul. Settefontane je tajila ta1-vino, vendar jo je žvenketanje dveh kovancev po 50 dinarjev, ki so »udi zmanjkali Maggio-liinovi, izdalo. Na komisariatu je bila pod težo dokazov prisiljena priznati in Stefanijeva je morala namesto domov v manj prijazne koronejske zapore. kjer bo čakala do dnevn obračuna.
Nesreča na delu
10 dni v primeru verjetnih kostnih poškodb ali najmanj 40 dni, če mu bodo zdravnik
zadnjega čentesima. To pa se 2 radiografijo ugotovili kostne ni zgodilo in tako je prijava poškodbe na gležnju desne noge bo moral 54-letni težak Mu-
romala na mizo sodnika, ki je uvedel postopek zaradi namerne neplačljivosti.
Na razpravo pa Ammirabile ni hotel priti. Vseeno so proces nadaljevali v njegovi odsotnosti in ker je v aktih tudi njegovo priznanje, ga je sodnik spoznal za krivega in ga obsodil na 26/(00 lir globe. Kazen pa je na Ammira-bilejevo srečo pogojna in brez
tija Glavina iz Ul. Soncin, o-stati na ortopedskem oddelku.
Glavina, ki se je z rešilnim avtom zatekel v bolnišnico, je izjavil, da se je ponesrečil mrd delom v novem pristanišču Zaposlen je bil na ameriški ladji »George#, ko je padlo z žerjava nekaj velikih kosov premoga, ki so mu prileteli na gleženj.
Dobršen del sinočnje seje devinsko - nabrežinskega občinskega sveta so svetovalci posvetili vprašanju zvišanja davkov, ki so nudo prizadeli številne občane. V začetku seje je namreč odbornik dr. Jež tolmačil zaskrbljenost in razburjenost davkoplačevalcev zaradi novih davkov, ker menijo, da je temu kriva občinska uprava. Tako je omenil primer davkoplačevalca Karla Frančeškina iz Nabrežine 82, ki je plačal v preteklem letu 22o lir davka na svojo tnso, medlem ko mora plačati letos me manj kot 12.620 lir, poteg	tega	pa	se 2o.uou	Ur
zaostankov ou dveil tet nazaj. N se te aavke, skupno 38.4, o lir, mora. plačati uo letošnjega decemora, m sicer v sesuli obrokin. Omenjeni Frančeškin pa živi v Ameriki, meu-tenj ko mu niso upravlja njegova	sestra	oeopuiua, ki	je
vpisana na seznamu ouciuskin revežev m	se	aejansko preživlja	samo	z	nekaj tisoč	li-
rami donoukov, ki jih uooiva od najemnine za niso. očitno je torej, ua je davek na po-siopja, ki so ga povišan v tekočem letu, vsaj v takin pnmerin, kot je ta, in na splosno v vsen ostann primerni, nesocialen. Toua kot je v odgovoru pojasnil odbornik za linanee rzrago Legisa, nima občinska uprava pri tej stvari nouene beseue, mn icriv-ue, kajti davek na poslopja je državni davek, ki ga davčna izterjevalnica izterja za državno blagajno. Toda to se m vse. Uveuen je bil tuui dopolnilni davek na zemljišča in zemljiške donouke, ki se ga je občinska uprava vseskozi krčevito otepala. Foma-gala m niti intervencija pri vladnem generalnem komisarju, kajti v preteklem avgustu je bil z odlokom ta uavek uveljavljen in je v letošnjih davčnih polati že vpisan.
Zaradi dopolnilnega davka (supercontnbuzionij je v devinsko - nabrežinski občini prizadetih 1444 kmetovalcev, ki jim je davčna izterjevalnica v tekočem letu že dostavila plačilne pole. Davki na zemljišča in zemljiške dohodke so ostali nespremenjeni, medtem ko so na novo uvedli dopolnilni davek. Od obeh davkov gre občini 200 odstotkov na obdavčljivost, pokrajini pa 360 odstotkov na zemljišča in 180 odstotkov na zemljiške dohodke. Praktično to pomeni, da so se davki v teh dveh po-
stavkah povečali za več kot | stoodstotno. Primer; kmetovalec, ki je doslej plačeval 5.000 lir davka na zemljišča in zemljiške dohodke, bo v tekočem letu plačal več kot 10.000 lir.
Občinski svet je v diskusiji ugotovil, da predstavljajo novi davki hudo breme za prizadete občane. Zupan je pri tem poudaril, da za uvedbo novih dšvkov ni kriva občinska uprava, ki se jih je vseskozi otepala. Izrazil je tudi zaskrbljenost zaradi položaja, v katerem so kmetovalci, kajti dejstvo je, da niso oblasti kmetijstvu posvečale vsa povojna leta nobene pozornosti, kar pomeni, da so novi davki samo korak naprej k propadanju kmečkega gospodarstva. Svetovalec Radovič je med drugim tudi prikazal točnost in mujo pri izterjevanju davkov, po drugi strani pa nerazumevanje 111 počasnost, ko gre za to, da se kmetovalcem dodeli pomoč, ki so jo utrpeli zaradi škode ob lanski zmrzali ter škode, ki jim je bila prizadeta ob širjenju obalne ter trbiške avtomobilske ceste. Omenimo naj še izvajanja svetovalca Srečka Colje, ki je ugotovil, da če bo šlo tako naprej, se bomo povrnili v čase pred letom 1934, ko je šlo toliko kmečkih hiš na boben.
Končno je občinski svet sprejel resolucijo, v kateri izraža svoje obžalovanje in zaskrbljenost zaradi novih davkov, ki so nepričakovano in v taki meri obremenili kmetovalce in hišne posestnike. V resoluciji občinski svet zahteva, da naj pristojne oblasti zadevo ponovno proučijo in pri tem upoštevajo izredno slab gospodarski položaj občine in področja sploh. Občinski svet je poleg tega pooblastil upravni odbor, da intervenira pri finančni intendanci, da se podaljšajo roki za plačevanje zaostalih davkov.
V nadaljevanju je občinski svet odobril občinski obračun za leto 1956 ter za preglednike občinskih računov za leto 1957 potrdil svetovalce Srečka Coljo, Artura Grattona in Antonia Cimadora. Pred zaključkom seje je občinski svet še razpravljal o vprašanju zamenjave zemljišča med Kristjanom Sulčičem in občino. Občinski svet ni sprejel predlogov, ki jih je postavil omenjeni Sulčič, zaradi česar bodo o tem ponovno razpravljali na seji občinskega sveta, ki bo prihodnji petek.
v inštitutu v Barkovljah
Pokrajina sporoča, da so u-kinjerii obiski staršev od nedelje 9. februarja dalje v otroškem pokraj inskem inštitutu v Barkovljah zaradi epidemije influence
O Direkcija za pošte sporoča, da bo zaradi odnovitvenih del danes odprt poštni urad v Ul. Diaz 5 samo do 12. ure. Občinstvo naj se popoldne obme na bližnji poštni urad na Borznem trgu.
Prometni nesreči
V večjo previdnostjo, bi lahko včeraj 19-letni Tuiho BeKč iz Ul. Bonomea preprečil nezgodo, ki ‘e je na njegovo srečo končala brez hudih posledic. Fielič je vozil s skuterjem po Ul. Canova, a na križišču z Ul. Foscolo se je znašel skupno z vozilom na tleh. Pripetilo se je namreč, da je prišlo prav na križišču med njim in avtom, katerega je šofirala
neka dama, do karambola. Ds. ma je takoj ustavila svoje vozilo in se pozanimala za poškodbe skuterista in ker teh skoraj ni bilo videti, se je ženska odpeljala dalje.
Belič pa se je vseeno moral zateči v bolnišnico in ker so mu zdravniki ugotovili praske na kolenih in na trebuhu, so bili mnenja, da je potreber. njegov sprejem na II. kirurškem oddelku vsaj za nekaj dni.
Po lastni krivdi je moral v bolnišnico tudi 29-letm Silvano Bellina s Šentjakobskega trga. Preden se je vsedel na svojo vespo je Bellina spil nekaj alkoholnih pijač. Verjetno je prav to zakrivilo nezgodo: drugače si namreč ni mogoče obrazložiti, kako je trčil v ustavljen trokolesni tovorni*, ki je stal v Koronejski ulici, po kateri je Bellina vozil proti Ul. F. Severo.
V bolnišnici so mu ugotovili vinjenost in številne praske pj obrazu in kolenih in so ga iz previdnosti sprejeli na opazovalnem oddelku. Sicer ne bo nič hudega, ker bo okreval v nekaj dneh
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiitiiiii 111111 iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii mili luninim
in arzenala ter osrednjega vodstva FIN MECC ANICA,
Dobro uro jih je prepričeval, naj bi sprejeli njegove kompromisne predloge, toda ves njegov trud je bil zaman spričo nepopustljivosti predstavnikov CRDA in arzenala, katerim so pomagali predstavniki osrednjega vodstva 1RI. Pravijo, da so bili slednji še bolj trmasti in nepopustljivi v tem vprašanju, češ da bi ta zadeva pomenila hud prece-dens za vse obrate IRI. Vsekakor je to ravnanje nerazumljivo, če pomislimo, da je predsedstvo vlade izrecno naročilo podtajniku, naj čimprej zaključi zadevo in doseže sporazum. Razširili so se pa tudi glasovi, da je minister za delo Gui očital svojemu podtajniku, da se je prenaglil in preveč ustregel zahtevam sindikalnih predstavnikov. Kaže, da Delle Fave ni hotel, da bi se pogajanja zavlačevala, in je s svojim kompromisnim predlogom hotel pospešiti zaključek razgovorov.
Vsi ti zapletljaji dokazujejo, da so vladni predstavniki zdaj med dvema ognjema. Hoteli bi, da se spor reši; z druge strani pa se ne marajo zameriti vodstvu IRI. Pričakuje se, da bodo te dni poklicali na pomoč tudi ministra za državne udeležbe, ki naj bi vplival na vodstvi CRDA in arzenala.
Vsekakor se ta zadeva ne bo smela več zavlačevati, sicer vodstvi CRDA in arzenala ter vladne oblasti lahko pričakujejo zaostritev sindikalne borbe, ki bo prav gotovo imela velik odmev po vsej državi.
ljeinje, a vselej so ga rešili smrti.
Včeraj pa je izrabil trenutno odsotnost žene ter se s teikočo zavlekel do kuhinje, kjer je odprl plin in čakal. Padel je na tla, kar je slišala družina, ki stanuje pod njim, zaradi česar je neki član takoj obvestil Križajevo ženo, ki je bila v bližini Ta je okoli 22. ure pritekla domov in našla moža na tleh v zadnjih zdihljajih, V upanju, da ga bo mogoče rešiti, je poklicala osebje Rdečega kiriža, ki je takoj spoznalo, da je možu potrebna hitra in temeljita zdravniška pomoč. Zato so ga naložili v rešilni avto in ga z vso hitrostjo odpeljali v bolnišnico. Zal pa je med potjo izdihnil in tako so morali njegovo truplo kasneje prenesti v mrtvašnico.
Razstava A. Lukežiča
V občinski galeriji je odprta razstava slikarja A. Luke-ž.iča. Razstava bo odprta do 17. t. m., in sicer ou 10. do 13. in od 17. uo 20. ure ob delavnikih ter od 10. do 13. ure ob nedeljah. Naši javnosti topi' priporočamo ogled razstave.
Neozdravljiva bolezen
vzrok za samomor
Dolga in neozdravljiva bolezen. zaradi katere je bil delno paraliziran, je spravila 70-letnega upokojenca Antona Križaja iz Ul. Piccardi v obup, 2e večkrat je skušal izvršiti samomor, da bi se rešil trp-
Izpred kazenskega sodišča
iiiimimiiimitiiiitimiiiiiiiiiiiiiiiMiimiiitiiiiiiimiiiiiimiimiiHmiiimiiiiiiiiiiimiiiHiiiiiiiii
,,0/, predpust ti čas presneti '
Živahne priprave za karneval v Miljah Bodo letos pripravili Škedenjci presenečenje? - Okoličani ne bodo razočarali
Spet prihaja pust in z njim za ljubitelje dobre domače
veselo 'razpoloženje, ki ga je že opaziti na raznih pustnih plesih, prireditvah ter pripravah za prihodnje dni. Kakor že nekaj let, bo tud 1 letos tradicionalni miljskt karneval, ki pa bo bolj pester iti zuni-miv kot prejšnja leta, ker prireditelji priprurljujo nekaj novosti. Kot običajno, bodo razdelili najboljšim skupinam, ki bodo sodelovule, razne nat/rude v zneskih od 211 do 1U0 tisoč lir. Danes ob 12. uri zapade rok za prijavo.
V nedeljo Iti. t. m. bo ob 14.30 krenil po miljskih ulicah sprevod alegoričnih voz in skupin posameznih mask. katerim bodo tudi razdelili razne nagrade. Poleg tega bo letos prvič ob JJ. uri v občinski telovadnici mimohod otroških mask do 10. leta. Jasno je, da bodo primerno nagradili tudi otroške maske, oziroma skupine. Prireditelji ruču-najo, da se bo udeležilo veliko število otrok in da bo prireditev lepo uspela.
V okviru mil jskega karnevala pa bodo poskrbeli tudi
kapljice. V Ulici Roma bo namreč razstava domačih vin, ki jo organizira mitjska občina s sodelovanjem pokrajinske uprave ter kmetijskega n adzormštva,-
Do sedaj so prijavile svojo udeležbo znane skupine; »Uri-tudos, «Onyiu», stiraccio jor-teti, eLampos itd., ki so sodelovale pri puljskem karnevalu že od vsega začetku. Prav gotovo se bodo udeležile še druge skupine ter posamezniki iz miljske občine, pa tudi iz Trsta in bližnje okolice.
V primeru slubegu vremena p nedeljo 16. t. m., bo miljski karneval na pustni torek 13. t m. ob isti uri.
2e nekaj dni se v Miljah mrzlično pripravljajo, da bo prireditev najlepše uspela, Kaj bodo prikazovale razne skupine, se še ne ve, ker se vse pripravlja t> strogi tajnosti.
Kaj nam bodo za pust pripravili Škedenjci, se tudi še ne ve. V raznih vuseh, kjer znajo dostojno proslaviti pusta, pa nas prav gotovo tudi letos ne bodo razočarali.
Motorist povozil starčka ki je za poškodbami umrl
Sodišče je motorista obsodilo - Mladoletnik je spretno kradel kolesa in jih istočasno prodajal za smešne cene
Med vožnjo z lambreto, na 1 prodal za borih 800 lir 60-
kateri je sedela tudi 11-letna hči Laura, je 37-letni Angelo Marži iz Milj v zadnjem trenutku opazil starčka, ki je kakih pet metrov pred njegovim vozilom hotel prečkati D’Annunziov drevored. Starček, ki se je naslanjal na palico, je hotel priti čimprej
letni Francesei Petan vd. Al-fieri iz Ul. Panebianco, ogrodje enega, je prepustil za 3 stotake 18-letnemu Aldu A., zadnjega, kateremu je manjkalo zadnje kolo, pa je prodal za 600 lir 21-letnemu Severinu Furlaniju iz Ul. S. Lo-renzo in Selva.
do nasprotnega pločnika in j Ko so ga policijski organi nato do stopnic, ki vodijo v , ujali in ga zaslišali, so pre-
Ul. Molin a Vento
Toda stari mož, ki je stopil s prometnega otoka na križišču D’Annunziovega drevoreda, Ul. Media in Ul. Settefontane, je verjetno spoznal nevarnost in ni izključeno, da se je hotel umakniti lambre-tistu. Tudi ta je zavrl in čeprav je vozil komaj 30 km na uro, se mu ni posrečilo izogniti. S prednjim delom lambre-te je zadel v starčkovo nogo in ga podrl na tla, kamor je padel tudi Marži, medtem ko je lambreta zdrsnila naprej in se ustavila šele kakih 15 metrov od kraja nezgode.
Starčka, katerega so identificirali za 77-letnega Giusep-pa Gioachina iz Industrijske ulice, so odpeljali v bolnišnico, kjer so ga 9. decembra 1954. leta sprejeli s prognozo okrevanja v dveh mesecih na ortopedskem oddelku. Ugotovili so mu zlom leve noge, a nekaj ur kasneje so nastopile komplikacije, ki so spravila ponesrečenca v grob.
Marzija so obtožili nenamernega umora in čeprav je stalno trdil, da krivda ne more pusti nanj, so ga sodniki obsodili pogojno in brez vpisa kazni na 4 mesece zapora.
Preds.; Fabrio, tož.; Scarpa, zapisu.; Urbani, obramba; odv. Bologna.
Mladoletni Claudio S. je hotel postati strokovnjak za tatvine koles, a njegova nespretnost mu je povzročila precej preglavic. Sicer je srečno izpeljal nekaj tatvin, a ko je šlo za prodajo, se je iznebil koles za smešno nizke cene.
Vsega skupaj je ukradel med januarjem in marcem 1956. leta 5 koles, med katerimi je bilo eno žensko. Ukradel jih je izpred glavnega kolodvora, izpred pomorske postaje, v Barkovljah, Rojanu in celo v Boljuncu. Tri kolesa brez gum in drugih pritiklin, je
senečeni izvedeli, da je mladi Claudio okradel tudi Severina Furlanija. Temu je odnesel ključ za verigo za zaklepanje kolesa in 150 lir. Hotel je tudi izvesti tatvino v prijateljevi hiši, v katero je vlomil s pomočjo ukradenega ključa. Brž ko je odprl vrata pa je spoznal, da so bili ljudje v Furlanijevem stanovanju in tako s to tatvino ni bilo nič.
Zaradi mladoletnosti so mu sodniki 'oprostili nepoštena dejanja. Na zatožno klop pa so se tudi vsedli; Petanova, ki so jo zaradi nakupa ukradenega blaga pogojno obsodili na 20 dni zapora in na 5.000 lir globe; Aldo A. in Furlani, oba pod obtožbo neprevidnega nakupa, Slednja dva je sodišče obsodilo na 2.000 lir denarne kazni brez vpisa v kazenski list, kar velja tudi za Petanovo.
Preds.; Corsi, tož.: De Franco, zapisn.. Urbani, obramba: odv. Wondrich in Abeatici.
—--«»------
Požar, požar! na srečo le v domišljiji
Pripetilo se je v Mačkoljan
Pod vtisom zavžitega vina je 35-letn1 Pietro Mariani iz Mač-kolj videl vse rdeče pred seboj. To še ne bi bilo nič čudnega. a moz je mislil, da v vasi gori neka hiša. Najslabše pa je bilo, da je stekel k karabinjerjem in prijavil svoj... vinski privid. Karabinjerji so stekli na kraj, kjer bi morali plameni uničevati hišo, a o njih ni bilo ne duha ne sluha. Vsepovsod je bil mu in tišina je vladala v vasi.
Mariani je s tem zabredel v neprilike, ker so ga karabinjerji priprli in ga prijavili sodišču. Obtožba ne bo huda, a vseeno taka, da se n« bw mogel rešiti obsodbe.
V NEDELJO 9. februarja ob 16. uri
na OPČINAH
PEVSKEGA ZBORA prosvetnega društva
PROSEK-KONTOVEL in proseške godbe
zdruzen s »Prešernovo
proslavo«, ki jo organizirata prosvetno društvo »Andrej Cok» m prosvetno društvo «Opčtne».
VABLJENI
k številni udeležbi !
Društvo slovenskih srednješolcev vabi na
pustni ples
ki bo v soboto 15.11.1938 z začetkom ob 21. uri v dvorani na stadionu »Prvi maj«, Vrdelska cesta 7.
Igral bo prvovrsten orkester.
Vabljeni vsi 1
SNG
v TRSTU
Rdeča kapica
vabi
na, oVuMo.
fiudtnfi lajanje
v nedeljo 16. februarja
v dvorani na stadionu «Prvi maj#, Vrdelska c. 7. Pričetek ob 15.30 ! Maske zaželene. SLAVNOSTNI SPREVOD PRAVLJIČNIH LIKOV IZ MLADINSKIH PREDSTAV!
Igra orkester «Veseli veter#
Zagotovljene nagrade za najbolj originalne maske.
Toplo in hladne pijače, slaščice in okrepčila.
Zvečer ob 20. uri v isti dvorani
v-edei& {uuUnOr fia{an^e
Vabi članstvo SNG
Prodaja vstopnic in rezerviranje miz za oba
plesa v Tržaški knjigarni Ul. sv. Frančiška 20, tel. 37338 ter eno uro pred pričetkom pri blagajni dvorane.
Kunz; 15.00 Bartok: Divertini«*« za godalni orkester; 15.30 OBJ beno popoldne; 16.00 RauljS« univerza:	Ka-ko so živeli
Grki: (1.) »O zasebnem življenj** starih Grkov#; 16.15 Ritmične P"-pevke; 16.35 Kavarniški koncem igra orkester Carla Pacchiorig'
17.00 Vokalne skladbe Frana O«® biča; 17.20 Plesna čajanka; 18£ Oddaja za najmlajše:
Turk in Saša Rudolf: kraljevi vinski trti#; igrajo 1«** Radijskega odra- nato melodije filmov; 18.50 Chopinovi vaick® 19.15 Sestanek s poslušalk*®; 19.30 Pestra glasba; 20.00 Sporu 20.45 Gianini Sa-fred s svojim ansamblom; 21.00 Dramatiziranj zgodba: Jules-Veme - Dušan rej tot: »Matija Sandorf, tržaški w pomik; drug i del: »Beg#; igr*F člani Radijskega odra; nato pj: kester George Melachrino; -f,. Skladbe Čajkovskega; 22.30 mogrede... ob plesni glasbi; Večerne melodije; 22.30 Noe* ples.
T H S T I.	....
13.04 Glasba, da se po»P£ Skrbi; 14.30 Tržaška kulturna kf®-nika.’
KOPER 257 m, 1169 kHz
Poročila v slov.: 7.00, 7.30, 133"'
15.00.	j.
Poročila v ital.:	6.30, 1*
17.15, 19.15, 22.30.
11.15 B Bartok: «Za otro**» po kmečkih madžarskih pesno®!
12.00 Glasba za Vas; 12.45 L*n»* glasba; 13.40 Radijska kmetij* univerza: Rez breskev; 13.50 1® kov operni oder; 14.30 OkikL svet: Saharska nafta; 14.40 Fj1”; ske melodije; 15.10 Zabavna F1*; ba, vmes reklame; 15.25 Sl»v<£ ske narodne pesmi; 15.40 ZaKJJJJ ček- 15.40-17.00 Prenos RL; Ritmi in pesmi; 17.25 Od mej. dije do melodije; 18.10 Simfonija koncert — Antonio Vivaldi: k® cert letnih časov; 19.00 Ulasbe®* mavrica; 22.15 Igra orkester A/ brose; 22.40 Glasba za lahko n®1'
GLASBENA MATICA TRST
DANES 8. februarja 1958 ob 21. uri v dvorani m stadionu »Prvi maj#
PLES
Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom pri blagajni dvorane.
JUTRI, 9.II. ob 20. uri v Avditoriju
veseli večer
Sodelujejo:
KVINTET AVSENIK Milčinski — Ježek tn Kovič ter pevski duet
JUTRI, 9. februarja 1958 ob 16, uri v dvorani Ljudskega doma v Križu
veseli popoldan
s sodelovanjem Kvinteta Avsenik, Ježka, Koviča in pevskega dueta.
Vstopnice bodo na razpolago eno uro pred pričetkom pri blagajni dvorane.
SLOVENIJA	-
9.00 Oddaja za šolarje: Ob letnicj smrti dr. Franceta Prea», na; 9.30 Prisluhnite in izbeh' (zabavna glasba); 10.10 Respighi# — Stari plesi in n*P_ vi za lutnjo, suita št. 3 - RjP,j niana; 11.00 Pionirski tednik: 1*^,
Domači zvoki izpod zelenega horja; sodelujejo: Mariborski L sambel domačih napevov, L Mojce, sekstet Otrin in Pohoi fantje; 12.00 Opoldanski opeh koncert - A. Thomas:
uvertura: G. Verdi: Aida, arij*
1 dejanja
E.’ VVolf-Ferr*''-
Štirje grobijani, medigra - j
Smetana: Prodana nevesta, - , Janka in Kecala; '12.30 Km«*, univerza . Ing. Jože Ferčej: Kn tijski institut Slovenije z* predek živinoreje; 12.40 Pesmi plesi s Tahitija; 13.15 Odp^
sprejemnik! (spored za ljdb
zabavnih melodij); 14.20 Zanij1^
vosti iz znanosti in tehnike
‘p
V®"
Naši poslušalci čestitajo in v, zdravljajo; 15.15 Zabavna gl3*-.
vmes reklame; 15.40 S knjiži
ll.l*
trga; 16.00 Glasbene uganke;
ti i Kjt mr i h	»i	t pv! gan
redu; 17.30 Cocktai'1 ob P°* « stih; 18.00 Okno v svet; Sahaf**j nafta; 18.15 Zbori in samosFv na pesnitev dr. Franceta Prt"*^ na (Zdravica - Da jo ljubMD Strunam - Pevcu,- Ukazi -
oknom - Rošlin in Verjan* 18.45 Prof. dr. Mirko Rupel: ? zikovni pogovori: 19.00 ZabaJ
glasba vmes reklame; 20.00
seli večer; 21.00 Melodije za -•* vedrilo- 22.15 Oddaja za naše,j seljence; 23.00-23.15 in 23.30-3* Oddaja za tujino (prenos tz grada).
TELEVIZIJA -t
13.25 Eufovisione:	Svet®	,,
smučarsko prvenstvo v B steinu: veleslalom za ženske;
Oddaja za 01 roke; 18.30 Tejffi vijski dnevnik; 19.00 Iz
šča «11 Mignolo# v Neaplju ngaji Remy predstavi «Igra se v L, Carlinu#; 20.00 Porurje; 20.3®.j, levizijski dnevnik; 20.50 lo; 21.00 Nogomet jutri; 2l.8L.j-Musichiere#; 22.00 Kapetan kasa.
VERDI	,i
Danes ob 20.30 abonma ^ parter in lože in B lerijo premiera opere fistofele» Arriga Bolta.
TTo^)
B A D 1 O
SOBOTA, 8. februarja 1958 I'RS'1 POSTAJA A
11.30 Brezobvezno, drobiž od vsepovsod In... Predavanje: »Problem prostega časa#; 12.10 Za vsakogar nekaj; 12.45 V svetu kulture; 12.55 Orkester Guido Cergoli; 13.30 Priljubljene melodije; 14.45 Ansambel Charlie
Excelsior. 16.00:	«Zadnji
tar#, »Villiam Holden. ,nt1Č Fenice. 15.30: «Kadar je U. be#' roman#, Ann Blyth, Paul man.	.nog**’
Nazionale. 16.00: »Lepe, i j. £( M. Allasio, M. Arena, i”-rotenuto.	,„|g |(
Sbpercinema. 16.00:	0^'
S. Kvmtina#, Jack Palanc i bara Lang.	**
Filodrammatico. 15.00: oko#, Curd Jurgens, . ^ill’ Grattacleio. 16.00:	«Off ",	>■
(»Vojakom prepovedano
Leminon in K. Grant. (ge Arcobaleno. 16.00:	»Nočni ^ie
hod#, James Stevvart, Murphy.	_ »GošP^k
M®
iiiiiiiiiiiimiiiiiiiMimimiHiimiiitimiitiiiiHmimiHiiiimiiiiimHiuiiiiiinimiiiiiHiiiiiinmii
Astra Hojan, 16.00: zakon#, G. Cooper, D. re, H. Perklns.	c«*?
Capitol. 16.00: »Sisl, nll»dAcol<>,' rica#, K. Schneider, iec,‘ -ijV*’1 Crlstatlo.	16,00;	»Orožje;
Slewart Granger, K. F1® Clj,f Alabarda.	16.00;	«Venera	*A	01-
roneja#,	J. Sernas ‘n
rotti.	.	MoifOi”
Aldebaran.	16.00:	«Zunaj	"j	g««'
se», Cornel W:loe, Don'm technlcolor.	F3
Arlston. 16.00:	»Marcelu®'''
y vino#, Pablito Cailvo. gis® Aimonia. 15.00: »Tropski *
OD VČERAJ DO DANES
DAKOVI IN l*KIMI*KYKI J
Tržaški li!ate|tstlču| klub iL. Košir#. Jutri, 9. t, m. bo v prostorih kluba, Ul, Roma 15-11., redni sestanek od 10. do 12. ure.
HOJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 7. II. 1958 s* je rodilo v Trstu 11 otrok, umrlo je 14 oseb, porok je bilo 6.
POROČILI SO SE: krojač Bruno Solaro in gospodinja Marta Pleziga, prodajalec Giuseppe Čepar iri gospodinja Lucia Gutoila-ro, strugar Silvio Danieli In gospodinja Vera Merkuža, upokojenec Valentino Natall In gospodinja F.lisabetla Žurgenon, uraumk Dario Bertoni In uradnica Maria Antonietta Datoic, sluga Pietro Pellegrinl in gospodinja Ana Gruden.
UMRLI SO: 68-letna Glorgina Del Piccolo Rigo por. Derosa, 66-lttril Dante Turk, 77-letna Maria Faraguna vd. Karaguna, 79-letna Emilia Pudova,n vd. Corudo, 77-Irtua Medea Cantarutti vd. Roc-co, 50-letni Lodovico Hemtil, 83-letna Maria Mer/ek vd Merzrk, 65-let na Sofia Mlnln, 87-letm Ivan Cok, 74-letnl Jut* Križman, 80-
letna Frančiška Fraglacomo vd Venturln 82-letni Anton Skok, 42-letnl Karel Cebohlm In 4 mesece star Roberto Bertacchl.
nočna služba lekarn
Barbo-Carniel, Trg Garibaldi 5; Benuacu Ul. Cavana U; Al Ga-leno, Ul. S. Clilno 36 (Sv. Ivan); Alla Minerva, Trg S. Francesco 1; Ravaslnl, Trg Libertš 6.
—«»------
Valute
1	i	Milan	Hilli
Zlati funt . .	3.900.—	6.000 —
Marengo	4.700,—	4.900,—
Dolar ....	623 —	626 —
Frank franc.	127.—	132,—
j Frank Švicar.	144.—	146 —
Sterltng . . .	1.620,—	1.690,—
j Dinar .....	80,—	85 —
Sli lug . . ,	23.50	24.25
Zlato ....	707,—	709.—
1 Zah. n. marka	146 —	148,—
MALI OGLASI
14-16-LETNEGA VAJENCA za trgovino Jestvin Išče Klun, Via Istri* i
Nov variete,	m
Aurora. 16.00:	»Zdravnik v F
rovnik#, M. Maslro^n®‘u0riin Sica, L. De Luca, M. i A. Sordl.	„	,nrtv®
Garibaldi 16.00:	»Vohu«	^
Tokiu«, R. VVagner, J- >* Ideale. 16.00:	»RaScel-l"'Hanih
scel, Dario Fo, Franc* ® p?
m	laž	Alt.	..'/rlent/nlK
t*;
Impero. 16.00: »Zdravnik
M*
hodu«, D. Bogarde. talia. 16.00; »Spogledljiv*11!,«
Italia. 16.00; «Spogieaw--iv*"'-,« risa#, M. Allasio,K- 8<)rl |»
Moderno. 16.00:	»Tam » ,n
nekdo ljubi#, P. Ne
P. Angeli	...
S. Marco. 1600: «DŽu08‘'„ayn«-k
t. — ..............-	lotin	1	-uST
ž.ev», supersrope^
Savona. 16 00: »Duš*
,r^
D. Keer, H. Mltchuin.	.
color.	zel«n
Viale. 16.00; sVViVtl pekla#, J. Davis, B Jnči * ve Vlit. Veneto. 16 00:	f.	>
rije#, Giulletta* Mas'® rler, F Marži, D-	.j*
Nazzari.	„i	“
Belvedtrc, 15.30:	«Crn‘	|ri
technlcolor.
Marconi. 16.00: »Ena ** g, ljubezen#, Klil) N	fg
Chandler.	,,.„,stlc!	V*
Mastimo, 16 00: «1 fi11*^*. C-la fmanza#, U. Tayl®r’	jc
bum	d®*,*''1
Novo clue. 16.00: »N^^nriJ* ščine Paperina ih V leehniiolor.	_	jgit*
Odeon 1600: »Sdsa'91*
vO1,- r
1,1 id*
na»,' Marlsa Allasiu	v® «1
Radio. 16.00: «Možje	nd*r
S. Mangano. P. Ar
Y, Montand.
OB 109. OBLETNICI SMRTI
Franceta
Preš
erna
Komu naj pred veselo zdravijioo, bratje, č’mo zapet’? Bog našo nam deželo, Bog živi ves slovenski svet,
brate vse, kar nas je sinov sloveče matere.
Žive naj vsi narodi,
ki hrepene dočakat’ dan,
da, koder sonce hodi,
prepir iz sveta bo pregnan,
da rojak prost bo vsak, ne vrag, le sosed bo
mejak.
(Iz Prešernove eZdravljice«)
Na ljubeznivo povabilo i-talijanskega Združenja za kulturne stike s Sovjetsko zvezo sem se udeležila zadevnega študijskega sestanka v Florenci, ki je trajal tri dni, in sicer od 25. do 27. januarja. Sestanka so se udeležili sovjetski znanstveniki in umetniki ter prav tako pomembni italijanski kulturni delavci. Naj naštejem imena sovjetskih gostov, katere imamo redko priliko srečati pri nas. Prisotni so bili:
Prof. Aleksandrov, eden najpomembnejših živečih matematikov, trenutno rektor univerze v Leningradu, avtor mnogih znanstvenih del na področju abstraktne topologije, teorije topologič-
imiiiiiuiaitfiuiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiniiiiitiiiiiiiiinttHiiiiiiiiintiiiiiHiiiiiiiiiiiiHiiiHnmniifiimiiHiiiiitiiiitimmituttiHiiiniHiiiiiiiiimiititiiiiiiitiiiiHHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiitii
MINISTRSKI svet odobril ustrezne zakonske osnutke
Preureditev višjih srednjih šol
Višje srednje šole so razdelili na dva tečaja: dvoletni tečaj (I. in II. razred) in triletni tečaj (III., IV. in V. razred) - Za prestop iz dvo-letnega na triletni tečaj je potreben sprejemni izpit - Pri zrelostnem izpitu na višji realni gimnaziji so ukinili prevod v latinščino
SESTANEK S SOVJETSKIMI KULTURNIMI DELAVCI
Kultura	kot
med Vzhodom
Na pobudo italijanskega Združenja za kulturne stike z ZSSR je bil v Florenci študijski sestanek, katerega so se udeležili najvidnejši predstavniki sovjetskega in italijanskega kulturnega življenja
nih mer in topologičnih zvrsti, stalen predavatelj na univerzah v inozemstvu in ki se često udeležuje internacionalnih znanstvenih kongresov.
Prof. Alpatov, umetnostni zgodovinar, avtor desetih knjig in neštetih člankov o zgodovini ruske, bizantinske in zapadno-evropske umetnosti.
Prof. Belza, znanstvenik na glasbenem področju, ki je posvetil mnogo svojih del študiju češke in poljske glasbe. Trenutno sodeluje pri zgodovinskem inštitutu akademije znanosti v Sovjetski zvezi in mnogo prispeva k poglabljanju kulturnih stikov z inozemstvom.
Prof. Davtjan je izvedenec na agrarnem področju in je
umetniki in priznane kulturne osebnosti.
Namen sestanka je bil u-stvariti čim tesnejše kulturne stike med obema državama. Porodila ga je nujnost
PREPOTREBNI SO NOVI TRTNI NASADI
Kot vsakemu sadnemu drevju tudi trti čim več prostora
Mnenje, da več trt da več grozdja, ne drži
Med vsemi poljakimi kulturami, s katerimi se pri nas ukvarjamo, je posebno spoštovana trta. Njen sad je poživilo in v njem čar dobre volje ter razpoloženja, ki prijata vsakomur. Na vseh celinah jo gojijo in povsod cenijo. V nekaterih evropskih deželah (Francija, Italija, Španija, Portugalska, Jugoslavija in dr.) zavzema važno mesto v kmetijskem gospodarstvu in ima
po zgraditvi trdnega kultur- pri narodnem dohodku po
nega mostu med Vzhodom in Zahodom, brez katerega si razvoja današnjega in bodočega človeka ne moremo zamisliti. Celoten program je bil ■ izven kakršnegakoli političnega gesla, poročali in diskutirali so pripadniki različnih svetovnih nazorov.
Pozdravni govor je imel odv. Mario Fabiani, uvodna govora pa znani literarni zgodovinar prof. Francesco Flora, in prav tako pomemben italijanski kulturni de lavec prof. Cesare Mussatti Prvi del sestanka je bil po-
r ______________ svečen	kulturnim	odnosom
napisal žeokoli 60 znanstve- i med obema državama v pre-
nih del. Je rektor univerze v Erevanu v Armeniji.
Gerasimov, eden najslavnejših sodobnih filmskih re-| žiserjev in pedagogov. Režiral je že 15 uspelih filmov. Zdaj izdeluje tretjo epizodo filma «Tihi Dom, posnetega po romanu, ki ga Slovenci dobro poznamo. Poleg svojega umetniškega dela je Fe-rasimov poslanec v Vrhovnem sovjetu, član Komiteja za obrambo miru in predsednik filmske sekcije pri sovjetskem Združenju za kulturne odnose z inozemstvom.
četrtek je ministr-
odobril zakonske o-
srM - 0 Preureditvi višjih
šol. Zakonski osnutki
*!noVa^°- vi^° klasično in re-
sim • gimnazijo, učiteljišče, “ni* : .
tehni, opravljal,
^obljemostnih izpitov.
čiti ltrnn‘čne šole in na-s— t>PravlJanja zrelostnih in
*° to011 do'°^a predvsem, du hje i.Srerinie šole druge stop-n ‘ trajajo pet let. Delijo drU8a ^fletni tečaj (prvi in Jti ^ ra*red) in triletni tečaj de Tvga natlaUnje tri razre-,riletni°!et,ni tečaj in ' ustrezni leik * 'ečaj sestavljata odde-V.išje‘S=e srednje šole. Oddelek Višje a’s*čne gimnazije in tvQri(.realne gimnazije moreta stvoJ .etloten zaivod pod vodarne? ‘Stega ravnatelja. V poti	razredu	ne	sme b>
kot 30 dijakov.
letnih*1' Uaitel.iišča se med tri-Snovni -te,žajem vežbajo v c-čbloči -S ’ ki jo v ta namen **'. ki	skrbnik, ali v o-
ki n- l* Priključena zavodu j ga Okujejo.
Učitelji^'*1 gimnaz’ijh i® na
lizika, prirodopis, kemija, zern ljepis, risanje, telovadba.
Na učiteljišču se poučujejo naslednji predmeti: v dvoletnem tečaju: verouk, italijanščina, latinščina, zgodovina, domoznanstvo, tuj jezik, matematika, prirodopis, higiena, zemljepis, risanje, glasba, petje, telovadba, eno glasbilo (ne-obvez-no); v triletnem tečaju, verouk, italijanščina, latinščina, zgodovina, filozofija, pe-dagogija, psihologija, državna ureditev, matematika, fizika, prirodopis, kemija, higiena, zemljepis, risanje, glasba, petje, telovadba, vežbanje v poučevanju, glasbilo (neobvezno'.
SREDNJE TEHNIČNE SOLE
Po odobrenem zakonskem o-snutku so tehnični zavodi srednje šole druge stopnje in sicer kmetijske, industrijske, trgov
ske, pomorske, za geometre ir dekliške. Tudi srednje tehnične šole trajajo pet let m obsegajo dvoletni tečaj (prvi in drugi razred) in triletni tečaj (naslednje tri razrede). Pose cine srednje tehnične šole morejo trajati tudi več kot pet let, nikakor pa ne več kot sedem let. Tudi na teh šolah ne sme imeti razred več kot 30 dijakov.
Pouk na dvoletnem tečaju ima pripravljalni in pretežno izobraževalni značaj, v triletnem tečaju pa pretežno tehnični značaj.
Za prestop iz dvoletnega v triletni tečaj vseh vrst višjih srednjih šol je potreben sprejemni izpit; za prestop iz ene vrste višje srednje sole na drugo pa je potreben usposob-ljenostni izpit. Tisti, ki dopol-
nijo letos svoje 23. leto, so prepuščeni h kakršnemukoli izpitu, tudi če niso opravili nižje srednje šole.
IZPITI
Za izpite na višjih srednjih šolah veljajo še nadalje dosedanji predpisi. Pri zrelostnem in usposobljenostnem izpitu je popravni izpit možen le pri treh predmetih, pri tem pa se ne šteje ocena v telovadbi m ocena iz neobveznega predmeta. Pri zrelostnem izpitu na višji realni gimnaziji se ukv n ja prevod v latinščino. Negativna ocena v pismenem izpitu nipia dokončne vrednosti.
To bi bile v glavnem novosti novega zakona o višjih srednjih šolah. Odobreni zakonski osnutki vsebujejo tudi podrobne določbe o poslovanju izpitnih komisij.
Prof. Markov, zgodovinar, režiser in ploden esejist. Največjo pozornost je v svojih delih posvetil dramski igri in režiji. Leta 1925 je bil imenovan za direktorja literarne smeri U-metniškega teatra v Moskvi in je v tem svojstvu določal repertoar polnih dvajset let. Njegovo srečanje s Stani-slavskim in Nemirovič-Dav-čenkom je odločilno vplivalo na njegov razvoj in uspeh. Je član predsedstva in sveta ruskega gledališkega zdru-
teklosti in sedanjosti in je obravnaval različne zanimive teme: rusko gledališče v Italiji, avtorsko pravo v medsebojnih odnosih, problemi pouka ruskega jezika v Italiji, gledališče Majakov-skega v Italiji. Quarenghija in rusko arhitekturo, filmsko koprodukcijo, važnost poznavanja ruske tehnike in znanosti, važnost študijskih štipendij in izmenjave na umetniškem področju, ruski študij renesanse, ruska opera in italijanska glasba dobe 800, odnosi Italijanov in Sovjetov v študiju biologije, italijanski film in italijan-.... . ska gledališka kultura v So-gledaliski Vjeisf<:i zvezi. Drugi del sestanka je obraviiaval odnose v bodočnosti.
membno mesto. Tudi pri nas pomeni na mnogih gospodarstvih uvaževano poglavje, čeprav se je vinogradniška površina skrčila in so trtni nasadi že preveč — priletni. Vsiljuje ve vprašanje, če bo naše vinogradništvo s svojo častno preteklostjo uspešno prebrodilo t> svojo — krizo.
Menimo, da bomo ohranili ta pridelek samo pod enim pogojem; če bomo znali dvigniti donos trte. Srednji donos je preskromen in se na starih trtnih nasadih ne da dosti izboljšati. Pač pa si moremo u-stvariti to možnost pri novih nasadih. Le zimske mesece porabimo za nasadite v novih vinogradov in ustreznega načrta. Zaradi tega je potrebno spregovoriti o tem vsaj nekaj besed.
Za dober razvoj in rodnost trte mora biti zemlja pravilno pripravljena. Glede tega smo pri nas precej natančni in skrbimo, da novemu nasadu čim bolj postiljamo, ker se zavedamo, kako velikega pomena je za trto dovolj globoko paštna-nje (rigolanj«), menjanje slojev (plasti) zemlje (zgornji sloj zemlje, 20—25 cm, pride v globino 25—60 cm, spodnji pa na vrh). Zal pa pri tem opuščamo gnojenje v globini 25—60 cm s težk< topljivimi fosfornimi gnojili, na pr. Tomasovo žlindro, ki so za bujno rast -korenin in izboljšanje zemlje zelo potrebna.
ja ali nekako 5 grozdov po 10
dkg na trto. Pri razdalji 170x 1.20 m. kjer ima trta 2 kv. metra prostora (5000 trt na ha) pa doseza pridelek 80 do 100 <1 grozdja.
Razdalja vrst je važnejša od razdalje trt v vrsti. Se razume, da ne moremo imeti za razdaljo povsod eno in isto merilo, ker je to odvisno od sorte, podlage, kakovosti tal, lege, zemljišča i. p. Močno rastoče trte, h katerim spadajo namizne sorte, zahtevajo več prostora. Pri teh se priporoča razdalja najmanj 1.50x 1.50 m. še bolje 2 do 3.50 m med vrstami, dočim se razdalja trt v vrstah ravna po njih vzgoji in znaša od 1.20 do 1.50 m. Ta razdalja se posebno priporoča pri nas. Je razumljivo, da odločajo za količimo in se-
veda tudi za kakovost vinske-
ga pridelka tudi drugi čimd-telji. -Semkaj spada vzgoja trt. Večje razdalje trt zahtevajo zvišano in razširjeno vzgojo. Ce torej nudimo trti možnost neoviranega razvoja korenin, moramo tudi zvišati in razširiti nadzemeljske dele .rte. Prost razvoj trte na zraku in svetlobi da sorazmerno večji pridelek, kot pa pri gostem nasadu. Redek nasad pa ima še to prednost, da lajša delo im omogoča skrčenje števila delovnih dni. Med redkimi vrstami se ročno obdelovanje umakne obdelovanju z vprežno živino ali strojem. To pa je posebno v naših razmerah (pomanjkanje delovne moči) velikega gospodarskega po. mena.
J. F.
Diskusije in referati so bili na visoki ravni, globoki, tehtni in iskreni. Kritika faktorjev, ki ovirajo intenzivnejši razvoj odnosov, je bila ostra, a konstruktivna. Imela sem občutek, da bodo
iiimmiiiiiiiiiiiniiiimiiiiiMMiiiiiHiiiimiimiiiiiuiiiiiiiliiiinimiiiiiimiHiiiiHiiiliiiiiiHiiiini
Zimsko škropljenje sadnega drevja
V tržaški okolici in na bližnjem Krasu so le redki tisti, ki se ukvarjajo malo bolj intenzivno s sadjarstvom. Je pa pri naših vinogradnikih, ki jim je pridelek vina glavni cilj, lepa navada, da posade ob obronkih svojih vinogradov kako hruško, breskev in v najveoji meri češpljo.
Kakor je naš vinogradnik dobro podkovan, kar se tiče rezanja, vezanja, škropljenja in žveplanja, tako je skrajno površen pri gojenju sadnega drevja. Malone po vseh vinogradih vidiš neobrezano drevje. Stare, suhe veje štrlijo na vse strani in se niso srečale, kakor bi morale že
reditev nasada; s tem mislimo na površino, ki jo trti odmerimo. Tukaj pa se nas, žal, vse preveč drži stara «želez-na srajca«. Ta rastlina zahteva razen globoko obdelane
sovjetski kot italijanski kul- zemlje tudl dovolj sonca in
turni delavci zastavili vse sile, da izločijo vse birokratske pojave, ki onemogočajo, da bi kulturne dobrine, ki so plod posameznih narodov,
ženja in predsednik gledali-\ ne oplajale vsega človeštva, ške sekcije pri sovjetskem
Združenju za kulturne stike' z inozemstvom.
Prav tako kot sovjetski gostje so bili tudi na italijanski strani izbrani italijanski znanstveniki, veliki
lllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllf lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllllllllllfllllllllllllllltllllllllllllllllllllllllllllHlIllllllIlllliiflfiiuiii^li
«Zeta» bo dala 100 milijonov stop. C
I«mni'll°^ se opravljajo spre-!	•	I	•	II	I	•	•	O	M
tsrfte pravi vodi a laboratorija inonevman
in rea^akijucku višje klasične *	■	   -	  ■■	■'	 -	■	■	■ ■	--
“nzavni _f‘?maz')e se opravlja ključu,! 2^el°stni izpit; ob za-'kžavn' te')'šča se opravlja *a Dm,z Us,JQSObljenoslni izpit Poučevanje v ljuds*, šoli.
Solskp tal.
Pit n	jUKse	za sprejemni izgine	.'d®1 ni	tečaj višje kla-
lir, n Rlmnazije znašajo 3000 n* Dietni tečaj višje re-al-l50o ]|'mnaz')e in učiteljišča tud; 15qq p dopolnilne izpite
C
D tazrpf re.'!’.eni v prvi in drugje j,n	klasične	gimna-
hteni t, a.rezr>o s tem se spre-
tr*h
faZredov °V'
vjetrti *
■ in peu ra/red gjmna-
naslednjih Sedanjih pel je sestavu'^6 realne gimnazi. '•ni ten da'J0 dvoletni in tri-
*4i£ai is,<
■*© Vrste šole. U-
šh~ r°Rtane Petletno, st
drUgi, tret v*n* tPČa' pa obsega J1, četrti in peti n«'.-
ji nC:r udoižni p<>uaevi
! Ur tedn , m ne ve^ kot Ur t- ,nsko- ne dosežejo *°ti>hi nn^ko, so doizni po Jah in lrlU#evati paralel-anih nPravico do pla-ujejo' v a V PDtderu, da potko.'iJ° Ve* kot J8 ur te(JP„.
knučiUp\-klaslčnj gimnaziji
s v dvolet naslednji predme.
N. ilalu m tCtaJU: ver°-
.*'na» latinščina. hV°’ eri tu,°dOVlna’ dornoznan-vr'F(>dop;s	matematika,
i, * V triletni1" ^Pi'’ ,e'°vad-
0^'knščinn T .tec*,,l: verouK
„ ■ *n iui •hnsčtna, grsči-. W . Jezik 'h Uteratur i, »teditev' Kodovi"a. državna ».‘‘''dopis ?11*tematik», fizika, v*°dovinu’ k<'mUa. zemljep s,
V na umetnosti, telovaJ
h	*imnazIJI	P«.
v''iahsčina , tef*Ju: verouk, tS dom anlflt'dščioB, zgodo.
en tui “■
V , ]ePiK -■	’ prirodopis lil “'"nem V.?njD telovadbo; je?a^'hii ia, *IU: Wrouk. ita-
Angleški znanstvenik Peter Thonevman, ki je vodja one »kupine znanstvenikov, ki so izdelali veliko napravo «Zeta» in z njo proizvedli temperaturo 5 milijonov stop. C, je izjavil, da bi nekoliko izpopolnjena «Zeta» mogla dati tudi temperaturo 100 milijonov stopinj C, ki je šestkrat večja od vročine, ki jo pripisujejo Soncu.
Sovjetski znanstvenik Kur-čatov je v nekem intervjuju moskovski «Pravdi» rekel, da je uspeh angleških znanstvenikov velik in da bi znal imeti velikanske posledice. Vendar pa da se moramo zavedati, da je ta veliki uspeh le v »začetni poizkusni fazi« in da so potrebni še dolgoletni skupni napori vseh znanstvenikov sveta, da bi se mogel izdelati «reaktor za industrijsko uporabo termonuklearnih reakcij«.
Na vprašanje, do kod so na tem področju prišli sovjetski
znanstveniki, je Kurčatov iz-1 pobudo za znanstvenike vsega javil, da so njihova razisko- sveta, da bi se lotili svojega valna dela na tem področju pionirskega dela v izključno usmerjena v številne smeri in miroljubne namene, da so se glede uspehov mnoga približala angleškim.
Kar se tiče podrobnejših po-datkov je Kurčatov obljubil, da bodo Rusi kaj več o tem povedali na prihodnji drugi konferenci o jedrski energiji ki bo v septembru v Ženevi Na vprašanje v zvezi z mednarodnim načrtom glede uporabe jedrske energije, tako kot je to predlagal predsednik Ei-senhower, je Kurčatov rekel, da so to zamisel predlagali Rusi že leta 1956 in da je zadovoljen, da je tudi predsednik ZDA pozval vse znanstvenike sveta na skupno sodelovanje. Po mnenju Kurčatova bi bilo dobro, če bi predsedniki vlad sprejeli sovietski predlog glede prepovedi jedrskega in termonuklearnera orožja, ker bi to predstavljalo veliko
Chaplin ni ZDA nič dolžan
Davčna uprava ZDA terja od znanega filmskega igralca režiserja in producenta Char lesa Chaplina milijon 400 tisoč dolarjev za njegove davčne obveznosti za leti 1953 in 1954. Chaplin je v zvezi » tem izjavil, da ameriški državi ne dolguje ničesar, ker da je pred svojim odhodom i« ZDA leta 1952 izpolnil vse .svoje davčne obveznosti in d» ta terjatev ni nič drugega ko* nadaljnji dokaz, da se ZDA hočejo nad njim maščevati in ga še nadalje preganjati. Kot dokaz, da je svoje davčne obveznosti že izpolnil, je Chap
UlČ(Wb
m zgodovina sv, matematika
Predvčerajšnjim Je v Občinski galeriji odprl svojo razstavo tržaški slikar Avrelij l.ukczič. Na sliki vidinu številno občinstvo, kr se Je zbralo pri tej slovesnosti
lin rekel; »Vsakomur je znano, da no more noben tujer zapustiti ozemlja ZDA. pre den ni povsem uredil svojih davčnih obveznosti.«
Ta očitek velikega filmskega umetnika Združenim državam je povsem utemeljen, kajti še tedaj, ko je Chaplin živel v ZDA, je bil pogosto ‘arca napadov raznih ameriških konser. vaitivnih krogov. Ko pa je prišel v Anglijo, so mu ameriške konzularne oblasti v Londonu odrekle vstopni vizum, njegovega najnovejšega filma pa ne smejo v ZDA prikazovati.
Pohištvo Eve Braun na dražbi
V Muenchenu so prodali na dražbi pohištvo, ki ga je «Fuehrer» kupil svoji ljubici Evi Braun za vilo, ki ji jo je bil poklonil v Muenchenu. Sicer ne gre za kdo ve kakšno pohištvo, ker je bilo to rai-meroma skromno. Na dražbi so prodali divan, ležalni stol, mizo, omaro, dve knjižni polici, pisalno mizo in spalnico ter nekaj drobnarije. Vse pohištvo je bilo izdelano iz si et-lega orehovega lesa. Vse skupaj je bilo prodano za 1200 nemških mark. to se pravi za komaj 180.000 lir.
Šc eno odkritje praelovekovih ostankov
Znanstveniki transvalskega muzeja so sporočili, da so odkrili ostanke novega predzgodovinskega človeka, ki je živel v isti dobi, v kateri je živel tudi človek-opica. ki pa je že hodil le po zadnjih okončinah in imel bolj razvite možgane, Te ostanke so odkrili v znarnih jamah v Sterkfon-teinu 43 km od Johannesburga kjer so že nrej odkrili orodje, ki ga pripisujejo dobi človeka-opice, ki pa ni pripadalo temu.
Ob zaključku sestanka je predsedstvo — na podlagi ! diskusij, ki so se vršile vsaka zase v okviru različnih panog — objavilo sledeče rezultate: določena je izmenjava opernih, dramskih in baletnih gostovanj, koprodukcija na filmskem področju, izmenjava študijskih štipenili na vseh področjih, izmenjava znanstvenih izsledkov. Določene so bile tu di smernice za temeljito spoznavanje ruskega jezika v Italiji kot italijanskega v Sovjetski zvezi.
Sodeč po poteku sestanka v vseh njegovih karakteristikah lahko upamo, da bo la študijski sestanek dal ve-[ like rezultate, čutim dolžnost pohvaliti odlično organizacijo. Zase beležim poleg duhovnega zadoščenja, ki so mi ga nudile zanimive razprave, tudi lepa srečanja z osebnostmi, ki mi bodo o-stala neizbrisno v spominu.
N. GABRIJELČIČ
Izrednega pomena pa je u- pred toliko leti, z žago
Takim suhim in nepotrebnim vejam delajo družbo divjaki, v sredini pa je drevo natrpano z vejami, ki se križajo na vse strani in ki ne dopuščajo ne soncu ne zraku do sredine. Kakšen sad naj da tako samemu sebi prepuščeno drevo?
Med našimi vinogradniki, ki jih bomo v tem primeru jemali kot sadjerejce, vlada tudi popolna brezbrižnost, kar se tiče škropljenja. Le
zraka. Za to pa mora. imeti dovolj življenjskega prostora. To je važna stvar, ki so jo pri starih nasadih prezrli, in to s pregosto sajenimi trtami. To se pri novih vinogradih ne srne ponoviti.
Mnenje, da čim več je trt na istem prostoru, tem večji je pridelek, je skrajno zgrešeno. Vinska trta razprostre svoje korenine v dolžino nekaj metrov. V naravi listnatih rastlin in torej tudi trte je tako, da zavzemajo njih nadzemni deli (veje, mladike) enak obseg kot njih podzemni del;. S' trto v naših starih vinogradih ravnamo torej nenaravno, in to zaradi tega. ker se njeni nadzemni deli zaradi tesnosti prostora la zasenčenja ne morejo normalno razviti.
Vinogradnikom je znano, da se vinski pridelek nc ravna po številu trt, ampak po številu rodnih očes. Teh pa je na redko sajenih trtah veliko več kot v gosto sajenem nasadu, ker ima redko sajena trta več prostora (hrane, zraka, sonca). Vzemimo za primer vinograd s trto sajeno 1x1 m, kjer ima torej vsaka trta 1 kv. meter prostora, V takem vinogradu se računa na hektar (10.000 trt) največ 50 q grozd-
učinkovita, zahtevajo pri delu največjo opreznost, kajti skoro vedno škodujejo očem in dihalnim organom. Pri uporabi takih močno strupenih sredstev so potrebna očala, kakršna rabijo šoferji, posebej pa je treba še zavarovati usta in nos.
Kdor se hoče izogniti takim sitnostim, lahko uporablja stara sredstva: modro galico, železno galico in Caffaro. Medtem ko zadostuje petodstotna modra galica in ravno tak odstotek Caffara za dvakratno zimsko škropljenje, je za enak učinek jemati 10-odstotno železno galičo.
škropljenje mora biti temeljito in je cejenje škropiva, ki je pri trtah nepotrebno, pri škropljenju sadnega drevja naravnost potrebno. Poškropiti je treba drevo od vseh strani in spodnji deli so morda najbolj potrebni škropljenja, kajti prav tja se v zimskem času zateče mrčes.
Z zimskim škropljenjem odpravimo predvsem krtovi-čenje listja pri breskvah in nič manj pri hruškah. Tako škropljenje, ponovljeno spo-
redki so tisti, ki poškropijo j mladi pred cvetenjem in po drevo pred cvetjem in po | cvetenju, obvaruje sadjarja cvetju, in še redkejši oni, j tudi tiste velike nesreče, ko ki opravijo pred tem delom gredo češplje v rožiče, če
prepotrebno zimsko škropljenje. Navadno namažejo
imamo opravka s pomladanskimi dežji in meglami med
debla z gosto apneno raz- cvetenjem, topino, a se ne brigajo za Tistih nekaj ur, ki jih po-veje. Taki sadjarji so vsaj rabi sadjar v zimskem času, delno dali drevesu, kar mu in majhen strošek bodo po-
gre, a to ni še dovolj.
Pri zimskem škropljenju, ki bi se moralo vršiti dvakrat, in sicer enkrat v zgodnji in enkrat v pozni zimi, ne pride v poštev samo deblo, ampak tudi vse vejevje.
Pred škropljenjem je potrebno, da se odrgnejo debla in se tako odstrani vsa nepotrebna skorja, pod katero prezimi ves mrčes. To odrgnino moramo takoj sežgati, ker če jo sicer pustimo ob drevju, pustimo mrčesu, da se ponovno razpase po drevesu.
Za zimsko škropljenje pridejo v poštev različna sredstva, ki jih najdemo v vsaki trgovini. Nekatera, posebno
leti bogato poplačani z zdravim sadjem, ki mu dajemo vsi tako malo važ.nosti in ki bi ga morali bolj upoštevati. Pri vestnem sadjarju je črv v sadu le redka prikazen, pri brezbrižnežu pa ga srečamo v vsaki hruški, jabolki, breskvi in češplji. Kaj nam pomaga tako črvivo sadje, ki ga moramo vreči na gnoj, če nimamo v hlevu prašiča.
Našim vinogradnikom-sad-jarjem zato priporočamo, da svoje drevje poškropijo takoj, proti koncu meseca pa naj se delo ponovi vsaj pri drevju, ki še ni pognalo pop j a. -
R. P.
llllllllllllllllIlllllllllllllllllllllllllIllllllllllllllllllllllllllHltlllllllllllllllllllllllllllllllllUIIIIIIIIIHHlIlllllllllllllllllllllllllllllllHHIIIllUIIIIHIIHIIIIIIIIlllIIIIIIIIIHIIIIIIlllllllIIlIIIIIIIIIllllimilHIIIIII
jSHSHSilSfllie
FOTOGRAFSKI KOTIČEK
^sirasifiisiiiiiirasi
V našem fotografskem ko-1 posledico pretrd negativ, na
1	FOTOGRAFIRANJE PROTI LUČI |
i=,	Sl
lafillillillllBffillillBlilBlISlBTilliTIlKJIlllglBlBlllItilBlIBIllIBIBIliBIBBlllBMSBBIglllllglBlBIfflBlSlIBEBlgllllliOBlSlIiBIllllllglllJjli
tronsko lučjo in magnezijski-mi žarnicami, katerih st poslužuje marsikateri diletant k.i s« posveča takemu delu z velikimi presledki, ni nikake razlike. V vsakem primem pa mora biti sprednja luč šibkejša od one, ki nam prihaja naproti, kajti ta osvetlitev je glavna. S premočno sprednjo osvetlitvijo bi, bil učinek, ki nam ga daje nasprotna luč,
tičku re je pazljivi fotoamater seznanil s snemanjem pokrajine, portreta, živali, tihožitja in drugega. V vsakem primeru je bijo poudarjeno, da mora padati svetloba od stranskega ozadja, posebno ko je šlo za sončno svetlobo. I-sto pravilo je bilo vedno poudarjeno tudi, ko je šlo za e-lektrično razsvetljavo, bodisi pri portretu, reprodukciji ali tihožitju. To je namreč klasična osvetlitev objekta, ki jo sreča.no v vsakem dobrem slikarskem ateljeju, ko pada svetloba na objekt v približno 45 stopinjah.
Danes pa bomo začasno opustili vsa ta pravila in se lotili dela z novo lučjo, namreč s tisto, ki nam prihaja naproti in zato pravimo, da fotografiramo proti luči.
Preden se spravimo na tako vrsto fotografiranja, se moramo obvarovati pred vsakim presenečenjem, katerega vzrok bi bila naša površnost. Predvsem moramo pariti, da svet-I lobni žarki ne zadenejo objektiva ali filtra. Obvarovati moramo zaradi tega objektiv z roko, klobukom ali najbolje s senčnikom.
Osvetlitev mora biti namenjena sencam in ne močno o-svetljenim delom objekta, kajti kratka osvetlitev, ki bi u-strezala močno osvetljenim delom m ne sencam, bi imela za
katerem bi v sencah ne ime li nobene risbe. Naša slika pa mori imeti riabo v sencah. Ce pri takem delu uporabljamo fotometer, bomo bore malo o-praviii, kajti fotometer je pod vplivom vse tiste svetlobe, ki prihaja proti nam v vsej svoji moči. Ce že uporabljamo fotometer, moramo iti z njim tik pred objekt in sicer v najtemnejšo stran.
Vse naše delo bi bilo zaman, če bi za razvijanje uporabljali naš navaden razvijalec, Posnetki, vzeti proti luči, zahtevajo posebno mehko razvijanje, kii nam počrni ploščo v osvetljenih in manj osvetljenih delih skoraj enako. Trdo razviti negativi so pri fotografiranju proti luči popolnoma nerabni. Razvijanje s samim metolom pospeši mehkobo, z razredčenjem navadne, ga razvijalca pa dosežemo isti uspeh.
Portreti, posneti proti luči, so posebno učinkoviti, ko gre za sliko plavolasca. Za osvetlitev delov, ki so v senci, se lahko po* luži mo reflektorja, ki je lahko navaden bel papir ali večja brisača. Kdor ima e-lektronsko luč, si lahko pomaga in če Iioče priti do majhnega kontrasta med najsvetlejšimi in najtemnejšiimi deli objekta. doseže to z v"čjo ali manjšo oddaljenostjo elektronske luči. Seveda med elek-
popolnoma uničen. Zato mora biti pomožna osvetlitev že vnaprej preračunana
Fotografiranje proti luči pride edino v poštev, ko gre za slikanje gozdov. Jutranja ali večerna luč. ki meče dolge sence debel proti gledalcu, da-je sliki tisto privlačnost, kii jo sprednja luč v nobenem primeru ne more dati.
Zanimiv je tudi portret posnet proti luči, v nobenem primeru pa ne smemo pretiravati s premočno lučjo, kajti sicer dobimo le silhueto, ki je možna samo, če-msebo slikamo v profilu.
Ta vrsta fotografiranja zahteva nekoliko vaje in če ji ne moremo reči, da jc lahka, je z druge strini ne smemo smatrati za izredno težko in nedosegljivo.
R. P.
imhi iiifeililmmil itlliiiilltiiii mili m m uiti illiiiiiMiiliiititimiiu ulitimi n milim iiiiiiiiiiitiniil
a
— Zaradi trojega nesrečnega trepetanja vso noč nisem mogel zadremati...
Goriško-beneški dnevnik
Seja občinskega odbora v Gorici
Na dnevnem redn npravna vprašanja
Skoraj milijon iir za popravilo garaže mestnih avtobusov
Izpred goričkega prizivnega sodišča
Potrjena kazen podjetniku ki ni vodil knjigovodstva
V četrtek zvečer se je sestal občinski odbor. Na sestanku so govorili o nekaterih točkah dnevnega reda prejšnje seje. Najprej so posvetili nekaj časa vprašanjem navadne administracije (osebje), potem pa so sklenili razpisati natečaj, na podlagi katerega bodo razdelili deset štipendij za sedanje šolsko leto. Štipendije, ki bodo znašale po 20.000 lir, bo občina dala iz sklada dediščine Matilde Covacig. Po določilih testamenta jih bodo lahko prejeli samo učenci italijanske gimnazije in liceja, ki so iz Gorice ali katerekoli druge občine v naši pokrajini.
Odobrili so nakup živeža za inštitut «Oddone Lenassi« za dva milijona lir in pol za trimesečje oktober - december in proučili proračun občinskega tehničnega urada, ki predvideva 920.000 lir stroškov za izredna popravila občinskega poslopja, v katerem so avtomobili ATA, ki vzdržujejo promet po mestu. Dela bodo oddali na dražbi.
Na koncu so pregledali tudi avtomobilski park občinskega ekonomata, ki ga sestavljajo trije obrabljeni in zastareli avtomobili. Pregledali so ponudbe raznih trgovin in sklenili, da se pogodijo s tisto, ki je pripravljena odkupiti rabljene avtomobile v zameno za prodajo dveh novih; na ta način bo s čim manjšimi stroški dosežen največ ji uspeh. Zadnjo besedo o tem ukrepu bo spregovoril občinski svet.
PO POROČILIH TRGOVINSKE ZBORNICE
Mesec december ugoden za kmetijstvo
Po podatkih mesečnika trgovinske zbornice za december je bilo vreme v tem mesecu s svojo naj nižjo temperaturo 7 stopinj pod ničlo ugodno za pšenico, ki je bila edina posejana rastlina. Tudi zdravstveno stanje živine je bilo zadovoljivo. Ker so seniki dobro založeni, je bilo po hlevih dovolj živine, predvsem mlade, ki jo imajo za rejo. Cena sena, živine za zakol in za rejo so stanovitne. Zadovoljiva je cena navadnega vina, kii se je sukala od 70 do 80 lir liter, boljših vrst pa od 140 do 150.
BLAGOVNA IZMENJAVA
V DECEMBRU
Uvoz živeža izvoz strojev
Na podlagi videmskega sporazuma o blagovni izmenjavi med obmejnimi predeli je pristojni urad izdal v decembru dovoljenje za uvoz krompirja, masla, sira, svinjskega mesa, salam, žaganja, cementa, opeke, kraškega kamna, kakor tudi dovoljenje za izvoz nadomestnih delov za avtomobile, električni material, predmete široke potrošnje, hidravlične in zdravstvene naprave, računske stroje, filtre, oblačila, drogerijsko blago itd.
V novembru so z neposrednim dovoljenjem carine uvozili kurivo, grob les, posušene gobe, jajca, perutnino, divjačino in čipke za 50 milijonov lir.
ARETACIJA GORIČANA
Ukradel je avtomobil po poli bratu pa cink
Leteča policija je včeraj ob 9.30 aretirala brezposelnega delavca 38-letnega Carla Glessija iz Ul. Rabatta 2. Pri njem so našli avtomobil iz Rima, ki ga je predvčerajšnjim ukradel na Borznem trgu v
Trstu trgovcu Cappelettiju izpred banke fli sparimo 3 v Trstu. Vrhu tega je imel Glessi ob aretaciji tudi večje količine cinka, bi jih je ukradel svojemu po poli bratu, ki kupuje rabljene kovinske predmete v Ul. Rabatta.
Glessi je sedaj v policijskih zaporih v Ul. Barzellina, kjer čaka na proces, na katerem mu bodo sodili zaradi tatvin in ker je vozil avtomobil brez šoferske knjižice.
Kolesar zavozil v starčka
Včeraj je prišlo do hude n- sreče v Ul. Semminario, kje.r je neznan kolesar povozil 79-letnega Carla Stroz-zija iz Ul. Semminario 9. Starček je hotel prečkati cesto, pa se je nenadoma znašel na cestnem tlaku ves potolčen po glavi in predvsem po obrazu. Bližnji ljudje so poklicali ZK, ki je poskrbel za njegov prevoz v bolnišnico Brigata Pavia, kjer bo verjetno ostal več dni na zdravljenju.
V podjetju Mabel v Gorici je prišlo do 4-milijonskega primanjkljaja - Tudi Michelu Bonifacciu je sodišče potrdilo prvotno zaporno kazen
Zoper razsodbo goriškega o-krajnega sodišča se je na go-riško prizivno sodišče pritožil Alojz Pestelli iz Ul. Con sica 10, ker je menil, da je bila šestmesečna zaporna kazen, ki so mu jo prisoditi, prevelika za dejanje, zaradi katerega je prišel na zatožno klop,
Alojz Pestelli se je v začetku leta 1955 pridružil, kot družabnik dotedanjim trem lastnikom podjetja Mabel, ki je izdelovalo kekse Wafer. V podjetje je vložil večjo vsoto denarja, toda že kmalu je, po izjavah, ki smo jih slišali tudi na sodniji, uvidel, da ostali trije družabniki ne znajo gospodariti in zato jih je izplačal in ostal sam lastnik precej velikega podjetja. To je nastalo v Gorici potem, ko je bila ustanovljena prosta cona, ki je omogočila pri nas precejšen razvoj podjetij za izdelavo likerjev, keksov in čokolade. Toda tudi Pa-stel'1'i ni znal gospodariti in je kupil vrsto novih strojev
za podjetje, ne da bi poprej izvlekel iz dolžnikov denar ki so ga podjetju Mabel dolgovali, Kmalu je nastal tak položaj, da je prišlo do likvidacije podjetja, pri čemer so finančni organi zabeležili kar 4 milijone lir dolga. Ugotovili so nadalje, da Pestelli sploh ni vodil knjigovodstva in se tako prekršil zoper zakon, ki predpisuje kar najbolj redno knjigovodsko poslovanje vsa-
S
'OK
S
x7
20. kolo italijanskega nogometnega prvenstva
Zelo razgibano v A ligi in navidez mirno v B iigi
Sambenedettese četrta zaporedna žrtev Triestine?
iiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Število protestnih menic stalno narašča
V prvi polovici januarja je bilo samo v Gorici 283 protestnih menic
Kot običajno je mesečno poročilo trgovinske zbornice v Gorici tudi tokrat prineslo seznam protestnih menic iz go-riške pokrajine, katerega izpolni dvakrat v mesecu gori-ško sodišče. Tokrat je število protestnih menic nenavadno veliko, saj so zabeležili v pičlih 15 dneh kar 637 protestnih menic.
Največ protestnih menic je bilo v Gorici in sicer 283. zatem v Tržiču 141, sledijo še; Krmim 73, Dolenje 1, Doberdob 5, Farra 1, Foljan 4, Gradiška 23, Gradež 41, Mossa 6, Romans 9. Ronke 21, Za-graj 9. Škocjan 35, Steverjan 1, San Lorenzo 1. San Pier dTsonzo 3, Starancan 9, Tur-riaco 5 in Villesse 2.
_—«»______
Otrok se je polil z vročo vodo
Včeraj ob 12.40 so poklicali bolničarje ZK v Ud. Brigata Pavia 61, kjer se je hudo opekla po glavi komaj 4-letna Darija Podveršič. Deklica se je v trenutko, ko je bila mati v predsobi spravila k štedilniku in potegnila k sebi lonec vroče vode, ki se ji je razlila po glavi in telesu. V bolnišnici Brigata Pavia so o-troku nudili takoj potrebno pomoč in upajo, da ji bodo opekline druge in tretje stopnje kmalu ozdravili.
Kaznovani avtomobilisti
Pristojne oblasti so zaradi preobtežitve tovornih avtomobilov odvzele dovoljenje za prevoz za en mesec sledečim podjetjem:	prikolici podjetja
Messaggerie Lombarde, prikolici Sofije Mrak, prikolici Ivana Kusterie tovorniku Tele-macu Caprara iz Gorice, prikolici Goriziane, tovornemu avtomobilu in prikolici Bene-dete Curcia, avtomobilu Gio-vannija Ghede, prikolici Manna Perca in tovorniku podjetja Drosst-Saina.
Šofersko knjižico pa so zaradi prometnih prekrsaov odvzeli Natalini De Odorico za 15 dni, Carlu Pelosiju za 15 dni, Tulliu Muggia za 15 dni, Marcu Domarcu za 15 dni (vsi iz Tržiča), Favstu Novelli iz Gorice za 2(1 dni, Gianguisep pu ChiiiaseHottu iz Gorice za
30 dni, Ermeti Sanna iz Tržiča za 30 dni, Guido Schiozziju iz iz Gorice za 15 dni, Antoniu Tabboniu iz Gorice pa za nedoločen čas.
 «»------
PRI VIŽINTINIH
Huda nesreča motociklista
Na križišču državne s pokrajinsko cesto, ki pelje v Doberdob, je predvčerajšnjim o-koli 18. ure našel financar, ki je uslužben v Dolu, prevrnjen motocikel, poleg njega pa nekega onesvečenega moškega. Ustavil je prvi avtomobil, ki je -bil namenjen y, Gorico, 'n odpeljal ponserečenca v gori-ško bolnišnico, kjer so ga pridržali na opazovalnem oddel ku, ker je imel možganski pretres. hude poškodbe po glavi in po koler.u. Iz podatkov na osebni legitimaciji, ki so jo našli pri njem, so izvedeli, da je ponesrečenec 42-letm Frar;-cesco Brazzatti, kmetovalec, ki stanuje pri svoji sestri na Goldonijevem trgu v Trstu. Njegovo zdravstveno stanje se zboljšuje.
Nezgoda Rupenca v livarni SAFOG
Pri delu v livarni SAFOG se je včeraj dopoldne ponesrečil 30-letni Valentin Mozetič. Mlademu delavcu je pri delu padel kos opeke na glavo in mu poškodoval čelo, tako, da so ga morali odpeljati z rešilnim avtom ZK v ambulanto socialnega zavarovanja v Ul. Leopardi.
DEŽURNA LEKARNA
Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Pontoni-Bassi, Raštel 27, tel. 33-49.
 *»------
- KINO -
CORSO. 17.15: #Dvoboj na Atlantiku*, C. Jurgens, R. Mit-chun, v cinemascopu.
VERDI. 16.30:	»Dogodivščine
Arsena Lupina«, R. Lamoo-re. S. Millo, v barvah. VITTORIA. 17.00: »bele noči*, M. Schell. M Mastroianm. CENTRALE. 17.00:	»Zadnji
razbojnik«. G. Montgomery D. Ken,nedy, v technicolorju. MODERNO. 17.00: »Raziskovanje v neskočnost«.
V soboto 15. februarja v Prosvetni dvorani v Gorici tradicionalni ples
Oj, pred pust
ki ga za vso slovensko javnost organizira akademsko - srednješolski klub Simon Gregorčič
kega podjetja in ustanove.
Predsednik sodišča je včeraj ponovno izprašal Pestelli-ja, ki je bil že večkrat pred sodniki, zaradi poneverb, ki mu jih prav gotovo niso mogli šteti v olajševalno okol nost. Končno je prizivno sodišče izreklo razsodbo, po kateri se prizna Pestelliju prvotna kazen 6 mesecev zapora, poleg tega pa bo moral plačati še Straške, ki so nastali pri drugem procesu.
* **
Tudi 44-letmi Michele Boni-faccio iiz Torre Annunziata pri Neaplju ni bil zadovoljen s kaznijo, ki mu jo je prisodilo okrajno sodišče v Tržiču. Vložil je priziv na gorišiko sodišče, ki ga je včeraj ponovno zaslišalo.
Tako smo izvedeli, da mu je tržašika policija že 16. decembra lanskega leta izdala izgon-ski list, po katerem bi se moral Bonifaccio vrniti v treh dneh v rojstni kraj, ker v Trstu ni imel zaposlitve in se je preživljal z dokaj nepoštenim delom. Pri pregledu vlaka Trst - Rim dne 24. decembra pa so agenti železniške policije slučajno naleteli na Bonifaccia in ga aretirali, ko so ugotovili ,da je odšel iz Trsta 8 dni prepozno. Na sedežu policije v Tržiču se je južnjak izgovarjal, da je zbolel in z vročino ni mogel na pot, toda vse njegove izjave so bile zaman, ker so ga kmalu vtaknili v zapor in okrajno sodišče v Tržiču mu je prisodilo 2 meseca zapora.
Na prizivnem sodišču so že enkrat obnovili njegovo zgodbo, izvedelo se je tudi, da Bonifaccio ni bi prvič kaznovan, in da je že znan sodnim oblastem, saj je bil kaznovan samo zaradi pretepanja štirikrat in dvakrat je bil v zaporu tudi kot vojak.
Prizivno sodišče, ki mu je predsedoval dr. Suich je Bonifacciu potrdilo prvotno zaporno kazen in tudi njega obsodilo na povračilo novih sodnih stroškov.
Roditeljski sestanek strokovne šole
Ravnateljstvo strokovne šole v Gorici javlja, da bo jutri 9. t. m. ob 10.15 roditeljski sestanek v šolskih prostorih v Ulici Randaccio 22.
IZ STANDREZA
Jutri občni zbor zavarovalnice goveje živine
Odbor standreške zavarova’■ nice za goveio živino obvešči vse svoje člane, da bo jutri v nedeljo 9. februarja ob 10. uri v gostilni pri Turiju redni občni zbor zavarovalnice.
Program tretjega povratnega kola A lige je bogat na zanimivih srečanjih, med katerimi je v ospredju dvoboj med vodilnim Juventusom in zadnjo Genoo na stadionu Ma-rassi v Genovi. Genoa je v kritičnem položaju in vsak poraz na domačem terenu je lahko zanjo usoden. Po drugi strani pa tudi Juventus ne sme izgubljati srečanj s slabšimi nasprotniki pa čeprav na tujih igriščih, če si hoče že v sedanji fazi zagotoviti primemo prednost za dokončno osvojitev prvenstva. Rezultat je zaradi tega odprt vsem možnostim m če je Juventus favorit glede na svoj položaj, je treba vedno računati z dejstvom, da je moštvo, ki se bori za obstanek dvakrat močnejše kot je v resnici.
Od obeh najbližjih zasledovalcev Juvemtusa je Padova v ugodnejšem položaju kot Napoli. Roccova »enajstorica leta« bo sprejela v goste Ro-mo, ki je minulo nedeljo na svojem igrišču komaj rešila točko proti Atalanrti, medtem ko je Padova zmlela Genoo. In če bo imel Hamrin zopet svoj dan, potem bo seveda Romi predla trda. Težje bo za Napoli, ki mora na pot v Turin im vsaka točka, ki bi jo prinesel domov, bi bila dragocena. Treba pa je seveda videti, če mu jo bo Marjamo-vičeva enajsterica pripravljena dati, posebno še, ker njen trenutni položaj na lestvici ni prav nič razveseljiv.
Na svojem igrišču bo tokrat nastopila tudi Fiorentlna, ki se bo vsekakor skušala rehabilitirati za poraz v Genovi proti Sampdorijii. Zadeva ne bo nemogoča, vsekakor pa bila lažja, če ne bi bil njen gost Bologna, katerega je preteklo nedeljo odpravila Lazio z zgovornim 5:0 in ki bo tokrat imela v svojih vrstah po vsej verjetnosti tudi Vu-kasa, Lazio pa bo sprejel v goste Interja, ki je preteklo nedeljo odpravil Spala s 4:0.
Nadvse zanimiva obeta biti tekma v Milanu med Milanom in Alessandrio, Milan se bo seveda moral pred svojimi pristaši oddolžiti za poraz in slabo igro v Neaplju, vendar pa bo moral zastaviti vse sile, če bo hotel to doseči, kajti Alessandria se zna na tujih terenih zelo dobro braniti.
V preostalih treh tekmah se bodo na igriščih prvoimeno-vanih srečali Atalanta in Vi-eenza, Verona in Sampdoria ter Spal in Udinese. Izid je
za vse tekme zelo negotov.
* * *
V B ligi igrajo skoraj vse enajstorice z vrha na svojih terenih in posebnih presenečenj bi zaradi tega ne smelo biti. Triestina in Bari bosta imela razmeroma lahka nasprotnika v Sambenedettese in v Novari, Venezia in Como pa v Tarantu in Leccu. Pred nekoliko teže nalogo bo postavljena Brescia, ki bo sprejel v goste Simmenthala iz Monze, ki vztrajno sili k vrhu, Zenit Modena pa Ca-tanio, ki je v Trstu povsem nezasluženo izgubila z visokim rezultatom 4:1. V ostalih tekmah se bodo srečali: Ca-gliari in Messina, Marzotto in Parma. Palermo in Prato.
Sambenedettese bo četrti zaporedni gost v Trstu in glede na izid prve tekme v Trontu prav gotovo ne more računati na uspeh, tembolj, ker doslej na tujih igriščih ni dosegel še nobene zmage. Verjetno je, da bo skušal zaradi tega z zaporno igro preprečiti katastrofo, ki so jo doži-
veli njegovi trije predhodniki in omejiti poraiz na minimum
	
Atalanta-L.R. Vicenza	1
Fiorentina-Bologna	1
Genoa-Juventus	2
Lazio-Inter	2 X
Milan-Alessandria	1
Padova-Roma	1
Spal-Udinese	1 X
Torino-Napoli	1 X 2
Verona-Sampdoria	1 X 2
Cagliari-Messina	1
Venezia-Taranto	1
Catanzaro-Sarom	X 2
Reggina Carbosarda	X 2
Brescia-šimmenthal	1
Cremonese-Reggiana	1 X
Svetovno smučarsko prvenstvo v alpskih disciplinah
Po včerajšnjem prostem dnem danes veleslalom za ženske
Za kombinacijo vodita v moški konkurenci Avstrijca Sailer in Rieder, v ženski konkurenci pa Švicarka Daenzer in Avstrijka Frandl
BADGASTEIN, 7. — Danes je v Baidgasteinu drugi prosti dan, jutri in v nedeljo pa sta na programu zadnji dve disciplini: veleslalom za ženske in smuk za moške. Vreme v Bad. gasteinu se je medtem spremenilo in že od včeraj popoldne sneži. Organizatorji tekmovanja so zaradi tega precej zaskrbljeni, posebno še ker je sneg moker in je že sedaj znatno pokvaril progo, čeprav jo pojačane ekipe sproti čistijo.
Progo za jutrišnji veleslalom za ženske, ki se bo začel ob 13,31, je včeraj popoldne trasiral bivši avstrijski smučarski prvak Seelos. Zaradi poslabšanih vremenskih pogojev bo proga nekoliko spremenjena. Dolga bo samo 1720 m s 407 m višinske razlike. Otvo-rila jo bosta Avstrijca Schran?.. za katerega trdijo, da je v isti funkciji dosegel v nedeljo _ v slalomu za moške boljši čas od zmagovalca Riederja, in stan Pravda. Startalo bo 42 tekmovalk iz 14 držav. Prva
Mladinski nogometni turnir v Viareggiu
Z. Modena-Spartak (ČSR) 1:0 v otvoritveni tekmi turnirja
Igralci in gledalci so počastili spomin žrtev v Muenchenu - Na turnirju sodeluje 6 inozemskih in 10 italijanskih moštev
VIAREGGIO, 7. — Na stadionu »Čampo dei Pini« v Via-reggiu je bila danes popoldne v navzočnosti predstavnikov oblasti in številnih gledalcev svečana otvoritev 10. mednarodnega mladinskega nogometnega turnirja za ((Pustni pokal«, na katerem sodeluje letos 6 inozemskih in 10 italijanskih moštev in sicer: Spartak (Praga), Partizan (Beograd), Split, Progressul (Bukarešta). Racing (Pariz). Barca-lona. Zenit Modena, L. R. Vi-cenza, Atalanta, Roma, Fioren. tina, Alessandria. Udinesa, Sampdoria Milan in Genoa.
Po defileju se je vseh 16 nastopajočih enajstonc z državnimi oz. klubskimi prapon na čelu razmestilo na sredini
•IIIIIIIIIIIIIMItlllllllHIIIIIIlilllllllVIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlllllllllll
Po tragediji v Muenchenu
^Manchester* vse svoje športne obveze!
To je izjavil predsednik kluba Ilarduian
LONDON, 7. — PredsedniK kluba »Manchester United« Hardman, je danes izjavili, da bo klub navzlic tragediji, ki ga je zadela, obdržal in izpolnil vse svoje športne obveznosti. To pomeni — je dostavil Hardman — da bo še naprej igral za pokal evropskih prvakov, za britanski pokal in za angleško prvenstvo, pa četudi to pomeni, da bo v vseh tekmah premagan.
Angleška nogometna zveza je odredila, da se tekma med Manchestrom in Wolverhamji-tonom, ki bi morala biti jutr odloži za nedoločen čas. Mnogi angleški nogometaši so predlagali tudi, da se odložijo vse tekme angleškega prvenstva. ki so na programu za jutri, vendar pa je zveza ta predlog zavrnila. Tako se b > jutri angleško prvenstvo nadaljevalo redno v vseh ligah, igralci pa bodo v znak žalovanja za žrtvami tragedije v Muenchenu nosili na rokavih žalni znaik.
Kot poročamo že na prvi strani, se stanje preživelih nogometašev, ki so v bolnišnici, bistveno ni izboljšalo, v nekaterih primerih pa se je celo poslabšalo. V zelo kritičnem stanju je Jackie Blanchflower, ki ima prebito lobanjo, zlom-
ljene roke, rebra, notranje poškodbe in živčni šok. John Berry ima lobanjske poškodbe, poškodbo na očesu in možganski pretres s šokom. Viollet ima hude poškodbe na glavi in šok, stanje krilca Edwardsa pa se je malenkostno izboljšalo kljub šoku ter polomljenim nogam in rebrom.
Ves svetovni tisk še vedno na dolgo m široko piše o tragediji angleške enajstorice Angleško časopisje soglasno U-gotavlja, da pomeni včerajšnji dan enega najbolj žalostnih v zgodovini angleškega športa.
Beograjska «Borba» posveča tragediji uvodnik na prvi strani in piše, da je ta nezgoda slična oni v Turinu, da pa jo v Jugoslaviji še bolj občutijo, ker je prav beograjska publika imela zadnja priložnost videti to lepo enajsterico. »Politika« pa ugotavlja, da se je prav ob tej tragični priložnosti pokazalo, kako se ljudje, čeprav jih ločijo meje, čutijo zbližane v skupni boli in skupnem žalovanju.
FIGC je danes sklenila, da bodo italijanska moštva v nedeljo med tekmami počastila spomin preminulih članov angleškega prvaka z enominutnim molkom v prvih desetih minutah prvega polčasa.
stadiona. Godba je tedaj into-nirala državne himne, kapetan italijanske nogometne reprezentance Cervato pa je pre-čital pozdravni nagovor mladim nogometašem z željo, naj tudi ta turnir prispeva k zbli-žanju mladih športnikov različnih držav in narodnosti. S spustitvijo belih golobov ja z odhodom enajstonc z igrišča je bil otvoritveni del zaključen in takoj nato sta v prvi tekmi turnirja nastopili enajstorici Spartaka iz Prage in Zenita iz Modene. V 25’ prvega polčasa je sodnik zaustavil tekmo in igraici, kakor tudi’, vsi gledalci, so z 1-m:-nutnim molkom počastili spomin nogometašev ((Manchester Uniteda«, ki so izgubili življenje pri letalski nesreči v Muenchenu.
Moštvi ata nastopili v naslednjih postavah:
Spartak (Praga): Hole«; Ru-žioka, Bomba; Vovorsky, Horvat, NepoMucky; Obert, Moravec, Sura, Kapanicky, Prašil.
Zenit Modena: Chinco I.; Barbolini I., Franchini; Bene-detti, Chirico II., Moretti; Ca-storri, Massara, Fogiiam, Bar-boltni II., Esposito.
Zmagoviti gol za Zenit Medeno je dosegel v 26’ drugega polčasa Fogliani. Češkoslova. ško moštvo je pokazalo zrelejšo igro v polju toda premalo odločnosti pred vrati. Ze v prvem polčasu je imelo nekaj priložnosti za dosego gola, najlepšo pa takrat, ko je po predložku z desnega krila, srednji napadalec z glavo poslal žogo naravnost v prečko.
V drugem polčasu je tempo igre znatno popustil. Domači so to izkoristili in iz navidez nenevarnega položaja dosegli gol. Gostje so nato ponovno prešli v ofenzivo in igra je v glavnem potekala na polovici domačih in v njihovem kazen, skem prostoru, toda rezultat se do kraja ni več spremenil.
Koti 6:4 za Spartak.
NOGOMET
Vojaški reprezentanci Italije in Egipta
NEAPELJ, 7. — Za nogometno srečanje vojaških reprezentanc Italije in Egipta, ki oo v nedeljo, sta tehnična komisarja določila naslednji moštvi: Italija: Sarti; Robolti, Cor-sini; Pique, Catalani, Radiče; Bicicli, Cacciavillani, PivatePi, Fontana, Arrigoni.
Egipt:	Bakr;	Yakan,	Alla;
Eldali. Fanageali, Rafaat; Reda, Dizwi, Ramdi, Elgindi, Abuderec.
Tekmo, ki se bo začela ob 15. uri, bo sodil Luksemburžan Mootz.
BOKS
Italija - Danska 7:3
KOPENHAGEN, 7. — Diletantska boksarska reprezentanca Italije je nocoj premagala reprezentanco Danske s 7 zmagami proti trem.
ABIDJAN, 7. — Jules Touan je v okviru boksarske prireditve v Abidjanu premagal v peresni kat. Italijana Polido-rija zaradi odstopa v 6. rundi.
NORFOLK, 7.’— Amerisk. boksar lahke kategorije Ralpii Dupas, drugi na svetovni lestvici kategorije, je premagal po točkah v 10 rundah mehiškega boksarja srednjelahke kategorije Gasparja Ortego, petega na lestvici welter kategorije.
se bo spustila po smučišču " menčanka Deaver, za njo P* v enominutnih presledkih Švicarka Wase. Avstrijka Hofhen. Kanadčanka Wheeler in ge. V avstrijski ekipi bo odo-lelo Blattovo zamenjala B°P lova.
Dosedanji obračun P1?^ stva je naslednji: v moški ko,-kuronci sta oba naslova P brali Avstrijci z Rieaerj«n slalomu in s Sailerjem v v leslalomu, v ženski korakur*" ci pa po er.ega Norveška Bjornbakkenovo v slalomu Kanada z Wheelerjevo v 6®"
V klasifikaciji za a'■P5''’ kombinacijo v moški konkv' renči vodi.ta Avstrijca Sanj z 0.36 točke in Rieder z *• točk pred Japoncem 1?« (5.79). Amerikancem Waern«-’ jem (6.27) in Avstrijcem tererjem (9.62).
V klasifikaciji za kombinacijo v ženski konkurenci pa je trenutni vrstni fJi naslednji:	1.	Daenzer (s,
3.21, 2. Frandl (Avst.) 3.39, j; Wheeler (Kan.) 4,33, 4. Šali«, vick (Nor.) 4.69, ’ 5. ThollS«' (Fr.) 6.00. Italijanka Marcheul je 9. z 8.02 točke, Schir pa j ’ s 14.76 točk. Ostale Italijan^ se niso kvalificirale, ker, nastopile sam ov eni od dve disciplin ali pa so med tek®' vanje odstopile oz. biie dl lificirane.
V italijanskem taboru je P* razočaranjih prvih dneh zaV!£ dalo veselje zaradi izredno o brega plasmaja Italijank smuku. Predsednik FIŠI glio. ki je prispel v Badgf stein v torek zvečer, je čes> tal tekmovalkam in njih®!
mu trenerju Lacedelliju-
Za
jutrišnji veleslalom vlada Badgasteinu veliko zanima01 in Avstrijci se nadejajo, bo vsaj en naslov v žens^ •konkurenci ostal doma. Na)vf možnosti za uspeh ima FraOr lova. ki pa ima izredno m0't ne konkurentke v Norveža® kah, Švicarki Daenzer, *•£ nadčanki Wheeler in mor““ tudi v Italijankah.
Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT •
KINO PROSEK-KONTOVEL
predvaja danes 8. t. ®-ob 19.30 uri Metro barvni film:
«KrinKa in srce*
Igrajo; . JOAN CRAVč FORD in MICHAEL WILDING
1
predvaja danes 8. t. m. z začetkom ob 18. uri barvni Lux film
«NRNR»
Igrajo: CHARLES BO VER, MARTINE CAROL, WALTF,R CHIARI
(Vsebina po znanem Zolajevem romanu)
r
VOJNA
nariški štab pod poveljstvom commandera Morgana Gillesa. FITZROf MACLEAN Y Pod svojim dejansko povsem neodvisnim poveljstvom je
imel lepo število motornih čolnov in drugih bojnih ladij. Napadale so sovražnikovo ladjevje vzdolž celotne jugoslovanske obale, od Istre do Črne gore.
53.
maBRLKRNU
Nekaj izbranih poglavij
Na enem koncu letališča je bilo včasih tudi po deset štirimotomih ameriških bombnikov, Letečih trdnjav in Llbe-ratorjev,	ki so se med	akcijo na	kopnem poškodovali,	se
nekako dovlekli do Visa in tu zasilno pristali, ker bi sicer ne dosegli svojih oporišč v Italiji.
Ozke	ceste Visa so	bile polne	vojaških tovornjakov	in
jeepov. Divjali so sem ter tja ter pri tem dvigali prave oblake rdečkastega prahu.
Na vsakih nekaj sto metrov so bila skladišča materiala in streliva, obdana z bodičasto žico in okrašena z živo obarvanimi tablami. Prebrali smo napise in zvedeli, da so tu REME, AAAFI, DADOS ter več sto drugih služb in organizacij, katere smo skorajda pozabili v času, ko smo bili v armadi. Včasih smo zaslišali iz preostalih oljčnih nasadov glas trobente, skozi oljčno listje pa smo opazili zelene baretke in	kaki-unifonne	commandosov Toma Churchilla,	ki
so ravno	šli v napad na kopno ali	na katerega od sosednih
otokov. Ob samem pristanišču Kamize se je nastanil mor-
četudi je imel Morgan Giles zelo zvočen naslov: glavni mornariški častnik na Visu ali krajše SNOVIS (iz razlogov, ki so sami po sebi razumljivi, so bili njegovi pomočniki znani pod imenom Sedem palčkov), je bil na otoku še višji pomorski častnik, da ne omenim še partizanskega generalnega majorja, ki je poveljeval Titovi flotilji.
Po-dolgoletni in pošteni službi se je admiral sir Walter Cowan umaknil iz mornarice leta 1931, ko mu je bilo šestdeset let. Ko je leta 1939 izbruhnila vojna, se mu je posrečilo, da so ga reaktivirali. Doma pa ni hotel ostati, zato so ga poslali na Bližnji vzhod, ker je sodil, da bo tam več priložnosti za človeka njegovega kova. Menda so mu bile kopenske bitke (in sicer po možnosti iz prsi ob pfsi) prav toliko všeč, če ne še bolj kot bitke na morju. Devetdesetega leta prejšnjega stoletja je namreč prejel Distinguished Service Order za svoje Junaško obnašanje v bitkah v Sudanu, kjer se je boril pod lordom Kitchenerjem.
In tako so ga v starosti sedemdesetih let dodelili indijskemu konjeniškemu polku, ki se je boril v Zahodni puščavi. V njem je služil kot commander kraljevske vojne mornarice in vršil motno službo mornariškega zveznega častnika. Kot tak je sodeloval pri nekaterih podvigih commandosov, pri čemer je vse ostale udeležence naravnost presenečal s
svojim prezirom nevarnosti. Vendar nam tedaj ni šlo ravno najbolje. Tako se je lepega dne zgodilo, da Je imela enota, ki jo je vodil, smolo. Napadla jo je močnejša nemška tankovska kolona, ko so zadnjič videli admirala Cowana, je drzno napadal neki nemški tank. Streljal je nanj z revolverjem iz neposredne bližine.
Zatem je pobegnil iz ujetništva, nato pa se dve leti pozneje pojavil v Italiji ter stopil takoj v brigado commandosov Toma Churchilla. Mi, ki smo ga poznali že iz puščave, smo bili navdušeni, ko smo zagledali na Visu slabotnega, priletnega in prijaznega kakor vedno. Na Visu je ostal do konca vojne. Ko mu Je bilo triinsedemdeset let, je prejel za svoje drzno obnašanje v eni od akcij commandosov zlato palico ob Distinguished Service Order, ki si ga je pridobil pol stoletja poprej.
Ko je prišel na Vis Tito s svojim štabom, je bilo spet verjetno, da bodo Nemci skušali otok zavzeti. Zato smo živeli vedno pripravljeni na napad. Toda Nemci niso tega nikdar poizkušali. Sodim, da tega niso storili predvsem zato, ker so diverzantske operacije z uspehom zavirale nemške enote. V sodelovanju s partizani so jih izvrševale britanske sile z oporišča na Visu. Partizani so pokazali velik smisel za iznenadne napade manjših razmer, pa so lahko dobro podprli commandose. Dajali so jim pomembne krajevne podatke. Prav tako so uspešno uporabljali tudi svoje stare barke. Niso jih uporabljali samo kot zasilne ladje za izkrcanje, temveč so se v njih spuščali celo v bitko s sovražnikovimi ladjami. Nekatere so celo zaplenili.
Pri teh operacijah so odigrali precejšnjo vlogo parti-
zanski topničarji. Bili so plod ustanove, ki je bila znan® Pjt imenom Balkanska topniška šola. Na Visu so jo orgaru^jj. v okviru moje misije. Njen poveljnik je bil tonpiški kovnik Geoffrey Kup. Tega človeka je narava obetau'® veliko potrpežljivostjo in neprekosljivo vedrostjo. Nj6*?,, življenjska naloga je bila sedaj poučevati partizane 0 kako naj uporabljajo havbice kalibra 75 mm. To so f taki topovi, ki so jih prenašale na hrbtih mule (k jih je pač bilo). To je bilo pravzaprav orožje, ki je bil® nalašč ustvarjeno za našo obliko vojskovanja.
Partizani so se spočetka upirali, kakor se je ob vsakem sprejemu te vrste, nato pa so se navadil y( novo orožje kot raca na vodo. Razmeroma zamotane nflIL)ca za ciljanje in računanje elementov so uporabljali PraV. kakor da se doslej sploh ne bi ukvarjali z drugim ^ Tako smo izurili nekaj popolnih baterij in jih z us** jiti preizkusili v nekaterih diverzantskih napadih, nato Pf\^li skupno s topovi in nenavadno živahnimi mulami P*# ]° z letali v srce Črne gore. Zelo tvegana operacija, ki P® pozneje upravičili uspehi!
Nekako v istem času je RAF opravil v C mi g0^ ^ f najuspelejše operacije svoje vrste. Od članov misije- d® živeli med črnogorskimi partizani, sem prejel pom®1'^ je sovražnik hudo pritisnil. Gibanje partizanov resno ®,dil ranjenci, ki jih morajo nositi s seboj. RAF je takoj P7]fl«g* pomoč. Na tisoče ranjencev se je zbralo v bližini z8* pj*" vzletišča. In lepega poletnega popoldneva je skupil® voznih letal tipa Dakota opravila kakih 30 poletov ^ sovražnikovim nosom odpeljala vse ranjence! (Nadali-