Izhaja vsak petek z datumom prihodnjega dneva. Dopisi naj se franknjejo in pošiljajo uredništvu lista „Mir“ v Celovec, Pavličeva ulica št. 7. Osebni pogovor od 10. do 11. ure predpoldne in od 3. do 4. ure popoldne. Rokopisi naj se samo po eni strani lista napišejo, druga stran naj bo prazna. Rokopisi se ne vračajo. Dopisom je treba za odgovor priložiti poštno znamko. r L Velja za celo leto 4 krone. Denar naj se pošilja točno pod napisom: Upravništvo lista ,Mir‘ v Celovcu, Vetrinjsko obmestje št. 26. Naročnina naj se plačuje naprej. Za in serate se plačuje po 20 vin. od garmond-vrste vsakokrat. = = Glasilo koroških Slovencev Leto XXIX. Celovec, 26. listopada 1910. Štev. 48 Darujte za »Slauenslto Stražo" namesto razglednic za Božič in ilooo leto! „Kiirntner Tagbiatt" proti ..Illiru". „Karntner Tagblatt“ se je zbudil iz svojega mrtvila. Tako dolgo je spal, da smo že menili, da bo kmalu zatisnil oči za vedno. Važne, pomembne reči so se dogajale v deželi, a „Tagblatt“ je videl samo njihovo lupino, do jedra ni videl, ker je dremal. Nasprotniki so sejali ljuliko, a „Tagblatt“ je spal in to setev z doslednim molčanjem gnojil. Kljub najhujšim brcam, ki so jih dobili v zadnjem času nemški krščanski socialci na Koroškem od nemških nacionalcev in od njim udinjene deželne vlade, je smatral „Tagblatt“ za svojo nalogo le, hvaliti vse povprek in lizati se tam, odkoder so prihajale brce. Sedaj naenkrat pa se je vzbudil, dobil je korajžo. Kar povpraševali smo se, kje jo je vzel. Toda to uganko rešiti ni težavno. „K. Tagbiatt" je pokazal korajžo le proti katoliškim Slovencem, da ostane zvest svojemu vrhovnemiji načelu : Konkurirati z nemškimi naciohalci v narodnostnem sovraštvu do Slovencev. S tem načelom ustanavlja „Tagblatt“ že par let sem stranko, uspeh pa je le ta, da nemška krščanskosocialna stranka na Koroškem vedno bolj in bolj propada in se krči. Čisto naravno! „K. Tagbiatt" je po svoji smeri namenjen za stare ženske, ki sedijo pri kofetu, ne pa za politično stranko, ki je v opoziciji in ki hoče udreti v nasprotno trdnjavo. Vsako strankino glasilo mora skrbeti, da načela stranke preidejo njenim pristašem v kri in meso. Dandanes, ko je narodnostno vprašanje tako pereče, da se mu nihče ne more izogniti, najmanj kaka politična stranka, ki se nahaja v jezikovno mešani deželi, je zlasti potrebno, da so pristaši katoliških strank dobro poučeni o krščanskih načelih v narodnostnem vprašanju in da za ta načela kar gorijo. Kako naj ustreže tej svoji veliki nalogi „Karntner Tagbiatt", ko pa očividno nima tega programa ali pa se ne upa ž njim na dan!? Iz glasila nemške krščanskosocialne stranke na Koroškem moremo dosedaj le sklepati, da ta stranka nima krščanskega programa v narodnostnem vprašanju, ampak v tem pogledu caplja za svobodomiselnimi Nemci. Kot krščanskosocialno" glasilo bi moral „Tagblatt“ brez strahu in brez ovinkov svoje pristaše učiti krščanska načela v narodnostnem vprašanju, jih zanje navdušiti, pa tudi sam praktično uveljavljati; tako bi se „Tagblattu" ne bilo treba brezuspešno pehati v nacionalni konkurenci z nemškimi nacio-nalci, da bi podrl nasprotno trdnjavo. Tako ne bi doživljali poraz za porazom, ker ne' bi sami pripravljali ljudstvu terena za nemški nacionalizem. . Toda česar kdo sam nima, tudi drugemu ne more dati. V narodnostnem vprašanju hodi „Tagblatt“ isto pot kakor „Freie Stimmen" in tako zida most, po kateKm se njegovi kakor trsje omahljivi pristaši -vsipajo v svobodomiselni tabor Številke pri volitvah potrjujejo to! Če katoliški Slovenci z vsemi močmi branimo svojo narodnost, je to čisto naravno in katoliško! Vsak napadeni se sme in mora braniti. Toda naša stranka nima programa: Sovraži Nemca, ker je Nemec, ampa‘k čisto odkrilo, prav katoliško kličemo narodu: „Narod, zahtevaj svoje pravice, narod vrzi s sebe nemški „iarem“, poštenega Nemca pa spoštuj in ljubi, da, uči se nemško, a zaradi tega ne pripusti, da se tvoj jezik izriva iz šol, ki jih sam plačuješ, in se zaničuje! Pusti Nemcu, kar je res njegovega, ne ukradenega, uropanega, ne krati mu njegovih pravic, a z vso odločnostjo in doslednostjo zahtevaj tudi svoje pravice, ki jih imaš po božji in državni postavi, ki pa ti jih iz narodnega sovraštva nasprotniki kršijo in zadržujejo. Če zahtevamo to, nismo se odmaknili od katoliških načel niti za las ne, in če bi se bili kdaj odmaknili, bi priznali in rekli: Zmotljiv je vsak človek, grešili smo tudi mi. Tako mora govoriti katoličan. Taka načela sme zastopati, pa jih mora tudi potem dejansko kazati vsak nemški katoliški list! „Karntner Tagbiatt" se je drznil očitati ,,Miru“ zaradi članka „Imenovanje novega škofa in Slovenci" „hipernacionalizem“. „Hipernacio-nalnega," po slovensko narodno prenapetega se je izkazal le „K. T.“, ki je zagovarjal v svojem napadu načelo, da bi bili Nemci, ki so v naši škofiji v večini, ob vso pravico, ako bi kak krški škof bil Slovenec ali bi znal slovensko. Po „Tagblattovi“ logiki noben škof krški ne bi smel znati jezika ene tretjine svojih ovčic, sicer so Nemci ob vso pravico. Kdaj so še Slovenci, recimo na Kranjskem, kjer je Nemcev samo 5 odstotkov, zahtevali, da škof ne sme znati nemški, sicer so Slovenci ob vso pravico? To je ravno — da ponovimo še enkrat — tisti grdi, nestrpni nemški nacionalizem, ki se čuti strašno užaljenega in kriči, da se godi Nemcem krivica, če se da Slovencem enkrat pravica! V dveh člankih je skušal „K. T.“ raztrgati naš uvodnik „Imenovanje novega škofa in Slovenci", toda zelo nerodno. Niti enega „Mirovega“ dokaza ni ovrgel. Vse njegove čenčarije obstojijo le v zavijanju „Mirovega“ besedila ali pa v dokazovanju, ki prisilijo pametnemu čitatelju le posmeh na usta; seveda je vse izpustil, kar je bilo zanj neprijetnega in kar bi le količkaj moglo motiti „Tagblattove“ čitatelje, zlasti utemeljevanja „Mirovih“ dokazov, ker jih seveda ni mogel ovreči. „Tagblatt“ zanikuje, da bi se bil odstopivši knez in škof dr. Kahn ravnal samo po nasvetu nekaterih nemških duhovnikov, na slovenske pa da se ni nikdar oziral. Dejstva, trdi „Tagblatt“, dokazujejo nasprotno; vprašuje tudi, katere so tiste slovenske želje, na katere se škof ni oziral? Če bi se ne ozirali na osebo brez dvoma nad vse blagega škofa dr. Kahna, ki ga, čeravno izzivanj, ne maramo žaliti, bi odgovorili „Tagblattu“ lahko s takimi dejstvi, ki bi mu zamašili popolnoma usta. Čudno, da ,,Tagbiatt" povprašuje po naših željah? Ali nismo že v istem članku povedali nekatere, ki se nam na zahtevo „nekaterih nemških duhovnikov" niso ustregle, kakor slovenske matrike, Podlistek. Mati Mina. Komedija v dveh dejanjih. — Po ital. izvirniku priredil D. O. O s eh e : Gospa Kristina. Z orni • • i -*■ • > ni eni n cen. Mira I J Baronica Brdska, svakinja gospe Kristine pod izmišljenim imenom „Mati Mina“. Anka, njena sobarica. Pepca, kuharica gospe Kristine. I. dejanje. Soba v hiši gospe Kristine. 1. prizor. Kristina in Pepca. Kristina: Torej sva edini v ti stvari? Pepca: Povsem. Ufe;! Kristina: Vedi, da jaz ne zahtevam veliko: spoštovanje, hitro pokorščino in predvsem veliko razumnost. Nočem pod nobenim pogojem, da vedd drugi za moje interese, ne jaz za njihove. Mojo službo ne more prenašati oseba, ki je radovedna in klepetava. Pepca: Oh, za klepetuljo pa me niso nikdar imeli. Lahko si mislite: ko mi je dala moja gospodinja, dobra duša, kakšen ukor, sem bila zmožna, premagati se tri ali štiri dni, ne da bi izustila besedo. Kristina: Ta molk bi mi ne dopadal. Gojiti jezo, ako je človek vzgleden, ni dobro. V drugih stvareh ti ne porečem nikdar besede, ampak pustim, da delaš po svoji navadi. Pepca: Oh, gospa! Vi ste gospodinja. Zahtevate, kar hočete. Videli boste, da se ne bom nikdar ujezila, tudi smejala se ne bom. Kristina: Še slabeje! Dovolj! Bom videla. Ako boš delala po moji volji, bom ravnala s teboj kakor s svojo hčerko. Namesto dvojno, dobiš trojno plačilo in moreš ostati pri meni do moje smrti. Pepca: Videli boste, gospa, da boste zadovoljni z menoj. Upam, da bom zamogla z božjo pomočjo zadovoljiti vas in vaši hčerki in pogrebsti vse tri. Kristina: [Kako priprosta ženska!] Ne morem zanikati, da nimaš velike in dobre volje. Vendar pa le ne imej prevelike sile me pogrebsti! Pepca: Seveda ne, gospa! Vsaka stvar ob svojem času. Pa tudi ne želim tega, kajti potem bi bila spet brez gospodinje. Kristina: Dobro torej; sedaj se razumeve. Zdaj se vrnem jaz v svojo sobo, kjer spišem nekatera pisma, med tem napraviš ti nekoliko reda v tej sobi, a ne vzdiguj prahu! Tudi se ne tikaj tega kolovrata, ki je jako nežno delo in se prav lahko poškoduje. Ko pa prideta hčerki, pridi ti v mojo sobo, a daj mir, kajti to delo me jako teži! Zdaj pa začni svoje delo! Pepca: Takoj, gospa gospodinja! (Potegne robec iz žepa in hoče obrisati stol.) Kristina: Kaj pa delaš ? Pepca: Ali niste dejali, naj očistim pohištvo prahu? Kristina: Da, a ne z nosnim robcem. Pepca: „Ah, pri gospe Heleni — Bog ji daj nebesa — sem bila navajena tako. S katero stvarjo naj pa brišem prah? Kristina: Notri v onem zaboju dobiš cunje za to. (Gre proti vhodu svoje sobe.) Pepca: Gospa! Kristina: Kaj pa je? (Se vrne spet.) Pepca : Pri gobri gospé Heleni sem vprašala vsako jutro, kako je spala črez noč. Ali smem tudi pri vas in gospodičnah tako? Kristina: Zakaj ne? P e p c a : Ker ste mi rekli, gospa, da nočete, da bi kdo vedel za dela vaša in vaše družine, in ker ne smem biti radovadna. Kristina: Saj to je dolžnost dobre vzgoje in ne radovednost. Pepca: Dobro, gospa, oprostite! Skušala bom izvršiti vse vaše zahteve. Kristina: V resnici je to prelahko ; a bolje tako; vem, katero je dobro dekle. (Odide.) 2. prizor. Pepca sama. Pogodba jasna, prijateljstvo dolgo, pravi pregovor, in prijateljstvo gospe Kristine si moram tudi ohraniti. Nisem še izgubila gospodinje, ki bi me ljubila kakor svojo hčerko. Zato je nočem izgubiti in še celo s svojo krivdo . . . (Med govorom vzame cunjo iz označenega zaboja in briše pohištvo.) Uboga gospa Helena! V treh dneh pa se bo raztrgalo strašilo ... mislimo si: slabo prebavo v možganih ... ako bi ne bil rekel zdravnik, bi niti ne verjela .. . tako malo je jedla ... In, da govorim resnico, ni bilo izobilje .. . mnogo- slovensko dopisovanje, kljub temu da so se izrekli za to vsi slovenski dekani in so se celo med pravičnomislečimi nemškimi duhovniki našli možje, ki ne bi bili temu nasprotovali; eden je iz pra-vicoljubja celo govoril naravnost za to! Naše želje so bile, da bi se bil dr. Kahn naučil slovenski, kar je pri svojem nastopu obljubil, a te svoje obljube in naše v kanoničnem pravu — ne v hipernacionalizmu — utemeljene zahteve po — nasvetu nekaterih nemških duhovnikov ni izpolnil, ker so mu, kakor sedaj „Tagblatt“, trobili venomer na ušesa, da slovenščina na Koroškem ni potrebna. Ti svetovalci torej so bili vzrok, da se škof ni naučil vsaj za silo slovenski. Kako bridko se je maščevalo to zadnja leta! Afera z župnikom Ceskyjem je brez dvoma eden izmed vzrokov, ki so škofu dr. Kahnu uničili zdravje, in ta afera se je tako žalostno končala, ker se škof ni mogel razgovoriti sam z razburjenimi šentiljskimi župljani in se je moral posluževati tolmača, kar se pa ni obneslo. Zato je moral brezuspešno zapustiti Št. Ilj, in nasprotniki so se v javnosti tej aferi posmehovali. Neizmerno je moral škof trpeti. In kje naj iščemo zopet vzrok ? In kaj so pisali slovenski liberalni listi o nemških nagovorih pri vizitacijah med trdimi Slovenci in kako so to izkoriščali v svoje namene, tega seveda „Tagblatt“ tudi ne ve. To so nekatere želje, ki jih nikdar in pred nikomur nismo skrivali! „Tagblatt“ se pri tem sklicuje na ,,šematizem“, češ, da se je vsem slovenskim željam ustreglo. Kaj še! Kar pove „šematizem'‘, so že stare in popolnoma utemeljene pravice Slovencev. Vzemimo na pr. samo Celovec, katerega „Tagblatt“ najbrž meni. V Celovcu je več slovenskih duhovnikov. Ali je to za Nemce krivica? Nikakor ne! Celovec je kulturno središče koroške dežele, in v Celovcu kot kulturnem središču dežele moramo imeti tudi Slovenci svoje zastopnike in delavce. Celovec je pa tudi dvojezično mesto, ne morda tako, kakor se šteje pri ljudskem štetju. Če gre duhovnik v spovednico, ima najmanj 70 odstotkov slovenskih spovedancev! Slovenski duhovniki znajo tudi nemški in ustrežejo lahko ravno tako Nemcem kakor Slovencem, dočim nemški ne morejo, in kadar morejo, tudi nočejo ustreči trdemu Slovencu, kakor imamo za to dokaze in pritožbe ljudstva. V takem kraju, kakor je Celovec, da ne govorimo o Beljaku, bi sploh moral znati slovensko vsak duhovnik, ki je v pastirsttvu, in ti ki ne znajo, pravzaprav niso sposobni za taka mesta. Seveda je vse to za „Tagblatt“ deveta dežela! Trditev „Tagblatta“, da je ekstremna slovenska narodna prenapetost na narodni meji vzrok verskih odpadov, je preplitva, da bi jo bilo sploh treba nadolgo in široko dokazovati kot neresnično. Korenine odpadov so čisto kje drugod iskati. Opozarjamo le, da ob narodni meji ne pridejo pravzaprav v poštev, ampak le v mestih in krajih, ki stojijo pod uplivom mest. Če odpadajo celo rojeni Slovenci, je to le sad nemškega upliva, ki se med Slovenci pojavlja v obliki svobodomiselstva. Ponemčevanje pomeni za Slovence pot v beezver-stvo, in pri tem tudi ni mnogo razlike, ali nas ponemčuje nemški liberalizem ali nemški krščan- krat nisem mogla potolažiti apetita . . . Vseeno sem bila zadovoljna in bila bi tudi vnaprej, ko bi še živela, uboga gospa Helena! A umrla je! Bog ji daj nebesa! Vsi so mi rekli, da se bom dobro počutila v tej hiši. Gospa Kristina je prijazna oseba; kar se tiče živil bo mnogo bolje... in potem deset kron mesečno . . . Kupim si lahko kakšno stvar, za katero nisem imela prej vinarja... Srčnost torej! Potreba da ohranim to mesto. Spoštovanje, pokorščina, velika razumnost in molčečnost. Oo, ne bom se imenovala več Pepca, ako zanemarim te svoje dolžnosti. Kar se zgodi v tej hiši, nikdo ne bo izvedel, in kar se zgodi zunaj nje, nočem vedeti . .. 3. prizor. Anka in prejšnja. Anka (ob stranskih vratih): Je dovoljeno? Pepca : (Ne odgovori in nadaljuje svoje delo.) A n k a : Ali smem ? P e p c a : S kom govorite ? Anka: Z Vami. Ali niste Vi nova sobarica gospe Kristine? P e p c a : Malo preveč radovedna se mi zdite, gospodična, a jaz Vas ne poznam. Anka: Jaz sem sobarica matere Mine, ki ki stanuje v tej hiši v tretjem nadstropju. Pepca: Tiho, tiho, pri usmiljenju! Jaz nočem vedeti ničesar od Vas, ne od matere Mine, ne o tretjem ali četrtem nadstropju te hiše . . . Pustite me torej v miru! Anka: Pa izvolite me naznaniti . . . Pepca : Naznaniti ! Komu? Anka: Vaši gospodinji. ski socializem; razlika je le ta, da zadnji vpliva na versko mišljenje naših najboljših ljudi zelo slabo in jim jemlje potrebno spoštovanje do krščanstva. „Tagblatt“ ponavlja staro puhlico, da koroški Slovenci itak vsi znajo nemški. To ni res! Nemščina, ki jo govori res dobršen del koroških Slovencev — hvala Bogu, da nismo tako inferiorni kakor pri „Tagblattu“, kjer si morajo najeti Slovenca, da jim prevaja „Mir“ — obstoji pa le iz toliko besed, kolikor jih ljudje potrebujejo za vsakdanjo rabo na trgu. Manjkajo jim pa vsi abstraktni pojmi, zlasti še ki se tičejo verskega pouka. Saj še Čulukafre poučujejo misijonarji v njihovem maternem jeziku. Slednjič pa cerkvene uredbe in vera niso za to tukaj, da bi Slovence ponemčevale, ampak imajo višje cilje. Zato je podelil Kristus apostolom dar jezikov; dandanes tega ni treba, ker imamo vsi izobraženi narodi, med katere spadamo tudi Slovenci, dovolj mož, ki so brez tega daru sv. Duha usposobljeni poučevati vsak narod v njegovem jeziku ! Zato je pa „K. T.“ zavijal zelo neslano „Mirove“ besede, da deset Slovencev enemu Nemcu na ljubo rado govori nemški, češ, da je „Mir“ s tem priznal, da znajo vsi koroški Slovenci nemški. Razume se vendar, da morejo govoriti nemški samo tisti, ki znajo ! „Tagblattu“ bi morali menda že vse prav po otroško razložiti ! Slednjič pa s takim zavijanjem tudi ničesar ne dokaže ! Kaj bi rekli Nemci v Celovcu, ki znajo do dobre polovice slovenski, ko bi jim začel škof pridigovati slovenski? „Mirove“ besede ne dokazujejo nič drugega nego le le ljubeznivost in obzirnost našega naroda, ki jo pri sosedih tako zelo pogrešamo ! Če se uči prevzvišeni kmez in škof dr. Kalt-ner slovenski, je to zelo hvalevredno, ali to ne dokaže prav ničesar, ker imamo v tem oziru že skušnje. Vzdržujemo tudi v celem obsegu svojo trditev, da se dr. K a t s c h t h a 1 e r ni ravnal po kanoničnem pravu in kardinala nadškofa dr. Katschthalerja zadene vsa krivda, če se je delala Slovencem krivica. Da ne bo „Tagblatt“ zopet natolceval, navajamo sodbo nadškofa Tarnoczyja, enega izmed Katschthaler-jevih prednikov: „. . . solnograški nadškof bi se moral po vsej pravici bati, da bi vernike slovenske narodnosti hudo razžalil, ako se ne bi oziral na njihovo željo, da morejo tudi ti poslušati besedo iz ust svojega škofa in svoje zadeve z zaupanjem mu osebno izročati . . .“ in „. . . krški škof mora biti poleg nemškega jezika popolnoma zmožen tudi slovenskega. “ Je bil morda nadškof Tarnoczy tudi „hipernacionalen“ ? Zato zahteve Slovencev niso «postranski oziri“; postranski oziri so čisto drugi, na katere se dr. Katschthaler ne bi bil smel ozirati in kljub trikratni resignaciji — če smo prav poučeni — prevzvišenega škofa dr. Kaltnerja takorekoč prisiliti, da je sprejel imenovanje. Enega izmed teh navaja «Slavisches Tagblatt“, ko poroča, da je baje deželni predsednik koroški, baron Hein osebno posredoval pri solnograškem nadškofu . . . Ne pišemo radi o zadevi, toda „K. T.“ nas s svojim uprav ošabnim izzivanjem sili k temu. Sploh bi „K. T.“ opozarjali, da mu v sedanjem času zelo slabo pristoja tako ošabno usajanje v Pepca: Moji gospodinji? Oh, nisem tako neumna ! Lepo bi bilo, ko bi začela že prvi dan z neubogljivostjo! Anka: Neubogljivost! V kateri stvari? Pepca: Ah, ah! Vidi se Vam. da ne poznate gospe Kristine ; sicer pa vedite, da nočem ničesar vedeti od sosedov. Anka: A jaz moram govoriti! Pepca: Boste že govorili. A n k a : In kdaj ? Pepca: Ko jo boste videli. Anka: Rada bi vsaj znala, ali je sploh dobra gospa Kristina v hiši? Pepca: To je jako nepotrebna radovednost od Vaše strani. Anka: Saj sem Vam že rekla, da moram govoriti ž njo; zato moram vedeti ali je v hiši. Pepca: Dobro, naj Vam pa ona sama pové, ako Vam bo hotela povedati; jaz ne vem ničesar. Ponavljam: pustite me v miru. Anka: [Zgubila bom še potrpljenje s to neumnico!] (Govori glasneje, nepotrpežljivo.) Kaj pa delate Vi tu pravzaprav? Pepca: Saj vidite: prah brišem. Anka: Pa Vi ne znate spolnjevati svojih dolžnosti. Prav gotovo niste bili še nikdar za sobarico. Pepca: Kaj! Jaz ne znam spolnjevati svojih dolžnosti!! Jaz nisem bila nikdar sobarica!!! To pa je že preveč! Le pojdite vprašat h gospé Heleni . . . Anka: In kje stanuje ta gospa Helena? Pepca: Pri pokopališču. Anka: Ah, ali je morda žena grobarjeva? Slovence, ki morajo ravno zaradi poloma nemških krščanskih socialcev mnogo trpeti; z veliko večjo opravičenostjo bi lahko „Mir“ z ozirom na „Tagblattove“ napade zapisal besede: «Niže obesiti zadostuje." Sicer pa razumemo, zakaj se «Tagblatt" naenkrat tako zanima za „Mir“, dočim ima sicer čisto zaprte oči za vse, kar poroča „Mir“. Kakor se je vplivalo na ekscelenco dr. Kahna, tako bi radi tudi na novega škofa, da bi se jim zapisal z dušo in telesom, z vsem svojim imetjem in škofovskim dostojanstvom. Ravno ta vez je pa bila, ki ni prinesla blagoslova in je bila vzrok, da se blagi knez in škof dr. Kahn kljub velikopoteznemu delovanju, kljub svojim izrednim vrlinam, kljub znani nesebičnosti in kljub neizmernim žrtvam ni ločil od škofovskega prestola kot eden naj večjih cerkvenih vladarjev krške škofije tudi po uspehih svojega delovanja, ampak samo po svojem delovanju in požrtvovalnosti. Kakor papirnata hišica je padlo skupaj celo veleumno začrtano delo škofa dr. Kahna, toda ne po njegovi krivdi, ampak po krivdi že omenjenih krogov. — Če hoče pa «Tagblatt" izvedeti še več, smo mu vsikdar na razpolago! Ustoličenje kneza in škola dr. Kaltnerja. Novoimenovani knez in škof krški dr. Bolta-žar Kaltner se je pripeljal v Celovec v soboto z vlakom ob petih popoldne. Dvorni salonski voz, v katerem se je nahajal prevzvišeni, je bil okusno ozaljšan z venci, zastavami in z grbi koroške in solnograške dežele ter mest Celovec in Solngrad. V Solnogradu so se Solnogračani ginljivo poslavljali od svojega pomožnega škofa. Po slovo so prišli na kolodvor zastopniki vseh važnejših korporacij, kakor deželni predsednik, deželni glavar, zastopnik deželnega odbora, župan mesta Solrio-grad, gimnazij ski ravnatelj, cerkveni zastopniki itd. V Celovcu so razven duhovščine sprejeli novega kneza in škofa le zastopniki vlade in najvažnejših korporacij, deželni predsednik baron Hein, deželni glavar Leopold baron pl. Aichel-burg-Labia, župan celovškega mesta dr. pl. Methitz in člani kapitlja. Prevzvišeni je nagovoril deželnega predsednika z željo, da bi deželna vlada postopala v skupnih zadevah sporazumno, celovškemu županu je omenil, da mu stavbne zadeve niso tuje. Po tem oficielnem sprejemu na kolodvoru se je peljal prevzvišeni naravnost v škofijsko palačo, kjer ga je pozdravil v imenu zbrane celovške duhovščine in nekaterih okoliških duhovnikov mestni dekan mil. g. Martin Kovač. Knez in škof se je zahvalil za pozdrav, izrazil željo, da bi ga duhovščina v težavnem poklicu, ki ga je po dolgih bojih sprejel takorekoč prisiljen, podpirala in mu stala v težavnih razmerah zvesto ob strani. Celovško mesto je pozdravilo svojega škofa mrzlo. Razven z zvonikov in cerkvenih poslopij ni bilo videti nobene zastave. Oficielni krogi v Celovcu so pač svobodomiselnega mišljenja. Kje Pepca: Gospa Helena je žena grobarjeva. In zakaj tako blatiti spomin na mojo gospodinjo. Ko bi ne bila v hiši gospe Kristine . . . 4. prizor. Gospa Kristina in prejšnji. Kristina (na vhodu v svojo sobo): Kaj se je zgodilo? Kaj je novega? P e p c a : Oh, pridite, pridite, gospa gospodinja! Pridite, da me rešite ! Kristina: Iz česa naj te rešim? Pepca: Iz zvijače, iz zmerjanja te gospodične. (Kaže na Anko.) Kristina: Kaj? Ali si jezna na našo sosedo, sobarico matere Mine? Pepca: Ah, ah, poglejte, gospodična! Moja gospodinja že ve kdo ste, ne da bi Vas jaz naznanila. Zvijačo se imeli v glavi. Sreča, da se nisem pustila ujeti! Anka: Jaz nisem nameravala ničesar. Kristina: Zakaj govoriš, da je imela Anka zvijačo? Pepca: Ker je prišla sem govorit o svoji gospodinji. Anka: In kaj sem ti povedala o svoji gospodinji? Povedali ste, da se imenuje «mati Mina" in da stanuje v tretjem nadstropju te hiše. Kristina: Dovolj ! Pepca: To še ni vse! Hotela je govoriti tudi o vaših interesih, gospa! Anka: Kaj !? Pepca: Zahtevala je od mene, naj povem, ali je v hiši. (Dalje sledi.) so bili pa tačas nemški krščanskosocialni posestniki, nam ostane uganka; menda jih sploh ni ! Preprosto ljudstvo pa se je za dohod novega škofa bolj zanimalo in prve njegove besede do ljudstva sprejelo s hvaležnim in vdanim srcem. Ulice so bile napolnjene ljudstva, ko se je po končani sv. maši v cerkvi sv. Duha premikal sprevod s knezom in škofom v stolnico. Sprevoda so se udeležili gojenci Marijanišča, duhovščina in katoliško rokodelsko društvo z zastavo. V stolni cerkvi je bilo natlačeno .ljudstva. Navzoči so bili deželni predsednik baron Hein z drugimi zastopniki deželne vlade, deželni glavar koroški, trije zastopniki deželnega odbora, zastopniki vojaštva itd. Iz Solnograda so bili navzoči: grof G al en, papežev častni komornik, vitez malteškega reda, predsednik kmetijske družbe solnograške, ki je imel v presbiteriju časten sedež, prelat solno-graškega benediktinskega samostana in prošt wietinški Hauthaler, kanonika solnograškega kapitlja Jožef Gruber in Feuersinger, profesor bogoslovja dr. Melhior Abfalter in kot komisar nadškofa solnograškega grof Oton pl. Wallpach. ki je po prečitanju potrdilne listine, ki jo je prečital prelat dr. Martin Ehrlich, nagovoril novega škofa, se spominjal njegovih zaslug kot pomožni škof v Solnogradu in ga je potem peljal na škofovski prestol; potrdilno listino je javno izročil stolnemu proštu dr. Mullerju, da jo shrani v kapitljevem arhivu. Navzoči domači duhovniki so svojemu novemu škofu po vrsti poljubili prstan in podali roke v znak pokorščine. Knez in škof dr. Kaltner je imel na zbrane vernike prisrčen nagovor, v katerem je prosil, da ga naj verniki sprejmejo kot svojega in naj ga nihče ne sodi, predno ga ni iz lastnih izkušenj spoznal ; izrazil se je, da stoji pred verniki kot izrvano drevo. Kot svoj program je napovedal sveto apostolsko vero. Vernike je prosil, da ga z molitvami podpirajo, ki jih bo tudi vračal. Prosil je krščanske družine, da vzgajajo sinove za duhovnike in tako odpomorejo pomanjkanju duhovnikov. Za duhovnike svoje škofije je obljubil darovati svete maše vsak četrtek, na dan ustanovitve sv. maše in duhovništva. Prevzvišeni je govoril'toplo, prisrčno, da so se verniki solzili. Popoldne ob dveh se je vršil v škofijski palači diner (slovesen obed), na katerega so bili povabljeni zastopniki vladnih, deželnih, vojaških in drugih važnejših korporacij in mnogo duhovnikov. Prevzvišeni knez in škof dr. Boltažar Kaltner je kot prvi napil svetemu očetu in presvetlemu cesarju, povdarjajoč, da se njegovo imenovanje ni izvršilo brez privoljenja od strani Kima in Dunaja. Za njim je napil novemu škofu dr. Kaltnerju deželni predsednik baron Hein; pozdravil je novega škofa kot sinanji-hovega rodu (kakšnege rodu je vlada? Ured.) in izrazilzoziromna„razrušene strankarske razmere v deželi" upanje, da bo zavladala v deželi „ljubezen“, kakor jo uči evangelij, in „mir“. Ne razumemo, je-li govoril baron Hein v svojem lastnem imenu ali oficielno kot zastopnik vlade. Drugo bi se bilo pričakovalo, prvo pa se je čutilo. Tako kakor Hein, govorijo vsakokrat nemški nacionalci, kadar želijo, da jih duhovniki ne bi motili v njihovem proticerkvenem delovanju. Za Hein o m je govoril prelat Hauthaler, ki je povdarjal zgodovinsko prijateljstvo solnograškega in krškega kapitlja, ki se bo vsled imenovanja novega škofa še bolj utrdilo. Hauthaler je omenil, da je dr. Kaltnerjev šolski tovariš. Prisrčno se je poslavljal od dr. Kaltnerja njegov ožji rojak grof Gale n. Navajal je vezi, ki so spajale ime dr. Kaltnerjevo s solnograškim prebivalstvom. Iz njegovega govora je odsevala taka globokovernost, da se je neki lajik imenitnega stanu izrazil: „To mora biti resnično glo-bokoveren katoličan!" Knez Kosenberg je napil kardinalu nadškofu, zahvaljujoč se mu, da nam je dal tako imenitnega škofa. Škof dr. Kaltner se je seznanil nato z vsemi navzočimi duhovniki. Koroške novice. Celovčani — Miklavž pride. V nedeljo, 11. grudna t. 1., pride ob 8. uri zvečer v hotel Trabesinger Miklavž. Prinesel bo toliko daril, da jih bosta komaj nosila dva angela. Nemškutarje bodo pa nosili v pekel partelni. Da Miklavžu ne bo dolg čas, bodo skrbeli pevci, tamburaši in klavir. Ker je Miklavž baje zelo rad vesel bo nekdo skrbel za veliko smeha. Revne otroke, ki znajo slovenski moliti, bo letos Miklavž posebno bogato obdaroval. Tiste Slovenke in tisti Slovenci, ki bi radi koga obdarovali, naj kar prinesejo darove v delavsko društvo ali naše uredništvo, da jih izročimo Miklavžu. Miklavževega večera se bodo udeležili vsi celovški in mnogo okoliških Slovencev. Miklavž ne mara vstopnine! Kako se voli na Koroškem. Nikdar prej se koroškim Slovencem niso godile tako očitne krivice, kakor pod Heinom. Prej so skušali neštete krivice spraviti, kolikor se je pač dalo, vsaj navidezno pod plašč pravice; odkar je pa deželni predsednik Hfein, se nobena oblast ne zmeni več za postavo, ampak se postopa s Slovenci tako, kakor je ugodno za Nemce. En dokaz za to so tudi volitve v Žitarivasi. Pri prejšnjih volitvah je naša stranka hotela voliti s pooblastili, ki so se razdelili tudi med može, ki niso volilci v občini Žitaravas. Celo kopo takih pooblastil so tedaj zavrgli, pri sedanjih volitvah pa so imeli nasprotniki okrog 100 takih pooblastil, pa nobenega teh niso zavrgli. Pri občini so oddajali volilne listke z že napisanimi kandidati. Če so volilci hoteli dobiti prazne listke, so morali za nje prositi. Mnogo volilcev je od Seifritza odvisnih. Umevno je, da si mnog, ki bi rad volil z nami, ne upa zahtevati praznih listkov. Vse to je bilo znano vladi že od zadnjih volitev; seveda je bilo zanjo vse v redu. Če bi ena naših občin storila kdaj kaj takega, vlada volitve takoj ovrže. To so svobodne volitve na Koroškem ! Seveda ne morejo biti drugačne, če je sam cesarjev namestnik v deželi, ki bi moral skrbeti za red in izvrševanje postav, obešen na frak nemških nacionalcev in slep izvrševalec vseh nemškonacionalnih želj! Hišni kupci, pozor ! Na Spodnjem Koroškem blizu tržnega kraja in poleti močno obiskanega jezera se proda lepo posestvo. Ker nam je ležeče na tem, da ostane isto v slovenskih rokah, poizvejo resni kupci naslov iz prijaznosti v našem uredništvu. Nacionalci in sociji zopet v laseh. „Freie Stimmen" so objavile članek socialnopolitične naloge" in pozvale v tem članku nemškonacio-nalne poslance, da se posvetijo tem socialnopolitičnim nalogam, češ, da socialna demokracija s svojimi 90 poslanci ničesar ne stori za delavstvo. „Arbeiterwile“ se nad tem zelo huduje in dokaže, da le nemški nacionalci ne storijo za delavca ničesar, ampak se le pritožujejo nad delavskimi težnjami. Prava vojna z metlami ! Ko pa pride do volitev, volijo nemški nacionalci pri ožjih volitvah socialdemokratske kandidate, socialni demokrati pa nemškonacionalne ! Saj se poznamo ! O jubilejnem gledališču. Deželni zbor je zvišal letos podporo za celovški jubilejni teater od 2000 na 5000 K. To je bilo menda že zaradi tega treba, ker je zgorel veliki kotel za centralno kurjavo v gledališču. Novo gledališče, pa ga je bilo treba že popravljati ! Kaj poreče k temu župan Metnitz? Poročena sta bila dne 23. t. m. v Zgornjih Libučah gosp. učitelj Miloš Svanjak in gpdč. Marjeta Gradišnik. Bilo srečno! „Proč od Rima“ so šli Toni Roland Wer-danz, roj. 1886 v Št. Rupertu pri Celovcu, Ign. Karner, roj. 1. 1894, Ivana Ring, roj. 1. 1892 in Hubert Rosch, roj. 1888. Torej sama nezrela mladina ! Usmrtil se je, kakor poročajo nemški listi, v zdravilišču Lassnitzhohe pri Gradcu c. kr. de-želnosodni svetnik g. dr. Franc Kuess. Bolehal je že dalje časa in je storil svoj slednji čin, ker se mu je omračil um. Samomor. Dne 14. t. m. je skočil v Dravo prp korovskem brodu 29. sušca 1884 roj. v Golšovi, v Žihpolje pristojni hlapec Janez Umnik. Trupla še niso našli. Hvala in priporočilo kmetijske strojarnice C. Prosch v Celovcu. Od Vas kupljeni bencinski motor s štirimi konjskimi silami funkcijonira v vsakem oziru brezhibno, je jednovit v postrežbi in jako zmožen, tako da sem marsikatere skrbi za oskrbovanje svojih kmetijskih strojev oproščen. Jaz rabim obenem svoje stroje za rezanico rezati in za mlatitev ter si stavim sedaj tudi hišni mlin z velikimi kamenitimi valjarji, da si zamorem potem moko sam mleti. Iz lastne izkušnje zamorem torej vsakemu kmetovalcu brez prehvale in z dobro vestjo priporočati bencinski motor od domače tvrdke C. Prosch. Gotovo se ne bo noben posestnik kesal, ako posluša moje besede. S spoštovanjem Janez Pice), župan in posestnik v Škocijanu v Podjuni. Velikovec. (Društveno zborovanje.) Zadnjo nedeljo dne 20 t. m. smo imeli izredno dobro obiskano mesečno zborovanje društva „Lipa". Č. g. župnik Treiber je govoril o bitki pri Grun-valdu med Nemci in Poljaki, kjer so slednji slavno zmagali. Svoj velezanimiv govor je končal z besedami: „Kakor so si postavili bratski Poljaki letos v Krakovu spomenik zmagovalca kralja V. Jagelona, tako smo si tak spomenik postavili tudi koroški Slovenci z vojvodskim prestolom na Gosposvetskem polju, ki kaže nekdanjo moč koroških Slovencev." Drugi govornik, č. g. J. Dobrovc, je dokazal iz nasprotnih časopisov „Fr. Stimen" in „A. Bauernzeitung", da sta ta dva lista popolnoma protestantovska (luterš) in da „Štajerc“ caplja za njima, ter je svaril poslušalce, naj se varujejo takih krivih prerokov, ki imajo na zunaj ovčjo obleko, znotraj pa so grabežljivi volkovi. Nato so prav mojstersko igrali mladeniči in mladenke priljubljeno žaloigro „Mlinar in njegova hči". Samo pri nekaterih igralcih je želeti več živahnosti in naravnega kretanja. Ko smo si še zapeli lepe slovenske pesmi in so nam tamburaši zasvirali nekaj komadov, smo se zadovoljni razšli, dokler se zopet vidimo na Miklavžev večer. Velikovec. („Štajerc" pred sodiščem.) Od svojega rojstva lažnjivi ,,Štajerc“, ki iz dna svoje hinavske duše sovraži katoliške Slovence in njih blagodejne naprave, je lagal povodom poloma nemške centralne kaše v Celovcu, da so pri tem prizadete vse slovenske posojilnice na Koroškem. Zaraditega je moral lažnjivi obrekovalec v Ptuju „Štajerc“ objaviti do 20 popravkov. Med drugimi bi bil moral objaviti tudi popravek naše slovenske posojilnice, ki ga je poslala ,,Zadružna zveza v Ljubljani (oddelek za Koroško)" na vse slovenske posojilnice na Koroškem. Toda ,,Štajerc“ je pokazal svojo nesramnost in hudobijo in zavratnost s tem, da je nekaj takih popravkov celo nazaj poslal in jih ni hotel sprejeti in objaviti, kakor to terja tiskovna postava. Popravka naše slovenske posojilnice pa sploh ni objavil; zato ga je slednja tožila. Kakor je poročal zastopnik posojilnice, g. dr. Brejc (oziroma njegov pooblaščenec, g. dr. Rozina v Mariboru), je „Štajerčev“ urednik pri prvi obravnavi trdil, da popravka sploh ni prejel, in zaradi tega se je morala obravnava preložiti, ne pa, ker zastopnik posojilnice ni bil pripravljen, kakor je lagal „Štajerc“. In glej ! Ko je poštni urad dokazal, da se je rekomandirani popravek poslal iz Velikovca dne 7. septembra 1.1. in došel v Ptuj dne 8. istega, ter se tudi oddal uredništvu „Štajerca“, je bil urednik imenovanega lista postavljen na laž. Prišlo je do druge obravnave v Mariboru dne 19. novembra. In svet, glej čudo! „Štajer-čev" urednik je bil od sodišča v Mariboru oproščen iz sledečih razlogov: 1. ker ni dokazano, da je bil v rekomandiranem pismu, ki je bilo odposlano iz Velikovca dne 7. sept. in je dospelo dne 8. istega v Ptuj, popravek kakšne trditve obdolženca; 2. ker ni dokazano, da je bilo to pismo naslovljeno na uredništvo „Štajerca“, in 3. ker ni dokazano, da je oskrbnik „Štajerca“, ki je rekomandirano pismo prejel, to pismo izročil tudi uredniku. Zoper to oprostitev „Štajerčevega“ urednika se je prijavil priziv. Na te tri razloge izjavim dotičnemu sodniku v Mariboru sledeče : 1. v rekomandiranem pismu, ki ga je poslala naša posojilnica, je bil ravnotak popravek, kakor so ga poslale druge koroške slovenske posojilnice, ter pravilno podpisan od načelnika g. J. Čarfa in odbornika J. Dobrovca ter odtisnjen s štam-bilijo; 2. pismo je bilo naslovljeno naravnost na uredništvo „Štajerca“ v Ptuju, in 3. pismo se ni poslalo na „oskrbnika“ „Štajerca“, ampak na uredništvo. To moreta izpričati oba zgoraj omenjena gospoda. „Štajerčev“ urednik je bil torej postavno primoran, objaviti popravek. Če je objavil druge, zakaj tega ni? — Sedaj se „Šta-jerc s svojo oprostitvijo baha in v svoji zadnji številki z dne 20. novembra zopet nesramno laže v članku „Kdo plača?", češ, da bodo sodnijske stroške „plačali slovenski kmetje, ki so svoje prihranke v posojilnico v Velikovcu vložili". Bolj predrzne laži si človek misliti ne more. G. urednik „Štajerca“, Karol Linhart, vprašam vas, ali ste res tako nevedni, da ne veste, da ima vsaka posojilnica svoj rezervni zaklad (velikovška ga ima 17.176 K 27 v), iz katerega plačuje, ako je potreba, svoje stroške, ne pa iz kmečkih prihrankov. Ohžajujem vašo nevednost! In drugič, kako morete kaj takega trditi, predno še ni končana prizivna obravnava ? Pri tej bodo nastopile priče, ki bodo dokazale, kdo ima prav. Da vi nočete objavljati popravkov, je dokazano tudi s s tem, da tudi uradnega popravka č. g. župnika Treiberja v Št. Rupertu pri Velikovcu niste natisnili. Zakaj se bojite resnice? Zakaj delate zoper postavo? Za danes zadosti! Več bomo govorili po prizivni obravnavi. Jožef Dobrovc, odbornik posojilnice v Velikovcu. Podljubelj. (Miklavžev večer) obeta biti letos jako lep. Za poučni del bo skrbel naš urednik, za veselost pa igra „Tat v mlinu", ki je že zavoljo tega zanimiva, ker nastopajo v njej Nemci in Slovenci, ki se med seboj ne razumejo, za darove „ta sveti", za strah pa krampus. Cene so tokrat znižane. Dober teh! Zdrav želodec imamo in nimamo več bolečin ne tiSčanja v želodcu, odkar rabimo Fellerjeve odvajalne rabarbara-kroglice z znamko „Elza-kroglice“. Po izkušnji Vam svetujemo, da jih poskusite; one odpravijo zapečenost in pospešujejo prebavo. 6 škatel franko 4 krone. Izdelovatelj samo lekarnar E. V. Feller v Stnbioi, Elsa-trg št. 67 (Hrvatsko). Iz Roža. (Ljudsko štetje) se bode po vsem Koroškem vršilo konec prihodnjega meseca. Kakor navadno, se mi Slovenci za to velevažno početje nenavadno malo brigamo. Največ jih je, ki še ne vejo, da bodo šteti in h komu naj se prištejejo. Ne tako naši nasprotniki! Le-ti hočejo zdaj prešteti naše ljudstvo tako, kakor da smo gornji in spodnji Rožani ločeni skoz nemško zagvozdo, ki se je od Celovca do Ljubelja prerila skoz nas. Dasiravno te trditve Nemcev in nemškutarjev ne odgovarjajo resnici in še bo pretekla marsikatera kapljica vode po Dravi, predno bodo nesli zadnjega Slovenca v Rožu k večnemu počitku, je pa vendar živa potreba, da se zdaj že zabičuje našemu rodu, da ni vse eno, če se zapiše sem ali tja. Nemec se ne bo nikdar zapisal za Slovenca, nasprotno, gledal bo, da bo vse tiste nevedneže in mednarodnjake zadovoljno vtaknil v svojo veliko malho in pozneje kričal: toliko je nas! Kdo bo nas štel? Naši najhujši sovražniki so postavljeni, da štejejo vsako našo dušo. Ko bi jih šteli nepristranski ljudje, ničesar ne bi rekli; šteti jih pa tako, kakor je poročal enkrat „Mir“, da se je naštelo v nekem kraju prvikrat 20, drugikrat pa 200 Nemcev, je krivično in Slovencem v vsakemu obziru škodljivo. Mene in mnogo drugih je štel na pr. borovski nadučitelj Kušternik zato, ker smo hodili v nemško šolo sedet, že za Nemce. Takega štetja se smemo tudi tokrat nadejati. Nas bodo požrli žive, število Nemcev pa potrojili, kakor da bi bili zajci. Kako bo nas štel? S sladkim nasmeh-Ijajem bo ti povedal, da so te prišli štet, da to ni nič posebnega in da se to ponavlja vsakih 10 let. In vprašal bo še, kdo je vse pri hiši, otroci, hlapci, dekle itd. Kot čisto postranska stvar pa, za koga te naj vpiše, za Slovenca ali Nemca, in da je to itak vseeno, in ga bo res zapisal za Nemca. H kakim pomočkom grabijo pri štetju naši nasprotniki, da goljufajo naše ljudstvo za njih lastno dušo, nam najlepše kaže dejstvo, da ga že zdaj strašijo: Če se boste za Slovenca zapisali, bo pa zopet vojska s Srbijo. Vse to je laž in gola goljufija, pa nasprotnik se je ne sramuje, vsako orodje mu je dobro, samo da je nas manj. Zato pa vas že zdaj opominjamo— tudi o socijalnih demokratih smo prepričani, da se ne bodo prodali tujcem — da zahtevamo vsi, proč z nemškutarskimi števci, posebno z učitelji, zahtevajmo nepristranskih neplačanih števcev, sami pa ne prodajmo svoje duše, svoje matere, če nam ponujajo tudi zlate gradove. Nihče se ne daj motiti s tem, da zna nemški ali doma spregovori kako besedo. Spomni se, kaj so bili tvoja mati in oče, kaj so s teboj govorili in tako se zapiši. Ne boj pa se števca, ta je plačan za svoj posel in mora tako zapisati, kakor mu ti rečeš. Tvoja dolžnost pa je, da pogledaš, če te je pravilno zapisal. Rožan, od sovražnikov obdan, na dan ! Spodnji Dravberg. Dne 12. listopada t. 1. šel je naš občinski sluga Anton Dežman v Dravo. Nasprotni listi so pisali, da je iskal smrt vsled gmotnih razmer, ker je imel mesečno samo 36 K dohodkov. Res je, da se je plačalo Dežmanu v gotovini 36 K mesečno, imel pa je tudi prosto stanovanje, monturo, drva, luč, dohodke za odgon, pristojbine za oznanila, še postranske dohodke od več zavarovalnic proti ognju in življenju, bolniško blagajno, razen tega so se mu plačala še druga uradna in neuradna pota itd.; imel je torej dohodke kakor le malokdo drug. Po njegovi smrti se je pri vdovi našlo krompirja, zelja, moke, zabele, veliko perutnine in drugih reči; torej kar pišejo nemškonacionalni in socialdemo-kratični listi, je sama laž. Naši nemškonacio-nalci so popolnoma pozabili, da je imel D. takrat, ko so bili nemškonacionalci pri občini na krmilu, ravnotiste, mogoče še manjše dohodke, pa več dela kakor zdaj; seveda, dokler je D. živel, se za njegove razmere niso hoteli zanimati. Vsled takega pisarjenja v nasprotnih listih moramo nasprotnikom reči, da so lažniki in hinavci, in se naj sramujejo, da izrabljajo D. žalostno smrt, povzročeno vsled preobilno zavžite žgane pijače, v strankarske namene! Št. Tomaž. (Podoknica.)^ Društveni pevski zbor je v nedeljo popoldan v Čilbergu zapel nekoliko slovenskih presmi na čast ženinu Juriju Traun, mizarju, in njegovi nevesti Mariji Wornig, pd. Hafnerci. Oba sta uda našega društva „Edi-nost“ in ženin že več let tudi cerkven pevec. Načelnik Juri Waldhauser je v imenu društva voščil obema, na kar je ženin ginjen vsem lepo zahvalil. Nekoliko časa so se še zabavali s petjem. Ob koncu je tudi odbornik Andrej Kuss v imenu pevcev nagovoril slavljenca. Nato so se vsi veseli razšli. In kakor smo pozneje izvedeli, se je Audi drugim ljudem zelo dopadlo. Št. Tomaž. (Novi oder.) Vsem našim dobrotnikom, ki so nam kaj darovali za gledališki oder, moramo naznaniti, da ga že imamo. In sicer zelo lep, slikan oder! Na prednjem zastoru vidi se vas Št. Tomaž, nad katerim visi v slovenski trobojnici grb našega društva. Okrog so razni, zelo lepi in pomenljivi okraski. Scenerija je dvojna: kmečka soba in pokrajina v gozdu. Dobimo še jutrovo deželo in rimsko sobo. In vse to je tako lepo naslikano! Zlasti harmonijo barv moramo pohvaliti. Ge ne verjamete, pa pridite pogledat in boste se prepričali. Vse to nam je v splošno zadovoljnost in za mal denar izvršil g. Benedik, slikar iz Celovca, katerega s tem vsem najtopleje priporočamo. Prevalje. Č. g. Anton Kesnar, župnik, kon-zistorialni in duhovni svetnik, je resno obolel. Priporoča se duhovnim sobratom za memento in sacris. Prevalje. V nedeljo, dne 13. t. m, se je vršila veselica našega delavskega društva. Udeležba je bila naravnost ogromna. Najprej je govoril g. kaplan Štritof o namenu naših društev (pouk in poštena zabava), o našem najhujšem sovražniku alkoholu ter je priporočal zmernost (seveda, če se more kdo povspeti še više — do abstinence, je še bolje!). Potem je razložil g. kaplan Vastel igro „Mlinar in njegova hči“, ki se je potem igrala. Posebno so se izkazaia dekleta, vsa brez izjeme — ne bom jih našteval, ker jih tako poznamo. Tudi Konrad in mlinar Črnot sta svoje vloge izborno rešila. Samo to bi za bodoče priporočali pri tako dolgih in težkih igrah, da bi bilo več vaj, da se more vsak igralec vživeti v svojo vlogo, potem napravi igra še veliko več vtisa. — Pri drugi igri „Brat Sokol11 se je takoj videlo, da je bilo več vaje, zato se je predstavljala tudi čisto dovršeno. Posebno se je odlikoval g. Hohnjec,- seveda tudi „Milka“ in „Ančka“. — Potem nas je zabavala še šaljiva pošta in seveda so nas ves čas kratkočasili tudi naši vrli tamburaši. Bili so na zborovanju tudi gostje iz Možice in iz Guštanja. Na svidenje! Žabnice. (R a z n o.) Poročila sta se posestnik in trgovec g. Luka Šluga z Marijo Mošic, in Lovrenc Mošic, sin posestnika in urarja, s Teklo Vedam. Vsi so iz občespoštovanih in znanih družin. — S tem mesecem smod dobili novo gdč. učiteljico, Katarino Vertot. Nje prednica, Kra-vina, je odšla v Podklošter. Bila je za šolo prav dobra. — Te dni smo pokusili novo vino, ki je prav sladko, samo cena je zelo „kisla11. — V Žabnicah bi se v zadnjem času skoraj zgodila velika nesreča. Ko je šla M. Oman, učenka drugega razreda iz šole domov, napadla jo je neka krava, ki rada bode. Vrgla jo je na tla in jo hudo ranila na životu in pod očesom. Sreča v nesreči je bila, da se ni zgodilo še kaj hujšega. Sedaj je že skoraj dobro, le rana se ji še pozna na obrazu. — Pred kratkim je prišel saški kralj kralj na jesenski lov kakor vsako leto. Ostal bo tu baje 14 dni. Pripeljal se je sem s svojim spremstvom v svojem salonskem vozu in se je takoj odpeljal s spremstvom na štirih vozovih v Naborjet. Kralj je lepe postave in kakor znano dober katoličan. Ne samo ob nedeljah, ampak večkrat tudi delavne dni hodi z mašno knjigo k maši. — Pri nas v Žabnicah je že popolnoma zimsko življenje. Snega imamo že precej, in veliko ljudi kašlja. Drugim pa zima zopet prav pride, ker hlode „gonijo“ in seno vozijo s planin na saneh. Podgrad pri Medgor jah. (Smrt v Dravi.) K nesrečni smrti inženirja Rieserja se nam poroča: Dne 9. t. m. popoldne ob treh se je pripeljalo iz Svetne vasi v Goriče na ladji po Dravi skupno sedem mož. Med njimi so bili gg. c. kr. inženirji Jakob Hassler, Anton Rieser in deželni inženir M. Herold, vsi iz Celovca, potem čuvaja reke Marko C a vznik in Gašper Mak in še dva druga. Za ta dan je bila namreč določena kolavdacija storjenega dela za regulacijo Drave. Kakih 120 metrov od broda naprej po pravi sttani v najhujši vodi je ladja po neznani nesreči zadela v četrt metra nad vodo moleči štor in se je prekucnila. Vsi so padli v mrzlo vodo in le po malem so splezali gori in se rešili, le gosp. Rieserja je voda močno potegnila s seboj, da je ni mogel premagati ! Le dvakrat še je z rokama nad vodo prosil za pomoč — a zaman. Gorički pd. Brodnik — kmet — je bil hvalevredno takoj na licu mesta, je našel havelok, klobuk rajnega, potem mizico in mape, drugega nič; voda je odnesla svojo žrtev naprej! Rajni zapušča vdovo in šest neoskrbljenih otrok. Vsem naše sožalje. V petek navrh so delavci štor razstrelili z dinamitom in tako ladjo potegnili doli. — V soboto je prišla vdova-soproga in njena sestra na lice kraja nesreče in brez tolažbe jadikujoč terjala od Drave njeno žrtev nazaj. — Zdaj dan za dnevom iščejo na čolničih truplo rajnega. Žrelec. (Poroka.) Dne 14. t. m. je obljubila Rebernikova Lizej iz starodavne koroške slovenske Rebernikove rodbine v Grad-nicah pri Celovcu zakonsko zvestobo Štefanu Archerju pd. Hajnžejevemu v^Gradnicah pred našo milo Marijo Pomočnico v Žrelcu. Cerkveni pevski zbor je na predvečer, ob poroki in pri obedu zapel svoji izvrstni sotrudnici v slovo celo kopo slovenskih pesmi. Pred par leti so nevoščljivci nagajali našim slovenskim deklicam, da ne bodo dobile ženinov, če slovensko pojejo. Pa glej! Ravno cerkvene pevke in pevci so se — že štiri slučaji — imenitno omožile in oženili. Naša Lizej si je izbrala res fanta, ki mu ga fara nima para. Pa žalibog po poroki sta jo potegnila k sv. Štefanu v Grabštanj, ki menda misli, da mora vsak dober krčšanski Štefan biti v njegovi občini; saj si je celo za župnika in župana izbral pristne Štefane. Naj torej tudi skrbi, da bota naša Štefej in Lizej srečna v novi domačiji. — Danes, 21. t. m., si podata naš pridni slovenski rojak Jožef S to ker pd. Krajnčič v Gradnicah in Pavlina Štraus prstane in pa roke. Naš vrli Zepej je bil vedno odločen slovenski fant ! Bilo srečno ! Žitaravas. (Občinska volitev.) Dne 19. t. m. vršila se je pri Miklavcu občinska volitev (pod varstvom štirih bajonetov ! ! ? Heil Sajfric) za občino Žitaravas, ki pa je izpadla za nas neugodno, kakor je bilo pričakovati. Ali tudi Sajfricova garda ni z uspehom zadovoljna, ker smo mi kljub vsej njihovi nesramni in do skrajnosti naporni agitaciji zmagali v drugem razredu z vsemi šestimi našimi odborniki, in sicer z enim glasom večine. V tretjem razredu pa smo ostali v manjšini, ker so liberalci nafehtali 145 glasov (malo manj kot polovico vseh glasov za ta razred). Vendar pa smo na volišču z zadoščenjem gledali na naše delo, ker sta morala Sajfric in žineški oskrbnik Haj mobilizirati vso liberalno f rakarijo dobrlovaškega in železnokapelj-skega okraja. V tretjem razredu so zmagali le s pomočjo pooblastil, s katerimi so volili tuji doktorji, učitelji in kdo poznaj vse tiste „ka-punove britofe11 ! Pribijemo pa, da Sajfric ni voljen od domačih občanov, ampak tujcev. Zabeležit imamo tudi, da pred štirimi leti niso pustili s pooblastilom volit našincev, ki niso imeli v občini volilne pravice, letos pa, ker so si priskrbeli nasprotniki dovolj pooblastil, je bilo dopuščeno. — H koncu še par cvetk iz lavorjevega venca naših naprednjakov. Naš volilec gre na dan volitve v občinsko pisarno po volilne liste (glasovnice). Ker so mu dali že napisanega, vpraša, ali ne dobi praznih, nakar dobi odgovor: ,,A bos, geh zum Pfaffen11. Druga cvetka: Ko sta se srečala zvečer na dan volitve dva liberalca, rekel je eden najpridnejših agitatorjev: „Ar danes smo pa dali tajflne.11 — O Bog, usliši naše prošnje: „Ne štej jim tega v greh, saj ne vedo, kaj delajo11. Žitrajske občinske volitve. (Prisiljena zmaga.) Drug glas o teh volitvah. Dne 19. listopada smo imeli pri nas občinske volitve. V prvem razredu se jih Slovenci nismo udeležili, v drugem razredu smo zmagali, tretji razred pa je ostal še nadalje v rokah liberalnih nemčurjev. Oddalo se je v tretjem razredu 246 veljavnih glasov nasproti 151 pri zadnjih volitvah leta 1906. Agitacija je bila na nemški strani silovita in ostudna. Vse sile so napeli to pot uslužbenci kneza Rosenberga. Nespametno ljudstvo se boji in leze tako samo nazaj v sužnost grajščakov, katere sužnosti se je oprostilo leta 1848 in mirno pusti teptati svoje pravice od grofovskih hlapcev. Če bi hoteli le nekoliko našteti nečedna sredstva nasprotnikov, popisali bi polovico ,,Mira“. Morda se najde spretnejša roka, kakor je moja žuljava in Vam, gosp. urednik, nasprotno agitacijo nekoliko popiše. V potu svojega obraza delal je za Sajfrica ves nemškonacionalni štab od Sinče-vasi do Železne Kaple. Na volišču si videl postaj enačelnika iz Sinčevasi, zdravnike in učitelje iz Dobrlevasi in Železne Kaple, župana Nieder-dorferja iz Železne Kaple in tako naprej. Seveda niso manjkali Miklavčevi hlapci. Vse oboroženo s pooblastili. O kakovosti pooblastil ne moremo pisati, ker je bila volilna komisija sestavljena iz samih nasprotnikov. Tudi naša vlada je morala pomagati in ni ustregla upravičeni zahtevi Slovencev. Znamenje, da Sajfricova mogočnost gine in je v razpadu, ko mora uporabiti taka sredstva. Vsa čast pa možem, ki so kljub vsej‘ silovitosti mirno in možato vršili svojo katoliško in slovensko dolžnost! Grabštanj. (Sadovi naprednjaštva) prihajajo malokje v tako jasni luči na dan, kakor pri nas. Ne samo, da oznanjujejo iz gostiln prihajajoči ne ravno mili glasovi nekaterih znanih širokoustnežev mimoidočemu popotniku višino grabštanj ske kulture, tudi pretepi so pri nas že na dnevnem redu. Tako je neki tukajšnji posestnik baje v pijanosti svojega lastnega očeta neusmiljeno pretepel. Kmalu nato je neki hlapec iz tukajšnje okolice ubogega reveža v svoji surovosti do krvi namlatil. Z oteklim, obvezanim obličjem si je šel nesrečnež drugi dan iskat orožniške in zdravniške pomoči. S takimi nečlove- škimi čini se sme ponašati naša „fortšritlih“ gospoda. Naše izobraževalno društvo čaka ogromno dela. Ne v kričanju in surovosti, ampak v pravi verski in narodni izobrazbi se kaže napredek in dika. Marija na Žili. (Smrt vrlega moža.) 17. novembra je tukaj umrl in 19. nov. bil ob navzočnosti mnogobrojne množice vernikov pokopan vrl krščanski mož Budolf Ro n g e, dolgoletni cerkveni ključar farne cerkve na Žili. Naj mu bode za vso skrb in ves trud Bog obilni plačnik! Dne 22. nov. pa so zatisnili trudne oči blaga Pongrančeva mati v Hraščah. Naj v miru počivajo ! Črna. V izpopolnitev dopisa zadnje številke „Mira“ pod napisom ,.Črna. Nasprotniki . . . .“ bodi še povedano, da so dotični obrekovalci preklicali pred rudarskimi predstojniki kruto ža-Ijitev, katero so s svojim obrekovanjem prizadeli predsedniku našega delavskega društva — Maksu Osojniku. Črna. (Prenovljena vas.) Tisti del naše vasi, kateri je bil spomladi vpepeljen po groznem požaru, je že pozidan in krasi sedaj celo Črno. Pogumnejši izmed pogorelcev so začeli takoj s pozidavanjem, nekateri so pa še čakali in dolgo odlašali. Pogum do zidanja pogorelih hiš so jim dali šele mnogoštevilni dobrotniki, ki so se s prav krščansko ljubeznijo usmilili pogorelih. Tam, kjer so prej stale nizke, z deskami krite, pritlične hišice, se dvigajo sedaj lepe eno- ali celo dvonadstropne hiše. Krite so po večini z opeko ; le dve hiši ste z eternitom pokriti. V celem se je pozidalo 21 hiš-bivališč, brez drugih gospodarskih poslopij; izmed teh so tri popolnoma na novo pri-rastle. Pogorelci, ki so stanovali črez leto v hišah, katerim je ogenj prizanesel, so se že skoro vsi — polni veselja, da je konec velikega truda in težkih skrbi — vrnili v svoje novo-pozidane hiše. Samo pri dveh hišah bode ostalo delo še za vigred. Možica. (Shod možiških rdeč k a rje v.) V nedeljo, 20. t. m., so imeli možiški socialni demokrati shod, pri katerem jih je navduševal govornik S i t e r iz Trbovelj za svojo rdečo zastavo. Govor je bil za delavce tukaj pri nas še dokaj primeren, a vendar se ni mogel vzdržati, da bi so ne bilo pri tem tudi udarilo po črnih. Govoril je tudi, da sv. pismo govori: „Bog nas varuj lakote in draginje“ in tisti ki to pridigujejo, so „črni“, kateri pa ravno napravljajo lakoto in draginjo. Za primer je navedel vse slovenske poslance, ki da so glasovali proti znižanju sladkorja. Udrihnil je tudi po poslancu Gostinčarju, češ, da si ta ne upa iti v kraje, kjer so delavci že organizirani in gre samo v take kraje, kjer so delavci še nezavedni. Izpodbujal jih je posebno za strokovni list „Rudar“; tukaj je pa njih glasilo „giftna krota“, katera se ne laže, kakor je izustil njihov prvak Kasnik, kateri je kričal, da njihovi listi ne lažejo. Njih vodja pa, kateri je ravno k temu času prišel iz špehkamre in ga članek iz „Mira“ jako bode, je kričal, da smo vsi „črni“ v Možici „redakterji Mira“. Kričali so tudi vsi vprek, kako more „Mir“ v 46. št. pisati, da so oni hoteli motiti ustanovni shod slov. kršč. delavskega društva in s tem so se sami izdali, da so tudi mislili razgrajati, a videli so orožnike in srce jim je ušlo v hlače. V mislih smo imeli vendar le tiste nemčurske junake, kateri so trgali lepake. Delavci na noge! Rdečkarje je prijel strah, ko vidijo, da smo se začeli tudi mi zbirati, pa ne v takem duhu, kakor oni, ki napravijo delavce le nesrečne, ker jim vzamejo zadovoljnost. Kajti če bi imel delavec 9 K na dan, kakor jim je pravil Siter, da morajo imeti, pa bi bili ravno tako nezadovoljni kot sedaj! Prevalje. (Poroka.) Zadnji pondeljek sta bila poročena mladenič Srebre in Danijelova Micka s Plata. Na ženitovanski pojedini pri Ahacu se nam je godilo prav dobro. Imeli smo v svoji sredi celo Papeža in Cesarja. Spomnili smo se tudi ,,Slovenske straže“, za katero je nabrala Predovnikova Micka 11 K 25 vin. Novoporočen-cema želimo obilo sreče! Prevalje. (Nočna poroka.) Dne 22. t. m. je bil tukaj poročen Janez Divjak, znani vodja prevaljskih „ Štajerci j ancev“, ki bi vsakega Slovenca najraje potopil v žlici vode, čeravno kot sedlar živi izključno od slovenskih grošev. Poroka se je vršila po noči. Škocijan v Podjuni. (Občni zbor) je sklicalo za preteklo nedeljo, dne 20. t. m., bralno društvo. Nameravala se je večja prireditev; pa ker je, žal, k • nam namenjenim dr. Krekovim „Trem sestram11 novopadli sneg zajezil pot in se je naselila v hiši prireditve bolezen, kar se je zaznalo po okolici, — tako je zavladalo krivo mnenje, da tudi občni zbor s shodom izostane. Vsled tega smo ga takrat izvršili ob bolj pičli udeležbi v spodnjih prostorih Majarjeve gostine. Živa škoda, da požrtvovalna gospoda govornika nista imela prilike stati pred številnejšim občinstvom! — Sosednji rojak, sedanji prevaljski kaplan, g. France Vastel, je nam predočil portugalska grozodejstva ter prešel na nesrečno nemško zadevo celovške „Zentralkasse“ in slednjič na nemško nakano glede šolstva, ki je znana iz razprave zadnjega zasedanja deželnega zbora koroškega. Končal je s toplim pozivom na vse navzoče, kateri se še niso, naj se sedaj oklenejo bralnega društva. Isto menil je tudi drugi govornik, g. dr. Rok Jesenko, ki je nato v poljudno zasnovanem govoru z zlatimi namigi pripravljal na bodoče ljudsko štetje. Hvala vama za razjasnilni pouk v imenu dobre stvari! — Po običajnih poročilih in volitvah smo še malo zapeli in se med seboj poveselili. Da se pa zadosti tudi naši skrajni ženski radovednosti, smo še enkrat pozvali „Tri sestre11, ki so nam obljubile, da nas okrog novega leta prav zares posetijo. Vogrče. (Mesečni shod) našega izobraževalnega društva dne 20. t. m. je bil izredno dobro obiskan. Predavanje o jeruzalemskem romanju je privabilo od blizu in daleč ogromno poslušalcev. Pa smo stali tudi kakor pribiti poslušaje poltretjo uro trajajoči govor č. g. Horn-boka, ki nam je znal tako živo in ganljivo popisati romanje v Sveto deželo. Za oddih pa smo se vmes tudi večkrat prav pošteno nasmejali šaljivim izvajanjem dovtipnega govornika. Drugi govor nam je pojasnil nesramne napade rimskega župana, juda Natana na sv. očeta, kar so poslušalci z ogorčenjem vzeli na znanje, in se je poslala v Ljubljano na protestni shod, ki se je ravno ta dan vršil v „Unionu“, brzojavka, po kateri se zborovalci pridružujejo protestu katoliških Ljubljančanov proti krutemu žaljenju sv. očeta. Vsa čast in hvala tudi našemu kremenitemu moškemu zboru, ki je skrbel tako izborno za zabavo! Društveno gibanje. Črna. Slov. kršč. soc. delavsko društvo ima v nedeljo, dne 27. t. m., ob Va8- uri dopoldne v svojih prostorih članski shod. Na predvečer svojega društvenega praznika, dne 3. decembra, ob 8. uri zvečer in 4. decembra popoldne pa priredi javen shod s petjem, govorom in dvema igrama. Odbor. Škocijan v Podjuni. (Odbor bralnega društva) se je sestavil na občnem zboru dne 20. listopada 1910 sledeče: Predsednik Jožef Povoden pd. Pušnik; podpredsednik: Vinko Poljanec, župnik; blagajnik: Janez Škof pd. Kuštrov; blag. namestnik: Anton Laker pd. Kovač; tajnik: Miha Kačnik pd. Pevcarjev, tajnikov namestnik! pd. Halepov Šimen; računska pregledovalca: Jernej Povoden pd. Povodnov na Seli in Lovrenc Zilan pd. Hrovat v Srejah; knjižničarja: Anica Picej pd. Furjanova in Janez Škof pd. Kuštrov. T Politične vesti. Češko-nemška pogajanja razbita. Nemška manjšina na Češkem je z obstrukcijo razbila češki deželni zbor. Sedanji ministrski predsednik si je stavil nalogo, spraviti Čehe z Nemci. Res so sprva pogajanja med Čehi ih Nemci prišla v lep tok. in so se zlasti vladni listi te sprave zelo veselili. Nemci so zadnji čas z vsakim novim predlogom zahtevali od Čehov novih koncesij. Čehi so menda zategadelj 16. t. m. sklenili, da ne stavijo nikakih novih predlogov več. Nato so enak sklep naredili Nemci in izrazili željo, naj se nadaljna pogajanja prekinejo. Tako so se vsled nemške nenasitnosti poganja razbila. V slovenskih političnih krogih na Koroškem se je smatralo že takoj od začetka o češko-nemških pogajanjih zelo pesimistično. Bienerth s češkonemškimi pogajanji ni zasledoval za Jugoslovane ugodnih namenov. Če bi se bila pogajanja posrečila, bi bili brezdvomno šli v zasluženi pokoj notranji minister Hartl, justični minister Hohenburger in naš stari prijatelj Wrba. To bi bilo vsekako tudi za nas Slovence ugodno, ker vsa naša politika stremi za spremembo sistema in s temi ministri bi bil odstranjen dobršen del sedanjega Slovencem sovražnega sistema; toda Bienerth je s češkonemškimi pogajanji zasledoval nekaj drugega. Rad bi bil pomiril Čehe z Nemci, jih pritegnil k vladni večini in jih tako odtrgal od Jugoslovanov. Kar bi bili Nemci na Češkem izgubili, bi bili dobili za nadomestilo pri Jugoslovanih. Vedno smo bili in smo mnenja, da bi morala vlada delovati na narodno spravo tudi na jugu med Nemci in Slovenci ter Jugoslovani in Lahi. Bienerth je ustrelil načelnega kozla, če je menil, da bo s spravo med Cehi in Nemci v Avstriji vse mirno, kakor da bi bili Jugoslovani topi in bi si brez brambe pustili s svojega telesa rezati meso. Popolna ravnopravnost bo narode najbolj pomirjevala in bo najboljše poroštvo za delovanje deželnih in državnega zbora. Bienerth se je sedaj lahko prepričal, da se s takimi pogajanji, kakor si jih je želel on, ničesar ne doseže, ker se strasti pri pogajanjih čimdalje bolj razvnemajo. Vlada ven z dejansko ravnoprav-nostjo, in vsa taka pogajanja bodo odveč! Državni zbor je sklican na 24. t. m. Predsednik zbornice, dr. Pattai, je imel z baronom Bienerthom daljši pogovor in se je odločil sestaviti dnevni red prve seje sledeče: 1. Poročilo draginjskega odseka v stavbnih zadevah, 2. verifikacija volitev. Gospodarske stvari. Poučno potovanje kranjskih in koroških kmetov v Švico. (Dalje.) Drugi dan 7. julija smo ogledali dopoldne znamenito mesto Bern in opoldne smo se zbrali pred kazino, kajti naročili smo fotografa, ker je vsakdo hotel imeti sliko od vseh sopotnikov, da bo imel lep spomin na te lepe kraje. Popoldne smo se odpeljali v Zollikofen ogledat znamenito kmetijsko, oziroma poljedelsko in sirarsko šolo Rtittl. Poljedelska šola v Zollikofnu je menda ena največjih v Švici. Traja dve leti, obvezna je poleti in pozimi in jo obiskuje po 60—70 učencev. Potem je tudi zimska šola, ki traja od novembra do marca. Ta tečaj je enkrat pozimi obiskovalo 196 učencev, ^iz česar se lahko sklepa, kako zanimanje imajo Švicarji do kmetijskih šol, ker so prepričani, da je tudi priprostemu kmetu treba malo več izobrazbe, ne pa kakor pri nas, kjer se vedno udarja črez take šole in vsak kriči: Sin se naj uči doma od svojega očeta gospodariti, pa bode boljše gospodaril kakor pa oni, ki je hodil v kmetijsko šolo. Res je, da vse ni za nič, kar vejo stari kmetje, vse pa tudi ni za odobravati, kar trdijo nekateri starokopitneži, kajti včasi bi se dalo veliko bolje gospodariti, če bi ne delali tako, kakor so znali že naši pradedje. Saj vendar živimo v času poskušnje, poskusimo vse in kar je dobro, obdržimo. Šola Zollikofen ima na svojem posestvu menjalno kolobarjenje, t. j., da se na njivah prideluje nekaj časa krma, za tem pa pride žito ; za pridelovanje krme pa imajo tudi stalne travnike. V poljedelstvu pridelujejo veliko sladkorne pese in krompirja. Tudi s pridelovanjem semenske detelje se precej pečajo in jo prodajajo kg po 4 K. Travnike delajo umetno, namreč da sejejo mešanico detelj in trav, katere ostanejo po 4—5 let, potem izorjejo in vsejejo zopet žito. Seje se vse s stroji, katerih ima ta šola vsake vrste na razpolago in to v toliki množini, da še prej nismo videli nikjer toliko strojev skupaj. Nekateri glavni bi bili sledeči: En stroj za žetev, ki ob enem veže, dva za izkopavanje krompirja, trije za košnjo sena, osem strojev za grabljenje, šest za obračanje, različne brizgalnice za škropljenje rastlin proti raznim boleznim, ena velika briz-galnica za ogenj, dva stroja za setev, različni stroji za okopavanje, katerih pri nas močno pogrešamo, mnogo vrst strojev za prešanje sadja itd. Iz tega se lahko sklepa, da na tej šoli obdelujejo vse s stroji; imajo pač zato ugodne pogoje. Najprej smo se podali v učilnico, kjer nam prijazen učitelj razložil namen te šole in kako se gospodari, potem so nas peljali v fizične in kemične kabinete, kjer se nahaja vse polno učnih pripomočkov. Posebno zanimiv je fizični kabinet, ker se v njem nahajajo predmeti, katerih se v navadnem življenju ne vidi, ki pa so za kmetijsko izobrazbo jako zanimivi. Goveja hleva^ sta dva, zelo velika, zidana po najnovejšem. Živina je simenodolske pasme. Krave so dobre mlekarice; 1. 1909 je dala ena krava 6400 1 mleka, ki je imelo tolsče 3.8 %, druga pa 5300 1. Teleta se napajajo in dobijo mleka za celo izrejo, to je v enem letu 1200—1500 1; junicam dajajo manj kakor junčkom. Nekaj posebnega nas je tu zanimalo: kako se pri bikih ravna, da rogovi rastejo naravnost ven. To naredijo na ta način, da privežejo na zadnji strani rogov za to prirejen les, in tako se rogove prisili, da rastejo lepo po lesu, ne pa da bi se obrnili nazaj. To se dela le pri bikih. Pač skrbijo na vse načine, da svojo živinorejo zboljšujejo. Naprej proti svinjakom nas je vodila pot mimo velikega kupa gnoja, tako lepo urejenega in stlačenega, da bi se mu človek kar odkril; zraven je gnojnična jama. Svinjaki so žeto uzorno sezidani, v njih je bilo polno lepih živali. V istem času so imele tri svinje po 9 mladičev. Prašiči postanejo težki črez 350 kg. Šola ima krasnega mrjasca, kakršnega še v svojem življenju nisem videl. Nazadnje so nas peljali tudi v konjski hlev, ki pa je bil prazen, ker so bili konji vsi na delu; zato smo pogledali samo opravo in nato odšli proti sirarski šoli Riith in odtam nazaj proti mestu Bern. Po večerji v kazini je bilo več predavanj o kmetijstvu, govorili so tamošnji profesorji veščaki o kmetijstvu, vodja kmetijske šole Zollikofen, kateri se je pripeljal za nami. Jako zanimivo je govoril tudi avstrijski konzul. Tudi naše slovenske pesmi so hoteli slišati, s čim se jim je z veseljem postreglo in v slovo sé je glasila cesarska himna, in to v daljni Švici. (Dalje sledi.) Književnost. Knjiga o lepem vedenju. Spisal Urbanus. V Ljubljani 1910. Založila Katoliška Bukvama. Malokatera knjiga je bila toliko potrebna in je tako važna za naš narod, kot ravnokar izišla „Knjiga o lepem vedenju". Že nekaj let sem slovenske knjige o oliki v knjigotrštvu ni bilo dobiti. Pred leti od Jožefa Valenčiča izdana knjiga „Vzgoja in omika" je kmalu pošla, najboljši dokaz za to, kako potrebna je ravnokar izišla knjiga za nas Slovence. Ni med nami človeka, ki bi ne želel vesti se lepo, saj vemo, da smo le tedaj v družbi priljubljeni, če se obnašamo lepo, olikano. Naj bo človek še tako priprost, še tako reven, če se vede lepo, napravi dober vtis na vsakogar. Seveda se od bolj izobraženega človeka zahteva tudi več olike; kar se priprostemu človeku dostikrat oprosti, ne more se oprostiti izobraženemu. Izišla knjiga nam nudi nebroj lepih naukov. Na 238 straneh nam poda vse, kar potrebujemo v občevanju z našim bližnjim. Namenjena je tako olikancu kot priprostemu človeku. Zlasti prva štiri poglavja „vljudnost dà notranji izobrazbi pravo veljavo — sovražniki olike — najnujnejše zahteve olike in splošna določila", nudijo vsem, zlasti pa še našemu kmečkemu ljudstvu, za katero so posebno namenjena, toliko potrebnih navodil in lepih naukov, da naj bi se prebirala zopet in zopet. Naše ljudstvo dvigamo v blagostanju, izobražujemo ga, treba je tudi, da ga olikamo. Treba je našim ljudem vcepiti zavest, da le olikan človek nekaj velja, da se pa suroveža, pretepača, umazanca, zapeljivca, klevetnika ogiblje vsakdo. Vse to nam živo in jedrnato opisuje pisatelj. Pa ne samo za priprosto ljudstvo je pisana ta knjiga, tudi vsak izobraženec, ki že pozna temeljne nauke olike, najde v njej vse, kar potrebuje v občevanju s finimi ljudmi. Jezik v knjigi je zanimiv, jedrnat in točen. Napak razun nekaj tiskovnih pomot ni. Ta ali oni se mogoče z vsemi podrobnostmi v knjigi ne bo strinjal; zato pa ne more pisatelj, saj je nemogoče splošno povedati, kako se je obnašati pri vsaki priliki. Zlasti je pri naslovih težko podati splošna pravila. Tu se je treba ravnati po navadi in tudi upoštevati lastnost dotičnika, ki ga nagovorimo. Dobro je napravil pisatelj, da je dodal knjigi na 10 straneh obširno stvarno kazalo v abecednem redu, da takoj lahko najdemo, kar iščemo. Oblika knjige je priročna in lična. Broširan izvod, tiskan na fin papir stane le 3 K, fino vezan pa 4 K. Knjiga je res cena, da si jo lahko nabavi vsakdo. Kolikokrat premišljujemo, kako knjigo naj kupimo mladini za god, Božič in novo leto; evo je! Čimbolj jo čita zlasti naše dijaštvo, tembolj bo delalo čast narodu na vseučiliščih in pozneje v službah. Naj bi jo dobili tudi v vsaki kmečki hiši! Slovenci, tu imate davno zaželjeno knjigo, sezite po nji! Po Hajvišjem ponelju Hj. c. in h. Up. SJeliCanstua. 40. c. hr. državna loterija za zasebne dobrodelne namene tostranske državne polovice. Ta denarna loterija, edina v Avstriji postavno dovoljena, ima 20.728 dobitkov v gotovini v sknpni vrednosti 620.000 kron. Glauni dobitek iznaša 200.000 kron v gotovini. Žrebanje se vrši nepreklicno dne IS. decembra 1910. = Ena srečka stane 4 krone. = Srečke se dobivajo pri oddelkn za državne loterije na Dunaju, III., Vordere Zollamtsstrafie 7, v loterijskih ko-lekturah, tobačnih trafikah, davčnih, poštnih, brzojavnih in železniških uradih, v menjalnicah itd. Načrti žrebanja za kupce srečk brezplačno. — Srečke se pošiljajo poštnine prosto. Od c. k. raunateljstua loterijskih dohodkou (oddelek za državne loterije). Cerkvene vesti. Dekanijskim in župnijskim uradom se naznanja, da so založene nove deščice z imenom prevz. kneza in škofa v trgovini Jožefove družbe, ne pri ordinarijatu kakor se je razglasilo v zadnjem škofijskem listu. Pisarna Ten. sk. ordinarijata. Največja trgovina z oblačilnim blagom • v Celovcu. —................ Zaradi poznejše oddaj e trgovine redka prilika: Akoravno se je zadnji čas blago silno podražilo in se bo še veliko podražilo, prodajam od 10. februarja 1910 začenši blaga za več kot 250.000 kron pod tovarniško ceno. Za trgovce in krošnjarj e, krojače in šivilje še poseben popust. Prosim za obilni obisk. Z odličnim spoštovanjem Hnton Renko» posestnih, ogel Kramerjeve ulice in Novi trg v Celovcu. Kaj je novega po svetu. Zadruga gostilničarjev na Bledu je imela dne 14. t. m. svoj ustanovni občni zbor v hotelu Europa na Bledu, kateri je prav dobro uspel. Poleg gostilničarjev udeležili so se zborovanja zastopnik c. kr. politične oblasti g. Cardin in načelnika obrtne zadruge in zadružne bolniške blagajne na Bledu. Voljeni so bili sledeči gg.: Jakob Peternel za načelnika. B. Kamenšek za namestnka, odborniki pa: Ivan Zrimec, Josip Vrhunc, Anton Ropret, Josip Korošec, Josip Ravhekar, Ivan Mencinger, Ivan Zupan ter Josip Žumer. Namestniki so: Rus Ivan, Piber Matevž, Vrinšek Davorin in Černe Miha. Sklenilo se je tudi soglasno, da ostanejo vsi obrtni pomočniki gostilničarjev včlanjeni prizadružni bolniški blagajni na Bledu. Za slovenske služkinje. Od zavoda sv. Nikolaja v Trstu (ulica Farneto št. 18) smo prejeli sledečo okrožnico : Trst! — Veliko slišite o njem, malo pa veste o onem tukajšnjem sloju, ki prihaja sem posebno na zimo v velikem številu. In to so naše služkinje z dežele. Kam naj se obrnejo v tujem mestu, če nimajo službe? Zavod sv. Nikolaja je ono zavetišče, ki preskrbi vsako leto na stotine deklet s službo, hrano, večkrat celo s telesnim varstvom. Tu dobe nevedna navodila, da ne zgrešajo in ne padajo na slabo pot. Slovenskim služkinjam pa ohranjamo tukaj vero in narodno zavest, ki je vse to tako v nevarnosti pri italijanskih in nemških službodajalkah. Če pa skrbi zavod za naše služkinje, skrbi obenem tudi za naš naraščaj, kajti mnoga dekleta postanejo enkrat žene, matere. Pripomniti pa moramo, da je stališče služkinje v Trstu jako težavno. Dobro poznamo njih bedo, zato pa nikomur ne svetujemo, iskati si službe tukaj. Naš zavod ne vabi deklet iz dežele, skrbeti mu je le za one, ki so že tukaj, ki jim ni odprta druga pot. Opozarjamo osobito slavna županstva, naj bodo previdna pri izdajanju knjižic in opozarjajte jih na nevarnost, ki jim preti v tujini. — Umevno pa je, da je naše delo združeno z velikimi stroški. Prosimo pomoči pri vseh Slovencih, pri posameznikih, društvih in zastopih. Usmilite se teh deklet, naša prošnja naj najde odziv v Vaših človekljubnih rodoljubnih srcih. „Lačne nasičevati, popotnike sprejemati" to je bila lepa staroslovanska lastnost, to je tudi veliko delo usmiljenja, katerega večni najpravičnejši Plačnik gotovo ne bo prezrl, saj bo Vaš dar rodil stotero sadu v korist zapuščenim slovenskim služkinjam v Trstu. — Karla Ponikvarjeva, predsednica. — Maša Gromova, tajnica. — Roža dr. Gre-gorinova, Zinka dr. Rybàfeva, odbornici. Leo Tolstoj, svetovnoznan ruski pisatelj, je umrl na potu v samostan. Imate bolečine? Revmatične, protinske, glavobol? Ali ste se po prepihu ali drugače Poskusite vendar bolečine utehajoči, lekajoči in krepčajoči Fellerjev fluid z znamko „Elza-fiuid“. Ta je v resnici dober! To ni samo reklama! Dvanajsterica za poskušnjo 5 kron franko. Izdelovatelj samo lekarnar E. V. Peller v Stubici, Elza-trg št. 67 (Hrvatsko). Tiskarna Družba su. Mohorju o Celovcu ima sledeče tiskovine na prodaj : Za krajne šolske svete: Šolska naznanila (Schulnachrichten), slovensko-nemška, folio, 100 iztisov....................K 2‘— Vabila k sejam krajnega šolskega sveta, slovenska, 4°, 100 iztisov.....................„ p— Pozivnice zaradi šolskih zamud v smislu §§ 27 do 29 šolske postave 1. prosinca 1870, 4°, Ì00 iztisov................................... „ 1' — Opomin za oglašanje za šole godnih otrok v smislu § 25 postave 17. prosinca 1870, 4°, 100 iztisov........................................„ 1’— Obvestilo o opomina radi šolskih zamud, 4°, 100 iztisov.................................. V— Obvestilo o pretnji s kaznijo radi šolskih zamnd, 4°, 100 iztisov....................... 1'— v zobeh, prehladili? Najboljše spričevalo za izbornost „pravega: Francka” je, da se na vse načine poskuša izrabiti sloves imena „Franck” za manj vredne proizvode. Zategadelj je dobro paziti na spominsko besedo previdne gospodinje: „Franck z kavnim mlinčkom”. Oni zabojčki in za- t — — A. .vl . , • Tovarniška znamka. vojeki kavimh suroga- tov, kateri tega „kavnega mlinčka” nimajo kot znamenje, niso pravi „Franck”. — Zato previdnost pri nakupovanju! ! Podrobne cene pravega „Franckovega” pridatka k kavi: V 72 52 V 74 20 74 1 5 kg zabojčkih 28 24 vin. Ve Vn kg zavojčkih 14 8 vin. ■1. zoude Y 2583, 10 : IO I. F. Tržne cene v Celovcu 17. listopada 1910 po uradnem razglasu: 100 kg 80 litrov Blago od do (biren) K V K V K V Pšenica .... _ Rž 18 30 18 64 10 90 Ječmen .... Ajda 17 17 70 8 12 Oves 17 18 5 90 Proso Pšeno .... — — 28 57 18 Turšeica .... Leča Fižola rdeča . . 16 14 16' 70 9 45 Repica (krompir) . Deteljno seme . . — — 8 44 3 80 Seno, sladko . . 6 7 „ kislo . . . 4 6 Slama .... 4 5 Zelnate glave po 100 kosov 7 — 9 — — Repa, ena vreča . 1 20 — — — — Mleko, 1 liter . 24 28 Smetana, 1 „ — 60 1 20 Maslo (goveje) ■ 1 leg 3 — 3 20 Surovo maslo (putar), 1 3 — 3 60 Slanina (Špeh), povoj., 1 11 2 40 2 60 „ „ surova, 1 1 90 2 10 Svinjska mast . 1 n 2 20 2 30 Jajca, 1 par . . — — — 24 Piščeta. 1 .. . 2 40 2 60 Race 4 — 4 50 Kopnni, 1 . — — — — 30 cm drva, trda, 1 m2 . 3 20 3 60 30 „ „ mehka. 1 . 2 80 3 — 100 kilogramov Živina živevage zaklana _o sc % od do od do od do 1 e v k r o n a b £ (i- Konji Biki 180 — 80 84 — — 4 4 Voli, pitani . . 464 500 — — — — 4 3 „ za vožnjo 426 480 — — — — 34 18 Junci 350 380 — — — — 5 3 Krave . . . 180 518 — — — — 76 32 Telice 200 2 1 Svinje, pitane . . — — — — 156 160 44 44 Praseta, plemena 12 58 — — — — 150j 80 Ovce — Loterijske Številke 12. novembra 1910: Gradec 52 29 45 58 53 Dunaj 50 67 22 68 42 Loterijske številke 19. novembra 1910 : Trst 11 30 68 44 26 Line 36 17 47 56 57 lEB|ffiBXBBBHlffiffi9H9HSBBS3BHKi' 7* ■'/. PožiTljenje krvnega obtoka, pospeševanje živčnega delovanja, utrjenje kože proti prehlajenju se doseže, če rabimo Za umivanje glave, ust, oziroma in za olepšanje polti je neobhodno potrebno Diana-fFancosho žganje. Saš zdravnik Vam rad priporoči Diana-francosko žganje vsled njegovega razkužilnega in hkrati oživljajočega učinka, kojega glavni vzrok je primes — Mentola. — Glavna snov Diana-francoskega žganja je najfinejši, dvakrat ohlajeni vinski destilat. Domač prijatelj Zgorajšnja varstvena znamka Vas ščiti pred prenaredbami. Zahtevajte pri nakupu le pristno Dianafrancosko žganje in pazite na to, da bo imela steklenica vtisnjeno ime „Diana“, zamašek in plomba z gornjo varstveno znamko. v pravem pomenu besede se sme imenovati naše Diana-francosko žganje vsled svojega izvrstnega učinkovanja in svoje mnogostranske porabljivosti. Gena male steklenice K —‘SO, srednje steklenice K 1'20, velike steklenice K 2'40. Dobiva se povsod, kjer ne, naravnost od tovarne francoskega žganja, društva z o. z., Dunaj, L, Hohenstaufengasse 3r. Jožef Božič o Celoocu Beljaška cesta šteu. 14 priporoča svojo trgovino s špecerijskim blagom ter deželnimi pridelki, kakor svojo bogato sortirano zalogo z najboljšim blagom in z najtočncjšo postrežbo. Prečastitim župnijskim uradom priporoča patentirano ol]c za večno luč, """ '™““a Izjava. Podpisani Anton Kralj, vlg. Kernbeiss, posestnik v Grebinju, prekličem vse obdolžitve, ki sem jih izustil proti Juriju Gozellt, zavarovalnemu uradniku v Djekšah v javni gostilni pri Homerju v Grebinju kot neresnične, jih obžalujem ter se zahvaljujem, da je g. Jurij Gozellt odstopil od tožbe. Anton Kralj. Po preslanih ošpicah je glavna stvar, da se moči zopet zelo hitro ponove in s tem odstranijo nevarne komplikacije. Scott-ova emulzija je za ta namen materi najboljši prijatelj. Scott-ova emulzija obstoji.v glavnem iz najčistejšega in najboljšega ter najbolj učinkujočega norveškega ribjega olja in je kljub temu skozi in skozi slastnejša, lažje prebavna in bistveno bolj učinkujoča kot navadno ribje olje. Pristna le s to znamko — z ribičem — kot z jamstvenim znakom Scott-ovega ravnanja. J6 Zelo Zanesljivo, gOtOVO ID 1Z- borno krepilno sredstvo, ki Vam bode gotovo prineslo zanesljiv uspeh. Cena izvirni steklenici 2 K 50 vin. Dobiva se v vseh lekarnah. Scott-ova emulzijo Namesto 40 K, samo 6 K. Priložnostni nakup. Gamsova brada podobna jelenovi bradi, pristna zelo lepa, 16 cm dolga dlaka, s staro srebrno cevko in Hnbertovim križem, s premikajočim oklepom in vijakom, skupaj samo 6 kron. Dlaka in obroč pod jamstvom pristna. Priložnostni nakup, razpošilja po povzetju izdelovalec gamsovih brad Fenichel, Dunaj, IX., Altmuttergasse 3/VII. Mnogo priznalnih pisem. Pred rabo. Taft čudotvorni učineh ima Jolo-Diilc" najboljša naravna hrana za možgane in živce. Razpoloženje, mišljenje, delovanje, kakor tudi vsak gibljej našega telesa je odvisen od možgan. Oslabljenje, glavobol, slabosti, onemoglost, slabost živcev, kakor tudi splošna slabost telesa, so znamenje nedostajanja življenske sile. Hočete-li se trajno čutiti zdrave in sveže, z jasno glavo, zdravim razumom in dobrim spominom, hočete-li delo in vse žalosti smatrati za zabavo, uživajte rKola-Dulc“. Ta pomladi in zboljša kri, da tako zopet moč in življenje ter vpliva na celo telo blagodejno Unla fluir11 povzroča veselje do življenja in moč llillJllPKIUlu k poklicu, povzroča tudi, da se človek čuti mladega, zdravega in delavnega, kar prinaša uspeha in srečo. — Če uživate nekaj časa „Kola-Dulc“ vsak dan, postanejo Vaši živci močnejši, vsaka slabost izgine, in vsled močnega učinka se boste čutili zdrave in močne. Po rabi. „Kola" priporočajo zdravniki celega sveta ter ga rabijo v bolnišnicah, kakor tudi v vseh zavodih za zdravljenje živcev. kW* Zahtevajte „Kola-Dulc“ zastonj! pisnico s svojim natančnim naslovom, na kar Vam ovolj velika, torej zadošča, da se Vam po zaužitju , lahko naročite potem več. Pišite pa takoj, predno to pozabite. Crener alnazaloga : FRANC GRAEFE, Budimpešta VII., odd. 472, Tabakgasse 29. iLinc 1909: Zlata kolajna ; najvisje odlikovanje. B .WOLF "EST Filialfea Dlinaj, Dunaj, UL, Henmarkt št. Zl. Premakljivi in nepremakljivi poinopami in patentovani Dimpami lohomobili z 10 do 800 konjskimi silami. Najbolj gospodarsk, trpežen in zanesljiv gonilen stroj za vse urste delovanja v industriji in poljedelstvu. Vseh izdelkov nad 650.000 PS. Pristaši, zaupniki, širite „Mir“! Kupujte narodni kolek! Pet vinarjev stane dopisnica, na katero zapišete ime občno znane razpošiljateljske trgovine R. Miklauc, Ljubljana, da Vam pošlje poštnine prosto vzorce najnovejšega sukne-nega in modnega blaga za moške obleke. Brndy-jeve želodčne kapljice, prej [arijinocelishe kapljice imenouane, larijinoceljska Materjo tiožjol lil» kot varstveno znamko so najboljše, več nego trideset let pre-skušeno sredstvo zoper vsakovrstne-težave prebavljanja, gorečico, zaprtje, bolečine v želodcu, narejanje kisline itd. ^ Varovati se je treba pred enako glasečimi se posnemanji in ponaredbami in paziti na obstransko varstveno znamko s podpisom €\ Dobiva se v lekarnah. — V pokrajine se pošilja po lekarnarju C. Brady, Dunaj, L, _____________ Pleischmarkt 2/385. A' jputiLj- 6 steklenic za K 5-—, 3 podvojne steklenice, f za K 4,50 Iranko. '13 ..Mir" je edino glasilo koroških Slovencev. gp Lepa hmetija je naprodaj pripravna za mlekarstvo, pohištvo v dobrem stanu. Vež pove lastnica Marija Ahac, pd. pri Greifu, Trdnja-ves pri Celovcu. ii) posestvo na Koroškem z gospodarskimi potrebščinami. Cena naj se mi naznani. Tudi vzamem skupno posestvo v najem. Franc Ribnikar, posestnik, Otoče, pošta Podnart, Kranjsko. Louske puške vseh sestav, priznano delo prve vrste, z najboljšim strelnim učinkom, priporoča Prva borovska orožnotovarniška družba Peter Wernig, družba z omejeno zavezo v Borovljah, Koroško. ■ Ceniki brezplačno in poštnine prosto. ' ÌÉl Albin Klešnik posar in izdelouateij cerlmego orodja in posode St. VeitcrctraDc 13 II CelOUCU St. VeiterstraSE 13 se priporoča prečastiti duhovščini za vsa v to stroko spadajoča dela kakor kelihe, monštrance, svečnike, lestence, kadilnice, posode za sveto olje itd. Sprejemam tudi usakourstna poprauila ter za trpežno pozlačenje in posrebrenje jamčim. Posebej naznanjam prečastiti duhovščini, da sprejemam vsa naročila v četrtkih v „Delavskem društvu", Kaserngasse št. 30. [iž^^iii^OhSiau^OhNil Zakaj rannate s svojim želodcem tako neskrbno kot da ne bi bil ravno tako važen, kakor drugi organi. In vendar ako želodec ne prebavlja, zaspi delavna zmožnost celega telesa. Preizkušeno iz izbranih najboljših in uspešnih zdravilnih zeli skrbno napravljeno, tek zbujajoče in prebavljanje pospešujoče in lahko odvajajoče domače zdravilo, ki ublaži in odstrani znane nasledke nezmernosti, slabe diete, prehlajenja in zoprnega zaprtja, na pr. gorečico, napenjanje, nezmerne tvoritve kislin ter krče je dr. Rose balzam za želodec iz lekarne B. Fragnerja v Pragi. O VARILCI Vsi deli embalaže : imajo postavno de-ponevano varstveno znamTččT GLAVNA ZALOGA : LEKARNA B. FRAGNER-ja, c. in kr. dvornega dobavitelja, „Pri čruem orlu“, PRAGA, Mala strana 203, vogal Nerudove ulice. Po pošti se razpošilja vsak dan. Cela steklenica 2 K, pol steklenice 1 K. šiljatvi K 1*50 se pošlje mala steklenica steklenica, za K 4’70 dve veliki steklenici, za K 8-— štiri velike steklenike, za K 22-—14 velikih steklenic poštnine prosto na vse postaje avstro-ogrske monarhije. Zaloga v lekarnah Avstro-Ogr. Proti naprej vpo-— K 2-80 velika mesarilo z vsem orodjem, na lepem prostoru pri cesti, se vsled smrti lastnika po ceni odda v najem. Več pove Jožef Lopar v Celovcu, Freudenberger-strasse št. 11. Kupujte vžigalice v korist obmejnih Slovencev ! Naslov: „Gospodarska zveza11 v Ljubljani. StejSLASTNi IZDELEK CRKVENiH H RARAHENTOV, ZASTAV CRKVENiH iN DRUŠTVE.NiH:S== V5E CRKVENE POTREBŠČINE FRANC STADNiK VOLOnUCLSSr,»'« V/ZORCi iN PRORAČUNI ZASTONJ iN FRKO-GOTOVO BLAGO POliljAH NA ZBiRO Z OBRATNO POŠTO- NOBENA PRODAjAk NA,TOREJ HALA REŽijA iN NiZKE (ENE Podružnica Ljubljanske kreditne banke u Celovcu Delniška glavnica K 5,000.000. Rezervni fond K 450.000. Denarne vloge obrestnjemo po od dne vloge do dne vzdiga. Koloduorska cesta šteu. 27. Zamenjuje in eskomptuje izžrebane vrednostne papirje in vnovčnje zapadle kupone. Daje predujme na vrednostne papirje. — Zavaruje srečke proti kurzni izgubi. Vinkuluje in devinkuluje vojaške ženitninske kavcije, zzzz: Sskompt in inkasso mente. — Sorzna naročila. .— Centrala v Ljubljani. Podružnice v Spljetu, Trstu in Sarajevu. Turške srečke. Šest žrebanj na leto. Glavni dobitek 300.000 frankov. Na mesečno vplač. po K 8'— za kom. Tiske srečke s 4°/0 obrestmi. Dve žrebanji na leto. Glavni dobitek K 180.000. Na mesečno vplačevanje po K 10’— za komad. Prodaja vseh vrst vred. papirjev proti gotovini po dnevnem kurzu. Lastnik in izdajatelj: Gregor Einspieler, prošt v Tinjah. — Odgovorni urednik: Otmar Mibalek. — Tiskarna družbe sv. Mohorja v Celovcu.