Iz megel. . .
Iz mcgel vstajajo mi dnovi,
v megle se spet pogrezajo . . .
Ne, ne, duhovi so in roke
po mejili rožah stezajo . . .
Kako je žejna moja duša !
izsrkam naj do dna vaš vonj ;
ah pijem, pijem naj do  smrti, —
cvetite še !.. . Zastonj, zastonj ! .. .
Ti žarki cvet ljubezni moje,
in ve, vijolice nadej,
mamljivo cvetje moje sreče,
oj venec koprnečih tej,
Iz megel vstajajo mi dnovi,
v megle se spet pogrezajo. ..
Ne, ne, duhovi so in roke
po mojih rožah stezajo !
Vida.