AMERIŠKA
o» —
AMERICAN IN SMRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
DOMOVINA
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
K.O. 134
CLEVELAND, 0., MONDAY MORNING, JUNE 9, 1941
LETO XLIV. — VOL. XLIV.
Armada bo zasedla tovarno, ako se delavci ne vrnejo na delo
Inglewood, Cal. — Richard Frankensteen, načelnik CIO uni-z*"akoplovna divizija, je označil stavko pri North American rcraft Corp. v tem mestu kot neuradno in je apeliral na delavca.) se v pondeljek vrnejo na delo. Povedal je, da govori to v lenu predsednika organizacije CIO, Filipa Murray.
Vu, nasprotno je pa izjavil.-
tier Preitag od lokalne unije, bodo delavci ostali na stavki; ne dosežejo minimalne 75c na uro in 3 0c pribolj-^a vsakega delavca, 'deti je, da vlada nesoglasje j* glavnim uradom CIO in lt* lokalno unijo. Tovarna ima ,^00,000,000 vladnih naročil Pred stavko zgradila 10 le-dan za ameriško armado 2a Anglijo. V tovarni dela ^ delavcev, 7,000 jih je med J' članov CIO.
. rankensteen, ki je dospel iz if°ita, je rekel, da je sklicala J*0 lokalna unija brez dovo-Ja glavnega urada CIO. iyka je bila napovedana z ^nim kršenjem obljube lo-voditeljev, da bo tovarna ^°Vala med časom pogajanj ^Ub temu, da je vodstvo to-1)6 obljubilo, da bo izboljšalo je izjavil Frankensteen. ^adi tega pa ta stavka ne do-^dpore od organizacije CIO. ^nizacija je vedno obsojala vfste akcijo in jo obsoja tu-Tudi večina delavcev tovarni obsoja to stavko j^sramno agitacijo komuni-tr'e stranke," je rekel Fran-JSi ter dostavil: "Ob tej ** svarim komuniste, naj r°ke proč od smernic in de-"je CIO na zahodni obali." ,^orna komisija iz Los An-je poklicala pet stavkar-vojakom, ki so bili prej .^eni radi važnega dela pri
Wni stan CIO je obsodil stavko v tovarni za leta la kot neuradno in izzvano od komunistične propagande. Ako se delavci ne bodo vrnili danes zjutraj na delo, bo prevzela tovarno armada, ki ima tam za $200,000,000 naročil v letalih.
^hington, D.' C. — Vojni el{ je naročil vojaškim edi-^ kora, naj bodo priprav-* Usesti tovarno North ^can Aviation Corp. v In-Cal., ako stavkarji ne . Upoštevali Rooseveltovega in se ne bodo vrnili v eliek zjutraj na delo, nakar J'ada obratovala tovrano. jSednikov osebni tajnik Ear-u rekel, da bo Roosevelt v e'jek zjutraj podpisal pove-
| a armada zasede tovarno, ^ stavkarji v pondeljek zju-^vrnejo na delo. To je pr-^ i^aj, da se vlada pripravlja kako tovarno, odkar je ,Sednik Wilson v zadnji voj. ua?al prevzeti tri tovarne, i 0 Se stavkarji ne bodo vr-delo v pondeljek zjutraj, ^avljeno vojaštvo v notra-' 'n zunaj tovarne, nakar se ,,0!:valo na delo vsakega, ki ^lati. Toda vojaštvo ne bo ^°valo piketnih straž, ki
unija okrog tovarne. [J6 zdaj prvič, da je pred-i * Pripravljen stopiti v ak-i,|V kaki stavki, odkar je v A Pri včerajšnji seji kahili6 RddseVelt izjavil, da je ij.va potrpežljivost zelo na t« ^ da bo storil drastične da se prepreči zastoj v
obrambeni industriji.
Roosevelt bi bil že podpisal v soboto ukaz, da vojaštvo zasede to tovarno, toda je sklenil počakati do pondeljka, ker je slišal, da bodo imeli stavkarji v nedeljo večer shod in da je upanje za poravnavo do pondeljka. Predsednik hoče dati stavkarjem priliko, da se prostovoljno vrnejo na delo, predno poseže vlada vmes.
Vprašanje je zdaj samo, kaj bo vlada storila, če zasede z vojaštvom tovarno, pa stavkarji ne bodo hoteli nazaj na delo. Na to vprašanje vlada ni dala še nobenega pojasnila.
-o-
"Delat ali pa v vojsko"
Washington, D. C. — Nekateri vladni uradniki hočejo vpreči v akcijo besede predsednika Wil-sona iz leta 1918, ko je rekel: "Delaj ali pa na vojsko!" Wilson je s temi besedami nagovoril stavkarje v municijski tovarni v Bridgeport, Conn., ko jim je zagrozil, da bodo vsi delavci vojaških let poklicani v armado, drugim bo pa preprečil, da bi dobili delo v kaki tovarni, kjer izdelujejo vladna naročila.
Vladni'uradniki pravijo, da bgdo pritisnili na Roosevelta, da pokliče v armado vsakega stavkarja, ki je bil sicer oproščen vojaščine radi zaposlitve pri važnih obrambenih delih.
—-o-
Že tretja bojna ladja zgrajena v enem letu
Camden, N. J.—V soboto je bila ispuščena v morje bojna • ladja South Dakota, 35,000 to-nažein kije veljala$52,794,000. To je že tretja bojna ladja, ki jo je zgradila vlada v teku enega leta. Mornariški tajnik Knox je govoril tej plavajoči trdnjavi: "Tvoja naloga, za katero smo te zgradili, ni za vojno, ampak za preprečitev iste, ako je to božja, volja."
-o-
Clevelandsko gledišče je dobilo neljub obisk
V soboto predpoldnem je dobil Loew's Park kino na Euclid Ave. in 102. cesta zelo neljub obisk. Bilo je ravno ob času, ko se prične prva predstava, ko je prišumel pred vhod roj čebel, ki se je vsedel na napis pred vhodom. Ljudje so se jih ogibali v velikem loku. Gledišče bi bilo v soboto gotovo prazno, če bi ne bili poklicali na pomoč čebelarskega eksperta, ki je po dolgem trudu našel matico, jo del v svoj avto in odpeljal domov, a ves roj mu je ročno sledil na njegov dom, 1770 Ansel Rd. Pravijo, da so bile to mlade in neizkušene čebelice, ker sicer bi jo ne bile udarile v mesto in celo kar v gledišče.
Častno spremstvo
Pri včerajšnjih važnih slovesnostih so se zopet slikovito odlikovale naše brhke ka-detke, ko so častno spremile no-vomašnika Rev. Ulle-ta v cerkev sv. Kristine. Navzoči so bili krožki Slovenske ženske zveze od podružnic št. 10, 14, 32 in 49. Impozanten je bil špalir za novomašnika, ko so kadetke ponosno držale kvišku kovinaste palice s znaki vere, upanja in .ljubezni. Vsi navzoči so bili globoko ginjeni nad lepim prizorom.
Isto lepo je bilo v cerkvi sv. Vida, kjer so nastopile kadetke Slovenske ženske zveze od podružnic št. 25 in 50 ter častna straža SDZ. To je bilo pri sv. maši ob pol devetih, ko so spremile v cerkev graduante in zopet zvečer ob sedmih pri spremstvu v cerkev in potem v cerkvi napravile lep špalir k oltarju, kamor so pristopili gradu-anti ter prejeli diplome od monsignorja B. J. Ponikvar-ja.
Cast kadetkam in naselbini, ki ima priložnost se postaviti ž njimi. Graduantom, katerih je bilo blizu sto po številu, pa na-šestitke in želje za srečno bodočnost!
Poslanik hvali hrabrost Jugoslovanov
New York, 8. jun.—Z letalom je d5spel iz Lisbone, Portugalska, Arthur Bliss Lane, ameriški poslanik v Belgradu. Ob svojem prihodu je izrazil največjo pohvalo pogumu jugoslovanskega naroda ob času vpada nemške armade. Povedal je tudi, da so odšli iz Belgrada vsi ameriški državljani, ki so to hoteli. Odpeljali so se po Donavi Budimpešto.
TROBENTAČE JE TEŽKO DOBITI
Trobentači imajo pri vojakih najlepše življenje, ker jim ni treba opravljati navadnih težjih del. Pa kljub temu se le malokdo prostovoljno priglasi za to službo. Pravijo, da zato,ker leti na trobentače največ zbadljivk. Saj je trobentač kriv, da morajo vojaki tako zgodaj vstati in zopet je on kriv, da morajo tako zgodaj spat.
Angleži so prestopili mejo v Sirijo, da prehite nemško armado
Kaira, Egipt, 9.. jun.—Angle-jške čete iz Paesthre, katerim so se pridružile francoske čete "svobodne Francije," so se vsu-le včeraj zgodaj zjutraj v Sirijo, ki je francoski kolonija od zadnje svetovne vfjne. Zadnja poročila trdijo, da so Angleži prodrli že 70 milj y Sirijo in da je ena kolona sarrro še 30 milj od starodavnega mesta Damaska. Anglija je s tem izvršila enega najbolj drznih činov te vojne in s tem tyegala možno vojno z nekdanjo zaveznico Francijo. Toda p<jhod na Sirijo je bil potreben,:če hoče Anglija prehiteti vedfto večjo potezo Hitlerjeve armade na Bližnjem vzhodu in odvrniti pretečo nevarnost za Egipt.
Načelnik francoske vlade, maršal Petain, je pozval svojo armado v Siriji, naj brani zem-ujo "do zadnjega moža." -o—|—
Predsednik je ukazal, da se gre s polno paro z obrambenimi deli
Washington.--Predsednik
Roosevelt je dal besedo, da se začne delati s polno paro na obrembenih naročilih. Posledica tega je, da se vsiplj^jo iz vojnega oddelka nova naročila, ki se morajo oddati vsa do 1. julija v roke industriji. . Roosevelt je namreč zahteval, da se do konca junija, ko se konča fiskalno leto, odda vsa vojna naročila, za kolikor je določil denar kongres.
Od junija 1940 je določil kongres za obrambena dela ogromno vsoto $37,871,000,000. Do srede maja se je potrošilo ali oddalo naročil za vsoto $24,968,000,000. Torej mora vlada oddati do konca tega meseca naročil še za 13 bilijonov dolarjev.
Bolgarski kralj Boris pri Hitlerju
Berlin, 7. jun. — V Berchsted-gadenu je Hitler sprejel v avdi-jenci bolgarskega kralja Borisa. Prisoten je bil tudi nemški zunanji minister Ribbentrop. Bolgarski kralj je bil sprejet pri Hitlerju 24 ur zatem, ko je odšel od njega dr. Ante Pavelič, načelnik nove hrvatske države.
NOVI GROBOVI
Mary Prijatelj
V soboto popoldne je umrla v Glenville bolnišnici Mary Prijatelj, rojena Nežič, p. d. Tra kanova Micka, stara 47 let, sta nujoča na 6725 Edna Ave. Tukaj zapušča žalujočega soproga Louisa in štiri sine: Louis, Albin, Edward in Viktor, sestri Josephine Pajk in Vero Kuhar ter več drugih sorodnikov. V vasi Retje, fara Hinje zapušča mater Marijo in brata Jožeta in Cirila, sestro Heleno Papež in več drugih sorodnikov. Rojena je bila v Clevelandu. S starši je odšla v staro domovino, a seje vrnila nazaj, ko je bila stara 16 let. Bila je članica društva sv. Ane, št. 4 SDZ in podružnice št. 25 SŽZ. Pogreb se bo vršil v sredo zjutraj ob 8:15 iz pogrebnega zavoda Josip Žele in Sinovi, 6502 St. Clair Ave., v cerkev sv. Vida in na pokopaišče Kalvarijo. Naj počiva v miru, preostalim soža-lje.
Ana Miholovic
V soboto zjutraj je umrla na svojem domu, 1405 E. 33. St. Mrs. Ana Miholovic, stara 60 let. Rojena je bila v selu Ver-aovec, občina Samobor. Njeno dekliško ime je bilo Mihelič. Tukaj zapušča soproga Mika in ičer Mando, poročeno Uzelac. Pogreb se bo vršil iz hiše njene hčere, 1566 E. 34. St. v torek popoldne ob eni. Pogrebni obredi bodo v cerkvi sv. Save na Superior in 36. St. in nato na rusko pokopališče pod vodstvom pogrebnega zavoda A. Grdina in Sinovi, 1053 E. 62. St.
-o-
Ameriški vojaki se vozijo domov s taksiji
Euclid bo počastil nove državljane glavni govornik bo sodnik Lausche
V sredo bo v Euclid Beach parku "euclidski dan" z obširnim programom
Kot del programa, ki se vrši v sredo 11. junija v Euclid Beach parku, ko bo tam takozvani "euclidski dan," bo posvečen tudi v počast kakim 211 prebivalcem Euclida, ki so postali zadnje čase državljani mogočnih Zed. držav z vsemi pravicami, ki jih jim daje naša ustava.
Ameriška legija, oddelek št. 343 je povabil s posebnim osebnim povabilom vse te nove državljane, da prisostvujejo programu, ki bo podan njim v počast.
Program se bo pričel s koncertom, pri katerem bosta igrali godbi Euclid Central in Euclid Shore šol. Zaprisego bo vodil komitej Ameriške legije. Zatem bodo nastopili pevski zbori obeh šol. Zatem bo govoril župan mesta Euclida, Mr. Kenneth Sims. Nato pa nastopijo slovenski pevski zbori iz Euclida: Adria, Slovan in mladinski zbor škrjančki.
Kot glavni govornik bo pa izbran sodnik Frank J. Lausche in kot zakluček programa bo ameriška himna.
Ves program se bo vršil na odru, ki je postavljen zahodno od lesene kabine. Kot se nam sporoča, bodo nastopili v umet-
nih vajah tudi trije vežbalni krožki SŽZ in sicer ob 5:30 popoldne na gori omenjenem prostoru. To bodo vežbalni krožki od podružnic št. 14, 32 in 49.
Ves popoldan in zvečer bo dan Euclid Beach park na razpolago Euclidčanom. Program se prične že ob dveh popoldne z raznimi tekmami za otroke v starosti od 5 do 14. Za vsako tekmo bodo lepe nagrade.
Tista euclidska organizacija, od katere bo v parku največ članov navzočih, bo dobila $25.00 v gotovini. Registrirati se je treba v leseni kabini.
Oddane bodo razne druge nagrade, kot: nagrada za najstarejši zakonski par iz Euclida; nagrada za najstarejšega moškega iz Euclida; nagrada za najstarejšo žensko iz Euclida <to bo enkrat, da žensk ne bo sram povedati svoje starosti).
Od 3:30 do 5:30 bo v leseni kabini ples, za katerega ne bo nobene vstopnine.
Euclidčani in drugi, pridite v sredo popoldne in zvečer v Euclid Beach park, kjer vas čaka mnogo razvedrila. Za razne vožnje in drugo so na razpolago tiketi zastonj, katere dobite pri svojem trgovcu v Euclidu.
Pittsburgh, Pa. — Iz taborišča Bragg ,N. C., ki je oddaljeno 600 milj od Pittsburgha, je dospelo na dopust pet vojakov. Pripeljali so se kar s taksijem. Vsak i je plačal za vožnjo na oba kraja $16, ali pet centov več kot bi plaval za vlak. A domov so dospeli pet ur prej, kot bi prišli z vlakom.
Seja škrjančkov
Nocoj ob 7:30 se vrši seja Škrjančkov v SDD na Recher Ave. Vsi starši so prošeni, da se udeleže.
BARVARJI IMAJO KAR NAPREJ DELO
Sacramento, Cal. — Pet let vzame, predno pobarvajo ogromni most v zalivu San Franci-sco-Oakland. Ko barvarji dokončajo delo v petih letih, morajo začeti zopet od kraja. Tako je neprestano na delu 44 barvarjev, ki porabijo za to de-lon 36,000 galon barve.
Armada svetuje starost za vojaške novince med 21 in 24 leti
Washington. — Poveljstvo ameriške armade bi rado videlo, da bi kongres preuredil postavo v obvezni vojaški službi tako, da bi dovoljevala klicati novince samo med 21 in 24 letom. Vojaški odsek senata je zadnji teden sprejel dodatek k tej postavi, v kateri naj bi bila najvišja starost vojaških novincev 28 let.
Rooseveltova administracija pa želi, da bi se postava spremenila tako, da bi ne narekovala nobene starosti, ampak naj bi imel predsednik Roosevelt sam moč določiti, do katere starosti se kličejo novinci. Temu nasprotujejo republikanci in. tudi mnogo demokratov, ki žele, da vsebuje postava gotovo letnico, pod katero se kliče nabornike v vojaško službo.
Atene so kaznovane radi tatvine svastike
Atene, Grčija. — Nemška vojaška oblast je ukazala za Atene, glavno mesto Grčije deseto uro zvečer kot policijsko uro. Po desetih zvečer ne sme biti nihče na cesti, če nima potrebnega dovoljenja od nemške vojaške oblasti. Kazen je prišla, ker je nekdo ukradel nemško zastavo s kljukastim križem, ki je vihrala nad mestom na Akropolisu. Ako se bo storilce dobilo v roke, bodo kaznovani s smrtjo, pravijo Nemci.
Nemci dajejo papirnati kanti velik kredit
Berlin. — Da se morejo nemške mehanizirane čete premikati s tako naglostjo in s takim uspehom, je mnogo pripomogla papirnata kanta, s katero prevažajo olje in gazolin za armado. Zalaganje motoriziranih čet z oljem in gazolinom je v moderni vojski prav tako potrehno, kot je zalaganje s prehrano vojaštva. Ali pa morda še bolj, ker vojak lahko nekoliko potrpi, če ne dobi takoj živeža, truk pa takoj obstane, čim mu poide kurivo.
In da se kolikor mogoče hrani z raznimi kovinami, so Nemci izumili kanto, ki je narejena iz papirja. Trdi se, da so te papir nate steklenice ali kante tako praktične, da bodo v rabi tudi po 'sedanji vojni v avtni industriji.
Drugo, kar so Nemci v tej vojni sprevideli je bilo to, da je
uspeh mehanizirane armade ve liko odvisen od tega, kako hitro se jo) more zalagati z oljem in gazolinom. Uvideli so, da gre dovažanje tega kuriva v velikih tankih na trukih preveč počasi. Zato so začeli izdelovati posebne vrste kante, katerih vsaka drži po 5 galon. Kante so napravljene tako, da se jih lahko vrže na tla, ne da bi se poškodovale.
Kadar mehanizirana kolona obstoji, pripeljejo truki te kante in jih mečejo ob koloni na tla, kolikor jih pač vsak bojni tank ali podobna mehanizirana edini-ca potrebuje. Tako se ne zamudi nobenega časa z natakanjem in tanki dobivajo novo zalogo olja in gazolina prav v bojno linijo.
Druga prednost teh petgalon-
skih kant je tudi ta, ker se jih lahko naprej in naprej rabi, medtem ko ima angleška armada take kante, katere vrže proč po vsaki uporabi. Prednost je tudi ta, ker sovražnik ne more uničiti dosti zaloge gazolina. Ako zadene sovražna krogla eno kanto, je uničena samo zaloga pet galon gazolina. Ako bi pa vozili gazolin v velikih tankih, kot prej, je uničena vsa zaloga v takem tanku, ako ga zadene covražna krogla.
Vojaški strokovnjaki trdijo, da je pri uspehih nemških mehaniziranih kolon igrala veliko in važno vlogo nagla dobava kuriva, ker mehanizirane edinice se lahko zalaga s kurivom prav v bojni liniji, ne da bi jim bilo potreba voziti nazaj za fronto po olje in gazolin.
Nemci zopet bombardirali Aleksandrijo
Kaira, 9. jun.—V soboto ponoči so nemški bombniki zopet napadli Aleksandrijo, glavno pristanišče angleške mornarice v Sredozemlju. Od 200 do 300 oseb je bilo ubitih.
-o-
Avba bo oddana
Slovenski društveni dom na Recher Ave. ima krasno avbo, i ki jo je lastnoročno izdelala! Mary Japel iz Lindbergh Ave. j in jo podarila Domu. Avbo se' bo oddalo kot nagrado enkrat! pozneje z drugimi darili, ki so! jih dali naši trgovci.
Sedmina
V torek ob osmih se bo brala v ^cerkvi sv. Vida sv. maša za pokojno Johano Kolar ob priliki sedem-dnevnice. Sorodniki in prijatelji so vabljeni.
DRUŠTVENA SEJA V BOLNIŠNICI
Blytheville, Ark. — Charles Lemons ni v zadnjih 16 letih zamudil niti ene seje svojega društva. To so člani tudi vpo-števali. Ko se je moral oni dan Lemons podati v bolnišnico, je društvo obdržavalo sejo ob njegovi postelji, da ne bo pokvarjen njegov rekord.
Ta teden slavimo ameriško zastavo
Župan mesta Clevelanda je proglasil ta teden kot teden ameriške zastave. (Ameriška zastava je bila uradno priznana 14. junija 1777).
V soboto 14. junija bo v proslavo 164 letnice ameriške zastave v mestu ogromna parada ob 7:30 zvečer, katere se bo udeležilo nad 2,000 organizacij. Pri paradi se pričakuje nad 40,000 oseb.
Danes bodo deški skavti obiskali vse domove in apelirali na ljudi, naj razobesijo ameriško zastavo, ki predstavlja pravo demokracijo in svobodo. Zastave naj bodo na hišah in tudi na avtih.
"AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
till St. Clair Avenue	Cleveland, Ohio
Published daily except Sundays and Holidays
NAROČNINA:
ta, Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.0C Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland, po raznaSalclh: celo leto $5.50; pol leta $3 00 Za Evropo, celo leto, $7.00 Posamezna številka, 3c	_
SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mali. $7.00 per year O. S. and Canada. $3 00 for 6 months; Cleveland, by mall, $3.50 tor 6 months Cleveland and Euclid, by carrier $5.50 per year, $3.00 lor 6 months European Gubscription, $7.00 per year Single copies, 3c
Entered as second-class matter January 5th, 1909, at the Post orlice at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878.	_
No. 134 Mon., June 9, 1941
BESEDA IZ NARODA
—.............-...... • ' ■ "—
Belgija pod okupacijo
V vrtincu burnih dogodkov vojne se zelo malo sliši o Belgiji, ki je z Nizozemsko in Luksemburško ter z Norveško postala žrtev spopada, v katerem je bila Francija z nekaj udarci v nepričakovano hitrem času do tal poražena. Zato bo zanimivo iz popolnoma nepristranskega nevtralnega vira izvedeti, v kakšnem položaju se danes Belgija nahaja.
Najprej ugotavljajo švicarski; listi, da se okupacijska oblast današnje Nemčije obnaša zelo drugače, kakor so se obnašale oblasti Viljema II. nasproti Belgijcem v minuli svetovni vojni. Tudi niso posledice vojne in zasedbe v Belgiji tako občutne, kakor so v nekaterih drugih državah, in če ne bi semtertja angleška zračna brodovja metala bomb n^ resnična ali dozdevna oporišča nemške armade, bi lahko rekli, da vlada v deželi globok mir. Najvažnejše železniške proge, večina cest in mostovi so popravljeni in vrnili so se skoraj vsi begunci, ki so domala vsi zaposleni v obnovitvenem delu, ki ne koristi samo nemški armadi, ampak je tudi v prid deželi in njeni gospodarski bodočnosti. Medtem ko v Franciji večina industrijskih obratov počiva, so najvažnejše panoge belgijske industrije docela zaposlene in brezposelnost je naglo padla. Tudi kapitala ne manjka, za kar je dokaz sijajen uspeh notranjega posojila in dviganje kurzov na bruseljski borzi. Tako oblasti kakor zasebniki tekmujejo med seboj, da bi se gospodarsko življenje obnovilo in se našle prilike za zaslužek. Kar se tiče notranje uprave, se zasedbena oblast ne vmešava v občinsko in okrajno samoupravo ter se proti prebivalstvu sploh obnaša z največjo obzirnostjo.
Navzlic temu je razpoloženje prebivalstva potlačeno, kar je popolnoma razumljivo in tudi zasedbene oblasti ne preseneča; ljudstvo, ki se ni hotelo vmešavati v spor tekrrru-jočih velesil in je bilo vanj potegnjeno proti svojemu mišljenju in volji, pač težko prenaša usodo, ki ga je zadela in si seveda želi, da bi postala dežela zopet svobodna in' neodvisna. Vsakdo uvideva, da ima zasedbena oblast pravico cenzurirati liste, nadzirati javno udejstvovanje in širiti ali pospeševati gotove ideje; nihče se tudi ne čudi, da mora tudi Belgija trpeti posledice blokade in kar še vsega naravno prinaša s seboj izredno stanje, na primer strogo racioniranje živil. Toda vse to seveda le še povečuje gorečo željo, da bi Belgija zopet postala svoja država.
Kralj živi na svojem gradu Laeken pri Bruslju in se tudi sam smatra za vojnega ujetnika ter se vzdržuje vsakega vladarskega dejanja, pa tudi vsakega indirektnega vmešavanja ali tajnega vplivanja na potek javnega življenja pod nemško zasedbeno oblastjo. Čuti pa veliko zadoščenje, da je po prvih silnih napadih po zlomu njegove armade zdaj njegova Čast rešena. Maršal Petain je ukazal, da Leopolda III. zopet vpišejo v listo imejiteljev velikega križa častne legije, in slejkoprej.uživa kralj ljubezen in zaupanje belgijskega naroda. Le na Angleškem se še kujajo, toda tudi tam so zelo ugledni glasovi začeli opravičevati kralja, ki da ni mogel storiti drugače, kakor je storil, ko bi nobena stvar ne bila več rešila, vsaj ne za dolgo časa, armade zaveznikov. Belgijska armada se je hrabro borila in je pustila na bojišču 75,000 mrtvih.
Prejšnja belgijska vlada oziroma njeni člani so razpršeni po vsem svetu. Kralj Leopold ni sprejel demisije ministrskega predsednika Pierlota, niti ni imenoval nove vlade. Nekaj belgijskih ministrov se nahaja na Francoskem, kjer jim je maršal Petain prepovedal vsako javno udejstvovanje, eden živi na Rivieri namreč gospod Janson, dva ministru se nahajata na Angleškem, kjer moreta seveda politično delovati, kolikor jima ljubo. V New Yorku se nahaja bivši minister Van Zeeland, drugi bivši ministrski predsednik, Carton de Wiard, se je vrnil v Bruselj. Ne ve se pa, kje se sedaj nahaja šef vlade Pierlot, ki so ga Španci ustavili, ko se je hotel skozi Španijo vkrcati v Anglijo. IKar se tiče parlamentarcev, so se nekateri vrnili, večina pa je v inozemstvu. Zdi se pa, da se bodo počasi vrnili vsi, ker zasedbena oblast ne nadleguje politikov prejšnjega režima; pač pa jih Gestapo budno nadzira.
Kdo nadomestuje torej vlado? Namesto ministrov prejšnje vlade, katerim Nemčija noče dovoliti povratka, vodijo posamezna ministrstva bivši ali novi načelniki, ki morajo seveda poslovati v popolnem sporazumu z zasedbeno oblastjo. Proti volji zastopnika nemške oblasti se ne more zgoditi ničesar. Vrhutega je nemška oblast ustanovila dva kulturna sveta, flamskega in valonsko-francoskega. Flamske-mu predseduje duhovnik in najboljši sodobni pesnik Flam-cev, Cyriel Verschaeve, ki predstavlja najboljšo flamsko tradicijo in uživa splošen ugled; ima seveda katoliško politično orientacijo. Zraven njega je najimenitnejši profesor Heymans, ki ima Noblovo nagrado. V svetu so zastopane vse stranke od flamskih fašistov in ljudske stranke do katolikov, liberalcev in socialistov. Razume se, da delajo vse stranke kar moč složno med seboj. Podobno je v valonsko-francoskem svetu. Razen teh dveh korporacij pa je zasedbena oblast ustanovila odbor, ki naj "popravi krivice, ki so storile pod prejšnjimi vladami" tistim flamskim nacionalistom, ki so bili znani kot prijatelji Nemčije in so bili obdol-
V spomin Johani Kolar
Zopet je odšla ena blaga duša po plačilo k Bogu, katerega si ga je tudi zaslužila že na tem svetu in to je, naša poinirka Jo-hana Kolar.
Velika knjiga bi se dala napisati iz življenja takih pionirjev, kot sta bila Miha in Joha-na Kolar. Že kot mlada novo-poročenca sta se podala v široki svet za kruhom. Najprej sta se podala v daljno Brazilijo iskat svoje sreče, a žalibog, tam je nista našla. Zapustila sta tiste divje kraje in se zopet vrnila v rojstno domovino, od tu pa sta se zopet podala na daljno pot in sedaj pa v Združene države ameriške.
Dospela sta v Cleveland, kjer sta si najprej poiskala malo stanovanje, dve sobici in kuhinja, res skromno sitanovanje. Miha Kolar pa si je takoj poiskal delo v tako zvani "bolcov-ni." Zaslužil je komaj $1.25 na deset ur trdega dela, kajti takrat si moral delati kot živina, če si hotel zaslužiti kak cent. Rajna Johana pa je videla, da tako ne bo šlo naprej in takoj si je zavihala rokave in hajdi na delo. Uredila si je prostor za "podingo" ali kakor rečemo, imela je na stanovanju "bor-darje." Poleg svoje družine je imela sedaj na skrbi pa še nekaj fantov — bordarjev. Nikdar se ji ni tožilo zjutraj, ko je bilo treba zgodaj vstati in poiskati premoga za kurivo. Vse je z veseljem storila, samo da sta lažje izhajala.
Koliko perila je oprala ta naša pionirka in to vse na rokah, kajti takrat naše ženske niso imele pralnih strojev, kot jih imajo danes. Celo hlače, ki so jih moški nosili pri delu, so prinašali iz tovaren in tudi te je ona oprala in vse na rokah, a nikdar ni bilo slišati godrnjanja iz njenih ust. Pri vsem tem delu, pa ona ni pozabila nedelje, da je to Gospodov dan in niti ene maše ni zamudila ob nedeljah. Poleg tega pa je skrbela, da so tudi vsi bordarji opravili svoje verske dolžnosti, Če so hoteli biti pri njej na stanovanju.
Tako sta rinila zakonski voz do leta 1906. Tedaj sta si pri vsem skromnem zaslužku kupila svoj lastni dom na Dana St., današnji E. 61 St. A tudi potem nista prenehala z delom ali mogoče postala prevzetna in cšabna, kakor se dogaja dandanes. Tudi, ko je rajna postala vdova se ni ustrašila dela, z dvojnimi močmi se je oprijela dela in peljala svoj voz po začrtani poti do zaželjenega cilja, čeprav je veliko trpela, pa ni obupala ali se pritoževala. Ni si želela slave na tem svetu, čeprav bi si jo po pravici zaslužila.
Prav.vsak, ki ima svoje posestvo, dobro ve, da tudi tisti dolarji, ki jih dobi kot najemnino od najemnikov, niso medeni. Marsikatero grenko je treba preslišati in zamolčati pre-dno se kaj dobi. Posebno pa je bilo to v teh zadnjih preteklih letih, ki jih rajnka preživela, pa vendar je pri vseh teh mukah in težavah dočakala lepo starost. Sedaj pa je odšla k zasluženemu počitku. Naj ji bo lahka ameriška gruda in naj se spočije v miru in večna luč
naj ji sveti. Preostalim pa moje iskreno sožalje.
Matevž Leskovec, nekdanji bordar pri Johani Kolar. -o-
Euclid Rifle Club
Kot je razvidno iz strelskih vaj, je klub letos dobil nove dobre moči. Kadar se peljete po St. Clair cesti, ustavite se pri "Kotnik's Cafe," 7513 St. Clair Ave. Vam bo Tone sam povedal, kaj in kako se strelja. Malo naprej proti mestu je pa zopet "Kunstel Restavrant," 6616 St. Clair Ave. Lastnika restavranta, Cirila, pa ne bom hvalil, vsaj jud pravi: "Dobro blago se samo hvali." Ampak ponosen je pa lahko, na svojega zeta Mr. Koimana, kateri je pri prvi strelski vaji pobil vseh 25 golobov ter dobil $5 nagrade, v letošnji sezoni.
Zadnjo sredo je pa celi dan dež padal, toda naši lovci se niso ustrašili tega ter se odzvali v lepem številu. Ampak prihodnjo sredo imamo pa nekaj posebnega za ženske. Torej člani in prijatelji kluba, pripeljite jih s seboj. Garantiramo, da bo vsaka zdravo kožo domu nesla.
V sredo smo jih pa tako-le, j ako ravno je deževalo in večine I članov ima očala, katere niso posebno dobra na dežju.
Kunstel ............. 16
Kramer .:............ 25
Mandel .............. 23
Baraga .............. 21
Plesic ..J............ 21
Lampe . ............. 21
Kotnik .i............ 23
Kolman ............. 25
Sepic ................18
Gubane .............. 15
Tajnik.
--o—<■-
Soča — vir belega
premoga
Ko gledamo z okoliških hribov na Sočo in njeno srebrno strugo, ki se vije proti jugu, kjer postaja njen tek počasnejši in se poslavlja otožna od svojih rodnih gora, se nehote spomnimo na našega goriškega slavčka—Simona Gregorčiča— in njegovo pesem. Njegova brhka hči planin je danes popolnoma drugačna. Še vedno je hči planin, toda ni več prosta kot je bila nekdaj. Na več krajih so jo ujeli v spone, da bi novi gospodarji izkoristili moč njenih bistrih valov. Ti so hitrih korakov odhajali po globoki strugi brez koristi proti morju in ljudje so se domislili, da bi bilo vredno izkoristiti jih, da bi bilo treba vso to ogromno silo "Soče vode" izrabiti za človeško delo.
Sedaj stojijo ob strugi in v skalnatem obrežju velike električne naprave med njimi naj-
ženi, da delajo na ločitvi Flandrije od Belgije. Predsednik tega odbora je znani Borms, ki ga je bila prejšnja vlada obsodila na smrt, je pa zbežal v Nemčijo in se je vrnil.
Struja, ki je za avtoritaren režim, pa je tako med Flam-ci in Valonci, zlasti med delom inteligence bolj močna, nego bi se mislilo; da zagovarja večjo ali manjšo naslonitev na Nemčijo po vojni, ne da bi se žrtvovala neodvisnost, se razume samo po sebi. Ta skupina ima možnost, da svoje nazore izpoveduje,svobodno v tisku. Naslanja se zlasti na ne-razpoloženje proti bivši Franciji, oziroma bivšim francoskim rctžimom. Večina inteligence in naroda računa na kompromisni mir. S tem je seveda združeno prepričanje v uposta-vitev Belgije, kakršna je bila pred vojno. Za pasivno rezi-stenco ali sabotažo proti zasedbeni oblasti ni nihče, razen nekaj samosvojcev. Praktično načelo zadržanja morda je po znanem ižreku Carlylea: "Delati in ne obupati!"
večja podzemna centrala v Evropi. Ob strmih bregovih se dvigajo visoki stebri"daljnovodov, ki nosijo moč soških valov v obliki elektrike v velika mesta, v velike industrije, do malih obrtniških motorjev in da-jajo svetlobo raztresenim vasem daleč od njenega teka po Furlaniji, po Krasu in Istri.
Na mestu, kjer je naš pesnik občudoval njen hitri tek, je danes jezero. Tehnika in novi ljudje so popolnoma spremenili obraz kraja. Pesnikov grob na Libušnjem ne sliši več žubo-renja valov svoje ljubljenke ... Sedaj ječi j o valovi s strašnim šumenjem le še v turbinah električnih central.
Že za časa Avstrije so strokovnjaki razmišljali, kako bi vodo Soče izkoristili. Vendar pa je takrat prevladovalo mnenje, da so pogoji za to neugodni. Takrat pa seveda tehnika še ni toliko in tako napredovala kakor danes. Ko so prišli naši kraji pod Italijo, so novi gospodarji kaj kmalu uvideli, da niso pogoji za gradnjo velikih central tako neugodni, kakor so to mislili Avstrijci. Italija je še razen tega vedno hudo občutila pomanjkanje premoga in ga je skušala nadomestiti kolikor se je dalo z belim premogom—elektriko.
Leta 1920 je bila na pobudo Jadranske električne družbe v Benetkah, kateri načel ju je znani grof Volpi, ustanovljena Električna družba za Julijsko Benečijo (Societa elettrica del-la Venezia Giulia), ki je kmalu napravila obsežen načrt za izkoriščanje soškega vodovja. Najprej so bile povezane vse male hidrocentrale na Furlanske in napravljen električni vod napetosti 50,000 V med Vidmom, Tržičem in Trstom. Na Opčinah je bila zgrajena velika transformacijska kabina. Daljnovod so še potegnili do Pule in za Istro je bila ustanovljena posebna električna družba, ki naj bi skrbela za potrebe pulj-ske in kvarnerske pokrajine
Pozneje je bil iz Furlanije (Sacile) izpeljan'115 kilometrov dolg vod visoke napetosti 130,000 V do Opčin, kjer so postavili transformacijsko posta jo za 150,000 V. Zaradi poveča nja števila industrije v Julijski Krajini, je bilo treba misliti še na večje, količine elektrike. Ko se je pojavila potreba elektrifikacije vsega železniškega omrežja v Julijski Krajini, je prišel obsežni načrt električnih naprav ob Soči v čisto realno področje uresničitve.
Ob Soči so prvotno nameravali zgraditi šest elektrarn, od katerih, pa bodo dve gotovo odpadli. Najvišje ob toku Soče leži še ne dograjena kobariška elektrarna, ki bo dajala 88,000,-000 kilowatthours; tolminska hidrocentrala bo dajala 38,000,-000 kilowatthours. Največja centrala pa leži pri Doblarjih in je vsa zgrajena v živi skali s 135,000,000 kilowatthours.
Pri Plavah bo kmalu dokončana elektrarna, ki bo dajala 80,000,000 kilowatthours. Malo niže od Plav so nameravali prevrtati Sabotin z velikim tunelom in speljati vodo iz Soče v umetno jezero, ki naj bi nastalo na močvirju v Prevalu. Zdi se, da so ta del načrta že opustili, ker so bile tehnične ovire precej velike in bi zaradi vodnega bazena nastalo v Prevalu veliko jezero s kapaciteto od 125,000,000 kubičnih metrov, ki bi pogoltnilo tudi mnogo dobre in zelo rodovitne zemlje okoliškim kmetom. O tem delu načrta se ne govori več. Iz tega jezera bi voda odšla po podzemskem rovu do elektrarne v Ružiču in naprej do zadnje elektrarne na Soči ob Gradiški. Po načrtu bi vse elektrarne dajale pol milijarde kwh. letno.
S hitrim tempom so se leta 1937 lotili ogromnega dela. Najprej so pričeli z deli za največjo elekrarno ob Soči s pod-
zemno hidrocentralo pri Doblarjih, ki je bila dogotovljena že lanskega leta.. O tem velikem delu se je že pisalo; 50 metrov visoki jez pri Doblarjih je zajezil vodo in tako je nastalo veliko jezero ob Sv. Luciji. Kjer si je prej Soča izsilila v teku ^tisoičletij pot skozi živo steno, vseh teh globin sedaj ni več in jih pokriva voda novega jezera, ki se razteza proti Mo-drejam in v strugo Idrijce.
V izredno hitrem tempu so pričeli takoj nato, ko še ni bila dograjena prva hidrocentrala z deli za drugo elektrarno niže pri Plaveh; 4,000 delavcev je delalo v treh izmenah noč in dan. Delo je bilo preračunano na dve in pol leta, je pa bil rok zaradi pospešitve skrajšan za celo leto. Jez za to elektrarno je zgrajen pri Ajbi, kjer je manjše jezero z enim milijonom kubičnih metrov vode. Od tu vodi sedem kilometrov dolg tunel, ki je po obsegu večji kakor železniški za enotirno železnico do dveh ogromnih turbin pri Plaveh. Predor ima premer šest metrov in pol, v eni sekundi gre skozi njega 80 kubičnih metrov vode. Jez je širok kakih 50 metrov in ga držijo štirje mogočni obstranski stebri, visoki 40 metrov. Zapornice na jezu se premikajo iz daljave s pomočjo posebne priprave na oljni pritisk. V tem delu je struga skoro suha, le sem pa tje je še nekaj vode.
Tehnična dela so zaradi trdega apnenca in dolomita zelo težka. Vse te rove in prostore za ostale naprave ter za gradnjo jeza je bilo treba izvrtati v živo skalo. Porabili so za minerska dela nič manj kakor preko 80 ton najsilnejšega streliva, izkopali pa so s tem preko 290,000 kubičnih metrov skale in zemlje.
Nova elektrarna pri Dablar-jih je že priklopljena na staro električno omrežje. V tem letu bodo dovršene turbine dajale 250,000,000 kwh. letno. Italiji se mudi, da bi čimprej in čimveč sile izvlekla iz soške vode, ker je zaradi pomanjkanja premoga v državi sami, kakor tudi zaradi današnjega vojnega stanja v Evropi prisiljena na čim-večje izkoriščanje belega premoga. Teh 250 milijonov kwh., ki jih bosta dajali obe centrali, je tudi velikega pomena za italijansko avtarkijo..
S to produkcijo električne sile bo Italija lahko nadomestila 200,000 ton premoga. To pomeni, da ji ne bo treba uvoziti z Nemčije ali od kje drugje 20,000 vagonov premoga, kajti vsa ta električna sila bi odgovarjala, ako bi jo preračunali v termični efekt, zgoraj omenjeno količini premoga. Da je to za Italijo danes še posebno važno, ni treba omenjati, ker smo ravno v zadnjih dneh čita-li, kake težave obstojajo za Italijo pri dobavi premoga iz Nemčije. Zaradi tega pomen soških elektrarn raste z dneva v dan.
Poseben pomen imajo te elektrarne z vojaškega stališča. Vse bodo napravljene pod zemljo prav za prav v živi skali in vsako bombardiranje tako s topništvom kakor s aeroplani bo berzuspešno. Edino bi moglipri tem trpeti zunanji objekti, ki se omejujejo le na posamezne jezove in druge manjše nebistvene naprave. Pa še to bi bilo posebno težko, ker so jezovi že sami po sebi v skritih globelih in po obsegu majhni (50 metrov dolžine). Od vse elektrarne je videti samo to, kako gredo iz zen^lje debele bakrene žice, ki so potem speljane na visoke že-lezobetonske stolpe. Da bi bili ti stolpi letalom nevidni, jih bodo maskiralj.
Od Ajbe, kjer že stoji jez, pa do izhoda vode iz centrale v Doblarjih se bo v kratkem razprostiralo drugo jezero na Soči. Dolgo bo pet kilometrov, a vsebovalo bo tri milijone ku-
bičnih metrov vode.
Jezero pri Sv. Luciji, ki Je popolnoma spremenilo okolic®' ima devet milijonov kubični« metrov vode in voda v strugi se je vdignila skoro do Tolmin8, Centrala pri Doblarjih, kjer Je nastala nova naselbina, ki se sedaj skupno z Doblarji imen11' je Isontinia, ima tri turbine, o" tateiih sta dve v obratu.
Kakor je že omenjeno, višje ležeča hidrocentrala pri Kobaridu. Tu bodo zajezi'1 Sočo in napravili najve^ umetno jezero v Italiji, ki imelo 50 milijonov kubičn^ metrov vode, ki bo služilo z pogon elektrarne ob njemu tudi za rezervo za ostale trale, ako bi jim primanjk°va lo vode.
Toda Soča še ni dovolj »Ki njena. Človek hoče , da m" še noslednje sile. Ta že tako obsežni načrt, bo še ra širjen. Za enkrat pa ne ve še prav ničesar o nadalJ11 delu, le čitali smo o tem P majhno omembo v italijan listih.	.j..
Prvo elektrarno pri je jih so pričeli delati 1937 in bila že 1939 v obratu, centf j. pri Plaveh so pričeli (le' 1938 in bo v obratu letos. ,fl bariška centrala, za
katero ' že pričeli prva dela, bo na za dve leti. Ko bodo te e trarne končane, bodo da .jj Julijski Krajini in Fur toliko energije, da ne boSta navezani na uvoz premogi -e
Koliko dela in koliko žrt^,fl bilo treba za to moderno ^ tehnike! Delo je zahtev*0 jj: di človeške žrtve. Pri £ra centrale pri Doblarjih Je tem polju časti palo 18 d ^ cev Intenzivnost, hitrost lik obseg dela jih je zallt!|je-: Toda te žrtve ne bodo P°za,aVili ne. Kmalu jim bodo PoS ^ dostojen spomenik, sp01^« ob jezu, ki bo popotnika njal -nanje.
npi^'
Z vsem tem, kar smo OJ\rlji< je ponovno pripostavljei13^ tev, da naša zemlja ni rav jj, ko revna, kot smo jo sma ^ Res je, da ni pri'nas gatih žitnih polj, da s0 v^gJ njih marsikje polja kamenja, brez vode i'1 j< brez rastlinstva, ven ^k3' pridnemu in podjetnem^ p, cu naša zemlja pokaza1l^' jj premore. Danes Italija c veji Julijske Krajine ne saIfl°nlogf ke količine belega Pie-večj temveč ima tu tudi 119 0g« premogovnik črnega Pr vrjti da ne naštevamo zope* gj,
drugih bogastev.
-0—;—
že davno so znali p°n
denar . ^ p"
Ponarejanje denarja jju sel, katerega so se neka d je oprijeli šele v naj«0, času, da bi tako na lah® jl0 fe obogateli in bi jim
ne
ba trdo delati za	#
kruh, pač pa so na ta*^ sel ljudje menda lu potem, ko so izna Lt P1" ali druge vrste denar K ^»fl1 čilno sredstvo. Za to^ ^e zanesljive dokaze, sa.l tU clogi med drugim na takšna odkritje. Na^j b'1 kdanji denar, ki je 1110 f brez dvoma ponareje'1' to da brž ugotoviti, FoS jj de ker nekoč ljudje niso narja na tako spreten 11 ^ narejati, kakor ga
Med drugim so Pre; *v našli dokaz za to trdit ^ na Madžarskem, b 1 iz meje, pri nekem starem« d jjt vasi Suhodžu, nedaleč ^ školjca. Našli so do ri 1, njeno delavnico, v kate ^ koč kovali ponarejen ^v Učenjaki, ki vodijo J* d3 J nja v tem kraju, PraV". ' ta kovnica iz 16 stole« odkritje, pravijo -p" 11 veliKe* zgodovinskem ožim ^ pomena, pač pa tua stvenem.	$
PODPIRAJTE S LO* TRGOVCE
t
SATAN IN ISKARIOT
Po nemškem izvirniku K. Maya
Starejšine Yumov so bili se-S(la priče ostrega dvoboja. ■°lče so prezrli, da sem se izjavljal Wellerjevim kro-mladega Mimbrenja pa Pohvalil Zvita kača. ''Moj mladi brat še bo kedaj 'k in slaven bojevnik! Vese-51 se, da bom sklenil mir z ■to in da si bova odslej prija-ia!"
°gajanja so se začela.
uri smo se pogajali in letovali in konec je bil tak, sem vse dosegel, kar sem si Za protiuslugo pa sem °ral izročiti Meltona Zviti ka-to mu prepustiti tudi Judito 'Ženo.
•akega uspeha res nisem Skoval, ko sva pred tremi l®vi jezdila z Mimbrenjem v Na poizvedovalni jezdil tistikrat, posveti sem se še mislil z Winne-loto, kako bomo napadli Al-<(len, — pa sem se vračal z
in mirom. ®veda smo dogovor še po-'H s calumetom, kar je spet telo precej časa. In nato J1 °djezdili še vsi skupaj v '0t Yumov, da sem vsaj jaz iaclil mir z vsakim bojevni-g šele ko smo opravili vse ^Pisane obrede, sem se zanesti, da bo sklenjeni ",res tudi držal. ,0 smo bili končno gotovi, j® vprašal Zvita kača:
bo storil Shatterhand? Pride poglavar Apačev s 'jtoi bojevniki k nam, ali Jno mi k njemu?"
Pojdemo k Winnetouu. ., Pa še moram govoriti s Jji belimi brati." rteiskal sem Wellerjevo list-1 'n mošnjo. V listnici sem ' Pet tisoč dolarjev v ban-v svileni mošnji pa oko-^ sto dolarjev v zlatu. etlarja je bilo precej. Kaj
jNim — ?
i? bi ga vrnil Meltonu in '«rju _? Ne,! Že zato ne, Setn bil prepričan, da de-Injuna pravična last, Ves ne. In saj bi ga dol-6 obdržala. Melton je bil "eii za smrt na kolu. Wel-l Pa bi izročil sodišču. V slučaju bi denar izgi-^epravem žepu. Sam ga I "'Sem smel obdržati, ni bil
»bolj
ravično, sem sodil, V porabil, če bi ga izseljencem. Ob vse nji-'ttietje sta jih spravila ,0r> in Weller, mnogo so tr-njuni krivdi, imeli so do odškodnine. ' ako sem storil. v *r°čil sem, naj se zberejo j' jl|lski očetje in mlajši salt ^fti delavci, pa jim nisem ii , kaj nameravam. Tudi e in Weller nista smela ij zvedeti, it'
so se zbirali, sem I » Judito in njenega oče-n *stran in vprašal Židinjo: » ^ sem, kaj sta se domenili« ,tjVito kačo ono noč. Oblju-
h.e mu zakon. & .j^e vaš oče, kaj namera-
'e i'
i1 J 86 je vtaknil vmes stari s1 -!8tein in pravil v svoji ču-jc ».lovski nemščini:
Hčerka "mojega srca >o S( Povedal o časti, ki jo bo e* j^'a, da bo namreč pogla-i11 j* in gospodarica velikega id ljudstva naroda Indi-
,sl C'"
'i strinjate z njeno name-
l
r* bi se ne strinjal z na-i® ;^enitve svoje hčerke? Saj »t i^ar pri tem podjetju ob-
jJe imeniten dobiček za j1 , Pa tudi za mene. Imenit->v< v'Plivni ljudje bomo posta-) * /j^iki in v Ameriki."
41 )|0' se mi, da nimate prave-
jfi i'JiPa o političnem pomenu t,- ^ev in o družabnem po-q indijanskega poglavarji5 ' Pozoriti vas moram, da." je z rokami. c ne opozorite, čisto nič °2orite! Jaz sem zvesti
oče svoje Judite in poslušati moram to, kar reče in želi. Vladali bomi indijansko ljudstvo rdečega rodu Yumov in hčerka se bo oblačila v žamet in svilo." Pomolčal je pa dejal: "Ali pa morebiti mislite, da jo je poglavar nalagal, ko je govoril o zlatu in srebru in bogastvu?"
"Nalagal je ni. V tej deželi je mnogo bogatih zakladov skritih, ki jih nasledniki nekdanjih Mehikancev skrbno čuvajo in o njih molčijo. Zakaj bi poglavar ne vedel o kakem takem zakladu? Povrh je pošten, značajen človek, kolikor ga poznam, ne laže in bo storil, kar je obljubil.
Le da morate njegove obljube pravilno ocenjevati. Divjak je in na primer nima pravega pojma o gradu in palači, ki jo je obljubil Juditi. Če govori o metru, smete razumeti le centimeter.
In kar je poglavitno, manjka mu tiste izobrazbe, ki bi nudila vaši hčerki —."
Spet je zakrilil z rokami. "Izobrazba — izobrazba—! Kaj se pravi izobrazba —? Zakaj bi ne imel izobrazbe, če ima skrivnosti o zlatu in draguljih —? Ali nova svilena obleka ni izobrazba —? Ali ni imenitno izobražen tisti, ki ima grad in palačo —? Kaj pa vidite, kaj najdete v šolah —? Lesene klopi za sedenje in tint-nike za pisanje! Kaj je vse to v primeri s pohištvom v roko-ko ali v renesančnem slogu, ki ga vidite v imenitnem gradu?
Ne ne, poglavar ima prave pojme o izobrazbi in jaz, njegov tast, bom s tisto njegovo izobrazbo zelo zadovoljen!" Skomignil sem. "Hm —! če tako sodite, bom seveda molčal. Posebej še, ker sem obljubil, da ne'bom nasprotoval poglavarjevim nameram. Želim le, da bi ne doživeli razočaranj!
Kam pa se mislite zaenkrat obrniti? Vašim tovarišem bom svetoval, naj zapustijo Sonoro in vobče Mehiko." Začuden me je gledal. "Menite, da pojdejo —?" "Gotovo, če so pametni." "Zakaj bi ne ostali v deželi Mehiki? Ali naj živim v Judito čisto sam med Indijanci?"
"Kaj pa naj počenjajo med Yumami? Ali se naj vsi poin-dijanijo? Saj si vendar ne more dobiti vsako dekle svojega poglavarja in vsak družinski oče rdečega zeta —!
Sami ste videli, kaj nudi ta dežela nemškim izseljencem. Svetoval bom ljudem, naj se izselijo vZedinjene države, in jih bom tudi spremljal. Vam pa poglavar ne bo dovolil oditi."
"Mu tudi ni zameriti. Ako ima zlata in srebra na kupe v svoji deželi in če poleg tega še dobi mlado, lepo ženo dražest-ne zunanjosti in povrh še tasta, ki ga lahko spoštuje z od kritosrčnim spoštovanjem, zakaj bi ju pustil oditi črez mejo v deželo, kjer ni zlata, kakor ga je najti tukaj —?" . "Ostali bodete torej pri Yu-mah —. To sem hotel zvedeti.
Pa še nekaj! Izseljenci so revni ljudje, brez sredstev so prišli črez mejo. Tako sem čul. Vidva s Herkulom sta najbrž izvzeta. Pravili so, da sta prinesla nekaj denarja s seboj." Živahno je odgovoril: v "Seveda je res,!. Lepo zlato je bilo, pravo pristno zlato v rdečih, žvenketajočih in leske-tajočih se zlatnikih. Shranjeni pa so bili v mošnji, ki mi jo je naredila iz svile Judita, hčerka mojega srca." "Koliko je bilo?" "štiri sto osemdeset dolarjev vsega."
"Pa jih nimate več?"
(Dalje prihodnjič) -o-
Oglasi v "Ameriški Domovini" imajo vedno dober vspeh.
1941 JUNE 1941
[8 2 lin a M
[illffTp 19 20 21
BIBllll
29 30 f! H
KOLEDAR
DRUŠTVENIH PRIREDITEV
JUNIJ
15.—Društvo sv. Vida št. 25 KSKJ piknik na Pintarjevi farmi.
15.—Društvo Napredek, št. 132 ABZ ima piknik na Stuško-vih prostorih v Wickliffe, O.
22.—Društvo sv. Jožefa št 169 KSKJ ima piknik na Pin-tarjevih prostorih v Euclidu.
22.—Društvo Združeni bratje št. 26 SSPZ priredi piknik na Stuškovi farmi.
22.—Krožek podružnice št. 41 SŽZ blagoslovi bandero. Zvečer bo ples v SDD na Waterloo Rd.
29.—Piknik fare sv. Lovrenca na Basta Grove, Turney Rd.
29.—Društvo sv. Janeza Krst-nika, št. 71 ABZ priredi piknik na Stuškovi farmi v Wickliffe, Ohio.
29.—Jugoslovanski dan priredi Jugoslovanski nar. dom, W. 130 St. in McGowan Ave., West Park; začetek ob dveh popoldne.
29.—Društvo Ložka Dolina priredi piknik na Anton Debev-čevih farmah v South Madison, Ohio.
29. — Mladinski pevski zbor na Waterloo Rd. priredi piknik na SNPJ farmi.
JULIJ
4.—Four Points Tavern priredi piknik na Stuškovi farmi
v	Wickliffe, O.
13.—Piknik Slovenske zadružne zveze na Močilnikarje-
vi	farmi.
13.—Skupna društva fare sv. Vida imajo piknik na Pintarjevi farmi.
13. — Društvo Brooklynski Slovenci, št. 48 SDZ priredi
piknik v SND na 6818 Denison Ave.
20.—Pevski zbor Slovan priredi piknik na Močilnikarjevi farmi.
20.—Pevsko društvo Zvon priredi vrtno veselico na prostorih Slovenskega doma, 6818 Denison Ave.
27.—Slovenski groceristi in mesarji piknik na Pintarjevi farmi.
AVGUST
3. — Farni piknik župnije Marije Vnebovzete na Močilnikarjevi farmi.
3.—Društvo Soča, št. 26 SDZ ima piknik na prostorih Doma Zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave.
17. —Piknik Združenih mladinskih pevskih zborov na farmi SNPJ.
24. —Vseslovenski k a t o 1 iški shod priredi Zveza društev Najsv. Imena na Brae Burn prostorih, 25000 Euclid Ave.
SEPTEMBER
1. — Godba fare sv. Vida ima piknik na Brae-Burn prostorih, 25000 Euclid Ave.
14. — Zajednički dan HBZ, koncert in ples v avditoriju S. N. D.
20.—Lucky	Stars št. 61 SDZ ples v avditoriju SND.
21.—Društvo	Ilirska vila št. 173 ABZ proslava obletnice v SND.
22.—Proslava	20 letnice društva sv. Jožefa št. 169 KSKJ, s parado, slavnostnimi obredi v cerkvi Marije Vnebovzete, banket in varietni program v Slovenskem domu na Holmes Ave.
27. — Društvo sv. Cirila in Metoda št. 18 SDZ plesna ve-
selica v avditoriju SND.
28.	— Glasbena matica vpri-zori opero "Cigan baron" v avditoriju SND.
OKTOBER
11.—Društvo Collinwoodske Slovenke št. 22 SDZ proslavlja 20 letnico obstanka z banketom v Slovenskem domu na Holmes Ave.
18.	— Društvo Clevelandski Slovenci, št. 14 SDZ priredi plesno veselico v Twilight dvorani.
19.—Podružnica	št. 47 SŽZ obhaja 10 letnico obstanka v SND na 80. cesti.
19.—Oltarno društvo fare Marije Vnebovzete obhaja 25 letnico v Slovenskem domu na Holmes Ave.
25.—Društvo Jutranja zvezda št. 137 ABZ praznuje. 20 letnico obstoja s plesno veselico v Twilight Ballroom.
25 — Podružnica Slovenske moške zveze št. 3 zabavni večer v Slovenskem domu na Holmes Ave.
25.—Slovenska zadružna zveza priredi plesno veselico v SDD na Waterloo Rd.
25.—Društvo	Danica, št. 11 SDZ priredi plesno veselico v SND na St. Clair Ave.
26.	— Pevski zbor društva Zvon priredi svoj redni jesenski koncert v SND na 80. cesti.
NOVEMBER
8. — Plesna veselica društva Kras št. 8 SDZ v Slovenskem domu na Holmes Ave.
16.—Mladinski pevski zbor črički priredi koncert v SND na 80. cesti.
16.—Društvo Slovenski dom št. 6 SDZ obhaja 30 letnico obstoja v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave.
29.—Društvo	Ložka Dolina priredi veliko plesno veselico v Slovenskem domu na Holmes Ave.
DECEMBER
14.—Pevski zbor Slovan priredi koncert v SDD na Waterloo Rd.
21. — Božičnica mladinskega
•J IJJflllt!)
Slika nam kaže zmagovite britanske vojake na pohodu v Adclis Ababo, glavno mesto Etiopije, kjer se je zopet razvila stara etiopijska zastava potem, ko so se podale ialijan-ske čete.
Poslopje, v katerem je bil glavni stan Salvation Army v Londonu je bilo pri zadnijh nacijskih napadih na London zadeta od užigalnih bomb in je bilo skoro popolnoma uničeno. Gasilci so se trudili, da bi bili pogasili ogenj, a se jim je to posrečilo šele potem, ko je bilo poslopje je že zelo poškodovano.
pevskega zbora Škrjančki v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave.
Nove kopalnice za manjša stanovanja
čim višjo stopnjo kulture kak narod doseže, tem večjo postanejo njegove potrebe in zahteve. To se vidi tudi pri nas, ko se hoče posluževati novih pridobitev ne samo mestni, pač pa tudi podeželski človek, čeprav pred dobrim desetletjem še ni čutil po tem ali onem udobju nobenih potreb. Ena od zahtev sedanjih, časov je med drugim, da bi vsako stanovanje, bogato ali revno, dobilo tudi gvojo kopalnico ali vsaj pripravo, ki bi človeku vsak čas lahko dala na razpolago vročo vodo za prho.
Elektrotehnika je poskrbela, da se danes ni treba nikomur odreči tej kulturni potrebi, pa naj bo meščan ali podeželan. V majhnih stanovanjih seveda ni prostora za udobnejšo kopalnico, vendar pa se to lahko nadomesti vsaj s prho. Vročo vodo poskrbe v zadnjem času majhne električne priprave, ki si jih v primeru, če električni tok ni predrag, lahko oskrbe tudi manj premožni ljudje. Posebne vroče priprave za električno segrevanje vode so zdaj začeli izdelovati v Berlinu, kakor poroča dopipnEštivo nemškega "Dunava." Posoda za vodo drži 10 litrov in je iz porcelana. V eni uri lahko s pomočjo te priprave dobimo toliko vroče vode, da" zadostuje za štiri do pet prsnih kopeli.
Do predkratkim so v takšnih pripravah segrevali vodo do 85 stopinj. Pri najnovejših ogre-valnikih pa pravijo, da zadostuje že 65 stopinj, to pa iz dveh razlogov: Pri tej toplini ni treba imeti več strahu, da bi si oparili kožo, drugič pa je nova nižja temperatura dokaj bolj ekonomična, to se pravi, manj stane. Voda se do te stopinje segreje v trinajstih minutah. Ker se za pršno kopelj navadno uporablja do 35 stopinj segreta voda — kar se doseže 7, mešanjem vroče vode s hladno s pomočjo vdelane baterije za mešanje — ta priprava lahko da vsakokrat toliko primerno tople vode, kolikor jo zadostuje za pršno kopelj, ki traja pet do šest minut.
Po pisemskih znamkah spoznajo pisca
in šiške. Pri gašenju je zlasti nagajalo pomanjkanje vode. Gasilci namreč niso mogli odkriti betonske plošče, ki pokriva rezervoar za vodo nad vižmarskim klancem, ker je bila plošča pri-mrznjena, so jo morali razbiti. Nato so šele mogli napeljati cevi in se zares lotili ognja, ki je ta čas v zgornjih prostorih zajel že velike zaloge izdelanih športnih izdelkov. Ker je bilo polno pridnih rok na delu, se je posrečilo iz spodnjih prostorov rešiti večino zaloge, kljub temu pa je ogenj uničil veliko zalogo smuči, zalogo športnih šotorov in veliko neobdelanega suhega lesa. Tudi nekaj orodja je postalo žrtev plamenov, šele okrog desetih dopoldne so gasilci pogasili požar, ki bi kmalu postal nevaren tudi sosednjemu skednju. Skoda je aelo velika in še ni znano, v koliko je krita z zavarovalnino.
—Kdo skrbi za telesni blagor Mariborčanov. Glasom tozadevne statistike je sedaj v Mariboru 106 trgovin z živili, 11 trgovin z delikatesami, 71 bra-n j arij in stojnic z živili, 15 restavracij, 79 gostiln, 12 kavarn, 22 bufetov II. razreda, 7 gostiln s prenočišči ter 24 pekarn.
—Velika tatvina v Gaber jih. Celjska policija je aretirala 36 letno Helenu K. in 30 letno Marijo K., ki sta bili zaposleni pri nekem večjem podjetju v Gaber-jih in ukradli za nad 2000 din perila. Perilo sta nosili domov. Policija je našla vse ukradeno blago na stanovanju in ga zaplenila, tatici pa prijavila sodi-ču.
MALI OGLASI
Delo dobi
Išče se dekle za hišna opravila in da bi varovala enega otroka. Vprašajte na 6535 Schaefer Ave., telefon HEnder-son 3920.	(136)
Proda se
Naprodaj je oprema za mesnico in sicer ledenica 6x6, steklena omara show case 8x8, double duty slicer, mlin, tehtnica, mala sušilnica za meso iz kositra in stopper. Naslov: 3844 E. 123. St., telefon Michigan 3434	(June 9, 11)
Soba se odda
Spalna soba se odda v najem poštenemu fantu pri mirni družini. Naslov se izve v uradu tega lista.	(135)
Iz Prage poročajo: Da bi poštne znamke kdaj mogle anonimne pisce izdati, se nam pač še pred nekaj leti ne bi niti sanjalo. Kdor pa dandanašnji s pisalnim strojem napiše žaljivo pismo in se ne podpiše, je vendarle v nevarnosti, da ga izsledijo. Nova dognanja na področju raziskava,nja raznih krvnih skupin nu-jajo možnost, da je moči tudi v drugih telesnih tekočinah, kakor n. pr. v slini, želodčnem soku in v solzah dognati snovi iz posameznih krvnih skupin. Majcena količina sline, ki je potrebna za nalepljenje kake znamke, ostane in more izdati pisca, če jo dobi kak moderni sodnijski izvedenec drugo, lepljivo stran znamke pod svoj drobnogled. In zares so nedavno izsledili nekega anonimnega pisca s pomočjo raz. iskavanja krvnih skupin.
IZ DOMOVINE
—Hud ogenj v Vižmarjih. Iz doslej še ne pojasnjenega vzroka začelo goreti v športni delavnici .B. Kolba v Vižmarjih. Delavnica je v Rženovem gospodarskem poslopju ter je bilo v njej v skladiščih mnogo lesa. Ko so delavci prišli zjutraj na delo, so opazili dim, ki se je valil iz delavnice. Zato so takoj poklicali na pcmoč vižmarske gasilce, ki so kmalu prišli gasit z motorko. Kmalu nato so prišli še šentviški gasilci, končno pa so bili poklicani tudi prostovoljni ljubljanski gasilci, katerim so sledili š^ gasilci iz Dravelj, Mednega
Hiša naprodaj
Iz opeike zidana apartment hiša za 6 družin na Bayliss Ave. in Addison Rd., vsako stanovanje po 5 sob, parna gorko-ta, se hitremu kupcu proda po zmerni ceni, ker lastnik odide iz mesta. Zglasite se na 1266 E. 71. St. ali pokličite HEnder-son 8726.	, (134)
Preizkušena zdravila proti # glavobolu
Mandel's Headache Tabs
1.	Ustavi glavobol
2.	Uredi želodec
3.	Ojači živce
4.	Odpomoč ženskemu zdravju
CENA 50f!
MANDEL DRUG STORE
SLOVENSKA LEKARNA 15702 Waterloo Rd. CLEVELAND, O.
Pošiljamo tudi po pošti
Prijatel's Pharmacy
SLOVENSKA LEKARNA Prescription -Specialists Vogal St. Clair Ave. in E. 68th ENdicott 4212
da vedno izpolni njeno voljo. In vedno se ji je tako zgodilo, kot je hotela — največkrat. In zdaj je tukaj, s skrušenim srcem — ne zato, ker se je pregrešila zoper Boga, marveč zato, ker je bila nezadovoljna s tem, da se je do konca svoje poti smela ravnati po svoji lastni glavi.
K Bogu ni prišla ne s svojim vencem ne s svojim grehom in s svojo bridkostjo —vse dotlej,
dokler je imel svet še kaK kapljico sladkosti, ki jo je ® , gla prestreči s svojo kupo. Z" pa je prišla, zdaj, ko je spo®^ la, da je svet kakor prenoči^ — kdor ne more ničesar vecP trositi, tega postavijo pod (Dalje prihodnjič.)
Sigrid Undset:
KRISTINA - LAVRANSOVA HCI
III—KRIŽ
Miss Frances Wil^lS Recllands, CaL, se je Podo s parnikom Excambi°rl Madrid, Španija, kjer bo* stopila službo pri amerisli poslaništvu. Na tem Pa> ku je bilo tudi 4,000 *>r pošte in drugih raznih I trebščin za ameriško do na- Bermudi.
Slika nam predstavlja vojvodo Hamilton-a, h kateremu se je zatekel pobegli nacij št. 3, Rudolf Hess, ki je pred nedavnim pobegnil iz Nemčije.
Začelo se je svitati, laberje na oni strani in brezova gošča sta se začela razločneje črtati, — tedaj sta jih zamenjala drugi dovrski kmet in mož iz Osla. Zadnja Kristinina misel, preden je zaspala ob ognju, je bila, da bo pri tako kratkih dnevnih pohodih — menihoma prosjakoma bo treba za slovo pač tudi podariti nekaj denarja — navsezadnje ,jnorala še moledovati po dvorih za hrano, ko pridejo v Gaulsko dolino.
Sonce je stalo že precej visoko in jutranji veter je temnil vodo z drobnimi gubicami, ko so se premraženi romarji zbrali okrog Arngrima, ki je odmo-lil jutranjo molitev. Stuljen in Šklepetaje z zobmi je brat Tor-gilš sedel tamkaj ter skušal zadržati kašelj, medtem ko je mrmraje šepetal z drugimi. Ko je Kristina videla ti dve pepel-nato sivi meniški halji, ki ju je obsevalo jutranje sonce, se je spomnila, da se ji je sanjalo o bratu Edvinu — kaj, ni več vedela, vendar je kleče poljubila menihoma roke in ju prosila, naj blagoslovita romarje.
Po plašču iz bobrovine so drugi romarji spoznali, da Kristina ni revnega stanu. In ko je ob neki priliki pravila, da je že dvakrat prehodila Kraljevo pot čez Dovrske gore, je vsemu krdelu postala nekakšna vodnica. Dovrska kmeta nista še nikoli prišla delj kot do Hjerd-kinna, ljudem z juga pa je bilo seveda tukaj vse popolnoma neznano.
V- Hjerdkinn so prišli še pred večerom in po službi božji v kapeli se je Kristina sama oddaljila od hiš. Hotela je najti stezo, po kateri sta nekoč šla z očetom, in tisto mesto ob potoku, kjer sta takrat sedela. Ni ga našla, pač pa se ji je zdelo, da je prepoznala grič, na katerega se je bila povzpela, da bi gledala za njim, ko je odjezdil od nje. čeprav so bili holmi tam naokoli zelo podobni drug drugemu.
Pokleknila je v jagodičje na vrhu brda. Poletni večer se je začel spuščati na zemljo — brezovi gaji, 'siva melišča in rjavi pasovi močvirja so se zlivali drug
Razpisuje se natečaj gradbenih del prizidka i11 novacije notranjih prostorov pri korporaciji Slovel1 ga doma na Holmes.
Vsa pojasnila in načrte se dobi pri tajniku k°rP racije od pondeljke 9. junija naprej.
Ponudbe je poslati ali vročiti do pondeljka, ^ ni j a do osmih zvečer v roke tajništva.
DIREKTO&1
Zgornja slika nam predstavlja Winston Churchill-a, sedanjega angleškega mini-sterskega predsednika, ko se je mudil, kot poročevalec za London Morning Post, v Južni Afriki za časa burske vojne leta 1899. Takrat je bil star 25 let.
Taki prizori se nudijo prebivalcem v mestu Stockholm na švedskem. Ker primankuje gazolina, zato uporabljajo taka prevozna sredstva, kadar se selijo.
AMERICAN RADIATOR P R O D V C 1S
WOLFF HEATING CO.
GRELNI INŽENIRJI
Gorak zrajc, para, vroča voda, plin,	j^-iWJr
Dlje, air conditioning:. — Poprav-	Ji
Liamo vse vrste furneze in boilerje.	fc^Ž®
Si	NOBENE GOTOVINE TAKOJ.
ft-JL	PLAČATE V TREH LETIH
ggj|f[|l Urad in razstava vseh predmetov na i
HP> 715 E. 103rd St. ^ GLenvile 9218
Vprašajte za našega zastopnika Štefan Robash NIČ PREDPLAČILA DO OKTOBRA
V BLAG SPOMIN
PRVE OBLETNICE SMRTI PRE-LJUBLJENEGA IN NIKDAR POZABLJENEGA SINA IN BRATA
William Švigelj
ki nas .le za vedno zapustil dne 9. junija. 1940.
Ljubljeni sin in brat predragi, vse prekmalu v cvetu življenja Tvoja pot se je končala. V miru božjem sladko počivaj, in prosi t^m Boga za nas.
Žalujoči ostali:
STARŠI, BRAT in SESTRA in številno sorodnikov.
Cleveland, O., 9. junija, 1941.
DIXIE BEDDING MFG. CO g
6631 St. Clair Ave.	HEnderson 110
h	Pri nas prenovljemo modroce, žimnice in blazince,
j	kot nove ali pa naredimo popolnoma nove. Cene so z
S	ne. Pridite in oglejte si jih sedaj. Postregli bom°K0.
jj	boljše. Mi tudi čistimo preproge. Govorimo slove"
fTTTYXXXXXXXXrril»I»«»»»t»TT»»»TTTTT»TTXXŽtŽ^
v drugega, toda nad prostrano r gorsko pokrajino je bočilo ve- s černo nebo svojo neizmerno t globoko in čisto skodelo. Belo i se je zrcalilo v vseh kalužah, s lomljeno in nekoliko bolj ble- r do je odseval svit neba v gor- £ slcem potočku, ki je žuboreč in r nemirno hitel čez kamenje in 1 se izgubljal med svetlimi prodi 1 ob jezercu poleg močvirja. ;
Zopet jo je prevzelo tisto čudno, vročično notranje videnje *
—	kakor bi ji reka kazala po- E dobo njenega lastnega življe- J nja, kako je brez miru drvela 1 skozi divjino zemskega življe- 1 nja, kako je pri vsakem kam- 1 nu, čez katerega je morala, sr- J dito vzkipela —■ večna svetloba seje mogla le slabotno, lom- ' Ijeno in bledo zrcaliti v njenem 1 življenju. — Toda mati je tem- ' no občutila, da je šele v strahu, : v skrbeh in ljubezni — vsaki- : krat, kadar je sad greha dozo- J rel v skrb — mogla njena na 1 zemljo navezana in svojevolj- ! na duša ujeti odsev nebeške : svetlobe —.
Zdrava, Marija, milosti pol- 1 nač blagoslovljena si med že- ! nami in blagoslovljen je sad 1 Tvojega telesa, Jezus, ki je za J nas krvavi pot potil —.	1
Ko je molila pet Zdravih Marij v spomin bridkih skrivnosti odrešenja, je začutila, da se je z vsemi svojimi skrbmi upala zateči pod plašč Matere božje. Z bridkostjo nad otroki, ki jih je izgubila, s še večjo bridkostjo nad slehernim udarcem usode, ki je zadel njene sinove, ne da bi ga bila mogla odvrniti. Marija, najpopolnejša v čistosti in ponižnosti, pokorna Očetovi volji, je med vsemi materami najhuje žalovala, in njeno usmiljenje bo videlo slabotni in bledi odsev v srcu grešne ženske, ki je nekoč gorelo v vroči in razjedajoči ljubezni in v vseh tistih grehih, ki izvirajo iz nje — v trmi in nepokorščini, v trdosrčnosti in ne-spravljivosti, v svojeglavosti in ošabnosti — materino srce pa je vendarle bilo —.
Kristina si je z rokami zakrila obraz. Trenotek se ji je zdelo, da ne bo mogla prenesti ločitve od njih — od vseh svojih i sinov.
Nato je odmolila zadnji Oče naš. Spomnila se je, kako se je poslovila od očeta na tem kraju pred mnogimi leti, poslovila od Gauteja pred dvema dnevoma. Njeni sinovi so jo žalili iz otročje nepremišljenosti — in vendar je vedela, Čeprav bi jo bili ravno tako žalili, kot je ne-jkoč ona, Kristina, žalila svoje-iga očeta, z grešnim namenom
—	bi jim, bila vendar zmeraj prav tako naklonjena. Lastnim otrokom je lahko odpuščati —.
Gloria patri et filio et spiri-tui sancto, je molila in poljubljala križ, ki ga je nekoč dobila od očeta, polna ponižne hvaležnosti za to, da čuti, kako je kljub vsemu, kljub vsej razbrz-danosti tudi njeno nepokojno srce ujelo iskrico tiste ljubezni, ki je odsevala v duši njenega očeta čista in tiha, kot se zdaj svetlo nebo zrcali v velikem jezeru tamkaj v daljavi.
Naslednjega dne je bilo vreme tako sivo in vetrovno, z meglo in plohami, da si Kristina ni upala nadaljevati poti z bolnim otrokom in bratom Torgil-|som. Toda ravno menih je naj-1 bolj priganjal — slutila je, da se sam boji, da ne bi umrl še pred prihodom v Nidaros. Tako so se torej odpravili čez gorovje, toda megla je bila včasih tako gosta, da si Kristina ni upala iti dalje po klancih čez strma pobočja, spominjala se je še nevarne poti do prenočišča doli v Drivdalu. Zato so,
aospevsi na vin zčiseKt:, /.iinc- p tili ogenj in se pripravili za noč. p Po večerni molitvi jim je brat g Arngrim pripovedoval lepo n zgodbo o ladji v viharju, ki jo si je Devica Marija rešila na pri- t] prošnjo neke opatinje: Mari- t< ja je ukazala jutranjici, da je vzišla nad morjem.	š'
Bilo je videti, da se je menih j močno navezal na Kristino. Ko je sedela ob ognju in tešila ot- b roka, da bi drugi lahko spali, " se ji je približal in pričel šepe- 1< taje praviti o sebi. Bil je sin I ubogega ribiča in je s štirinaj- j stimi leti izgubil očeta in brata neko zimsko noč na morju, nje- s ga pa je rešil neki drugi čoln. t To se mu je zdelo kakor Čudež, j poleg tega pa ga je bilo odtlej \ morja strah; tako je v njem do- ,, zorela misel, da postane menih. f Toda moral je še tri leta čaka- j ti doma pri materi, gladovali j so in mnogo prestali, in v čolnu } ga je bilo vedno strah — po- j tem pa se je sestra poročila in c njen mož je prevzel kočo in de- i lež pri čolnu, in sam pa je lah- ( ko šel k minoritom v Tunsberg. i Tam so se mu spočetka zavoljo |j njegovega nizkega rodu po- r smehovali — toda gvardijan je ] bil prijazen mož in se je poteg- ; nil zanj. In odkar je stopil v j njihovo bratovščino brat Tor- , gils Olafsson, so vsi menihi postali veliko bolj pobožni in mi- f roljubni, ker je bil tako pobo- ( žen in krotak, čeprav je bil ) med njimi vsemi iz najimenit- 1 nejšega rodu, iz bogate kmet- \ ske rodbine tamkaj v Slagnu— { in so bile njegova mati in nje- j gove sestra tako odprtih rok za j samostan. Toda vse je znova <
postalo veliko težje, odkar so prišli v Skidar in je brat Tor-gils zbolel. Brat Arngrim je namignil Kristini, kako čudno se mu zdi, da Kristus in Marija trosita svojim ubogim bratom toliko kamenja na pot.
"Saj sta si sama izbrala ubo-štvo, ko sta živela na zemlji," je omenila Kristina.
"Ti lahko govoriš, ko si tako bogata," je jezno rekel menih. "Najbrž nisi nikdar poskusila, kaj se pravi biti lačen —" In Kristina je morala priznati, da je res tako —.
Ko so prišli do selišč in so šli skozi Updal in Soknadal, se je bratu Torgilsu semtertja nudila prilika, da je nekaj časa jahal ali se vozil, vendar pa je vedno bolj slabel in Kristinina družba se je ves čas menjavala, zakaj večidel so jih ljudje prehitevali, za njimi pa so prihajali vedno novi romarji. Ko je dospela do Staurina, ni bilo od vse družbe, s katero je šla čez gore, nikogar več razen obeh menihov. In zjutraj je brat Angrim j oka,je prišel k njej in dejal, da se je bratu Torgilsu ponoči močno ulila kri; ne more iti več dalje, — zdaj bosta gotovo prepozne prišla v Nidaros in ne bosta več videla slovesnosti.
Kristina se je zahvalila bratoma za spremstvo, za njune duhovno vodstvo in za pomot na potu. Brat Arngrim je bi' videti osupel nad njenim boga-tim darom ob razstanku, zaka; ■ obraz mu je zasijal — zdaj ps ji mora dati kaj v zameno: h svoje vreče je potegnil škatle s pergamenti. Na njih je bila napisana lepa molitev in n£ koncu vsa imena božja; na nekem mestu pergamenta je bi' puščen prazen prostor, da s( je lahko vstavilo ime molivca.
Kristina si je mislila, da b menih gotovo ne vedel, s kon je bila poročena in kakšna j< bila usoda njenega moža, četu di navede očetovo im?. Zato gt je prosila, naj napiše edinole vdova Kristina.
) ro gauiSKi aoimi je lZDiraia
-	pota ob robu sosesk, zakaj mi-2 slila si je, ako sreča tam kak-i šne ljudi z velikih kmetij, bi i mogel ta ali oni izmed njih pre-i poznati nekdanjo gospodinjo s
Husabyja; sama je komaj ve-
-	dela, zakaj bi se temu tako ra-" da izognila. Naslednji dan se
je po gozdnih poteh med griči o povzpela k cerkvici na Vats-i. bergu, ki je bila posvečena Ja-i, nezu Krstniku. Ljudje pa so jo n imenovali cerkev sv. Edvina. a Kapela je stala na jasi sredi
goste šume; le-ta in hrib za njo li sta se zrcalila v ribniku, iz ka-e terega je vrela zdravilna voda. i- Ob robu potoka je' stal lesen t- križ, okrog in okrog pa so leža-e le, bergle in palice, po grmovju a pa so visele krpe starih obvez, i- Okoli cerkve je stala nizka e ograja, toda vratca so bila za-i- klenjena. Kristina je poklek-o nila pred njimi na tla in misU-o j la, kako je nekoč sedela v tej a cerkvi z Gautejem v naročju, n Takrat je bila oblečena v svi-e lo, ena izmed mnogih v trumi k sijajno opravljenih imenitni-u k6v. Poleg nje je stal Sira Ei-a liv in držal za roko Naakkveja
-	in Bjorgulfa, med množico lju-o di zunaj cerkve so bile njene ič dekle in njeni hlapci. Takrat
je tako goreče molila, da si ne i- bo, ako bi ubogi otrok zadobil
0	pravo pamet in zdravje, niče-»č sar več želela — še te edine že-il lje ni marala izgovoriti, da bi i- bila rešena hude bolečine v ij, hrbtu, ki jo je mučila od roj-•a stva dvojčkov.
iz Mislila je na Gauteja, kako
10	lepo in ponosno je vendar se-a del na svojem krepkem vran-a cu! In ona sama — ni mnogo
'žena v njenih letih, že tako bli-
11	zu petim križem, ki bi bile ta-se ko trdnega zdravja; o tem se
je bila prepričala na svojem
01	potu čez gore. Gospod, daj mi m samo še to in to in to — potem ie se ti bom zahvalila in te bom a-j prosila samo še za to in to in to raj—.
Nemara ni nikdar prosila
I Boga za kaj drugega kot za to,
i AMERIŠKA DOMOVINA ■
il	-Ji
jjj bi morala biti
v
■ \
vsaki slovenski hiši
«1
Razpis gradbenih del
HHHH	' ** iiove „
j^^^^^^n^Bfli^iB^HBHUsib^^	msm-M