Iz Metlike. Po dnlgem prestanku dnločilo se je zopet, da naj bode letošnja uradna učiteljska konftrencija za Črno raaljski okraj v Metliki. V to je bil določen 11. dnn julija t. 1. Pri krasnem vremenu, katerega je uže vsak dolge tri tedne pogrešal, jeli smo se že pred deveto uro zbirati v sobi 4. razreda. Točno ob 9. uri otvori zborovanje c. kr. okrajni šolski nadzornik g. Anton Jeršinovič in prav prijazno pozdravi zbrano učiteljstvo, katero se je sešlo v polnem številu, izvzernši le g. nadučitelja Bantana iz Dragatuša, ki je svojo odsotnost opravičil. — Pozdravi tudi prav prisrčno pričujočega g. c. kr. okrajnega glavarja marquisa Perd. Gozani-ja in g. žiipnika Schweigor-ja iz Eadovice, kutera sta se zborovanja udeleževala. Po nasvetu g. Šetine volita se zapisnikarjetna »per acclamationem« gspdč. Matilda Parma in Fratice Gregorač, oba iz Metlike. Svojim natnestnikom g. nadzornik ne imenuje nikogar, ker upa, da bode že sam lehko vodil zborovanje. G. nadzornik naznani, da je umrl Jarnej Pirnat, učitelj na Preloki. Učiteljstvo vstane v znak sožalenja. — Dalje omenja premen pri učiteljstvu v letu 1887/8. ter nam predstavlja vse v naš okraj došle učitelje in učiteljice. V Črnomlji opustil se je I. razred dekliške šole. V Petrovej Vasi ustauovila se je jednorazrednica; za učitelja prišel je tja g. Janez Kalan s Trstenika. Isto tako odprla se je šola na Vrhu (Sclmeinberg), katere voditeljstvo je prevzel iz Velikih Poljan došli učitelj g. Fran Ju vanec. Dvorazrednica v Dragatuši razširila se je v trorazrednico; drugo službo dobil je absol. učiteljski pripravnik g. Pavel Šilc. Gspdč. učiteljica Jankovič prišla je iz Semiča v Zagorje pri Savi, in njcno službo je dobila gspdč. Julija Pisch. Nove šole se zidajo: v Črnomlji, Metliki, Podzcmlji, Giibljah, Starem Trgu, na Božjiikovem, Bojancih in v Strekljevci. V Metliki dovolil je slavni c. kr. dcželni šolski svet obrtno - nadaljevalno šolo. Obrtna nadaljevalna šola osnovala se bode tudi v Črnomlji, če se bode izkazalo zadostno število rokodelskih učencev. Pri opazkah (imenja g. nadzornik, da šolstvo lepo in dobro napreduje. Izboljšal se je posebno pouk v zgodovini in se lepo veže z zemljepisjem, pri katerem se otroci dobro orijentirajo pri zemljevidih. Dobri so bili tudi uspelii v spisji in risanji, manj hvalevredni pa v lepopisji. Tu naj se učenci vadijn, da bnrlo dolali črke »prav«, t. j., gleda naj se na debele in tanke črte ter na to, da bodo enakomerno velike. Pazi naj se tudi, da učenci pri pisanji prav sede, da imajo zvezke prav pied seboj, in nikdar naj ne bodo z očmi preblizo zvezkov. V računstvu bi se tudi lehko več doseglo. Posebno naj se otroci vadijo izpoznavati novo mero in vago; vadijo naj se tega tudi praktično; poskušajo naj, da sami kako reč izmerijo ali tehtajo. — Branje je bilo dobro. Bere naj se glasno, odgovarja naj se razumljivo v polnih stavkih in raztolmačijo naj se nerazumljive besede. — Posebno pa je gledati na to, da se odgovarja v čistej slovenščini. Telovadba se nikakor ne sme opuščati in zanemarjati pri dečkih. Goje naj se v šoli ali zunaj šole vsaj proste vaje. Učitelj naj skrbi, da bodo učenci prihajali v šolo o pravem času, ne pa pol ali celo uro pozneje, kar je g. nadzornik zapazil na nekaterih šolah. V ženskik ročnih delih naj se poučuje po možnosti povsod, kjer se zdaj še ne poučuje. Morebiti se vender kje najde kaka spusobna oseba, katera bi prevzela ta pouk, vsaj se za to daje primerna nagiada. Kjer ni uč-iteljice, poučuje se v ženskih ročnih delih jedino le na Vinici. — Šolski vrti se nahajajo povsod, le v Dobličah ga še ni, kajti tam je še le novoustanovljena šola in ni mogoče vsega naenkrat izvršiti. — Knjižnice su pri vseh šolah v lepem redu; v redu imajo učitelji-voditelji svoje uradne spise. — Učni pripomočki nahajajo se povsod v zadostnem številu; dobro bi bilo, ako bi se šole oskrbele z majhnimi tebtnicami. Slednjič g. nadzornik vzpodbuja učiteljstvo, da naj le vedno tako marljivo naprej delujo v šoli in zunaj nje, in uspehi bod» v prihodnje še večji in ugodnejši. Konečno priporoča tudi, da bi se učitelji še bolj pečali s kmetijskim poukom, kakor se to hvalevredno godi na nekib šolah. Pri četrtej točki omenja, prebere in razjasni g. predsednik postave, ukaze in naredbe, ki so izšle v letu 1887/8. 0 petej točki: »Ali ponavljalna šola zadostuje svojemu namenu? Zakaj ne? Kako jo preustrojiti?«, določi g. predsednik referentom gg. Kalana iz Petrove Vasi, Kalingerja iz liadovice in Grma iz Adlešič. Prostovoljno o tej točki povočata g. Trošt z Vinice in g. Šest iz Metlike. Vsi poročevalci se vjemajo v tem, da jo glavni vzrok, zakaj ponavljalna šola ne zadostuje svojemu namenu, ta, da 1. ker pridejo v ponavljalno šolo učenci iz raznih razredov in oddelkov in so tedaj raznega znanja, 2. ponavljalnej šoli je odmeijenih premalo učnih ur. Po obširnej debati, katere se udeležujejo gg. Šetina, Kupnik, Šest, Trošt in drugi vzprejme se jodnoglasno g. Šetine sledeči predlog: 1. V ponavljalno šolo vzprejemajo naj se le sposobni učenci. 2. Nesposobni učenci vpišejo naj se v vsakdanjo šolo za dobo ponavljalne šole v dotični razred (oddelek). 3. V ponavljalnej šoli naj se poučujejo le glavni predmeti, katere naj učitelj po svoje koncentrira. 0 šesti točki: ^Pomen številnih podob od jedne do deset« , poroča jedrnato g. Šetina. Poročevalec v svojem uvodu poudarja, kako imenitno in važno je številjenje. Prava podloga vsemu računanju pa naj bodo številne podobo, katere naj se toliko časa obravnavajo in tako, da postanejo učencem prava duševna lastnina. Oe si otrok misli n. pr. število »pet«, precej si mora tudi predstavljati številno podobo za »pet«. — Ker pa stenskih tabel za številne podobe pri naših šolah nimamo, oinenjata g. nadzornik in g. Šetina, da si jih vsak učitelj lehko sam naredi ali preskrbi, toda dosti velike. Vsa skupščina pripozna, da so številne podobe važne. Pri razgovoru »o učnih knjigah za bodoče šolsko leto 1888/9« predlaga g. Kenda, da naj se »Začetnica« opusti in vpelje »Prvo Berilo«. Večina pa je za to, da ostanemo pri starih knjigah. Želeti je le, da bi dobili za tri- in štirirazrednice kmalo primerne nemške slovnice.*) V imenu knjižničnega odbora poroča g. E u p n i k. Število knjig si je v prošlem letu za 19 v 32 zvezkih pomnožilo. Knjižnica šteje 820 knjig in 183 muzikalij. Naročila si je »Veliki zemljevid Avstro-Ogrsko z Bosno in Hercegovino; od slavnega c. kr. deželnega šolskega sveta dobila je zemljevid »Kranjske«. Naročena je bila na »Oesterreich-Ungarische Monarchie« , na »Učitelj. Tovariša«, »Kmetovalca«, »Zvon« in »Laibacher Schul-Zeitung«; bila je tudi član »Glasbene Matice«, «Slov. Matice« in »Dramatičnega društva«. V nakup se nasvetujejo: S. Gregorčičevih pesni II. zvezek, Jurčičev VII. zvezek, Pirčevo »Vrtnarstvo«, >Zbirka domačih zdravil«. Knjižnica vpiše se tudi v Pedagogijsko društvo in se naroči na v Gradcu izhajajoči časnpis »Rrstes Osterr.-ung. Lehr- und Lernmittel-Magazin«. G. Šetina kaže račun okrajne učiteljske knjižnice, iz katerega se razvidi, da je bilo dohodkov 195 gld. 85 ki\ troškov 113 gld. 46 kt\, ostane še 82 gld. 39 kr. Račun pregledata in odobrita izvoljena pregledovalca gg. Engelman in Šest. *) RaTnokar je v Ljubljani pri Ig Kleinmayrji in Bambergu prišla na svetlo: ,,Prva nemška slovnica in Prvo nemško berilo za slovenske ljudske šole". Sestavili A. Praprotnik, A. Razinger in A. Žumer. Uredn. Pri desetej točki dnevnega reda predlaga g. Šest, da se »per acclamationem« voli dosedanji knjižnični odboi1 ter se mu izreče zahvala za odobrenje. Vzprejme se. — V stalni odbor izvolijo se gg.: Šest, Šetina, Eupnik in Engelman. G. nadzornik poroča, da je lanske prošnje učiteljev Črnomaljskega okraja za povišanje učiteljskih plač visoki deželni zbor odklonil. G. Šest stavi zopet predlog, da se prosi za izboljšanje učiteljskih plač in predloži prošnjo v podpis, katera se s podpisi odpošlje »Pedagogiškemu društvu« v Krško, da je ono predloži z drugimi prošnjami visokemu deželnemu zboru. Glede opisa Črnomaljskega okraja pravi g. nadzornik, da je 8 učiteljev že duposlalo popise svojih občin stalnemu odboru; ostali naj v kratkem to store. (Konec prih.) Iz Kočevskega šolskega okraja. (Uradna učiteljska konferencija) za ta okraj višila se je v 25. dan jul. t. 1. v Eibnici kot najbolj priležnem kraji za ta razprostrani, nekaj pa tudi prav hriboviti šolski okraj. Naj Vam poročam stvarno po vzporedu. 1. Č. g. okr. nadzornik, prof. Komljanec, otvori zborovanje ob 9. uri v ugodno zidanem šolskem poslopji. 2. G. predsednik imenuje podpredsednikom g. Jos. Erkerja, nadučitelja v Srednji Vasi; zapisnikarjema se izvolita soglasno gg. Erker Jurij ml. iti F. Kavckv. Navzočih je 39 učiteljev, 9 učiteljic in č. g. župnik od sv. Gregorija. 3. Opazke c. kr. okrajnega šolskega nadzornika o stanji šolstva v tem okraji. — Prvič se spominja umilega g. okrajnega glavarja, Eajm. Hočevar-ja, kot prijatelja šolstva in učiteljstva, kot vzglednega uradnika, zvestega Avstrijca in Slovenca. — »Slava! njegovemu spominu«, bil je vsklik, posebno od strani slov. učiteljstva. — Potem g. predsednik predstavlja navzočega blag. g. dr. Thoman-a kot voditelja c. kr. okr. glavarstva ter predsednika c. kr. okr. šolsketnu svetu, naglaševaje njegovo naklonjenost do šolstva, njegovo vestnost in natančnost v izpolnovanji uradniških dolžnostij. Učiteljstvo ga pozdravi z vstajenjem. Blag. g. dr. Thoman se zahvaljuje v izborno sestavljenih stavkih g. predsedniku za pripoznavo; učiteljstvu nasproti pa zatrdi, da bode i v zanaprej imel v skrbi koristi šolstva in učiteljstva. (Živahno odobravanje). G. predsednik poprime zopet besedo ter poroča, da je z uspehom pouka sploh zadovoljen. Glede branj a na nižjih stopinjah priporoča, naj se v nekaterih šolab gleda bolj na to, da se bere po zlogih;*) držanje knjig. — Pri pisanji naj učenci prav sede. — Pisne vaje iz jeziko vnega nauka naj se pazno pregledujejo in skrbno popravljajo. — Pri računstvu naj se gleda na to, da so računi izpravni (prav) in gotovi (richtig u. sicher). V višjih razredih naj se več na papir (številnice) računi. — Pouk v realijah ga je splob zadovoljil. — Glede šolskega uradovanja opozarja sosebno na redno izkazovanje zamud, tudi takib, ki so bile opravičene. Ne zadostuje, da krajni šolslri svet negativno sporočilo pošlje, nego tudi izkaz opravičenih zamud. — V »zapisniku« naj se klasiflkuje od zdolej na vzgor; t. j. naj se vpišejo najpred učenci 1. popoludanskega oddelka (na enorazrednicah) itd. — Mnogih starišev je navada ali razvada, da ne pošiljajo svojih otrok v šolo do konca šolskega leta, ako med šolskim letom 12. let dovrše, pozabivši, da ga niso po dovršenem 6. letu, recimo: o postavnem času v šolo poslali. G. predsednik se izrazi, da postavno starišem ni zabranjeno, po spolnjenem 12. letu otroka doma pridržati. Vender pa se to ravna po postavnih določilih: otrok se je naučil dobro brati, računati in pisati. Ako pa je v tem obziru učencevo znanje pomanjkljivo, tako naj učitelj zamude uoencev, kateri so med šolskim letom 12. leto spolnili, le naznanja; c. kr. okrajni šolski svet bode postavno postopal. Mislijo pa vender kateri štariši, da je njih otrok uže »izučen«, učitelj pa je »žleht«, ker prvo ne pripozna; v takem slučaji naj stariši pošljejo s kolekom 50 kr. obljepljeno prošnjo se šolskim naznanilom c. kr. okrajnerau šolskemu svetu. Ta bode po »postavni« poti ugodno razsodil. (Dobro!) Nadalje prečita g. predsednik več višjih naredeb in priporočil. N. pr. »Kmetovalec« z njegovo prilogo »Vrtnar« se v naročbo — (prav!) — priporoča, tako tudi za razširjatev knjižice »Naš cesarc; — naredba glede egiptovske očesne bolezni; — slavnostni spis »Marija Terezija^ (nemšk) — ob času letošnjega odkritja njenega spomenika na Dunaji — n epri p oročlj i v; — priporoča se časopis: »I. osterr.-ung. Lehr- und Lern-Magazin«; — učiteljski kurz na sadjarski šoli na Grmu; — vis. c. kr. dež. vlade razpis zadevajoč prakt. kurz za civilne osebe kot domobrambovske častnike. 4. Poročilo knjižničnega odbora. (G. Ivanec). Knjižnica šteje 366 del v 657 zvezkili. Dohodkov bilo je 198 gld., troškov 105 gld. 99 kr. 5. Volitev knji ž- *) Pač res! Ostudno je gledati upornega konja: sedaj skoči nekaj naprej; sedaj pa zopet stoji; pa zopet zdrdra, pa zopet stojf. Tako je tako čitanje! Z glaskami bi bilo tako: [- V = ^—M 2 * ^ — ~Jt. m -m M -k ^5—~k—^—M "^"~ :ii Ro-po-če m . . lin ..?.... do-lu Fia. ničnega odbora. Izvoli se z večino glasov prejšnji ndbor. Nemško-kočevski učitelji remonstrujejo ; a o tem diugod ali kasneje. (Dalje prih.) Iz Šent Jauifjil v 18. dan avgusta t. 1. Vem, da se bode iz raznib krajev naznanjevalo, kako se je tu pa tam slovesno praznoval rojstni dan in tudi štiridesetletnica vladanja Njegovcga Veličastva presvetlega cesarja Franca Jožefa I. Tudi mi smo z našo šolsko mladino obhajali veseli dan, katcrega ne bodemo pozabili. — Ob 8. uri zjutraj bila je slovesna peta sveta maša, po sveti maši bila je zahvalna pesem, in potetn je šlo čez pet sto otrok vrstoma na travnik g. nadučitelja, da so tam vsadili dve drevesi (jablani) ter bodo v jeseni, ko bode za to delo bolj ugoden čas, ves travnik obsadili, in so imenovali ti dve drevesi: »Cesarski drevesi«, in ves zasad se bode imenoval »Cesar Franc Jožefov« zasad in sadonosnik. — Ko so drevesci zasadili, so zapeli pesem »Cosar Franc Jožef« in na to se vsi odkrijejo in zapojo cesarsko pesom. Potem gredo z zastavo zopet nazaj v šolo in tam so po ogovoru nadučiteljevem in v II. razredu tndi učiteljice, v III. in II. razrcdu otroci deklamovali ter peli patrijotične pesmi. Za tem so bili vsi otroci obdarovani s knjižico »Naš cesar« in so »Spomeuico«. Zvečer v 17. dan t. m. je bila šola lepo razsvetljena in dekorirana. Ta dan je bil dan vse obče narodne svečanosti. Na milijone zvestih podložnikov sklepalo je ta dan v pobožnej molitvi svoje roke in prosilo dobrega Boga, da bi našemu predobremu cesarju dal še dolgo živeti v najboljšem zdravji, zadovoljnnsti in sreči. Zbranim ucencem se je pri tej redki slavnosti nekako tako-le kazalo: »Naš cesar Franc Jožef je mož nenavadne prikazni. Le poglejrao na vse štiri strani sveta, in ne vidimo ga med vladarji dobrotnika, kot je naš presvetli cesar. Ni ga skoraj kraja v mili naši Avstriji, da bi ne bil uže dobil mile cesarjeve poraoči. Skoraj vsaka vpepeljena vas v širnem cesarstvu se je do lepšega lica, kot je je prej imela, dvignila iz prahu prav s pomočjo darovite roke našega predobrega cesaija. ln ko je ropajoča povodenj uničevala največa mesta naše domovine, kake velikanske vsote jira je podelil takrat naš blagi cesar! Koliko podpore pa naš presvetli cesar uže le daje šolarn, čita se vsak dan v raznili časnikih. Zato naj povsod mej narodi, v cerkvi, v šoli, v družini in od najsijajnejše palače pa do najubožnejše koče odmeva: Naš cesar, naš dobrotljivi cesar! Zato naj pri nas nikoli ne bodi kake veselice, da bi se pri njej najpred ne spominjali našega predobrega očeta, presvetlega cesarja. — Štiridesetlet nam uže vlada v mogočni Avstriji modra glava; štirideset let nas predobro cesarjevo srce uči ljubiti Boga in bližnjega, in uže štirideset let otiruje z vzvišenega prestola solze svojih podložnih. Daj Bog, naj bi to predobrotljivo srce bilo še novih štirideset let! Bog blagoslovi in ohrani našpga presvetlega cesarja Franca Jožefa!« J. S. Iz Litijskega okraja. Učiteljska konferencija za naš okraj bode v Litijskem šolskem poslopji v 2. dan oktobra t. 1. ob 10. uri dopoludne z naslednjim vzporedom: l. Predsednik otvori konferencijo in volita se dva zapisnikarja. 2. Poročilo c. kr. okrajnega šolskega nadzornika o rečeh, katere je pri nadzorovanji opazil. 3. Učiteljev slavnostni govor mladini o priliki praznovanja štiridesetletnice Njih Veličastva cesarja Franca Jožefa I. Poročevalec g. Črnalogar. 4. a) Kako naj se postavne določbe glede oprostitve šolskega obiskovanja o z;ičetku, mej in konci šolskega leta, glede uredovanja in izkazovanja šolskih zamud v vsem okraji enako in v pravem pomenu besede, brez razločka izvedejo? b) Izpolnuje li krajni šolski svet glede pospeševanja šolskega obiskovanja svojo dolžnost in kdo naj v prvi in kdo v drugi vrsti pospeševajo in pomagaje in kdo v slučaji protitve tudi kaznjevaje nanj vpliva? c) Vplivajo li župnije brez javnih šol v našem šolskem okraji na hojo v šolo sosednih šol splošno pospešujoč ali uvirajoč? d) Kaj je želeti v tem slučaji od slavnega c. kr. okrajnega šolskega sveta? Poročevalec g. Zajec. 5. Kako more učitelj v šoli in zunaj šole vplivati na spodobno obnašanje šolske mladine? Poročevalka gspdč. Kronabethvogel. — 6. Nasveti udov konferencije. 7. Poročilo knjižnične komisije. 8. Določitev knjig, katere naj knjižnična komisija nakupi. 9. Volitev 4 udov stalnega odbora. 10. Volitev 5 udov v knjižnično komisijo. 11. Volitev dveh zastopnikov v okrajni šolski svet za dobo prihodnjili 6 let. —ar.— Iz Krškega. »Pedagogiško društvo«. Za tekoče društveno leto so nadalje plačali letnino: Jezernik Martin, učitelj na Branskem; Eozman Florijan, uoitelj v Vel. Dolini; Kaligar Karol, učitelj pri Sv. Križi; Donati Amalija, učiteljica v Čateži; Lomšek Šimen, učitelj v Cerkljah; Levec Ivan, učitelj v Mokronogu; dr. Marinko Jožef, profesor v Novetn Mestu; Klein Anton, c. kr. vladni konc. v Krškem; Serajnik Lovro, nadučitelj v Prihovi (Štaj.); Dimnik Jakob, učitelj v Postojini; okrajna učiteljska knjižnica v Postojini; Krulec [van, učitelj v Ljubljani; Lunaček Aleksander, učitelj v Trebelnem, Anžiček Ferdo, uradnik v Krškem. (Dalje prih.) — »Pedagogiško društvo« bode v spomin štiridesetletnoga vladanja našcga presvctlega cesarja slovesno otvorilo »stalno učilsko izložbo« dne 2. septembra t. 1. ob priliki in v zvezi s slavnostjo, katero priredi »Slov. pevsko društvo v Ptuji« v zvezi s »slavnostniui Krškim odboiom« v Krškem. Nadejati se je obilega obiska, zlasti od učiteljstva. Lep dar, namreč 60 knjig razne vsebine, poklonil je »Hrv. pedagogijsko-književni sbor« iz svoje zaloge Krški »stalni učilski izložbi«. Hvala lepa na toliki bratski ljubavi! — Vabilo. »Pedagogiško društvo« v Krškem bode slavilo štiridesetletnico vladanja Nj. Veličastva našega presvetlega cesarja Frana Josipa I. s tem, da slovesno otvori svojo »stalno učilsko razstavo« dne 2. septembra t. 1. ob 10. uri dopoludne ob priliki, ko bode obbajalo istu slavnost »Slovensko pevsko društvo« v zvezi s Krškim slavnostnim odborom. — Nadejati se je, da si slovensko učit«ljstvo in razumništvo v mnogobrojnem številu (igleda to prvo učilsko razstavo na domačih tleh, katera ima v par mesecih svojega obstoja zabeležiti že precejšenj napredek. — Kdor pa ima še kaj predmetov za razstavo, dopošlje naj jih nemudoma! Odbor. Iz Boštanja. V nedeljo 5. avgusta 1.1. vršila se je pri nas slavnost v proslavljenje 401etnega vladanja presvetlega cesarja Franca Jožefa I. Ob 10. uri bila je slovesna sv. maša, potcm smo šli z učenci v šolo, kateia jo bila lepo ozališana. Tu je nadučitelj učence primerno ogovoiil, potem so deklamovali učenci iii učenke, in slednjič zapela se je cesarska pesem. Gspdč. učiteljica je bila razstavila tudi ženska ročna di-la tukajšnje dvorazrednice, za katera se je navzočno občinstvo jako zanimalo. Popoludan ob 4 uri bila je Ijudska veselica na vrtu g. Papeža z godbo, petjem, tombolo, umotalnim ognjetn in s prosto zabavo. Na slavnostni ta kraj prišli so tudi šolarji. Tii so igrali raznotere otroške igi-e in bili so pogoščeni z jedjo in pijačo. Tombola, katere čisti dobodek je bil namenjen za šolske potrebe, donašala je okolu 40 gld. dobička. Veselice sta se udeležila poleg druzega odličnega občinstva tudi gg. c. kr. okrajni glavar Weiglein in c. kr. okrajni komisar Klein iz Krškega. — Gotovo bode otrokom in tudi odraslim ljudera ta dan dolgo v spominu ostal! Iz Kranjskega okraja. Uradno učiteljsko skupščino imeli smo v 11. dan julija 1.1. v Kranji. G. predsednik otvori ob 10. uri skupščino v navzočnosti vseh učiteljev in učiteljic, razun umilega g. Kreka, učitelja Smledniškega. Tudi prebl. g. Jos. Merk, c. kr. okrajni glavar, počastil nas je se svojo navzočnostjo. Zapisnikarjem sta bila »per acclamationem« voljena gg. Eant in Kniflc, ml. — Poročilo predsednikovo pričelo se je z naznanilom o premenah pri učiteljstvu v preteklem letu. Pri tem se g. predsednik prav pohvahio izrazi o ranjkem Kreku ter prosi navzoee, naj blagovolijo vstati v znak sočutja. Dalje smo izvedeli, da se pričetkom prihodnjega šolskega leta enorazrednici v Št. Jurji pri Kranji in Smledniku razširite v dvorazrednici, v Trbojuh pa se odpre nova enoraziednica in v Selcih se prične skoraj z zidanjem novega šolskega poslopja ter se tamkajšnja šola potem razširi v dvorazrednico. Iz tega se vidi, da v našem okraji šolstvo vztrajno napreduje, aknpram ne posebno hitro. Pri opnivi šol opazi g. predsednik, da so klopi še največ nepraktične ter nam v vzgled kažc deško šolo v Škdfji Loki, kjer imajo po najnovejših pravilili urejene klopi. Z najpotrebnišimi učnimi pripomočki preskrbljene so vse šole, le za nazorni uauk in naravoslovje se še zelo pogrešajo. Dčitclji naj delajo na to, da se potrebna učila s časom omislijo. Po nekaterih metodifnih opazkah preide g. nadzornik k posameznim predmetom. — Pri jezikovnem pouku naj se obravnava branje in slovnica vkupno ter naj se pazi, da otroci tudi raziimejo, kar bero. Kjer je nemščina obligatni predmet, učj' naj se kot živi jezik, sicer nimajo učenci od tega pouka nikake koristi. Glede pisnih zvezkov naj se ravmi po obstoječih ministerskib ukazih. V računstvu obdelati se mora predpisana tvarina. Vadi.jo pa naj se učenci osobito v novi meri in vagi. Naloge naj se jemljo iz navadnega otroškega življenja. Pouk v realijab se nikakor ne sme zanemarjati, ker ima ljudska šota svoj lasten namen in ni le pripravljalnica za srednje šole. Sploh pa se v realijah prav lehko poučuje. Kar v berilu primanjkuje, to naj učitelj isam nadomesti. Tu opomni g. predsednik na izvrstno Scbreibeijeve table za nazoini nauk. Tulovadba je težavna, ker so šole večinoma pienapolnjene, zato naj telovadi le polovica učencev, druga polovica pa naj gre domov. Kmetijstvo je zelo važno, iti se ne sme zanemarjati. — Potem g. nadzornik prebere še nekaj učiteljem bolj neznanih ukazov. Za predsednikovim poročilom je g. Jelenec prav dobro poročal o šolskih zamudah. Za tein je g. Eozman poročal o dolžnostib, katere se morejo zahtevati dandanes od učiteljev. Zadnji govornik g. Biegant povedal nam je, kako naj šolska mladina slavi štividesetletnico vladanja presv. vladarja Franca Jožefa I. — Za tem oglasi se še g. Levičnik in bere drug načrt, kako naj bi šole sploh slavile ta praznik.*) Naslednja točka bilo je poročilo predsednikovo književnega *) Ta načrt so priobčile nNovice" v listu 11. avg. t. 1. Uredn. odbora. Ker je ta odbor svoj posel vestno izvrševal, ostane tudi še v pribodnje. V stalni odbor so bili izbrani gg. Vavken, Kragl in Knific ml. — Zastopnikoma v c. kr. okrajni šolski svet voljena sta bila dosedanja gospoda: Traven in Stanonik. Prošnjo za povišanje učiteljskih plač predložila sta gg. Traven in Stanonik. Vzprejela se je enoglasno, in vsi navzoči učitelji in učitoljice so jo podpisali. — Ker našemu obče priljubljenemu nadzorniku blag. g. H. Pirkerju poteka postavna šestletna doba nadzorovanja, zato se natn lepo zahvali za naklonjenost, želeč, da ga blagovolimo v spomimi ohraniti, ako bi se več ne videli; tudi on se bode nas kot vestnih in marljivih učiteljev z veseljem spominjal. Konferencijo sklene s trikratnim »živio« presv. Vladarju. — G. Jelenec se zahvali g. predsedniku, da je zborovanje tako dobro vodil in izreče željo, da bi še dalje bil naš nadzornik. — Tej želji smo vsi pritrdili. Pri vkupnem obedu v gostilnici »pri Levu« se je vrstilo več primernih napitnic, in tudi pevci niso molčali. yz. Iz Medvod. Eojstni dan in 4Oletnico vladanja našega cesarja Franca Jožefa I. smo v nedeljo v 19. dan preteč. m. tudi pri nas slovesno praznovali. Ob 10. uri je bila velika maša s primeniim govorom in zahvalno pesmijo, katero je služil p. n. g. Ign. Žitnik. Ob 3. popoludne se je šolska mladina, dubovščina in nekaj vnanjih gostov zbralo v olepšani šolski sobi, kjer je tukajšnji učitelj g. France Praprotnik učence in učenke ogovoril ter jim živo kazal, kaj pomenja ta redka svečanost. Potem je šolska raladina z zastavo šla v Medvode na Martanov vrt, kjer jo je g. L. Kavčič, predsednik krajnemu šolskemu svdtu, v pričo g. župana in diugib gostov primerno ogovoril, na kar se je navdušeno zapela cesarska pesen. Dalje je šolski mladini govoril še učitelj in vrstile so se patrijotične deklamacije, pesmi in otroške igre. Gosp. predsednik krajnemu šolskemu svetu je tudi skrbel, da je bila šolska mladina dostojno pogoščena. Lepa vešelica sg je še lo zvečer končala s prisrčnim »slavo« in »živijoklicem« presvetlemu cesarju, potem z umetaljnim ognjera in veličastnim strelom. Mladina in vsi, ki so se udeležili te lepe slavnosti, ne bodo pozabili tega dneva ter se bodo spominjali slavnega godovanja. Iz Ljubljane. Slavnostni koncert, ki ga bode »Slovensko učiteljsko društvo« v Ljubljani priredilo v spomin 401etncga vladanja presvetlega cesarja Franca Jožefa I., bode, kakor vse okoliščine kažejo, jako sijajen. Odboru »ad hoc« voljenemu se je vsled razposlanega vabila na udeležbo prijavilo do sedaj 85 iznbraženih pevskih moči, in sicer 18 gspdč. učiteljic in 67 gg. učiteljev. Odbor je najprijetneje iznenadon po tako znatnem številu oglašencev. Slava zavednemu in lojalneniu učiteljstvu! Sicer nismo nikdar dvomili o iskrenem patrijotizmu gg. sotrudnikov, a tako mnogobrojne udeležbe zaradi mnogih okoliščin vender nismo piičakovali. — Ker je namen tem vrsticam, privabiti še nekaj sotrudnikov, osobito pa gospodičin učiteljic v dopolnitev posamičnib glasov, da bode koncertni efekt po ravnomerno razdeljenih glasovih dovršen, povemo. da je izmed oglašenih pevcev: 11 sopranov, 6 altov, 14 prvib, 17 drugih tenorjev, 26 prvih in 11 drugih basov. Ta dispozicija kaže, da je razmera mej posamičnimi glasovi do sedaj še nekako neugodna, in odbor vnovič apelira na patrijotizem častitega učiteljstva ter prosi, da bi blagovolile oglasiti se še one spretne pevske moči, ki se mej udeleženci še pogrešajo in katerim ne bi bilo pretežavno priti h koncertu. Vzgledna požrtvovalnost, ki jo je na prvi odborov poziv častito učiteljstvo po mnogobrojnem pristopu radostno pokazalo, bodi v vzpodbudo tudi drugim, do katerih se je odbor obrnil, a še niso odgovorili. Istotako prosi odbor one, katerim vabilo sluoajno morebiti ni bilo doposlano, da nam priskočijo na pomoč, ako jim okoliščine dopuščajo, zlasti prvi in četrti glas bi dobro došel in ženski glasi naj bi bili mnogobrojnejše zastopani. — Odbor je aproksimativno določil za slavnostni koncert, dogovorivši se z glasbenim ravnateljem g. prof. Ant. N e d v e d o m, ki je drage volje prevzel voditeljstvo, nastopni p r o g r a m : 1. Dvofak. »Moj dom«. Overtura za orkester. 2. A. Funtek. »Slavnostni prolog« — govori gospdč. učiteljica. 3. A. Nedvod. »Domovje moje, Avstrija« — moški zbor. 4. + *# Samospev za sopran spremljau na klavirji. 5. A. Nedved. «Nazaj v planinski raj« šesteroglasni niešani zbor. 6. Moscbelcs — Koncert za klavir. 7. Glinka — koncert za orkester. 8. A. Nodved — »Popotnik« — moški zbor s samospevom za tenor. 9. Jos. Hayden. Odlouiek iz oratorija »Stvarjenje» za mešani zbor s samospevi in velik orkester. Bodo se li mogle zvršiti orkestralne točke 1., 7. in 9., zavisi od vojaške kapele, ki v drugi polovici meseca septembra izgubi 20 najspretnejših muzikov, n. pr. flavtista, klarinetiste, pozavnista in kontrabasiste in dr. Godba se bode sicer takoj z novimi močmi popolnila, vender se ne ve, bodo li toliko sposobne, da bi se v težki skladbi Dvofakovi in Glinkovi dobro izvežbale v kratkem času. — Glasovi b koncertnim napevom so uže dotiskani in se bodo kmalu razpošiljali. Odbor pri tej priliki prosi p. n. udeležence, da ne bi nihče pozabil muzikulij seboj vzeti, ko pojde v Ljubljano, sicer bi prišli v zadrego, ako bi »not« primanjkovalo. — Na veselo svidenje! — »Narodna Šola« v Ljubljani. Priobčili smo v 12. štev. »Uč. Tovariša« t. 1. poročilo o odborovi seji »Narodne Šole« dne 6. junija t. 1. Iz onega poročila ponavljamo, da je odbor sklenil, v spomin na 401etnico presvetlega cesarja jjudskiin šolam na Kranjskem podariti 10 računskih strojev s krogljicami, 10 zbirk stereometrijskih teles in 10 zbirk d r o b c e v. Da se ta učila razdele najpotrebnejšim šoliim, obrnil se je odbor do slavnega c. kr. deželnega šolskega sveta s prošnjo, naj uradnim potoni poizve, katerim šolam naj se omenjena učila dopošljejo. Odbor je od slavnega c. kr. deželnega sveta dobil dopis z dne 13. avgusta t. 1. štev. 1476., ki slove: C. kr. deželni šolski svet je s priznanjem vzprejel vest, da namerava slavni odbor »Naiodne Šole« v proslavo 401etnega vladanja Njega Veličastva, našega najmilostivejega cesarja uboge ljudske šole na Kraujskem obdariti z učnimi pripomočki; oziraje se na cenjeni dopis z dne 19. junija t. 1. št. 163. zaznamvajo se izmed 75 ljudskih šol izven Ljubljane, katere so se bile oglasile ali za posamična, ali za vsa navedena nčila nampnjena v razdelitev, naslednje šole za obdaritev: a) z računskim strojem: 1. Babino Polje, 2. Košana, 3. Nemška Loka, 4. Petrova Vas, 5. Hine, 6. Veliki Trn, 7. Prežganje, 8. Motnik. 9. Trboje, 10. Leše; b) s pripravo za pojasnovanje drobcev: 1. Eazdrto, 2. Ledine, 3. Loški Potok, 4. Dobliče, 5. Smuk, 6. Svibno, 7. Štanga, 8. Terzinj, 9. Pirniče, 10. Eadeče; c) z zbirko stereometrijskih teles: 1. Knežak, 2. Dobrepolje, 3. Vrh, 4. Žužemberk, 5. Bransko, 6. Vače, 7. Eadomlje, 8. Preserje, 9. Trboje, 10. Ribno. C. kr. deželni šolski svet v Ljubljani v 13. dan avgusta 1888. 1. C. kr. deželni predsodnik: Winkler 1. r. Temu razglasu dodajemo še prošnjo, da bi voditeljstva Ijudskih šol, katerim so nameivjeni računski stroji, z dopisnico naznanila »Narodni Šoli« v Ljubljani, katerim najpripravnejšim potom bi se jim dostavili. Nekatere pošiljatve bodo neizogibno po pošti, oziroma želežnici, druge se lehko zvrše po privatni poti, osobito iz bližnjih ljudskih šol, ki imajo kako posredno zvezo z Ljabljano, pošljejo se kake zaupne osobe po dotično učilo. V zadnjem slučaji naj se »Nar. Šoli« z dopisnico naznani, kdaj bode kdo prišel po učilo, da bode pripravljeno. Dopisi naj se adresujejo: >Narodna Šola<, Mestni Trg, nad Giontinejevo knjigarno. — V »Učiteljskem Tovarišu« z dne 1. avgusta 1.1., št. 15. priobčeno g. J. Dimnikovo poročilo v učiteljski konferenciji za Postojinski okraj v Senožečah: »Slabo gmotno stanje učiteljevo opovira mu uspešno delovanje v šoli ter mu krati toli potrcbno veljavo pri ljudstvu« smo ponatisnili in smo je razposlali vsem p. n. gg. deželnim poslancem »ad informandum«. Bodo li kaj ogrela se »ledena srca« (da govorimo z g. poslancem Pakižem), vederemo! Vse obravnave učiteljev, tikajoče se našega finančnega stanja, morale bi se vselej vsem p. n. gg. poslancem dostaviti v prepisih. Ako se vrata takoj no odpro, treba bode dalje trkati. — Razpis učiteljskih služeb. Št. 961 okr. š. sv. V Postojinskem šolskem okraji se bodo stalno, ali začasno umestile te-Ie ufiiteljske službe: 1. Služba učitelja in šolskega voditelja na enorazredni ljudski šoli v Ustji s 400 gld., s 30 gld. opravilne doklade in s prostim stanovanjem. 2. Učitelja in voditelja služba na enorazredni Ijudski šoli v Suhorji s 450 gld. letne plače, s 30 gld. opravilne doklade in s prostim stanovanjem; 3. na vzporednem razredu pri čveterorazredni Ijudski šoli v Postojini s 400 gld. letne plače; 4. druga učiteljska služba na dvorazredni ljudski šoli v Slavini s 450 gld. letne plače in s prostim stanovanjem; 5. druga učiteljska služba v Hrenovicah s 400 gld. letne plače in s prostim stanovanjem; 6. druga učiteljska služba na dvorazredni ljudski šoli na Vremu s 400 gld. letne plafie. Pri oddaji te službe sc bode oziralo na prosilce, ki znajo orglati. Prošnje za vse te službe naj se do 4. septembra 1888. 1. vlagajo pri podpisanem uradu. C. kr. okrajni šolski svet v Postojini v 22. dan avgusta 1888. 1. St. 530 okr. š. sv. Služba učitelja in voditelja na enorazrednici v Preloki nastavila se bode zatrdno, ali začasno. Letne plače je 450 gld. iu 30 gld. opravilne doklade s prostim stanovaujem. Prošiije naj se vlagajo do 20. septimbra 1888.vl. pri podpisanem uradu. C. kr. okrajni šolski svet v črnomlji v 22. dan avgusta 1888. 1.*) Št. 452 V šolskem okraji Kameniškem se bodete z začetkom šolskega leta 1888/9. sledeči službi stalno, ali začasno oddali: 1. služba učitelja-voditelja na novi enorazrednici v Radomljah z dohodki III. plačilnega razreda in s prostim stanovanjem v šolskem poslopji; 2. druga služba (za učiteljico) na dvorazredici v Domžalah z dohodki III. plačilnega razreda. Dotične prošnje naj se postavnim potom vlagajo do dne 14. septembra t. 1. pri podpisanem uradu. C. kr. okrajni šolski svet v Kameniku v 28. dan avgusta 1888. 1. *) Slavne c. kr. šolske oblasti uljudno prosimo, naj razpise učiteljskib služeb uredništvu ne pošiljajo uradno (Portofreie Dienstsache), ker moramo poleg tega, da jib prelagamo in tiskamo potem še poštnino plačevati. Uredn.