49 AGROMETEOROLOGIJA AGROMETEOROLOGY AGROMETEOROLOŠKE RAZMERE V APRILU 2020 Agrometeorological conditions in April 2020 Ana Žust pril se je pridružil nadpovprečno toplim mesecem leta 2020. Povprečna mesečna temperatura zraka se je v večjem delu Slovenije gibala med 10 in 13 °C kar je 1 do 2 °C nad dolgoletnim povprečjem. Vsote efektivne temperature zraka nad pragoma 0 in 5 °C so povsod po Sloveniji za več deset stopinj C presegle dolgoletno povprečje, celo nad pragom 10 °C so bila odstopanja med 20 in 50 °C (preglednica 4). Ne glede na to, so prvo polovico meseca zaznamovale ohladitve, ki so povzročile za ta čas leta izjemno nizke temperature zraka. Ponekod so se spustile več stopinj °C pod ničlo. S tem je april še pridodal k temperaturnemu neravnovesju, kakršnemu smo bili priča skoraj vso zimo in zgodnjo pomlad. Temperaturni prag 5 °C je bil zelo zgodaj presežen, v osrednji Sloveniji že zadnji dan januarja, na Primorskem pa teden dni prej, 25. januarja. Temperaturni prag je bil presežen teden dni prej kot na primer v predhodnem letu 2019. Preglednica 1. Dekadna in mesečna povprečna, maksimalna in skupna potencialna evapotranspiracija (ETP), izračunana je po Pe nman-Monteithovi enačbi, april 2020 Table 1. Ten-days and monthly average, maximum and total potential evapotranspiration (ETP) according to Penman-Monteith's equation, April 2020 Postaja I. dekada II. dekada III. dekada mesec (M) pov. max.  pov. max.  pov. max.  pov. max.  Bilje 3,9 5,0 39 2,1 3,0 21 2,1 4,4 21 2,7 5,0 80 Celje 2,7 3,5 27 2,0 3,1 20 1,7 2,3 17 2,1 3,5 64 Cerklje - let. 3,1 3,9 31 2,5 3,8 25 2,1 3,9 21 2,6 3,9 78 Črnomelj 2,7 3,3 27 2,0 3,1 21 1,8 3,2 18 2,2 3,3 66 Gačnik 2,5 3,1 25 1,5 2,2 15 1,3 1,7 13 1,8 3,1 53 Godnje 3,9 4,9 39 2,2 2,8 22 2,0 3,7 20 2,7 4,9 81 Ilirska Bistrica 3,1 4,2 31 1,9 2,5 19 1,6 2,1 16 2,2 4,2 66 Kočevje 2,6 3,2 26 1,7 2,6 17 1,5 2,4 15 1,9 3,2 58 Lendava 2,8 3,3 28 1,8 3,1 19 1,6 2,2 16 2,1 3,3 63 Lesce - let. 2,9 3,6 29 1,9 2,4 19 1,5 2,1 15 2,1 3,6 63 Maribor - let. 3,1 3,8 31 2,2 4,2 22 1,9 3,0 19 2,4 4,2 72 Letališče JP Ljubljana 3,0 4,0 30 2,2 3,3 22 1,9 2,9 19 2,4 4,0 70 Ljubljana 2,9 3,7 29 2,1 3,4 21 1,9 2,9 19 2,3 3,7 69 Malkovec 3,2 3,8 32 2,5 4,1 25 2,1 3,3 21 2,6 4,1 77 Murska Sobota 2,9 3,5 29 1,9 3,4 19 1,7 2,5 17 2,2 3,5 65 Novo mesto 3,1 3,7 31 2,1 3,4 21 1,9 3,0 19 2,4 3,7 71 Podčetrtek 2,8 3,4 28 1,6 2,6 16 1,4 1,7 14 1,9 3,4 58 Podnanos 4,7 7,0 47 2,9 4,5 29 2,5 4,9 25 3,4 7,0 101 Portorož - let. 4,1 5,4 41 2,2 3,1 22 2,2 5,0 22 2,8 5,4 85 Postojna 2,8 3,9 28 1,8 2,3 18 1,5 2,0 15 2,0 3,9 61 Ptuj 2,7 3,2 27 1,9 3,8 19 1,7 2,7 17 2,1 3,8 63 Rateče 2,4 3,1 24 1,3 1,9 13 1,2 1,7 12 1,6 3,1 50 Ravne na Koroškem 2,6 3,5 26 1,3 1,7 13 1,3 1,5 13 1,7 3,5 52 Rogaška Slatina 2,9 3,5 29 1,8 3,2 18 1,7 2,4 17 2,1 3,5 64 Šmartno /Sl.Gradec 2,6 3,7 26 1,5 2,0 15 1,4 1,8 14 1,8 3,7 55 Tolmin 3,4 4,5 34 2,1 4,0 21 2,1 5,2 21 2,5 5,2 76 Velike Lašče 2,8 3,5 28 2,0 2,7 20 1,7 2,5 17 2,2 3,5 65 Vrhnika 3,1 3,9 31 2,3 3,1 23 1,8 2,7 18 2,4 3,9 73 A Agencija Republike Slovenije za okolje 50 Mesec dni prezgodnje cvetenje predpomladanskih rastlin je opozarjalo na prezgodnje notranje rastne premike pri sadnem drevju. Več kot tri tedne prezgodaj, že v zadnji tretjini februarja, so zacvetele marelice na Primorskem, kmalu zatem tudi na toplejših legah v celinskem delu Slovenije. Sadjarji so bili ob tem zaskrbljeni, kajti v občutljivih razvojnih fazah odpiranja cvetnih brstov se okvirne kritične temperature zraka za njihovo preživetje, gibljejo od – 3 °C v zgodnejših fenološki fazah odpiranja brsta (stadij balončka), do −2 °C v fazi odprtih cvetov. V fazi odcvetanja in mladih oplojenih plodičev so kritične temperature zraka le malo pod ničlo. Še bolj občutljiva sta kaki in aktinidija in tudi mladi poganjki vinske trte, ki jih poškodujejo temperature le malo pod 0 °C. Za sadno drevje po vsej državi je bil usoden niz ohladitev med 30. marcem in 3. aprilom, ko so se nočne in jutranje temperature zraka spustile od −2.5 °C pa vse do −6 °C, ponekod tudi pod to vrednost. Na Primorskem so pozeble marelice, ki so bile tedaj že v fazi mladih oplojenih plodičev ter breskve v polnem cvetenju. Prizadete so bile zlasti ravninske lege in nižji deli Vipavske doline, Goriške in Goriških Brd. Na Vipavskem so pozebli tudi odprti cvetovi zgodnjih češenj. Na srečo tedaj ta sadna vrsta še ni splošno cvetela. Na nižinskih legah so bili ogroženi tudi cvetovi jablan, in hrušk, skoraj povsem so pozebli kakiji in aktinidije. Pozeba je poškodovala sadno drevje tudi drugod po državi, še posebno prizadete so bile nižinske lege v Posavju, kjer so pozebli tudi tudi mladi poganjki pri vinski trti in listi akacije in oreha. Med med 14. in 16. aprilom je sledil ponoven niz ohladitev, ko je pozeba pobrala še tiste sadne cvetove, ki so prejšnje pozebe, tedaj še v zgodnejših fazah razvoja, preživeli na vzhodu in severovzhodu države. Prizanesla pa je Primorski. Na udaru so bile jablane, ki so v tem času že polno cvetele. Preživelo je le sadno drevje, kjer so izvajali protipozebno zaščito in visokodebelni kmečki sadovnjaki, ki so spričo počasnejšega fenološkega razvoja ohladitve dočakali v zgodnejših, manj občutljivih, razvojnih fazah. Slika 1. Pogled na Slovenijo prek sušnega uporabniškega servisa in sušnega kazalca vlažnosti tal (SWI) v začetku (levo) in ob koncu aprila 2020 (desno) Figure 1. Soil water Indeks (SWI) at the beginning of April (left) and at the end of April 2020 (riht) across Slovenia as presented by Drought User Service April pa ni izstopal le zaradi pomladanskih ohladitev. Poseben je bil tudi zaradi sušnih razmer, ki so se iz začetnega sušnega stanja v zimskem obdobju krepile vso zgodnjo in polno pomlad. V aprilu je bilo sicer nekaj prehodov hladnih front, vendar je večinoma padlo manj kot 30 mm dežja, Na zahodu Slovenije, natančneje na Obali in na severnem Primorskem, pa v mesecu in pol ni padlo skoraj nič padavin. Vegetacijsko obdobje, ki se dogovorno prične z aprilom, se je pričelo s precejšnjim vodnobilančnim primanjkljajem v južnem delu Slovenije, na obalnem območju, Dolenjskem ter v Beli Krajini (preglednica 2, objavljena v biltenu št. 3). V teku meseca se je primanjkljaj še nekoliko povečal, saj je je izhlapevanje v aprilu pogosto preseglo 3 mm vode na dan, na Primorskem se je povzpelo tudi do 5 mm in več izhlapele vode na dan (preglednica 1), kar je držalo meteorološko vodno bilanco v stalnem v primanjkljaju. Cel april skupaj je izhlapelo od 50 mm v hribovitih predelih do 80 mm na Primorskem. Vodnobilančni primanjkljaj se je povečal, najbolj na Primorskem in Goriškem (65 do 76 mm), nekoliko manj pa v drugih delih Slovenije (preglednica 2). Agencija Republike Slovenije za okolje 51 Preglednica 2. Dekadna in mesečna meteorološka vodna bilanca za april 2020 in za obdobje mirov anja (od 1. do 30. aprila 2020) Table 2. Ten days and monthly climatological water balance in April 2020 and for the dormation period (from April 1 to April 30, 2020) Opazovalna postaja Vodna bilanca [mm] v aprilu 2020 Vodna bilanca [mm] I. dekada II. dekada III. dekada mesec (1. 4. – 30. 4. 2020) Bilje −38,5 −21,2 −6,2 −65,9 −65,9 Ljubljana −29,2 −9,6 −6,1 −44,9 −44,9 Novo mesto −30,8 −6,8 −10,7 −48,3 −48,3 Celje −27,0 −0,7 −15,6 −43,3 −43,3 Šmartno Slovenj Gradec −26,3 −1,0 −6,4 −33,7 −33,7 Maribor – let. −30,7 −0,2 −6,1 −37,0 −37,0 Murska Sobota −28,9 −10,1 −1,4 −40,4 −40,4 Portorož – let. −40,7 −20,6 −14,6 −75,9 −75,9 Sušne razmere opisujemo tudi z sušnim indeksom (SWI), ki prikazuje stanje vlažnosti tal s pomočjo podatkov daljinskega zaznavanja in sicer z dnevnimi odstopanji vlažnosti tal od dolgoletnega povprečja. Na sliki 1, (levo) so prikazana območja s sušnimi razmerami, ki so bila zaznana v začetku aprila v večjem delu države razen v delu osrednje in mestoma jugozahodne Slovenije. Do konca aprila so se sušne razmere razširile skoraj na vso državo. Za kratek čas so ob sicer skromnih padavinah sredi in ob koncu meseca popustile le v delu severovzhodne Slovenije in tudi na Primorskem (slika 1, desno); rumeni odtenki na slikah pomenijo negativno odstopanje oziroma bolj sušno stanje kot običajno. Stanje kazalca vlažnosti tal (SWI) za katerikoli datum in katerokoli lokacijo v Sloveniji, kakor tudi za širše območje Podonavja, oziroma Evrope, si lahko ogledate na https://droughtwatch.eu/. Čeravno skromne padavine v aprilu so občasno le izboljšale vodno oskrbo rastlin. Ozelenila se je pokrajina, izpralo se je obilje cvetnega prahu smreke in drugih iglavcev, divjega kostanja, cipresovk in oreha. Travne bili niso bile več uvele, opazno so porasle v višino, sklop travne ruše pa je vseeno ostal redek. Popravilo se je tudi stanje posevkov ozimnih in jarih žit. V naravnem okolju se je zmanjšala požarna ogroženost, opomogla so si tudi mlada drevesa in gozdna podrast, gozdovi so hitro ozeleneli. Tudi spremenljivost temperature tal je v zgodnji pomladi je običajno velika. V marcu smo se soočali s prehitrim segrevanjem tal, kar je vzpodbujalo k prezgodnji setvi vrtnin. V začetku aprila, sočasno z nizom vdorov hladnega zraka, pa so se tla občutno ohladila. Najnižje temperature tal v setveni globini so se ponekod pustile skoraj do ničle ali pa so ostale le malo nad njo (preglednica 3). V drugi polovici aprila so se tla ponovno ogrela, povprečna temperatura tal v setveni globini se je gibala med 13 in 16 °C. Najnižje temperature tal pa so le izjemoma še padle pod 10 °C. S povprečno temperaturo nad 8 °C so tla v zadnji tretjini aprila dejansko postala primerna sajenje krompirja na prosto brez prekrivanja, pričela pa se je tudi setev koruze. Koruza je toplotno zahtevnejša kultura, temperatura tal ob setvi mora biti vsaj 15 °C. Agencija Republike Slovenije za okolje 52 Preglednica 3. Dekadne in mesečne temperature tal v globini 5 in 10 cm, april 2020 Table 3. Dekade nad monthly soil temperatures recorded at 5 and 10 cm depths, April 2020 Postaja I. dekada II. dekada III. dekada mesec (M) Tz5 Tz10 Tz5 max Tz10 max Tz5 min Tz10 min Tz5 Tz10 Tz5 max Tz10 max Tz5 min Tz10 min Tz5 Tz10 Tz5 max Tz10 max Tz5 min Tz10 min Tz5 Tz10 Bilje 13,6 13,4 23,0 20,7 5,0 6,5 16,6 16,5 24,2 22,2 9,3 10,7 18,6 18,3 26,3 23,5 11,6 12,9 16,3 16,0 Bovec - let. 9,6 9,5 16,5 15,1 2,9 3,7 13,5 13,2 20,1 17,9 7,8 8,9 15,6 15,4 21,9 19,9 10,2 11,1 12,9 12,0 Celje 9,0 9,0 14,3 12,8 4,9 5,9 12,7 12,4 17,5 15,8 7,8 8,9 14,7 14,5 19,0 17,5 10,7 11,5 12,1 11,0 Cerklje - let. 10,6 10,3 24,9 19,4 −0,1 3,0 15,1 14,7 27,7 22,9 4,8 7,1 17,2 16,9 28,2 23,2 7,4 10,5 14,3 13,0 Črnomelj 9,0 9,0 14,7 13,5 4,8 5,5 13,2 13,0 18,1 16,9 8,3 9,0 14,9 14,8 18,4 17,5 11,3 11,9 12,4 12,0 Gačnik 9,9 9,7 19,0 15,7 2,4 4,6 13,5 13,2 19,9 17,2 5,0 7,4 13,8 13,5 18,7 16,5 8,2 10,1 12,4 12,0 Ilirska Bistrica 7,6 7,5 12,1 10,7 3,2 4,4 10,2 10,0 13,7 12,6 6,8 7,6 12,2 12,0 15,0 14,3 8,7 9,5 10,0 9,0 Lesce - let. 8,2 8,2 12,5 12,3 4,4 4,6 11,0 11,0 14,0 13,9 7,3 7,5 12,4 12,4 15,1 14,9 9,6 9,8 10,5 10,0 Maribor - let. 9,5 9,1 22,5 17,6 1,4 3,4 14,3 13,8 26,3 21,4 2,7 5,5 15,5 15,1 26,4 21,6 5,1 8,0 13,1 12,0 Maribor-Vrbanski Plato 9,5 9,0 21,5 16,8 0,4 2,5 14,1 13,5 25,6 20,6 3,5 6,0 15,8 15,3 27,1 22,1 5,6 8,1 13,1 12,0 Murska Sobota 9,3 9,3 16,6 15,3 3,4 4,2 13,7 13,6 19,4 18,1 6,4 7,2 15,0 14,9 20,0 18,9 9,9 10,7 12,7 12,0 Novo mesto 9,2 9,2 17,5 15,0 2,1 4,0 13,5 13,3 22,1 18,8 5,6 7,3 16,4 15,9 23,3 20,0 9,3 11,0 12,9 12,0 Portorož - let. 11,6 11,7 14,5 14,2 9,0 9,6 14,1 14,1 16,2 15,9 11,9 12,4 16,2 16,1 19,0 18,5 13,7 14,0 14,0 13,0 LEGENDA: Tz5 −povprečna temperatura tal v globini 2 cm ( C) Tz5 max −maksimalna temperatura tal v globini 2 cm ( C) Tz10 −povprečna temperatura tal v globini 5 cm ( C) Tz10 max −maksimalna temperatura tal v globini 5 cm ( C) * −ni podatka Tz5 min −minimalna temperatura tal v globini 2 cm ( C) Tz10 min −minimalna temperatura tal v globini 5 cm ( C) Dnevna temperatura tal je izmerjena na samodejnih meteoroloških postajah. Podatki so eksperimentalne narave, zato so možna odstopanja. Agencija Republike Slovenije za okolje 53 Preglednica 4. Dekadne, mesečne in letne vsote efektivnih temperat ur zraka na višini 2 m, april 2020 Table 4. Decade, monthly and yearly sums of effective air temperatures at 2 m height, April 2020 Postaja Tef > 0 °C T ef > 5 °C T ef > 10 °C T ef od 1. 1. 2020 I. II. III. M Vm I. II. III. M Vm I. II. III. M Vm > 0 °C > 5 °C > 10 °C Portorož-letališče 113 133 152 398 33 63 83 102 248 33 26 35 52 113 38 1069 490 135 Bilje 122 127 151 399 52 72 77 101 249 51 32 27 51 109 46 970 439 121 Postojna 85 105 116 305 59 41 55 66 162 57 6 13 16 35 18 697 245 35 Kočevje 60 110 121 291 37 18 64 71 154 39 1 24 24 48 26 631 241 54 Rateče 52 91 97 239 62 13 44 47 103 49 0 7 7 14 8 378 112 14 Lesce 81 114 122 316 60 36 66 72 174 59 6 27 24 57 35 599 222 57 Slovenj Gradec 62 114 117 292 37 18 66 67 151 36 2 26 23 51 28 559 194 51 Brnik 75 114 128 317 44 33 67 78 178 49 3 27 28 59 31 615 236 59 Ljubljana 106 138 145 389 67 58 88 95 240 65 17 45 45 106 51 883 396 119 Novo mesto 91 133 135 359 43 45 85 85 216 46 9 44 39 92 38 834 383 113 Črnomelj 84 144 153 382 56 39 95 103 237 58 5 54 53 113 51 906 445 156 Celje 69 121 131 320 18 26 73 81 180 23 3 32 35 70 26 725 302 75 LEGENDA: I., II., III., M − dekade in mesec Tef > 0 C Vm − odstopanje od mesečnega povprečja (19 81–2010) Tef > 5 C * − ni podatka Tef > 10 C − vsote efektivnih temperatur zraka na 2 m, nad temperaturnimi pragovi 0, 5 in 10 C Agencija Republike Slovenije za okolje 54 RAZLAGA POJMOV TEMPERATURA TAL Dekadno in mesečno povprečje povprečnih dnevnih temperatur tal v globini 2 in 5 cm; povprečna dne vna tempera- tura tal je izračunana po formuli: vrednosti meritev ob (7h + 14h + 21h)/3; absolutne mak simalne in minimalne terminske temperature tal v globini 2 in 5 cm so najnižje oziroma najvišje de kadne vrednosti meritev ob 7h, 14h in 21h. VSOTA EFEKTIVNIH TEMPERATUR ZRAKA NAD PRAGOVI 0, 5 in 10 °C: (Td – Tp) Td – average daily air temperature; Tp – temperature treshold 0 C, 5 C, 10 C T ef > 0, 5, 10 °C – sums of effective air temperatures above 0, 5, 10 C ABBREVIATIONS Tz2 soil temperature at 2 cm depth ( C) Tz5 soil temperature at 5 cm depth ( C) Tz2 max maximum soil temperature at 2 cm depth ( C) Tz5 max maximum soil temperature at 5 cm depth ( C) Tz2 min minimum soil temperature at 2 cm depth ( C) Tz5 min minimum soil temperature at 5 cm depth ( C) od 1. 1. sum in the period from 1 January to the end of the current month Vm declines of monthly values from the average I, II, III, M decade, month SUMMARY In April several cold air intrusions were recorded, which caused significant drop of temperature. Freezing temperatures coincided with the flowering of several species of fruit trees, resulting in severe spring frost and great economic damage to fruit growing sector across the whole country. Furthermore, in april also drought conditions were observed which resulted from the intensification of severe winter and early spring drought conditions. In April mainly less than 30 mm of rain was recorded. That was not enough to improve the soil water deficit, rain just temporarily improved the water supply of the surface soil layer. The exception was of the coastal area, where the drought conditions severely intensified by the end of the month.