MED TEORIJO IN PRAKSO Reinterpretacije motiva v modelacijskih strukturah dr. Špela Udovič, profesorica grafičnega oblikovanja in likovne umetnosti, Srednja medijska in grafična šola Ljubljana Reinterpretacije motiva v modelacijskih strukturah je tema projektne naloge s področja likovne teorije, ki se nanaša na proces ponovnega razmisleka, preoblikovanja in novih interpretacij že obstoječih vizualnih motivov. Gre za likovni pristop, v katerem avtor prevzame obstoječi motiv, ga izrazi na nov način, v drugačnem slogu, uporabi drugačno likovno tehniko, poudarja različne vidike motiva, s tem pa preusmeri pozornost gledalca na nove detajle ali druge poudarke. Dijaki v raziskovalni nalogi motiv razčlenjujejo s stališča zgradbe slikovnega polja, prostorskih kvalitet oziroma prostorskih ključev ter svetlostne in barvne lestvice vizualne materije ter ga reinterpre- tirajo v različnih modelih oblikovanja s stilizacijo, z rastriranjem, s tonskim slikanjem, s tonsko modelacijo in z barvno modulacijo. Uvod njem avtor lahko uporabi motive kot simbole ali Umetnost vedno znova črpa snov iz obstoječega, metafore za širša družbena, čustvena ali filozofska pri čemer vedno vzpostavlja nek nov, globok po- vprašanja. men estetskega bivanja, shranjenega v zasebnih raziskovanjih … (Udovič 2009) Modelacijske strukture reinterpretacij Dijaki v raziskovalni nalogi motiv razčlenjujejo s sta- Reinterpretacije motiva v modelacijskih struktu- lišča zgradbe slikovnega polja, prostorskih kvalitet rah je tema projektne naloge s področja likovne oziroma prostorskih ključev ter svetlostne in barvne teorije, ki zajema analize zgradbe slikovnih povr- lestvice vizualne materije. Takšne analize so likov- šin in se nanaša na proces ponovnega razmisleka, ni eksperimenti preverjanja percipiranja vizualnih preoblikovanja in novih interpretacij že obstoječih struktur in njihovega prevajanja v različne likovne vizualnih motivov ali tematik. Gre za likovni pristop, reinterpretacije z uporabo različnih slikarskih in ri- v katerem avtor prevzame obstoječi motiv, ga izra- sarskih tehnik. zi na nov in edinstven način, pogosto s poudarkom na lastnem izraznem slogu. Reinterpretacije motiva so na analogen način prene- seni motivi slikovne predloge – fotografije na papir. Reinterpretacije se lahko kažejo v različnih načinih. Motiv, ki je sicer prepuščen prosti izbiri dijakov, je po- S spreminjanjem stila ustvarjalec lahko prevzame gojen z dobro ločljivostjo fotografije, ki pa mora biti že obstoječi motiv in ga prikaže v drugačnem slo- tudi dovolj kontrastna. Dijaki se nato odločijo, katere gu, na primer v abstrakciji, realizmu, impresioniz- modelacijske načine in tehnike risanja oz. slikanja mu, kubizmu in drugo. Sprememba stila k motivu bodo uporabili za poustvaritve izbranega slikovnega dodaja nov izraz in dimenzijo. S spreminjanjem polja. Nabor reinterpretacij običajno obsega ročno tehnike avtor lahko uporabi drugačno tehniko, npr. oblikovanje do pet likovnih kompozicij v različnih slikanje, risanje, kiparstvo ali fotografijo, pri čemer tehnikah, ki se lahko nanašajo le na tonske razčleni- uporaba nove tehnike lahko prinese nove vizual- tve svetlobe in sence, lahko pa dijaki oblikujejo tudi ne učinke in občutke. S spreminjanjem konteksta barvne analize. Pri analizi svetlobe in sence gre za je motiv lahko postavljen v drugačen čas, prostor uporabo več vrst rastriranja, tonsko slikanje in stili- ali okolje, kar lahko povzroči drugačen pomen ali zacijo podobe, pri barvnih analizah pa za uporabo razumevanje. Kadar avtor doda osebno perspek- barvno-tonskega slikanja, komplementarnega kon- tivo, lahko svoje osebne izkušnje, čustva in mne- trasta, barvne modulacije in barvne stilizacije. nja vključi v reinterpretacijo, s čimer motiv pridobi nove globine in pomene. S poudarjanjem različnih Rastriranje vidikov ustvarjalec lahko osvetli manj opazne ali V likovnem oblikovanju so rastri oblike tipsko ure- spregledane vidike motivov, s tem pa preusmeri jenih tekstur, ki so osnovane na ploskovnih obliko- pozornost gledalca na nove detajle ali druge po- tvornih možnostih likovnih elementov, točka, linija, udarke. S simboličnim in metaforičnim raziskova- barva. Praviloma nastajajo z gostenjem ali redče- 30 Didakta njem točkastih tvorb (gostota), z enakomernim ali na ploskvi ustvarjamo z redčenjem enako velikih ritmičnim nizanjem ter križanjem linij (šrafiranje) točk, kjer so površine svetle, oziroma z zgoščeva- in optičnim mešanjem barv na osnovi točkovne njem točk, kjer so površine temne, pri čemer obli- gramatike. Z rastri je mogoče doseči učinke bolj kujemo ustrezne svetlostne prehode in razlike, ali manj homogene ploskovitosti, svetlostnih razlik, kar v likovnoteoretskem jeziku imenujemo ton- prehodov med svetlostnimi razlikami, iluzije relief- ska modelacija. nosti in prostora ter učinke različnih barvnih vre- dnosti. (Muhovič 2015, 661) Tudi pri linijskem rastru gostoto in velikost rastr- skih pik določa linijatura rastra, le da linije ne tvo- Eno najnatančnejših analiz strukture slikovne- rijo mrežnega sistema točk, ampak le linijaturo, ga polja nam omogoča oblikovanje s tehniko ki lahko poteka v kateri koli smeri. Manjši, kot je frekvenčnega rastra (slika 9). Različne tonske razmik linij v linijaturi, večja je ločljivost motiva. Pri vrednosti je mogoče simulirati s tiskanjem zelo oblikovanju motiva namesto spreminjanja veliko- majhnih pik, ki so postavljene zelo skupaj. Naši sti točk debelimo linije. Razdalja med linijami je možgani takšne površine zaznajo kot svetlostni enaka, črte pa se med seboj razlikujejo le po za- ton in ne kot množico pik. Tako se navidezne ton- debeljenosti. Debelejše, kot so linije, temnejši ton ske vrednosti spreminjajo v rastrske tonske vre- predstavljajo in obratno, tanjše linije predstavljajo dnosti. Pike pri frekvenčnem rastriranju so zelo svetlejši ton (slika 2). Pri linijskem rastriranju je v majhne in enako velike, zato se lahko upodobi analizi oblik nujna redukcija in stilizacija oblikov- natančnejše detajle. Svetle in temne površine nih elementov. Slika 1: Slikovna predloga Čebele (Vir 1). 31 Didakta MED TEORIJO IN PRAKSO Slika 2: Tadeja Klopčič, 2020, linijski raster. Slika 3: Tadeja Klopčič, 2020, sivinsko tonsko slikanje. 32 Didakta Slika 4: Tadeja Klopčič, 2020, črno-bela stilizacija podobe. Tonska modelacija hiranja odstranjujemo nebistve- abstrahiranja je pomemben, saj »Prikazovanju plastike predme- no, posamično, manj pomemb- s takšno analizo slikovnega polja ta na risbi s senčenjem pravimo no in naključno, ohranjamo pa dijaki zahtevne podobe preobli- tonska modelacija. Pri natura- bistveno, splošno in nujno.« Dija- kujejo v elementarno likovno go- lističnem tonskem risanju je ki vidno podobo poenostavljajo vorico s poudarjeno karakteriza- predvsem pomembno natanč- do bistvenih elementov, ko le ta cijo njihovih značilnosti. Dijaki so no opazovanje odnosov med dobiva abstrakten značaj. Proces reinterpretacije lahko oblikovali tonalitetami.« (Šuštaršič in ostali 2004, 145) S tonsko modelacijo so dijaki natančno analizirali sve- tlostne odtenke sivin in njihove odnose (sliki 3 in 6). Tonska mo- delacija je pri slikarstvu ključna za ustvarjanje tridimenzional- nega učinka in ločevanje oblik v slikovnem polju. Različne tonske vrednosti ustvarijo vtis osvetlitve, senc, reliefnosti in prostorskih kvalitet, obenem pa tudi mno- gih različnih vzdušij. Stilizacija podobe Stilizacija podobe v likovni ume- tnosti je proces abstrahiranja in pomeni redukcijo likovnih ele- mentov na bistvene sestavine slikovnega polja. Milan Butina (1997, 111) pravi: »V procesu abstra- Slika 5: Slikovna predloga Kitara (Vir 2). 33 Didakta MED TEORIJO IN PRAKSO činu slikanja je še vedno temelj- na artikulacija slike svetloba in senca, barva ima le vlogo sprem- ljajočega likovnega elementa, ki ga avtor izbere po lastnem nav- dihu. V postopku odslikavanja analize svetlobe in sence je po- doba odslikana s pomočjo izbra- ne barve, ki je temnjena z upora- bo črne, svetljena pa praviloma z uporabo bele (slika 11). Pri tem je potrebno upoštevati svetlostno lestvico določene barve. Dijaki- nja je o postopku oblikovanja slikovnega polja povedala: »Ton- sko slikanje je bil izdelek, ki sem ga končala v najkrajšem času. Edina težava, ki sem jo imela, je Slika 7: Barbara Zorko, 2022, črno-bela stilizacija podobe. bila ta, da je bilo mešanje bele in zelene tempere precej zahtevno, saj sem morala zeleno dodajati beli v najmanjših količinah, ker je mešanica barv zelo hitro postala pretemna. Posledica tega je bilo to, da sem morala isti odtenek namešati kar nekajkrat, da sem dobila želeno nasičenost. Na za- četku sem sicer podvomila, ali je bila izbira zelene barve prava odločitev, vendar sem sedaj, ko sem izdelek končala, z izbiro bar- ve zelo zadovoljna in se mi zdi, da motiv pri kateri drugi barvi ne bi prišel tako dobro do izraza, kot je sicer.« (Bobnar 2021, 17) Barvna modulacija Poseben način uporabe barv, ki upošteva predvsem barvnost, Slika 6: Barbara Zorko, 2022, sivinsko tonsko slikanje. imenujemo kolorizem ali barv- na modulacija. Pri kolorističnem slikanju je občutek tridimenzi- onalnosti teles ustvarjen s plo- skovitim nanašanjem toplih in tako v barvni stilizaciji (slika 10) la z redukcijo tonskih vrednosti hladnih barv. Tople barve rume- kot tudi v črno-beli različici (sliki čebel (slika 4) zelo zahtevno na- na, oranžna in rdeča so svetlej- 4 in 7), kjer je poleg odsotnosti logo: »Dobro sem morala premi- še in jih zaznavamo kot bližnje, barve eliminiran tudi vpliv ton- sliti, katere dele bom pobarvala s hladne barve zelena, modra in ske modelacije. Tea je za kompo- črno barvo, tako da se še vedno vijolična pa so temnejše in jih za- zicijo v barvni stilizaciji (slika 10) lahko razbere, kaj je na sliki.« znavamo kot bolj oddaljene. Ker zapisala: »Ta izdelek je zagotovo (Klopčič 2020) je barva v kompozicijo nanešena eden izmed tistih, ki si jih mora- v obliki manjših in večjih barvnih mo ogledati z razdalje, saj sem Tonsko slikarstvo ploskev, so za modulacijo značil- ga ravno v ta namen oblikovala »Tonsko slikarstvo je slikarstvo, za ni stopnjeviti, nenadni prehodi tako, da med barvami ni veliko katerega ni značilna barvna pe- iz ene barve v drugo. Osvetljeni mešanja oziroma prehajanja iz strost, ampak prevlada določene del so torej oblikovani s toplimi ene v drugo, zaradi česar končen barve v različnih stopnjah sve- odtenki, za senčne dele so upo- motiv bolje vidimo z razdalje.« tlosti in nasičenosti.« (Šuštaršič rabljeni hladni barvni odtenki (Bobnar 2021, 19) Tadeja je ime- in ostali 2004, XXIV) Pri tem na- (slika 12). 34 Didakta Slika 8: Slikovna predloga Gozdni sadeži (Vir 3). Komplementarni barvni kon- trast Komplementarni barvni kon- trast je kontrast dveh barv, ki se medsebojno dopolnjujeta. Vsa- ka barva ima vedno samo eno komplementarno barvo. To sta barvi, ki si v barvnem krogu sto- jita nasproti. Komplementarni kontrast pigmentalnih snovnih barv tvorijo: rumena – vijolična, rumenooranžna – modrovijo- lična, oranžna – modra, rdeče- oranžna – modrozelena, rdeča – zelena in rdečevijolična – ru- menozelena. Komplementarni barvi sta protisloven par, saj se postavljeni skupaj zaradi simul- Slika 9: Tea Bobnar, 2021, frekvenčni raster. tanega kontrasta okrepita do največje intenzivnosti, po drugi strani pa se zmešani skupaj uni- čita do sive barve. Dijakinja se je odločila za uporabo rumene in vijolične barve (slika 13). Rume- na in vijolična ne predstavljata le komplementarnega kontrasta, temveč hkrati tudi skrajno vre- dnost svetlo-temnega kontrasta. Zaključek Reinterpretacija motivov v raz- ličnih modelacijskih strukturah omogoča dijakom, da raziskuje- jo znane motive na svež in ino- vativen način, ustvarjajo nove poglede na izbrane teme ter iz- ražajo ustvarjalnost in razume- vanje sveta skozi svoje delo. Slika 10: Tea Bobnar, 2021, barvna stilizacija. 35 Didakta MED TEORIJO IN PRAKSO V raziskovanju izraznih možnosti in različnih ma- terialov so nastale drugačne in nove kvalitete ter načini gradnje likovnih organizmov. Prek procesa dela, raziskovanja likovnega izraza v posameznih tehnikah in njihovih izraznih možnostih so se tako oblikovale nove podobe. Procesualnost v povezavi z vizijo je na ta način postala stanje kreativnega in produktivnega mišljenja, ki je vodilo v vedno večje ozaveščanje poti do likovnega izraza. Nastala likov- na dela se tako manifestirajo v različnih oblikah. Ta slikovna polja zaradi narave dela, formata, materi- alov ter značaja tehnike postopoma spreminjajo svoj vizualni izraz ter likovno delovanje. Zanimiv pa je tudi zaključni komentar Tadeje Klop- čič, ki na kratko oriše pomen projekta: »Za svoje izdelke sem porabila veliko časa, kar sem seveda tudi pričakovala. Zastavila sem si kar visoke cilje, Slika 11: Tea Bobnar, 2021, tonsko slikanje. saj je za takšne izdelke potrebno veliko natančno- sti in potrpljenja. Pri izdelovanju izdelkov sem tudi spoznala, da sem si izbrala zelo zahtevno slikovno predlogo. Mislim, da sem opravila zelo dobro glede na zahtevnost vsakega posameznega izdelka. S to nalogo pa sem se prav tako veliko naučila o sebi, kaj lahko dosežem in kako natančna ter potrpežljiva sem lahko.« Viri in literatura Bobnar, T. (2021): Reinterpretacije motiva v modelacijskih struk- turah: 4. predmet poklicne mature, Srednja medijska in grafič- Slika 12: Tea Bobnar, 2021, barvna na šola Ljubljana. modulacija. Butina, M. (1997): Uvod v likovno oblikovanje. Ljubljana: Debora. Klopčič, T. (2020): Analiza svetlobe in sence: 4. predmet poklic- ne mature, Srednja medijska in grafična šola Ljubljana. Kumar, M. (2008): Tehnologija grafičnih procesov: 3., prenovlje- na in razširjena izdaja. Ljubljana: Center RS za poklicno izobra- ževanje. Muhovič, J. (2015): Leksikon likovne teorije: slovar likovnoteoret- skih izrazov z ustreznicami iz angleške, nemške in francoske ter- minologije. Celje; Ljubljana: Celjska Mohorjeva družba: Društvo Mohorjeva družba. Šušteršič, N.; Butina, M.; De Gleria, B. ; Skubin, I.; Zornik, K. (2004): Likovna teorija: učbenik za likovno teorijo v vzgojno-izobraže- valnem programu umetniška gimnazija – likovna smer. Lju- bljana: Debora. Udovič, Š. (2009): Metamorfoze - uporaba elektronskih medijev v sodobni grafiki. Likovna vzgoja : revija za vse stopnje izobra- ževanja. Letn. 10, št. 49/50, str. 46–51. Zorko, B. (2022): Analiza svetlobe in sence 4. predmet poklicne mature, Srednja medijska in grafična šola Ljubljana. Vir 1: Flickr (2023): nectar and pollen: Dostopno na: https://www.pinterest.com/pin/44332377556578302/?nic_v1=1a7 Hvp0A%2BOLmlwlY234vDVnhW3i8UNAi16V7rg%2FyvMATvlcB H%2Fy%2BDZOx005SlwyG6p, 10. 9. 2023. Vir 2: Twitter (2023): harry styles: an aesthetic: Dostopno na: https://twitter.com/LHupdates/status/980520835978006528/ photo/3, 10. 9. 2023. Vir 3: Pexels (2023): Blue Berries Close Up Photography: Dosto- pno na: https://www.pexels.com/photo/blue-berries-close-up-photo- Slika 13: Tea Bobnar, 2021, komplementarni graphy-87818/,10. 9. 2023. 36 kontrast. Didakta