POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI f ■ ________ ... • GLASILO DELAVCEV SOZD »HMEZAD« ŽALEC — LETO XXXV. — FEBRUAR 1981 — ŠTEVILKA 2 DRUŽBENI PLAN JUGOSLAVIJE ZA OBDOBJE 1981-1985 (Odlomek) HITREJŠI RAZVOJ PROIZVODNJE HRANE Hitrejši razvoj proizvodnje hrane bo temeljil na maksimalnem aktiviranju razpoložljivih potencialov kmetijstva in na u-stvarjanju ekonomskih pogojev za večjo zainteresiranost proizvajalcev za povečanje proizvodnje. Na tej podlagi bo zagotovljeno zadovoljevanje potreb v zvezi s prehrano prebivalstva, po surovinah za industrijsko predelavo, ustreznih rezervah hrane za 'ljudi-in krmil ter stabilna rast izvoza kmetijskih živilskih proizvodov. Proizvodnja v organizacijah združenega dela bi se morala- povečati' za; približno 6 %, na zasebnih kmetijskih' gospodarstvih pa povprečno za 4 °/o na. leto. S takšno rastjo proizvodnje se bo pomembno povečala ude- ležba agcoindustrijskega kompleksa v zunanjetrgovinski menjavi in odpravil uvoz proizvodov, ki jih v zadostnih količinah lahko proizvedemo v naši .državi. . V razvojnih ° načrtih agroindu-strijskega kompleksa bo načrtovana tudi proizvodnja kmetijskih in živilskih proizvodov za izvoz. Da bi se zadovoljile . domače potrebe in da bi se povečal izvoz hrane, bomo ustvarjali pogoje za hitrejšo, rast celotne kmetijske proizvodnje, zlasti pa: pšenice, koruze, neoluščenega riža, sladkorne pese, sončnic, soje, oljne repice, tobaka, mesa,, mleka in volne, pa tudi krompirja, fižola, ječmena, sadja, grozdja in povrt-nin.' Proizvodnja- pšenice bo stabilir zirana nad 6 milijoni ton letno, 'z učinkovitimi ukrepi pa bodo ustvarjeni pogoji za povečanje odkupa na 3,5 do 4 milijone ton letno. S proizvodnjo koruze, ki bo znašala'najmanj 12 milijonov ton, bodo zadovoljene potrebe živinoreje, industrijske predelave? zagotovljene pa bodo tudi določene količine za rezerve in izvoz. Precej se bo povečala tudi proizvodnja rži, ječmena, ovsa in neoluščenega riža. _ > Proizvodnja industrijskih rastlin se bo razvijala v skladu -z možnostmi plasmaja finalnih proizvodov ob kar najbolj ugodnem izkoriščanju zmogljivosti predelovalne industrije. Povečala se bo proizvodnja pese, ki bo znašala "nad 8,7 milijona ton, oziroma sladkorja približno 1,1 milijona ton, in proizvodnja sončnic približno 750 tisoč ton, oljne repice 110 tisoč ton iri soje približno 120 tisoč ton, kar-bo omogočilo, da se proizvede približno 380 tisoč ton jedilnega olja in da se zmanjša uvoz proteinskih krmil ter da se proizvede približno 75 tisoč ton tobaka. Gostišče Slovan na Vranskem od 30. januarja TOZD DO Gostinstvo in turizem, SOZD Hmezad ■Hitrejša in stabilnejša 'rast ■ proizvodnje povrtnin in sadja, s tem pa tudi boljša preskrbljenost trga; popolnejše izkoriščanje 'zmogljivosti industrijske predelave in povečanje izvoza bo zagotovljeno z uspešnejšim organi-' ziranjem in povezovanjem na dohodkovni podlagi j proizvajalcev' predelovalne industrije in. prometnih organizacij združenega dela. Da bi se povečala proizvodnja mesa in mleka, bomo ustvarjali pogoje za ' hitrejši in stabilnejši razvoj živinoreje (zlasti goveje ■ živine, prašičev in ovac) in proizvodnje krmil, ki bi moral temeljiti na dolgoročnejšem dohodkovnem povezovanju med' proizvajalci živine, industrijo za predelavo mesa in mleka, industrijo za proizvodnjo krmil in organizacijami za preskrbo domačega trga in za izvoz. Spodbujali bomo razvoj živinorejske proizvodnje na individualnih kmetijskih gospodarstvih s sklepanjem pogodb o dobavah, preskrbi z reprodukcijskim materialom, dajanju strokovne pomoči pri izvajanju zoo-tehničnih in drugih u-krepov,' pri čemer bomo intenzivirali izkoriščanje potenciala . na hribovsko planinskih območ- | jih. Za.zadovoljitev potreb v naši državi in za kontinuirano rast izvoza moramo doseči, da bo celotna proizvodnja mesa v letu 1985 znašala približno 1,5 ' milijona ton, proizvodnja mleka približno 5,250 milijonov litrov in približno 12 tisoč ton voine. Organizacije združenega dela v I kmetijstvu bodo., uresničile hitrejšo rast proizvodnje š', povečanjem- in racionalnejšim izkoriščanjem sedanjih zmogljivosti ter z razširitvijo pridelovalnih površin, z, intenziviranjem proizvodnje, večjo uporabo sodobnih dosežkov znanosti in tehnike, š povečanjem produktivnosti de- ,. la in ekonomičnosti poslovanja ter . z nadaljnjim zboljšanjem , proizvodnega; sodelovanja, z Individualnimi kmetijskimi. : gospodarstvi; Ustvarjali bomo pogoje za hi-; trejši razvoj . proizvodnje rja. in,-dividualnih Jcmetijskih gospodarstvih š širšim vključevanjem v : družbeno organizirano proizvodnjo z1 raznimi oblikami združevanja dela, sredstev in zemlje, da bi se povečala' celotna, ziasti blagovna proizvodnja, ter . povezale proizvajalne /prometne in. druge organizacije združenega dela. Za hitrejše aktiviranje proizvodnih potencialov na individualnih kmetijskih gospodarstvih . bomo ustvarjali pogoje za večji pridelek in za popolnejše organiziranje individualnih delavcev (Nadaljevanje na 2. strani) 36. TEMELJNA ORGANIZACIJA SOZD HMEZAD Slovan Vransko Ko se mimogrede ustavimo na Vranskem, trgu z dokaj vidnim središčem, strnjenim in raztegnjenim v ulico s potokom Merinšca in cesto po Sredini, dobimo vtis središča širšega področja. To je Vransko v preteklosti tudi bilo. Iz tistih časov izvira današnje gostišče Slovan, saj je bila ta hiša pozidana leta 1868. Prvotni lastnik Šentak se je bavil s kmetijstvom, usnjarstvom in hotelirstvom. Na Vranskem je tisti čas cvetela usnjarska obrt, saj je zaznamovano, da je bilo v tistih časih na Vranskem šest tovrstnih delavnic. Pri Šentaku je bila tudi usnjama in prodajalna usnja. Šen-takovo veleposestvo je obsegalo čez 100 ha zemlje in veliko travnikov na Gomilskem je bila tudi njihova last. Šentako-va družina je bila močno slovensko zavedna. Pomagala je razvijati v kraju slovensko kulturno- dejavnost, odstopila je prostore za čitalnico — v tem prostoru je danes pošta. V nadstropju gostišča je bila dvorana, kjer so se odvijale krajevne prireditve in vaje posameznih društev: godbe na pihala, pevskega društva, igralske skupine. Ker je vse to bilo v času stare Avstrije, je toliko več pomenilo biti zaveden Slovenec j— Slovan. Verjetno iz tega časa tudi izvira današnje ime. Šentakovi dediči so celotno imetje počasi razprodajali. Kot prvi in drugi lastnik sta se pojavila Cukala iz Tabora, ki pa je kmalu po vojni del imetja odprodal ter prepustil nacionalizacijo svojemu kupcu Tavze-lju iz Trbovelj. Po osvoboditvi je z nacionalizacijo postal hotel Slovan družbena lastnina z začetnim upravljanjem pod KLO' Vransko. Prvi upravnik je bil sedaj že pokojni Slavko Košenina. Sledilo je več zamenjav vodilnih tega upravljanja. Vseh upravnikov do danes, je bilo deset. Najdalj med vsemi je Slovan vodila'že tudi pokojna Žalika Trstenjak in to celih 16 let do leta 1973. Ob registraciji Gostinskega podjetja Slovan leta 1952 so bile pri Slovanu zaposlene le 4 osebe zaletnim prometom okrog 5 milijo-nov starih dinarjev- Vseskozi se je promet večal in zaposlovalo se je iz leta V leto več ljudi. Danes-je- redno zaposlenih 24 delavcev z letno realizacijo 1 milijardo 300 milijonov -dinarjev. V vsem tem času je bilo tudi precej" obnovitvenih del in pozidav. Zadnja od teh je bila'že tretja obnova kuhinje v okviru preteklega leta. Leta 1962 je Vransko ob občinskem prazniku pridobilo bazen. Bife in stanovanjsko hišo ter ureditev okrog bazena pa je finansiralo Gostinsko podjetje Slovan. V letu 1974 je sledila obnova gostišča in takoj naslednje leto postavitev male pivnice na vrtu pred gostiščem, ki izdatno dopolnjuje gostinsko ponudbo, predvsem v. letni sezoni. Saj imamo senčni vrt pod kos'tanji kot malokje. Za povečanje same gostinsko turistične dejavnosti smo Vrašani tudi uredili avtocamp C kategorije, ki ima precejšnje zmogljivosti kampiranja ob bazenu v Prapročah in že privablja precejšnje število gostov iz tujine na letno kampiranje. V kolektivu Slovan je zaposlenih precej delavcev z daljšim stažem, naj večjega pa ima računovodja Franc Presekar, sledi mu kuharica Ana Gros z 22 leti. ' Nosilec prometa našega gostišča je domača kuhinja. Tako je polovica vsega prometa realizirana preko' kuhinje. Med domače specialitete štejemo domače pečenice z zeljem, katere delamo šarili v naši kuhinji. Omenil -bi, da prodamo letno okrog 80.000 pečenic. Če dov in drage zainteresirane samoupravne organizacije in skupnosti ter družbenopolitične skupnosti zagotovijo, da se zadovo- -Ijijo potrebe prebivalstva po hra- . ni, surovinah' za predelavo in rezervah hrane za- ljudi In. krmilili. Hkrati se bodo izvajali potrebni, ukrepi za povečanje proizvodnje za izvoz. Spodbujali bomo organizacije združenega dela, da z. uresničevanjem Samoupravnih sporazumov o temeljih planov izvajajo politiko ■ razvoja agroihdustrij-" ¿kega-kompleksa;'da bi se čim popolneje izkoriščale razpoložlj i-ve možnosti' za povečanje kmetijske proizvodnje in izvoza-hrane, za zboljšanje položaja države. v ekonomskih odnosih s: tujino in - za boljšo preskrbo' enotnega jugoslovanskega trga. - Ustvarjali bomo ! pogoje in izdvajali ukrepe, da sč-s samoupravnimi' sporazumi o temeljih pla-. nov določi obseg in Struktura ■ j sredstev, potrebnih- za vlaganj e v -proizvodnjo hrane,-ta vlaganja pa - bodo temeljila: v -čim -večji meri .'na združevanju - dela in sredstev - na dohodkovnih' odnosih. Republike in avtonomni pokrajini |bodo ria podlagi medseboj -, nih usklajenih- planov razvoja samoupravnih organizacij' in skupnosti- s i-področja, proizvodnje; in j dragih • zainteresiranih samo-upravnih ’-organizacij' in skupnosti do konča prvega polletja Teta 1981- določile bilance svojih po-I treb -porabe in možnosti lastne proizvodnje; uvoza in . izvoza ter potrebe po rezerevah. Na podlagi bilanc republik in avtonomnih : pokrajin - bodo na ravni federacije' Sprejete usklajene bilance proizvodnje in domačih potreb,: uvoza 'in izvoza,-vštevši tudi' bla- bi vse sestavili skupaj v verigo, bi jih bilo za kakšnih 10 km in bi sijih peš lahko ogledali v 2 urah, Delavnik v Slovanu je celodneven od 6. zjutraj do 9. ure zvečer. Tako skozi celo leto in vse praznike. To pa postaja problem, pri vsklajevanju delovnih razporedov.? Zelo sta zapeljivi prosta sobota in nedelja, ki ju uživajo v večini druge delovne organizacije, v gostinstvu te dni najbolj delamo. Kljub temu-vlada med člani na-, šega kolektiva zmerna harmonija in vzdušje, da se lažje dela pri hiši. Avtobusni promet, ki se odvija, skozi Vransko in se v večini pri- ? merov tudi ustavlja za kratek alij daljši čas, je ena glavnih atrakliv-1 nosti v kraju, ki daje mimoidoče-? mu svojstven pečat. Dnevno se pelje skozi Vransko v obe smeri preko 100 avtobusov, v poletni sezoni pa tudi 150. Temu prometu se naše gostišče ? Slovan poskuša prilagoditi in postreči tem gostom v najkrajšem času. Avtobusni šoferji in sprevodniki imajo velik popust pri ceni in so to naši neprijavljeni abo- -nenti. Za širitev naše dejavnosti ■ predvidevamo primerno naložbo v i nov objekt ob sami glavni cesti. O tem že neuspešno govorimo dalj časa, investicija pa se nam odmika. Med: željami pri razgovorih o>r priključitvi Slovana v-SOZD Hme->: zad je ta novogradnja bila- naša:., največja- želja... Ivo Dernač; govne rezerye na ravni federates cije, za glavne kmetijske in -.ži-! vilske -proizvode, in sicer: ,pše-n nico,.moko, .koruzo, riž, sladkorno:? peso, sladkor, sončnice, sojo. olj r ij no repico; jedilno olje, tobak, go-,; vejo- živino, prašiče in ovce, go-1 veje, svinjsko, ovčje meso in vol- i no. Na podlagi tako bilanciranihiij možnosti proizvodnje in' zadovo-;: Ijevanja domačih potreb bodo | predvidene možnosti izvoza in j : potrebe po uvozu proizvodov, kr jih ni moč; zagotoviti s proizvoda njo v naši- državi. Te Bilance sob: podlaga, za samoupravno sporam zumevanje o dolgoročni usmerit--: .vi razvoja kmetijske proizvodnje,.: sklepanja pogodb o proizvodnji^ . in dobavah za domače potrebe, in za izvoz ter'za ureditev dru-i gih medsebojnih obveznosti pro-p-izvajalcev in potrošnikov hrane;, Izhajajoč . iz petletne bilance: ■ bodo vsako leto v republikah inh. avtonomnih pokrajinah, naj kas-*, neje’ do i septembra, v federa-i» ciji pa do 10. septembra tekoče-flf : ga leta i določene med? seboj- u-:; sklajene bilance za prihodnje; ese . konomsko leto. V teh bilancah^ . bodo ‘-določeni,'proizvodnja,; po- i trošnja, uvoz, izvoz iz rezerve.:' Bilance, bodo podlaga za pravo-;’, časno sklepanje pogodb o proiz-i ■ vodnji in dobavah za domače po- i trebe in izvoz, pred začetkom! :procesa proizvodnje. /->, - -I , Hrana se v načelu. lahko uvaža« ‘ do ravni,- ki j e določena v teh bi- t . 1-ancahf inkolikor se domače po- f S trebe ne morejo zadovoljiti ž last-1 J .--•no proizvodnjo, in sicer v okviru-' .plačilnobilančnih pozicij republiko in avtonomnih pokrajin. Kmetij-'1 ... sko-živ-ilski proizvodi se prosto,: lahko izvažajo nad ravnijo dor mačih potreb, ki so določene v . bilanci. ■ (Nadaljevanje s l. strani) v kmetijske zadruge -in druge oblike združevanja v družbeno organizirano proizvodnjo. Republike in avtonomni pokrajini bodo z ukrepi ekonomske politike'in z dragimi aktivnostmi spodbujale razvoj družbenoekonomskih odnosov na Vasi in u-stvarjale' pogoje za hitrejširazvoj kmečkega zadružništva in organizacij kooperantov ter za krepitev materialne podlage za' njihov razvoj.' Ustvarjali bomo tudi ugodnejše1 pogoje za izkoriščanje proizvajalnih potencialov ‘individualnih gospodarstev, za povečanje njihove 'celotne, zlasti pa blagovne proizvodnje: in dohodka. Republike 'in avtonomni pokrajini bodu'ustvarjale pogoje za racionalno izkoriščan j e kmetij skih -zemljišč za združevanje zemljišč kmetov- med seboj in' z družbenim sektorjem, ža intenzivnejše izkoriščanje zemljišč ” ostarelih' kmetov. Ukrepale bodo Za boljše varstvo, ureditev in izkoriščanje kmetijskih’ zemljišč s samoupravnim združevanjem, arondacijo; komasacijo, - hidromelioracijo in dragimi- ukrepi zemljiščne politike.- Ustvarjali’ še bodo pogoji ? za večje aktiviranje proižvodnihipo-tencialov za razvoj kmetijstva na hriboVskb-planinških in obmejnih območjih.’Republike in avtonomni'pokrajini bodo ukrepale Za spodbujanje' hitrejšega - razvoja organizacij 'združenega dela in vključevanje individualnih kmetijskih proizvajalcev V družbeno g organizirano proizvodnjo, da bi se povečala proizvodnja in dohodek,' Zlasti na tistih območjih, ki so posebnega pomena za splošno ljudsko; obrambo. Nosilci razvoja agroindustrij skega kompleksa na teh območjih .se bodo povezovali z organizacijami združenega dela iz: dragih rajonov in s potrošni-. škimi centri in s turističnim ¿ gospodarstvom z združevanjem dela in sredstev na dohodkovni podlagi. Spodbujali ‘ bomo graditev regionalnih cest, skladiščnega prostora, manjših večnamenskih hi-droakumulacij, razvoj drobnega gospodarstva, razvoj proizvodnje krmil; razvoj ? živinorejske proizvodnje ob nadaljnjem povečanju rezerv mesa v živi živini, sadjarstva' in ječmena, ovsa, rži, krompirja, fižola in dragih poljedelskih 'kultur.1 Zagotavljali bomo pogoje za večjo uporabo in’ hitrejšo graditev namakalnega in osuševalne-' ga sistema' ter zú njegovo učinkovito uporabo ža'razvijanje visoke in intenzivne: kmetijske- prO-izvodnje-tef za' zhianjšanje^ škod v kmetijstvu. V razvoju 'živilske industrije bomo z modernizacijo' proizvodnje na podlagi višjih faz.predelave in proizvodnje §novih proizvodov Z’zboljšanjem' lastne tehnologije dosegli višjo stopnjo predelave proizvodov primarne kmetij ske proizvodnje in- učinkovitejšo uporabo postranskih' proizvodov iz’ kmetijstva in1 živilske industrije, S hitrejšim- in -stabilnejšim razvojem surovinske podlage bomo' omogočili > precej Večje izkoriščanje -razpoložljivih - žihog-ljivošti za predelavo žit, Sladkorne pese,' oljaric, povrtnin, sadja, mleka in industrije krmil. - Republike;iri- avtonomni pokrajini bodo v okviru svojih obveznosti in odgovornosti ukrepale, da samoupravne organizacije za proizvodnjo? kmetijskih 'proizvo- S L. januarjem prispevki iz OD po novem [¡.Proti koncu, vsakega leta sprejemajo samoupravne interesne ¡skupnosti na i i področju s družbenih dejavnosti 5 svoje programe dela. Te programe ovrednotijo in izračunajo, kolikšen delež moramo zaposleni plačati iz svojih OD za njihovo uresničitev. Uradni list SRS št. 32 z dne 24. 12. 1980 nam prinaša stopnje ■— WSmmnm p- • fl *.■ 1 .... ■ prispevkov in davkov iz osebnega dohodka, ki jih bomo plačevali v letu 1981 v posameznih slovenskih občinah. V predpisu ugotovimo več sprememb glede na dosedanji sistem obračuna prispevkov: ' 1) spremembe samih stopenj; 2) nadaljnje drobljenje stopenj prispevkov tako, da imamo številčno sedaj več prispevkov kot’prej; 3) pri nekaterih' se je spremenila osnova,’od katere bo treba plačevati prispevke." Nas predvsem* zanima,- kako bodo .nove stopnje vplivale na višino naših OD. Glede na to, da so del prispevka za'zdravstveno Zavarovanje prenesli iz OD delavca na dohodek TOZD, bi kazalo, da bo neto OD višji. To pa se ne bo zgodilo, ker je istočasno izšel enak kot v letu -1980. Spremembo na izplačanih OD bodo občutili torej samo delavci,-.ki- se vozijo na delo iz ,drugih občin. , ■ Nov-predpis papenako kot do-sedanji, deli prispevke na domicilne (glede na. občino bivanja) in sedežne (glede aia občino zaposlitve^ Seštevek domicilnih in sedežnih prispevkov da ;skupne prispevke iz OD. A. PREGLED DOMICILNIH PRISPEVKOV (v °/o od bruto OD) Delavski svet SOZD Hmezad je imel ob vstopu v novo srednjeročno obdobje pomembno sejo. Glavni direktor dipl. inž- Vlado Gorišek je v novoletni: poslanici poudaril, d.a bomo morali marsikaj prilagoditi novim razmeram, če hočemo poslovati tako, . kot smo si začrtali in kakor si vsi želimo Občina -2^-3'of lit K 3 • /SC 3 ¡3 \ 3 -O) 9 ¿¿A «M «5 >Ü JA o M gg 75« 3 st a fll «a o ■ o£ . o M C/í ,SM N iti Celje , Žalec Šmarje Radlje II. Bistrica Laško Šentjur SL' Konjice Velenje Mozirje Ravne Hrastnik Trbovlje Zagorje Postojna . Ljubljana Ptuj 0,055 0,055 0,055 0,055 0,055 0,055 0,055 0,055 0,055 0,055 0,055 0,055 0,055 0,055 0,055 0,055 0,055 0,755 0,565 0,165 0,185 0,215 0,325 0,260 0,365 0,575’ 0,335 0,645 0,385 0,555 0,405 0,665 0,555 0,245 1,08 0,91 1,22 1,28 1,34 0,84 1,36 1,09 0,73 1,28 0,95 0,86 1,12 1,13 0,98 0,75 1,44 12,27 11,05 ■ 10,42 11,18 11,64 10,80 11.36 12,45 41.36 11,48 10,75 11,56 11,11 10,47 12,22 11,42 10,66 B. PREGLED SEDEŽNIH STOPENJ Bačič «Ante/, - Popis Regina Bačič Ante TOZD Prevoz 19. 12. . Forneci Branko- Kelc;> Marjan Bačič.Ante . TOZD Blagovni promet — usluge 22. 12. Kampret. Emica < Medved ■ Jurij Bačič Ante DSSS 22. 12. -Haložan Herta Jeznžk Marija Bačič Ante HMEZAD SADJARSTVO »MIROSAN« PETROVČE, 19. 12. 1 Napotnik Simon Zupahc Ivetka Tovornik Viktor;- ■ HMEZAD VRTNARSTVO CELJE 22. 12, Toplak Vinko Korošec Rezka Benčina Jože HMEZAD KZ »SAVINJSKA DOLINA« ., TZO BrasTovče 21. 12, Božič Vlado ' Cizej Jožica' i Jelovšek Marjan 1 TZO Gotovlje 21. 12. Bizjak Ivan Hropot Maks Jelovšek Marja® . TZO Petrovče 21. 12. ' Tominšek- Jože ' Brecel Alojz Jelovšek Marjan TZO Polzela 21. 12. ? Satler Alojz' - Tominšek Anton Jelovšek Marjan TZO Prebold 21. 12, Vedenik -Jože Uršič Anton. Jelovšek Marjan TZO Šempeter 21. -12. Cokan Vinko Zajc Marke. Jelovšek Marjan . TZO TabbT 21. 12. - Lesjak Milan Šmit Janko,;: Jelovšek Marjan- TZO Trnava 21. 12, | Raiičigaj Franc Stepišnik Albin Jelovšek Marjan TZO Vransko 21. 12. ' Pečečnik Albert Brišnik Franc Jelovšek Marjan DSSS 19. 12. ' Dolar Marjana Mirnik Jože, Jelovšek Marj an HMEZAD CELJSKA MESNA INDUSTRIJA CELJE- TOZD Proizvodnja mesa , in izdelkov- 19.. 12. 1 ... Maj e tič Franjo , - Fonda Vinko jelenčič Ante TOZD Prodaja na veliko 19. 12. , Cverlin. Avgust - • Plesnik Milena Jelenčič-Ante' TOZD Maloprodaja 19. 12. Klanjšek Mirko, • Terbovc Milan Jelenčič Ante TOZD Združena hladilnica 19. 12. . Strmšek Karl. Goropevšek Anton- Jelenčič Ante DSSS 19. 12. Grobler MaTjeeta Gbličnik Ivani- Jelenčič Ante ■ ?. HMEZAD CELJSKE MLEKARNE CELJE 29. 12. I Brilej Drago .; Guček Franc Piperčič Ventislav HMEZAD EXPORT-IMPORT ŽALEC 22. 12. 29. 12. Gosak Iva Basle Ivan Rehar Jože HMEZAD STROJNA ŽALEC TOZDi Storitve 19. 12. Jelen Janez 1 Ograjenšek Vili . Jan Marija TOZD Proizvodnja kmetijske mehanizacije 19. 12. Vaši Franc Jug -Roman. . Jan Marija , - DSSS 19. 12. . - ■■ Brežnik Romana ' Go-ntner Ivica Jan Marija.: HMEZAD GOSTINSTVO IN TURIZEM ŽALEC TOZD Samopostrežna restavracija .17. 12, Steiner "Franc Rožman. Pavlica Mikeln Štefka TOZD Hotel Prebold 17. 12. Tkavc Martin - Šekoranja Elizabeta Mikeln Štefka TOZD Hmeljar 17/ 12. Dobnik Zvonka Ocvirk Jože z Mikeln Štefka ‘ DSSS 17. 12, . Grobelnik Fanika . Rebec Elica , Mikeln, Štefka . HMEZAD NOTRANJA TRGOVINA ŽALEC TOZD Veleprodaja 15, 12,. Janežič Leopold.. . Lovrenčič. Janez Lubej ‘Vinko TOZD Maloprodaja 15, 12. Lekše Zdenka, „ Uršič Regina. . Lubej, Vinko TOZD. Transport 15. 12. Turnšek. Zvonko Žil-nik Rado Lubej, Vinko DSSS 15., 12. Pirnat Jožica Žgajner Leopold' Lubej Vinko SKUPNE SLUŽBE SOZD HMEZAD ŽALEC.. SI - ■ 19. 12. Jerič ek Zlatko ■ , Cetina Manja .Rojc Nuša Namestnik; predsednika volilne komisije,, Nuša Rojc Srečanje z upokojenci Kamniti deček j J» ¡SES Mrzla zima... Vsepovsod sneg, ena sama snež- . 1 na njiva. Veter tuli okoli vogalov,' kakor da je v snežno poljano pridrvelo tisoč lačnih volkov. e • Prav prijetno sem bil presenečen, ko sem prejel vabilo od Kmetijske zadruge »Savinjska dolina« na srečanje upokojencev ob koncu leta. Presenečenje je bilo toliko večje, ker je 'bilo to prvo vabilo čeprav sem že nekaj let upokojen. Mladi, oziroma še zaposleni si niti predstavljati ne moTejo, kaj upokojencu takšno vabilo pomeni, kajti ‘kot . bivšega člana kolektiva ga veže na delovno organizacijo nešteto veži ki so se spletle v nekaj desetletjih skupnega dela. Zbranim upokojencem je v sejni sobi Temeljne zadružne organizacije v Šempetru spregovoril tov. direktor KZ Savinjska dolina ter po pozdravu v kratkem nagovoru seznanil navzoče z dosedanjimi uspehi kolektiva, kakor tudi z na- črti in nalogami katerih izpolnitev je zajamčena s prizadevnostjo kolektiva. Kot- priznanje za naše- minulo delo smo prejeli tudi’denarne nagrade. S tem je kolektiv še enkrat dokazal, da nismo čisto pozabljeni. Po obdaritvi smo ostali še nekaj časa skupaj ter pri dobrih jedeh in pijači v prijetnem pomenku obujali spomine ha naše preteklo delo. Prepričan sem, da so tudi ostali udeleženci srečanja soglasni v oce-. ni, dg je bilo to prvo srečanje upokojencev KZ Savinjska dolina uspešno in prijetno. Ostaja samo želja, da to srečanje ne bilo bi zadnje. - ■ -Stane Pravdič Nepremišljena nagrada Že pred več kot štirimi meseci so strokovnjaki napovedali, da bo jeseni' pomanjkanje mleka. Nihče ni tega vzel resno do zdaj, ko to že krepko občutijo mlekarne in se-> veda tudi potrošniki.'Mlekarne poskušajo z raznimi premijami in nagradami proizvajalcem povečati prirejo. Takšen »zelo pameten« ukrep so si umislile Celjske mlekarne oziroma KZ Savinjska dolina v Žalcu. Proizvajalec, ki bo-v decembru oddal 10 % več mleka kot v ’novembru, bo dobil vse mleko, ne glede na kakovost, za 2 din po litru draže plačano. Za ta ukrep smo zvedeli šele 13. decembra. Rad bi poznal živinorejca, ki bo čez noč dvignil mlečnost za 20 %, posebno še,' če mora dati 1,5 litra mleka za 1 kg močne krme. Strokovnjaki, ki so izumili ta ukrep pač'nimajo pojma, kako' se mleko- pridobiva. Živinorejci menimo, da se norčujejo iz nas, ali pa hočeta mlekarna in KZ dokazati potrošnikom, da sta napravili vse, zdaj šmo na vrsti proizvajalci, da storimo svoje. Od junija do novembra nam privatnim proizvajalcem KZ ni znala priskrbeti močnih krmil za molznice. Ali se odgovorni zavedajo, kakšna škoda je to za boljšo čredo? Mnogo prvesnic je telilo brez ovimljenja, kar pa vemo, da zelo slabo vpliva na poznejšo mlečnost. Najbolj so bile prizadete krave z večjo mlečnostjo, kar se že občuti pri slabi oploditvi. Nekateri živinorejci so si pomagali s tem, da so . kupovali mnogo dražja in slabša krmila iz Bosne. Čeprav smo delali z izgubo, smo vsaj deloma obdržali mlečnost in kondicijo krav. Naj strokovnjaki malo bolje razmislijo in z bolj premišljenimi ukrepi pomagajo iz težke situacije nam mlekarjem pa tudi potrošnikom. Vinko Cokan Šempeter v Savinjski dolini. (Kmečki glas, 14. I., št. 3). UREDNIŠTVO ' . ■ Tovariša Vinka Cokana sem. vprašal, zakaj ni članek poslal Hmeljarju._Izrazil je dvom v objavo. Povem, da smo v zadnjih šest-. najstih letih objavili vse, res vse preredke polemične in podpisane -dobronamerne prispevke delavcev in,kmetov. Bomo jih tudi v prihod-■ nje. Takšno je stališče uredniškega odbora in tudi moje.: Lep pozdrav, vaš urednik! - NOVOLETNA KRIŽANKA - NAGRADE . Kljub temu, da križanka: ni bila težka, je prispelo v primerjavi s prejšnjimi» ki so bile tudi težje, riialo rešitev, pa še od teh veliko ni bilo pravilnih. Reševalci iz nekaterih TOZD so reševali skupno in skupno napravili več'enakih napak. ŽREB JE RAZDELIL NAGRADE: 1. — 300 din — Tine Vučer, Ulica talcev 1, Žalec 2. — 200 din— Vasja Jošt, Kajuhova 1", Žalec . 3. — 100 din — Hermina Stakne, IHP, Žalec 4. — 50 din — Štefka Avgustinčič, Vrbje 30/c, Žalec 5. — 50 din r— Srečko Meh, Cesta Žalskega tabora 5/a, Žalec ; 6. fS 50 din — Stane Pravdič, Nade Cilenšek 9, Žalec 7. — 50 din — Silva Leban, RC Hmezad, Žalec 8. — 50 din — Drago Kerle, Tovarna krmil, Žaleč 9. — 50 din,— Marija Jurančič, Pongrac 117, Griže 10. — 50 din — Ivica Novak, TZO Trnava. Čestitamo! Uredništvo Drugošolček Mirko se kobali po snežni odeji: drobne noge v celcu iščejo varno stopinjo; do. doma ima še dobro uro hoda. 'Za tenutek utrujen obstane, gleda snežinke, ki se usipajo iz nizkih oblakov; na snežno odejo pada tihi mrak... V noge sili mraz, za srajco, v pordela lica, v roke, ki tiče v že-' pih, in y ušesih tako neprijetno ščemi. Ko je opoldne šel tod mimo, je bilo snega le za dobro ped. Potem pa je tri ure sedel v šoli, zunaj pa je ves čas nagosto snežilo. Drugi otroci so z rokami in vzkliki pozdravljali bele snežinke: »Sneg, sneg, sneg!« Mirkp pa je ves čas gledal skozi okno in mislil: | »Kako se bom vračal domov?« Uro in pol od doma do šole, uro in pol od šole do doma: vsak dan, vsak teden, vse mesece v šolskem letu... Samotna je ta pot. Nihče ne hodi tod; samo Mirko in njegovi domači. Daleč je njegov dom, nihče od sošolcev ne hodi tako daleč domov, ‘ Celec je previsok za drobne noge, drugošolček se zgublja v neskončni bejini. Veter pa tuli in raznaša snežinke; Mirku je mraz in komaj zmaguje utrujenost, a vendar se pomika vse dalje in dalje... Tam stoji spomenik padlemu kurirčku. Mirko za hip obstoji, potem se skrije za hrbet kamnitega dečka, ki stoji kraj nevidne poti, ves odet v snežno odejo; le kamnite oči nemo zro v belo- daljavo . in kamnita usta v mrak šepetajo': »Osem let mi je bilo, ko sem vsak večer stal tukaj na straži in gledal v dolino, vsak večer, vsako rioč. Oče je .bil partizan, mama je na skednju skrivala ranjene borce. Jaz pa sem hodil na stražo, da sem rešil dom in življenje ranjenim borcem. Vsak večer, vsako noč, v lepem in grdem Vremenu, poleti in v mrzli zimi, v dežju in mesečini. Prenašal sem pošto in hrano in zdravila, ure in ure prehodil . . vsak dan , . ' iji Poleti je Mirko prinašal šem planinsko cv.etje, rdeče cvetove polagal kamnitemu dečku v naročjeg zdaj pa je stisnil premrlo pešt, stopil v celeč in je rekel: »Tudi jaz se ne ustrašim te zime!« In se je pognal proti domu. Drago Kumer HMEZAD DO GOSTINSTVO-TURIŽEM ŽALEC DSSS - ■ razpisuje LICITACIJO rabljenega osnovnega sredstva —' knjižni stroj ASCOTA. ' Licitacija bo 15. 2. 1981. ob 8. uri DO Gostinstvo-turizem DSSS, Žaleč, Hmeljarska 2. Izklicna cena je 65.000 din. Pred pričetkom licitacije morajo udeleženci plačati varščino ' v višini 10 % izklicne cene. V izklicni ceni je vštet prometni davek.. 1 1 Ml 1 V prvi polovici januarja je Savinja zamrznila in otroci so se podili po njej: Zamrznjeno žovneško jezero je tudi čudovita drsalna ploskev, primerna tudi za jadralce na saneh NESREČA - V soboto 10. januarja nekaj minut ■ pred 6. uro se je 'Stanko Ciglar iz Matk, zaposlen v Strojni Žalec, peljal na delo skozi Vrbje v Žalec. Pri Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo se je 'zaletel v Vlada Piaskana, direktorja skupnih "služb SOZD Hmezad. Oba sta padla. Ciglar je dobil rahel pretres možganov, Plaskan pa ima razparan nos in zlomljeno levo nogo v gležnju. . Ako je preveč toplo svečana, v malem travnu še počiva brana; če proti svečanu hud je mraz, malemu travnu poti se obraz. Bolje je svečana na polju videti volka kakor v srajci moža. Takoj za kruhom je vzgoja ljud- . st.vu najpomembnejša. Jezik z mošnjo raste. Vola vežejo za rogove, a človeka za jezik. : Pekel je, če izgubiš upanje. BRZINA Pred dnevi še je glasilo kratko, sporočilo po radiju: »Istanbul ekspres zamuja do Ljubljane 900 minut«. Kakšne, zimske razmere na Bal--; kanu. FEBRUAR 1981 SAMOUPRAVNI , , . peeäfust PRILOGA HMELJARJA ŠTEVILKA 38 oupravni sporazum O TEMELJIH PLANA SREDNJEROČNEGA RAZVOJA SOZD HMEZAD ŽALEC ZA OBDOBJE 1981—1985 Na osnovi 16., 48., 49. člena Zakona o temeljih sistema družbenega planiranja in o družbenem planu Jugoslavije (Ur. 1. SFRJ, št. 6/76), 72.—77. člena Zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (Ur. I. SRS, št. 1/80) ter 19., 20., 68., 69. in 74. člena Samoupravnega sporazuma o združitvi v SOZD Hmezad Žalec, so delavski sveti temeljnih organizacij, v sestavi delovnih organizacij in delavski sveti enovitih delovnih organizacij, združenih v SOZD Hmezad sprejeli samoupravni sporazum O TEMELJIH PLANA RAZVOJA SESTAVLJENE ORGANIZACIJE ZDRUŽENEGA DELA HMEZAD ŽALEC ZA OBDOBJE 1981—1985 I. TEMELJNE DOLOČBE 1. člen Delavci iin združeni kmetje v temeljnih organizacijah adružeriega dela v sestavi delavnih organizacij in v .enovitih delavnih organizacijah, združenih v sestavljeni organizaciji ‘ združenega dela Hmezad Žalec, 'sklepajo-. Samoupravni sporazum o temeljih plana srednjeročnega razvoja -SOZD Hmezad za obdobje 1981—1985 v cilju usklajevanja samoupravnega planiranja in določanja skupnih nalog razvoja za plansko obdobje na podlagi temeljev plana ter ¡določajo medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti za njihovo uresničevanje. 2. člen ,Z namenom doseči čimbolj Uspešen razvoj SOZD Hmezad in v želji po stalnem izboljšanju rasti življenjskih in delovnih pogojev vseh zaposlenih, ki bo o-mogočalo "uspešno .poslovanje, smo se delavci in združeni kmetje združili v SOZD Hmezad. Sklenili smo samoupravni .sporazum o združitvi in v njem kot osnovne cilje združitve postavili naslednje temeljne interese povezovanja: —! dolgoročno zagotavljanje hitrejšega razvoja' in ekonomske varnosti ¡svojega poslovanja bb dogovorjeni dolgoročni delitvi dela; -—zagotavljanj te čimbolj celovite ponudbe z usklajenim ¡nastopom-na domačem in tujem trgu; — sprejemanje skupnega razvojnega programa in usklajevanje razvojne usme- ritve fyiseh članic SOZD Hmezad; ■’ — združevanje sredstev za realizacijo naložb skupnega pomena, določenih v Samoupravnem sporazumu o temeljih plana razvoja; — skupno nastopanje pri nabavi in prodaji blaga; — skupno pospeševanje razvoja kmetijske proizvodnje, živalske in ostale industrije, ¡gostinstva in ostalih dejavnosti ; z namenom .racionalnejšega izkoriščanja proizvodnih zmogljivosti, razpoložljivih surovin ob upoštevanju potreb domačega in- tujega tržišča; —»razvijanje notranje in zunanjetrgovinske dejavnosti- v skladu s potrebami članic; ; -S enatno usmerjanje interno-bančne in zunanje finančne politike. 3. člen Da :bi dosegli zgoraj navedene cilje in dosegli namen združitve, sprejemamo samoupravni sporazum p ¡temeljih plana razvoja ¡sestavljene- organizacije, ¡združenega dela Hmezad Žalec za obdobje 1981 —1985, ki opredeljuje skupne možnosti razvoja. Realizacija samoupravnega sporazuma je osnova za izboljšanje materialnega položaja, .krepitve reprodukcijske ¡sposobnosti SOZD Hmezad ter združenih kmetov in, širše. ¡družbene skupnosti. PRILOGA — 3 II. TEMELJNI CILJI SOZD HMEZAD V PRIHODNJEM SREDNJEROČNEM OBDOBJU 4. član Delavci in združeni kmetje ¡podpisnic bomo v prihodnjem srednjeročnem obdobju dosegali naslednje iglaivne cilje: — nadaljnji raizvoj samoupravnih socialističnih 'odnosov na ustavno opredeljenem načelu, ■ da delavci upravljamo z družbenimi sredstvi v celotnem procesu družbene reprodukcije in s tem sprejemamo tudi odločitve o usmerjanju razvoja SOZD Hmezad; — izpolnjevanje dogovorov' o temeljih plana SR Slovenije in občin, M se izražajo v dinamičnem gospodarskem razvoju/ krepitvi izvozne sposobnosti, prestrukturiranju gospodarstva, usklajevanju vseh oblik porabe, racionalnega investiranja in odpravljanja osnovnih strukturalnih nesorazmerij; — uspešno poslovanje izraženo z rastjo družbenega proizvoda, ki bo v vseh delih SOZD Hmezad hitrejša od rasti (kmetijstva in gozdarstva Slovenije; > —bistveno povečanje deleža sredstev namenjenih za razširjeno reprodukcijo; — vzpostavljanje dohodkovnih odnosov, ki bodo osnova za doseganje navedenih ciljev; ' — povečanje družbenega in osebnega standarda vseh zaposlenih. 5. člen Poleg gornjih širše 'družbenih in splošnih ciljev so konkretni cilji razvoja SOZD Hmezad: — usmeritev razvoja v proizvodnjo in storitve; •> — povečanje proizvodnje hrane kot enega od osnovnih elementov stabildza- . cije gospodarstva; — večanje izvoza hmelja in drugih proizvodov; — uskladitev .in zaokrožitev reprodukcijskih celot v kapaotetnem in proizvodnem pogledu; \ — opredelitev predmeta poslovanja in nosilcev posameznih dejavnosti; ■ ■— usmeritev v višjo stopnjo .predelave in kvalitete proizvodov, kar bo zagotovilo'; večjo ekonomičnost proizvodnje; — usmerjanje investicijskih naložb predvsem v tiste dejavnosti, bi bodo zagotavljale največjo rentabilnost vloženih sredstev; — uvajanja sodobnejše organizacije dela, tehnologije in racionalno izkoriščanje' kapacitet, kar bo omogočilo večjo delovno storilnost; — utrjevanje SOZD Hmezad na ta način, da bomo v- večji meri kot doslej skupno oz. dogovorjeno nastopali navzven do drugih delov gospodarstva, druž-ibenopolitianih skupnosti in drugih asociacij. Doseganje navedenih temeljnih 'ciljev 'bo vodilo k takemu razvoju SOZD Hmezad, .v katerem: 'bodo podpisnice enakopravno medsebojno povezane. Skupna ekonomska moč, ki izhaja iz te povezanosti pa bo omogočila, da bo SOZD Hmezad predstavljal pomemben dejavnik regijskega ,, in slovenskega razvoja. III. MOŽNOSTI RAZVOJA POSAMEZNIH DEJAVNOSTI SOZD HMEZAD ŽALEC 6. člen Realne tržne In ekonomske možnosti razvoja , imajo vse podpisnice v okviru SOZD Hmezad, in sicer: : 1, Razvoj primarne kmetijske proizvodnje temelji na upoštevanju , širših družbenih potreb izraženih v .povečanju proizvodnje hrane za domače potrebe in izvoz, izboljšanju kakovosti prehrane ter smotrni izrabi, zaščiti in izboljšanju kmetijskih zemljišč. To je posebno pomembno še zato, ker je razvojna kmetijska politika usmerjena k nadaljevanju izvajanja .sprejete družbenoekonomske usmeritve. V (primarni proizvodnji bo razvoj temeljil na večji prireji mleka in vseh' vrst masa ne glede na sektor lastništva. V ta namen bomo izvedli tudi vse zemljiške operacije, ki bodo zagotavljale večje izkoriščanje kmetijskih površin. * Zelo ugodne izvozne možnosti omogočajo znatno povečanje proizvodnje hmelja. Razvoj bo v prihodnjem srednjeročnem obdobju temeljil predvsem na povečanju površin. Razvoj, sadjarske proizvodni ebo temeljil na boljši oskrbi potrošnikov, v prvi vrsti s kvalitetnim sadjem. Ker je dolgoročno zmanjšana možnost uvoza južnega sadja, so realne možnosti ih potrebe tako y večjem količinskem obsegu in v večjem sadnem izboru. Povečanje ¡primarne živinorejske proizvodnje odpira razvojne možnosti v poljedelski proizvodnji in proizvodnji močnih ¡krmil. V vrtnarstvu so razvojne možnosti v nadaljnjem večanju cvetličarske dejavnosti ter v povečani proizvodnji vrtnin za potrebe širšega območja. Velike razvojne možnosti so tako na področju mlečnopredelovalne, mesnopredelovalne ter ostalih predelovalnih dejavnosti, ki se bodo Vključevale v razvojni ^program SOZD Hmezad. Razvoj predelor valne industrije bo usmerjen v nove tehnološke ¡rešitve, izboljšanje ¡kvalitete izdelkov ter v novo proizvodnjo. Razvoj kovinskopredelovalne industrije bazira na' povečanju serij osvojenih programov ter • smotrni delitvi dela v SOZD Hmezad. Razvoj gostinsko-fturistične dejavnosti bo potekal v smeri krepitve družbene prehrane in razširitvi ostalih gostinsko-turističnih storitev. Kot nov program se v tem srednjeročnem obdobju odpira realizacija projekta tovarne hrane. ¡Poudarek in nadaljnji razvoj trgovske dejavnosti bo možen predvsem v oskrbi SOZD Hmezad z reprodukcijskim investicijskim materialom ter opremo in v prodaji proizvodov SOZD Hmezad. Usmeritev. nadaljnjega razvoja te dejavnosti pa bo V skupnem organiziranem nastopu v skladu s potrebami tržišča. Glade na širše ¡družbene usmeritve bo dan poudarek povečanju izvozne dejavnosti poleg hmelja tudi ¡drugim proizvodom. Razvojne možnosti obstajajo tudi za povečanje transportne dejavnosti v skladu s potrebami SOZD Hmezad. IV. PROIZVODNE USMERITVE TER RAZVOJNE NALOGE NA POSAMEZNIH PODROČJIH 7. člen , . ■ '• /: HMELJARSTVO 8. člen Na področju hmeljarstva se podpisnice, ki se ukvarjajo s hmeljarstvom obvezujejo, da bodo dosegle proizvodnjo hmelja ido leta 1985 v naslednjih količinah: DO 1980 1985 ton Indeks Hmezad Kmetijstvo Žalec 1.400 1.770 126 Hmezad Kmetijski ¡kombinat Šmarje Hmezad Kmetijska zadruga ■ 20 40 200 »Savinjska dolina« 950 1.300 137 Hmezad Kmetijska zadruga Drava 160 250 156 Skupaj SOZD Hmezad 2.530 3.360 133 V skladu s samoupravnim sporazu- se Hmezad Eksport-import obvezuje, pro-mom poslovne hmeljarske skupnosti SRS dajati vse gornje količine hmelja. Skupno dogovorjen, usklajen ¡razvoj in delitev programov je osnovna usmeritev SOZD Hmezad v naslednjem srednjeročnem obdobju. Glede na visoko stopnjo medsebojne reprodukcijske povezanosti ¡bodo članice načrtovale skupno vsa reprodukcijska področja. # ' PRILOGA — 5 | PROIZVODNJA, PREDELAVA MESA IN MESNIH IZDELKOV 9. člen . , Glede na slabo doseganje .planskih ciljev v ‘preteklem srednjeročnem obdobju je Skupna Obveza doseči v prihodnje večjo samooskrbo z živino. Zato se podpisnice za naslednje srednjeročno obdobje zavezujejo, da bodo proizvedle naslednje količine' živine: 1. Govedo DO • - 1980 1985 ton 1 Indeks Hmezad Kmetijstvo Žalec .170 . W 470 Hmezad Kmetijski kombinat Šmarje 1.200 ‘2-300 192 Hmezad Kimatijiska zadruga »Savinjska dolina« 1.600 2.250 141 Hmezad Kmetijska zadruga Drava 765." ; 2.000 261 Hmezad Kmetijstvo Ilirska Bistrica ' , 430-.- ' > . 1.000 233 - Skupaj SOZD Hmezad 4.165 8.350' 201 2. Prašiči ton DO 1980 1985 Indeks Hmezad Kmetijstvo Žalec " nH 3 BOO • —m Hmezad Kmetijski kombinat Šmarje 380 1.400 368 . Hmezad Kmetijska zadruga ■ »Savinjska dolina«..! . fl i ' 1.000 — ' Skupaj SOZD Hmezad 380 . 5.700, 1500 3. Perutnina (piščanci in purani) tori DO 1980 . ■ 1985 Indeks Hmezad Kmetijstvo Žalec . . ' 1.750 . Hmezad Kmetijski kombinat Šmarje 1.400 2.500 '. 179 Hmezad 'Kmetijska zadruga Drava 1.500 ■ 2.550 ,. 170 Hmezad Kmetijska zadruga »Savinjska dolittia« 2.050, 3.500 « 171 Skupaj SOZD Hmezad 5.050 .10.300 ' 204 4. Ribe ton DO 1980 1985 Indeks SOZD Hmezad .¡skupaj 40 200 500 10. člen § Za izvedbo, programa na področju prireje in predelave mesa se podpisnice zavezujejo za izvedbo naslednjih nalog: Na področju govedoreje se bodo zgra-' dila družbena pitališča Žepma, Imeno in Vransko s konceptom . sodobnih tehnoloških postopkov. V kooparacijiski proizvodnji je potrebno z izgradnjo novih pitališč, specializacijo rejcev in , z uvajanjem proizvodnih oblik zagotoviti izvedbo postavljenih nalog.' * ' . . gl ■ Program prireje prašičjega mesa predvideva znatno izboljšanje samooskrbe v predelavi masa- V ita .namen bo Hmezad Kmetijstvo Žalec zgradila farmo, .prašičev. Hmezad KZ »Savinjska, dolina« in Hmezad Kmetijski .kombinat Šmarje, pa sprejemata obvezo, da bosta količine iz 9. člena proizvedle v. kooperaciji z individualnimi proizvajalci. Hmezad Kmetijstvo Žalec tudi zagotavlja reprodukcijski material za proizvodnjo, prašičev v kooperaciji. Razvoj . prašičerejiske , proizvodnje bo-potekal po določilih samoupravnega sporazuma o ¡izgradnji -farme prašičev. 11. Člen . S tem samoupravnim sporazumom vzpostavljajo podpisnice na področju perutninarske reprodukcijske celote nove poslovne odnose tako, da v okviru SOZD Hmezad zaključujejo celotno reprodukcijsko verigo. Dogovorjena delitev 'dela je naslednja:.. — Matična jata; ¡kokoši- Hmezad KZ-Drava in Hmezad KK Šmarje, —• Matična jata purani: Hmezad KZ »Savinjiska dolina«, -uj Valjenje; Hmezad KZ Drava za piščance iin Hmezad KZ »Savinjska dolina« za purane, — Pitanje: Hmezad KZ. Šmarje, KZ Savinjska dolina, Hmezad KZ Drava in Kmetijstvo Žalec,- 't# Proizvodnja krmil za vse faze — Hmezad Tayaama knm.il, . ■— Klanje: Hmezad Celjska mesna industrija v okviru nove TOZD, — Prodaja: Hmezad Celjska mesna industrija na,domačem tržišču povezani z'Hmezad Notranjo trgovino ter Hmezad eksport-import v izvozu. 1 i- , V primem, ¡bistveno spremenjenih pro-. izvodnih možnosti :se .bomo dogovorili za drugačno delitev v,repr.okrogu. . V okvim perutninarske proizvodnje bo Hmezad prevzel oskrbo z • dan starimi purani za potrebe'celatrie Slovenije, višek dan starih piščancev nad potrebami SOZD Hmezad pa se bo realiziral v izvozu prek Hmezad eksport-import. . V skladu s tem samoupravnim sporazumom se prej navedeni nosilci zavezujejo, da bodo medsebojna- razmerja konkretizirali v posehnem sporazumu. 12. -: člen. 0Ü povečani proizvodnji. osnovne surovine za mesno-predelovalno dejavnost se Hmezad. Celjska mesna industrija zavezuje za kompletno prodajo proizvodnje SOZD Hmezad in kompleksno oskrbo Celjske regije in širšega , področja .(Zagreb, Kvarner, Koroška). Hmezad Celjska mesna industrija ,se usmeri y oskrbo celjske -regije, ¡viške pa plasira na dnuga področja Slovenije, Jugoslavije in v izvoz. Povprečno letno povečanje proizvodnje in prodaje bo znašalo 10%. Sporazum skupnosti za medsebojno plansko sodelovanje mora biti usklajen s tem samoupravnim Sporazumom. 13. člen Hmezad KZ Drava si prizadeva, da bo vprašanje prireje, klanja-in oskrbe z mesom in ¡mesnimi izdelki enotno urejala V reproceloti SOZD Hmezad na osnovi določil 12. člena tegai sporazuma-. : PROIZVODNJA, PREDELAVA IN PRODAJA MLEKA IN MLEČNIH IZDELKOV • 14. člen - Realizacija pričetih Investicij na področju predelave mleka narekuje, da si bodo 'podpisnice prizadevale, da bodo ob normalnih-, ekonomskih pogojih izvedle takšne pospeševalne in. organizacijske ukrepe, ¡da bo dosežena naslednja prireja mleka: ' -, DO 1980 j 1985 ; v 000 1 . Indeks Hmezad Kmetijstvo Žalec Hmezad Kmetijska zadruga , 5.500 * 6.900 125 »Savinjska dolina« 6.900 13.000 188 Hmezad Kmetijski kombinat Šmarje 7.200 . 12.600 175 Hmezad Kmetijska zadruga Drava 1.700 3.000 170 Hmezad Kmetijstvo Ilirska. Bistrica 4.000 6000 150 Skupaj SOZD Hmezad 25,300., 41.300 164 -15.- člen : Za izvedbo sprejetih obvez, iz prejšnje-' ga člena bodo podpisnice izvedle naslednje naloge: — Hmezad Kmetijstvo Žalec bo zgra-' dilo ,nOv hlev za 200 fcrdv in povečalo, proizvodnjo mleka po kravi. : V ¡kooperacijski proizvodnji se ¡podpisnice zavezujejo za izvedbo takšnih, investicij skifi- in pospeševalnih ukrepov, ki bodo zagotavljali' najmanj 10 % letno stopnj o . rasti odkupa mleka ska irplekama in Sirarna v Šmarju, se Hmezad Celjske mlekarne 'zavezuje, da bo do konca srednjeročnega obdobja' 1981—1985 zagotovila .polno izkoriščenost novozgrajenih predelovalnih zmogljivosti ter bistveno. - izboljšale asortiman svojih .proizvodov." ; 17. člen Poudarjen razvoj živinorejske proizvodnje uvršča v prioriteto' ¡tudi proizvodnjo močnih krmil. Podpisnice' se zavezujejo za izvedbo programa izgradnje nove tovarne krmil. « ( V ■16. člen Ob dejstvu, da bo y prihodnjem srednjeročnem obdobju ¿grajena nova Celj- Tovarna krmil ,pa se zavezuj e zagotoviti vise potrebne količine ¡krmil za živinorejsko proizvodnjo. , PROIZVODNJA IN SKLADIŠČENJE SADJA, GROZDJA IN VINA 18. člen Podpisnice se zavezujejo za naslednje razvojne usmeritve na sadjarskem področju: Hmezad Sadjarstvu Mirosan: — rekonstrukcija nasadov na obstoječih površinah, ter s tem povečanje pridelka na 3.760 ton; — izgradnja nove sadjarske enote na površini '50 ha z novimi sadnimi vrstami. Hmezad Kmetijski kombinat Šmarje: — .intenzifikacija obstoječe sadjarske proizvodnje in obnova sadovnjakov ter s tem povečanje pridelka sadja na 2.600 tori; ' ■ - — obnova in odkup grozdja v koope- raciji ter - finalizadja prek lastne vinske kleti; v — intenzifikacija pridelovanja ribeza ter š tem doseganje letne proizvodnje 600 ton. 19. člen V Okviru razvojnega programa SOZD Hmezad na področju hladilništva prevzema Združena hladilnica obvezo razširitve hladiJniških kapacitet, ki bodo pokrivale potrebe proizvajalcev SOZD Hmezad ih ostalih isopogodibemakov. Ob veza. Združene hladilnice 'je tudi, da se usposobi za pripravo sadja neposredno za prodajo. VRTNARSTVO 20. člen Vrtnarska proizvodnja je razvojno pomembna za SOZD Hmezad z vidika kompletne ponudbe kmetijskih proizvodov. Za to Hmezad Vrtnarstvo s tem 'sporazumom sprejema naslednje obveznosti: — specializacija določenih vrst zelenjadarskih proizvodov in dodelava; — razširitev Cvetličarske dejavnosti; — razširitev prodajnih mest; — razširitev vrtnarske .proizvodnje na novih lokacijah z naravnimi energetskimi, viri. ‘ , GOSTINSTVO IN TURIZEM 21. člen Gostinstvo -in turizem postaja pomembna dejavnost SOZD Hmezad po 8 — PRILpGA vključitvi Samopostrežne restavracije Celje in glavnega dela družbenega gostinstva v žalski občini z izgradnjo novih gostinskih kapacitet v 'smislu zaključevanja reprodukcijske verige v plasmanu kmetijskih proizvodov. Zaradi tega dejstva je skupna obveza SOZD Hmezad razvoj te dejavnosti. , 22. člen V prihodnjem srednjeročnem obdobju na področju gostinsko turistične dejavnosti je dan poudarek predvsfem naslednjim aktivnostim: — poslovna povezava vsega gostinstva v SOZD Hmezad ne glede'na samoupravno organiziranost (Hmezad Gostinstvo-tu-rizam, Hmezad KZ Drava TOZD Gostinstvo, gostinska dejavnost ina šmarskem); — enotna organizacija prehrane med delom v Okviru gostinske dejavnosti; — vključevanje gostinstva rv koncept družbene prehrane SRS na ta način,'' da bomo na področju celjske regije prevzeli izgradnjo tovarne hrane. ' S tem prevzemamo obvezo kompleksne oskrbe našega področja š pripravljeno in pol pripravljeno hrano po programu SIS ža prehrano; — enotno- povezovanje gositimsko-turi- stične dejavnosti na področju občine Žalec in realizacija nadaljnjega razvoja, z obnovo obstoječih lokalov; * — izgradnja gostinskih kapacitet v centru Celja v sodelovanju z drugimi za- . interesiranimi organizacijami SOZD Hmezad (Hmezad Celjska mesna industrija, Hmezad Celjske mlekarne, Hmezad Vrtnarstvo); — izgradnja gostinskih ¡kapacitet v centru Celja v sodelovanju z drugimi zainteresiranimi organizacijami SOZD Hmezad (Hmezad! Celjska masna industrija, Hmezad Celjske mlekarne, Hmezad -Vrtnarstvo);! — ¡¡izgradnja ustreznih- gostinskih kapacitet ter zagotovitev -ustreznega razvoja turizma-, ki zagotavlja hitrejši razvoj Hotela Slovan; — vključevanje v programe irtteresnih skupnosti za -šport in rekreacijo ter turističnih društev v cilju nudenja gostinske ponudbe od SOZD Hmezad (občina Žalec, , Radij e, Šmarje); STROJNA DEJAVNOST 23. člen ■ ' Kovinskopredelovalna in storitvena dejavnost ima tako z organizacijskega in proizvodnega vidika specifičen položaj v Hmezadu. Ne ¡glede na stopnjo reprodukcijske povezanosti bomo v naslednjem srednjeročnem Obdobju podpirali naslednje, ¡razvojne usmeritve: — pospešen razvoj proizvodnje kmetijskih strojev v okviru PKM Žalec; — osvaj anje ¡programa proizvodnje in povečanja obsega strojne dejavnosti Hmezad Kmetijski ¡kombinat Šmarje, tako da bo možno ¡organizirati TOZD; —- Sodelovanje teh dejavnosti (Žalec, Šmarje) pni. kompletiranju proizvodnega programa dopolnjevanja 'kapacitet, delitve deda in so dedovanj e na področju tehnologije;, — ¡skupna prodaja na domačem trgu prek Hmezad Notranje trgovine in izvoz prek Hmezad Eksport-import; — organizacija ¡skupne razvojne službe (tedmično-tehnodošika priprava); — razvoj mehanično ¡storitvene dejavnosti za potrebe članic SOZD Hmezad in ostalih 'koristnikov storitev. . S item ise podpisnice zavezujejo, da bodo prvenstveno pokrivale potrebe po storitvah v okviru SOZD Hmezad. Podpisnice katerim ta dejavnost, ni osnovna, ise obvezujejo, da ne ¡bodo razvijale mehaničnih' uslug in strojne dejavnosti. ) TRGOVSKA DEJAVNOST , 24. člen Glede na ¡splošno družbeno usmeritev se ¡bo trgovska dejavnost v SOZD Hmezad razvijala v skladu is potrebami podpisnic in možnostmi tržišča. Trgovska dejavnost v SOZD Hmezad ¡bo imela pomembno mesto v prihodnjem srednjeročnem obdobju predvsem v naslednjih u-smaritvah: — popolna oskrba s potrebnimi osnovnimi surovinami in ostalimi reprodukcij- • skimi materiali' vseh podpisnic; , — -oskrba z opremo z rezervnimi ¡deli, investicijskim in gradbenim materialom in ostalin tehničnim ¡blagom za-potrebe podpisnic; — odkup kmetijskih pridelkov, gozdnih sadežev in drugih proizvodov; — celotna prodaja proizvodov SOZD Hmezad; — izvoz proizvodov za SOZD Hmezad, ki oso namenjeni za zunanje tržišče ter uvoz reprodukcijskega materiala, opreme in rezervnih delov za potrebe SOZD Hmezad; — organiziranje in razvoj1 maloprodajne mreže,, tako ida ¡bomo prek nje plasirali proizvode SOZD Hmezad in ostalo blago ¡široke potrošnje. 25. člen Za' izvedbo ¡gornjih usmeritev se podpisnice ¡dogovorijo za naslednjo osnovno, delitev ¡dela v trgovski dejavnosti: a) Nabavo in prodajo na veliko: — živine, mesa in mesnih izdelkov prevzema Hmezad Celjska mesna' industrija; \ — mleka in mlečnih izdelkov ter jajc prevzema Hmezad Celjske mlekarne; — hmelja prevzema Hmezad Eksport-fcnpont; , — vso ostalo nabavo in prodajo prevzema Hmezad Notranja trgovina, razen tistih, ki jih drugače usmerja, služba za koordinacijo trgovske dejavnosti SOZD Hmezad. Omenjene opredelitve zahtevajo od nosilcev dejavnosti, da se obvežejo v prvem letu srednjeročnega obdobja, da se organizirajo ih tehnično opremijo tako, da bodo v celoti ¡sposobne opravljati opredeljene naloge. 26. člen Podpisnice se obvezujejo, da bodo postopno prepuščale maloprodajno trgovino specializiranim prgainizacijam za področje živil in blaga - široke potrošnje ter Hmezad Notranji ¡trgovini za ¡področje tehničnega blaga, opreme in rezervnih delov. 27. člen ■ Ne glede na določilo prejšnjega člena se podpisnice ¡sporazuma, ki imajo maloprodajno trgovino, obvezujejo za grosistično oskrbo 'prek nosilcev po tem sporazumu ob .enakih ali ¡boljših pogojih. Izvajanje določil tega člena preverja služba za 'komercialno koordinacijo. 28. člen Podpisnice soglašajo, da bodo vse iz-vozno-uvozne posle poverjale Hmezad Bksp ort-import. Hmezad Eksport-import pa.se obvezuje, ¡da ¡bo ¡pri izvomo-uvbznih poslih nudil vsaj enake ali ¡boljše pogoje kot ¡sorodne organizacije. Prav tako se Obvezuje, ¡da ¡bo širil prodajo ostalih proizvodov in uvoz tako, da bo 'ta delež znašal najmanj 30 % celotnega prihodka. 29. člen , Za ¡dosego omenjenih ciljev in, izboljšanje koordinacije komercialnega poslovanja podpisnice soglašajo, da se na nivoju SOZD ustanovi posebna služba(l davne delovne usmeritve te službe so: — priprava in usklajevanje dolgoročnega sodelovanja s sorodnimi OZD izven Hmezada na ¡vseh področjih, kjer nastopata dve ali več podpisnic; — organiziranje ih enoten razvoj komercialne fiuhkcije v SOZD Hmezad; PRILOGA — 9 •—priprava strategije marketinga v SOZD, Hmezad; š— Operativno usklajevanje nalog nosilcev komercialnega poslovanja; sklepanje skupnih sporazumov za . ¡posle, te so v iinteresu več članicoz. 'SOZD -kot celote. Po posebnem ¡dogovoru pa SOZD sklepa (pogodbe, ¡ki so v in teresu več članic. ; 30. član Za boljšo koordinacijo dela in enotnega zastopanja' ¡naših skupnih. interesov podpisnice soglašajo, da predstavništva lahko ¡delujejo na ¡nivoju SOZD Hmezad. Če predstavništva opravljajo določene posle za posamezne podpisnice, . lahko sklepajo pogodbe v imenu in za ¡račun podpisnic na -osnovi predhodnega ¡soglasja- - OSTALE DEJAVNOSTI SQZD HMEZAD 31, člen • ■ V tam samoupravnem sporazumu ni posebej opredeljen razvoj vseh dejavno-' sti> nakazanih v -temeljih planov TOZD, V skladu s samoupravnim -sporazumom. o združitvi v SOZD Hmezad smo se dogovorili, da bomo skupno načrtovali in združevali sredstva za razvoj tistih dejavnosti, ki so predmet poslovanja več organizacij združenega deia in pomenijo po 9. členu samoupravnega sporazuma' o združitvi tudi dejavnost SOZD Hmezad, ' 32. člen Ne .glade na določila 31. člena pa bo . SOZD .Hmezad sodeloval pri ¡razvoju, stranskih dejavnosti v naslednjem: — razvoj no-fehnološke zasnove, — izdelava investicijskih programov,1 tehnična priprava on operativna izvedba. investicij, : — pridobivanj esredstev za investicij p'-in financiranj e tekoče proizvodnje. Omenjene' ¡naložbe bomo opredeljevali z letnim mvesticijstem: planom. SKUPNE OBVEZE ZA REALIZACIJO RAZVOJNIH USMERITEV 33. člen . $' v ■ : t. Podpisnice s tem ¡sporazumom sprejemamo skupine <)bveze za realizacijo razvojnega programa, ki. ¡so- opredeljene v naslednjih členih. -.. ■ 34. člen : • ' Ker je razvoj primarne ¡kmetijske proizvodnje vezan na zemljiške površine,, s 10 — PRILOGA tem sporazumom sprejemamo naslednjo zemljiško ¡politiko: — družbena zemljišča so splošno družbena lastnina, zato se bomo o njihovi u-porabi skujmo dogovarjali; .-i- dali.bamo večja poudarek vsem u-krepom, ¡ki ¡pogojujejo večanje družbenega sektorja itn kooperacijske proizvodnje, ki temelji na višji ¡stopnji delitve deda; —.v na j več ji -možni meri ¡bomo omejevali odtujevanje kvalitetnih kmetijskih zemljišč zaradi urbanizacije; — pospeševali -bomo pridobivanje in izboljševanje obdelovalnih zemljišč z raznimi oblikami melioracij; — skupno se obvezujemo zagotoviti lokacije za !\razširitev . .in, razvoj novih tehetijsfcih dejavnosti (nove sadjarske in zelenjadarske endtei ribištvo itd.),: 35, člen ■ • " Vse podpisnice,- katenh dejavnost -je sodelovanje z individualnimi kmetijstemi proizvajalci.se obvezujejo, da bodo ,-na področju razvoja kooperacijske proizvodnje upoštevale naslednja skupna dzhodi-.šča: ; — vse napore bomo usmerili v racionalno izkoriščanje vseh kmečkih površin • in drugih proizvodnih kapacitet, in s tem zagotovili vsaj 10 % letno rast tržne proizvodnje; pospeševali bomo predvsem oblike dolgoročnega sodelovanja; —'sodelovanje kmetov v okviru zadružnih organizacij z vsemi vrstami proizvodnje ter vključiti v sodelovanje vse individualne proizvajalce; —- pospeševanje - mora temeljiti na principih sovlaganj v okviru proizvodnih skupnosti v.cilju podružbljanja proizvodnje na privatnih zemljiščih in s tem dolgoročno zagotavljanje planirane proizvodnje hrane; f ••—izvajali bomo enotno kreditno politiko v privatnem sektorju, • ki bo omogočala i zvaj an j e zastavi j ène agrarne jpoiiti-ke ¡na tem. področj u. . , .. 36. člen Da toi zagotovili-jzvajanje vseh dogovorjenih razvojnih nalog ¡¡n raziskav se obvezujemo, da .¡bomo namenili za razvoj najmanj 0,8 % ¡družbenega proizvoda letno’,; Razvojno- dejavnost .bomo vsako leto planirali in skladno s tem tudi zagotovili potrebna sredstva do gornje višine. z-.-.' 37.-člen Na vseh področjih, kjer so podpisnice med seboj reprodukcijsko povezane, se obvezujemo, da -bomo medsebojne ekonomske odnose urejale na principu skupnega pnih-odka; • A fc PREDNOSTNE NALOŽBE IN KRITERIJI ZA DOLOČANJE PRIORITET 38. člen Podpisnice se obvezujemo, da bomo izvajale prednostne naložbe: — na področju večanja proizvodnje za izvoz, ' . — na področju prireje in predelave mleka in — na področju prireje in predelave mesa. Zavezujemo se, da' bomo v srednjeročnem planu SOZD Hmezad opredelili prioriteto iti roke izvedbe predvidenih investicij'. p 39. člen Podpisnice sprejemamo obvezo, da bomo za naložbe iz 38. člena združevale sredstva po posebnih sporazumih o združevanju dela in sredstev na družbenoekonomskih osnovah skupnega dohodka. Pri tem bodo podpisnice, .ki so reprodukcijsko povezane, sodelovale Z ustrezno večjim deležem, ostale pa, glede na svojo reproduktivno' sposobnost, 39. člen Podpisnice sprejemamo obvezo, da bomo za naložbe iz 38. člena združevale sredstva po posebnih sporazumih o združevanju dela In sredstev na družbenoekonomskih osnovah skupnega dohodka. Pri tem bodo podpisnice, ki so reprodukcijsko’ povezane, sodelovale z ustrezno večjim deležem, ostale pa glede na svojo reproduktivno sposobnost. 40. člen Pri vseh naložbah bodo podpisnice pri njihovi realizaciji upoštevale naslednje prioritete: — vse' naložbe, ki zagotavljajo povečanje proizvodnje hrane; — naložbe, ki pogojujejo večji izvoz; — naložbe v odpravo ozkih grl in mo-dernizacijb delovnih procesov; —r- naložbe v povečanje obsega proizvodnje prometa trgovskega blaga;" — naložbe, iki so v interesu več podpisnic tega sporazuma; — naložbe, ki so visoko rentabilne; — naložbe,' ki angažirajo , relativno manj investicijskih sredstev; — naložbe, ki so v-interesu selektivne politike ■ družbenoekonomskega razvoja SR Slovenije; — prednost pri preusmerjanju kmečke proizvodnje imajo predvsem skupne naložbe za tržno proizvodnjo; — naložbe, zasnovane na združevanju sredstev. Podpisnice se obvezujemo, da bomo' izrvajale le tiste investicije, ki izpolnjujejo najmanj 4 kriterije iz 40. člena in so zajete v letnem investicijskem programu SOZD Hmezada..: Oceno kriterijev opravlja posebna komisija, ki jo določi delavski svet SOZD Hmezad. FINANCIRANJE SKUPNIH INVESTICIJ . .■ 42. člen- Za izvedbo prioritetnih investicij v 38. člariu se podpisnice dogovorijo, da bodo skupno zagotavljale vire financiranja. . ..-j. s 43. člen .... Investicije skupnega pomena imajo prednost pri najemanju kreditov pri bankah in v Hmezad Interni banki, Hmezad Interna lbanka'. je odgovorna, da v tehniki financiranja "investicij upošteva gornjo prioriteto. v .44. .člen Za lastna in ostala potrebna sredstva za izvedbo prednostne investicije se podpisnice. obvezujejo za udeležbo z lastnimi sredstvi ih ostalimi oblikami sovlaganja: -—podpisnice, ki s'o reprodukcijsko, povezane,' sodelujejo po deležu proizvodnega sodelovanja obvezno; j —r. ostale .podpisnice pa glede na reproduktivno sposobnost. , , , 45.,člen Za izpolnjevanje zakonskih določil s področja investiranj ater za več j o operativnost-pri izvedbi naložb se podpisnice zavezujemo, da bomo letno združevale 15 % , vsakoletnih sredstev za investicijske naložbe. (Sredstva izločena pb ZR v poslovni sklad in planirana amortizacija, zmanjšana za letno vračilo posojil). 46., člen "Podpisnice se, obvezujemo, da bodo investicijske usmeritve po tem samoupravnem . sporazumu ■ v kooperacijski proizvodnji izvajale prek Zadružne hranilnice in posojilnice Hmezad iz združenih 'Sredstev.. PRIDOBIVANJE IN KORIŠČENJE DEVIZNIH SREDSTEV 47. člen Ker je uresničevanje naših razvojnih in proizvodnih ciljev v prihodnjem plan- PRILOGA — 11 sikem obdobju v veliki meri odvisno od tega, talko uspešni borno pri pridobivanju potrebnih deviznih sredstev, bomo upoštevali naslednje: . t-h intenzivno proizvodno usmeritev v izvoz poleg hmelja tudi drugih proizvodov; — skupno zagotavljanje deviznih sredstev za uvoz nujnih repromaiterialov. in opreme; — zagotavljanje skupne devizne likvidnosti z združevanjem in racionalnim koriščenjem deviznih sredstev pri Interni banka 48, člen g Ne glede ha Skupne aktivnosti, ki jih v okviru SOZD Hmezad razvijamo zaradi oskrbe potrebnih deviznih sredstev, bomo . ugotavljale odgovornost posameznih članic za njihovo devizno pokritje. 49. člen Devizno poslovanje ter združevanje deviznih sredstev se ureja s.posebnim samoupravnim sporazumom. RAST DRUŽBENEGA PROIZVODA IN IZHODIŠČA DELITVE DOHODKA 50. člen Ob upoštevanju predvidenega programa razvoja in realnih proizvodnih možnosti bodo podpisnice pri obstoječih kapacitetah zagotovile najmanj predvideno povprečno rast družbenega proizvoda, kot je predviden za panogo. Pri izvedbi novih investicijskih projektov pa .bomo zagotavljali takšno povečanje družbenega proizvoda kot je predvideno, v investicijskih programih. V. LJUDSKA OBRAMBA IN •Pri izvajanju razvojnega programa bomb upoštevali splošna družbena izhodišča glede krepitve operativne, sposobnosti splošnega ljudskega odpora, družbene samozaščite in civilne-zaščite. Zato bomo pri ¡snovanju programov upoštevali o-snovna določila zakonov in predpisov s tega področja ter. zagotavljali sredstva za izvedbo programov SLO v skladu z materialnimi možnostmi. Za doseganje osnovnega izhodišča, da bodo osebni dohodki ¡v tem obdobju do-, segli republiško povprečje; po drugi strani pa prevzemamo obvez», da bodo osebni dohodki naraščali počasneje od rasti dohodka, se obvezujemo, da bomo: — zagotavljali nadpovprečno rast dohodka ih ' — z enotnimi merili zagotavljali, da bodo. sredstva za razširitev materialne osnove dela naraščala hitreje od osebnih dohodkov. KADRI IN ZAPOSLOVANJE 52. člen Zastavljene razvojne naloge bč potrebno' izvajati na osnovi večje produktivnosti ria naslednji način:, kv- relativno manjše zaposlovanje novih delavčev in’ — š povečano avtomatizacijo delovnih postopkov. . Zato si bodo podpisnice prizadevale, da ho ¡stopnja zaposlenosti vsaj za polovico, manjša od stopnje povečanja proizvodnje. \ 53. člen Da bi dosegli izhodišča dz prejšnjega člena, je potrebno: — izboljšati kvalifikacijsko strukturo zaposlenih, — določiti izhodišča sikupne kadrovske politike, — skupno reševati vprašanja pridobivanja strokovnih delavcev, — organizirati skupno izobraževanje. V ta namen ¡se dogovorimo za okrepitev kadrovske islužbe, iki bo izvajala naloge pridobivanja strokovnih kadrov. DRUŽBENA SAMOZAŠČITA Na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite, se bo pri planiranju nalog dn ciljev uporabljala metodologija, ki jo- predpiše družbenopolitična skupnost. VI. MEDSEBOJNE PRAVICE, OBVEZNOSTI IN ODGOVORNOSTI 55. člen Podpisnice samoupravnega 'sporazuma so soglasne, da bodo ¡uresničile -pravice in izvršile obveznosti, določene s tem sporaizuimom. 56. člen Vsaka podpisnica .sporazunia je odgovorna drugim. podpisnicam za izvršitev svojih obveznosti poi tem sporazumu. Če podpisnica ne izvršuje 'svojih obveznosti: po .tem sporazumu,- so organi upravljanja dolžni ugotoviti vzroke neiz-vrševanja sprejetih obveznosti ih sprejeti ustrezne ukrepe, da Se .odpravijo vzroki in o tem obvestiti ostale podpisnice. . 57. člen Če .zaradi neizpolnjevan j a materialnih obveznosti podpisnice.- nastane škoda .za druge podpisnice, je podpisnica dolžina to škodo .povrniti. Višino škode ugotavljajo prizadete podpisnice sporazumno. V kolikor se sporazum na rta način ne doseže, ugotavlja škodo notranja arbitraža SOZD. 58. člen Organi upravljanja in poslovodni organi združenih temeljnih organizacij, de-; lovnih organizacij in sestavljene organizacije, s* dolžni redno ispremlj aitj in analizirati uresničevanje planiških obvez po tem samoupravnem sporazumu in drugih sporazumih. 59. člen V primeru, da se z analizo ugotovi, da se določbe tega sporazuma ne morejo VII. PREHODNE IN *63. člen i Ta samoupravni ¡sporazum je sprejet, ko ga sprejmejo delaVski ¡sveti, temeljnih oragnizacij v sestavi delovnih' organizacij in delavski-.sveti enovitih delovnih organizacij, združenih v SOZD Hmezad. 64. člen Tolmačenje določil sporazuma daje delavski sivet .sestavljene organizacije. 65 člen Spremembe in dopolnitve sporazuma se sprejemajo na način in po postopku, določenem za sprejem sporazuma. ■ 66. člen Morebitne spore iz tega isppraziuma rešuje notranja 1 arbitraža : SOZD Hmezad , Žalec. • uresničiti, lahko vsaka podpisnica predlaga delavskemu svetu SOZD odgovarjajoče spremembe in dopolnitve sporazuma. 60. člen Ta sporazum je osnova za pripravo drugih sporazumov o temeljih planov, u-sklajevanjiu planov, in drugih aktov, ki urejajo področje planiranja. - Podpisnice .soglašajo, da spre jme delavski srvet SOZD Hmezad akcijski program za izvedbo posameznih nalog, roke ter način njihove izvedbe. Podpisnice se obvezujejo za izvedbo omenjenega akcijskega ‘ programa. 61. člen Poslovodni organ SOZD je dolžan najmanj enkrat letno zagotoviti izdelavo analize o realizaciji tega samoupravnega sporazuma in 6 tem , obvestiti samoupravne organe iiij delavce združenih organizacij, j .. Poslovodni. Organ ■ mora . predlagati skupne ukrepe in akcije za realizacijo sporazuma. - 62. člen . Glede na pomembne naloge pri izvajanju Skupno dogovorjenih naložb SOZD Hmezad članice soglašajo, da so podpisniki tega samoupravnega sporazuma tudi Interna banka Hmezada, in'delovna skupnost ‘skupnih služb, M se s tem obvezujeta za pravočasno1 izvajanje vseh nalog z njihovega področja! •: KONČNE DOLOČBE 67. člen Samoupravni sporazum velja osmi dan po objavi in ugotovitvi delavskega sveta SOZD, da so ga ¡sprejele vse temeljne organizacije in enovite delovne organizacije, združene v SOZD Hmezad' Žalec, uporablja pa 'se od 1. 1. 1981 -dalje.