=2| MIIIIIIIIIHIIIIIIIIIII'I:
se
Ulico čem. la bi posilil
rijet Dew pravi vale-li jstvO imeli
VS«
rnega je le sito-
I FWICTORYl = 1 r/a^BUYi
21	UNITED
5: * VriH state«
£' Wjar
5 r/ykWBONDs S: * w rmrc AN0 £ t rigjj|\STAMPS
tliillllllrllllilllllllinč
! AMERIŠKA
AMERICAN IN SPOUT FOREIGN »I LANGUAGE ONLY
M^DOMOVINA
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNINQ DAILY NEWSPAPER
NO. 137
CLEVELAND, O., FRIDAY MORNING, JUNE 12, 1942
LETO XLV. — VOL. XLV.
Anglija in Rusija sta podpisali pogodbo za dvajset let
London, 11. jun. — Angleški Znanji minister Eden je danes "aznanil, da sta Anglija in Ru-s'ja podpisali pogodbo za vzajemno pomoč in se zavezali, da k°sta pomagali graditi Evropo ^ podlagi Rooseveltovega in Churchillovega atlantskega Carterja. Ta pogodba je ve-tavna za 20 let in veže obe dr-
za s k u p, e n nastop proti Hitlerjevi Nemčiji.
Pakt je bil podpisan v Lon-°nu 26. maja, komaj nekaj dni !atem, ko je dospel v London komisar Molotov, ki je '' potu v Washington. Mo-
je zdaj zopet doma v Moskvi.
2ed. države so bile obveščene Vseh podrobnosti tega pakta,
v katerem se ničesar ne omenja glede Japonske.
Pri tem je igral zelo važno vlogo ameriški poslanik Win-ant. Rusi so sprva zahtevali, da se jim garantira vzhodne meje v Baltiškem okrožju, toda ameriški poslanik jih je pregovoril, da. so od tega odnehali.
Pogodba zavezuje obe države, da ne bo nobena začela kakih pogajanj s Hitlerjevo vlado ali katerokoli nemško vlado, ki ne bi obsojala agresivnost. Dalje se obe državi zavezujeta, da bosta druga drugi pomagali po vojni ter da ne bo nobena teh držav iskala kakega novega ozemlja in da se ne bosta vtikali v notranje zadeve nobene druge države.
Wi pričeli ofenzivo na treh krajih na ruski fronti, toda samo pri Harkovn napredujejo
Moskva, 11. jun. — Nemške 'rHiade, katerim pomaga vsa %ia sila, so začee z ofenzivo
(U	'
" Vsej ruski fronti, toda naj-
Jj napadajo v treh sektor-
pri Harkovu v Ukrajini,
J Sebastopolu in z bombar-
. fanjern Murmanska na seve-<5,
tem so začeli Nemci z dol-, naPodevano ofenzivo, na ka-so se pripravljali šest me-
l IjlMAPARES
^likonogo
>rt Niagara, N. Y. — Ame-L. vojak Leo Gulczewski ima j{ ečjo nogo, prav za prav dve, ^Vsej ameriški armadi. Nositi J** čevlje št. 16 C, tehta 228 "Itov,
?Mitei j je dobil
M50 PATENTOV
ubHn, N. H. — Winslow S. k e Je vzel oni dan svoj 150. )|6tlt na neko iznajdbo, že kot deček je hotel biti vedno Winslow je izumil l tlsko mero za letala.
L 'if' •—o-
>; jj K vojakom
j ales odidejo k vojakom Al-fsic, 8605 Connecticut Ave., ^ Bizjak, 8601 Vineyard Anton Ulepic, 8322 Rose-ij ® Ave. želimo jim vso srečo rav povratek.
\f Mlad učenjak
\ sre^0 je graduiral iz Navale Junior višje šole Ru-J L® Rožanc, sin Mr. in Mrs. C^Ph Rožanc iz 10314 San-Ave. želimo mu mnogo ^nadaljnih študijah.
košnja našim gospodinjam
Jl^lej ne meta j te več proč lt(;ltrenih škatelj, iz katerih iij yzele grah, fižol, paraxon in P°dobno- Vojna Lekcija nujno potrebuje L'ter> ki se nahaja v teh itr Ko odprete vrh, f/site ven vsebino, potem PSte še dno, kanto dobro H '^e, odstranite papirnati i^'f. zavihajte vrh in dno IjJ1' nato stopite na škat-jo vrzite v kak zaboj v tj " Ko bo vlada pobirala j ^tlje, boste vesele, da
k Pomagale
dati potrebno za letalske motorje, maslte in drugo.
T-
secev.
Pri Sebastopolu na Črnem morju so pognali Nemci v zadnjih 24 urah nove sile v boj, toda te niso mogle zlomiti odpora braniteljev. Ruske čete drže pozicije. Tukaj napada najmanj 10 nemških divizij.
Pri Harkovu napada armada generala von Bocka. Na nekaterih točkah se je Nemcem posrečilo nekoliko napredovati.
Dajte no računat!
Jutrovski balincarji so naprosili naše uredništvo, naj bi se pognalo zanje pri Rooseveltu, da bi jim pomaknil čas za eno uro nazaj. Pravijo, da jim prav te ure zelo primanjkuje. Nam, ne gre v glavo, kako fantje rcu-čunajo. Saj vendar začno ■metati balinčka eno uro prej po novem času in ga premetavajo eno uro dlje zvečer. Kar bi najbrže radi je to, da bi blia vsak dan nedelja in po vsej senožeti senca.
-o-
Vojni center bodo začeli graditi v torek
župnaLauschebo zasadil prvo lopato za zgradbo vojnega centra na Public Square prihodnji torek. Ob tej priliki bo nastopila častna straža, obstoječa iz ma-rinov, armade, mornarice in obrežne straže. Za vojni center je bilo nabranega dozdaj nekaj nad $8,000, dočim so obljubile razne delavske unije, da bodo pomagale pri zgradbi.
Obisk iz Colorado
Mrs. John Kukar iz Pueblo, Colo, je na obisku pri teti, Mrs. Ani Judnich, 1247 E. 71. St., katero je zdaj prvič videla. Mrs Kukar je prišla na poroko v Ban-dijevi družini. V soboto bo odšla v Pittsburgh, Pa., kjer bo obiskala sorodnike. Domov grede se bo ustavila se v Jolietu, 111. Njen oče ima farmo v Matheson, Colo.
Balincarska tekma
V nedeljo bo balincarska tekma v Maple Heights, O. in sicer med društvoma Dom št. 25 SDZ in Naš dom št. 50 SDZ. Lansko leto so bili poraženi oni s cleve-landskega hriba. Letos pa upajo na zmago, ker so pri društvu 25 pobrali vse boljše igralce k voja kom. Z igro bodo pričeli ob dveh popoldne in prijazno vabijo vse prijatelje tega športa na obisk.
V torek bodo pričeli z registracijo hišnih posestnikov
Prihodnji torek bodo pričeli z registracijo hišnih posestnikov v okraju Cuyahoga. To se pravi onih posestnikov, ki imajo najemnike v svojih hišah. Regi stracija mora biti izvršena do 1. julija. Pole za registracijo se bo lahko dobilo na več krajih v okraju, ravno tako pole za pritožbe, tako za posestnike kot za najemnike. Toda nihče ne bo zaslišan v pritožbi, če ne bo prej registriran.
Vsak posestnik, ki ima najemnike, mora izpolniti po eno polo za vsako stanovanje in sicer v triplikatu. Torej če ima pet najemnikov, mora izpolniti pet pol in vsako po trikrat. Vse te pole se mora poslati na naslov: Alfred A. Benesch, Rent Collector, 855 Union Commerce Bldg., Cleveland, O. Eno kopijo bo obdržal Benesch, eno bo poslal gospodarju, eno pa dobi najemnik.
Vsak posestnik bo moral sam izpolniti te forme, ali pa koga najeti, ker vlada ne bo dala nobenih moči na razpolago. *
Te pole se bo lahko dobilo pri vseh bankah Cleveland Trust Co., Central National Bank, Lorain Street Bank, Morris Plan Bank, Bank of Cleveland, American Savings Bank, pri vseh posojilnicah in na vseh ognjegas-nih postajah, razen v Garfield Heights, kjer se jih bo dobilo v mestni hiši.
Direktor Benesh bo pojasnil vsa vprašanja, drugega za drugim po radiu v pondeljek ob 7:15 zvečer na postaji WTAM.
--o-
Poroka
Miss Caroline Govze, hčerka Mr. in Mrs. John Govze iz 18610 Cherokee Ave., se bo jutri poročila z sergeantom Frank Siska, sinom Mr. in Mrs. J. Siska iz 15301 Daniels Ave. Poroka se bo vršila ob devetih dopoldne v cerkvi sv. Pavla na 200. cesti in Chardon Rd. Mnogo sreče mlademu paru!
Zed. države, Rusija in Anglija so v polnem soglasju za drugo fronto
ELIZABETH BIJEK V sredo 10. junija bo gradim ala iz Sisters kolegija gdč. Elizabeth Bijek, hči Antona m Elizabeth (Jakšič) Bijek, 3830 St. Clair Ave. Gra-duacija bo ob desetih v katedrali sv. Janeza. Prve nauke je dobila v šoli sv. Viclclf potem je graduirala iz Notre Dame višje šole in zdaj bo dobila diplomo na Sisters kolegiju. Mlada učenjakinja se bo vpisala prihodnji semester na Western Reserve univerzo. Mnogo sreče in naš poklon pridni Slovenki in staršem!
Naciji so zaprli 8 oseb, ki so poslušale radio
Bern. — Dve ženski v Strass-bcurgu, ki sta poslušali radijska poročila iz inozemstva, sta dobili po 10 mesecev zapora. V neki alzaški vasi so igrMi karte in poslušali radijska poročila, šest jih je bilo ovadenih. Dobili so po 15 mesecev ječe vsak.
-o-
Vabilo na piknik V nedeljo popoldne bo piknik podružnice št. 3 SMZ in sicer na prostorih, ki leže na vogalu Chardon in Richmond Roads. Preskrbljeno bo vse najboljše za fino postrežbo gostom. Pridite, bo prav prijetno!
Bolniški čeki dospeli
Bolniški tajnik dr. sv. Jožefa št. 169 KSKJ naznanja, da je prejel čeke za bolnike in da naj pridejo sedaj ponje.
Poslanska zbornica je odglasovala za WPA
Washington, 11, jun. — Poslanska zbornica je po dvodnevni debati rešila WPA in določila za isto $336,000,000. To je samo mala mrvica, kar je vlada potrošila za WPA v letu 1939, ko je izdala nad dva bilijona dolarjev. Predlog je bil poslan v senat.
Poslanska zbornica je dovolila vsoto za WPA, kolikor je zahteval predsednik Roosevelt. V glavnem bo organizacija iz-gotovila samo začete projekte. -o-
Italija ima več izgub na Balkanu kot drugod
Rim. — Italija je imela zadnji mesec več izgub v vojaštvu na Balkanu, kot pa na ruski fronti ali v Libiji. V vojni s četniki je padlo 475 italijanskih vojakov, 783 jih je bilo ranjenih, 78 jih pogrešajo. V Libiji jih je padlo 109, ranjenih je bilo 117, pogrešajo jih 186. Na ruski fronti jih je bilo 79 ubitih, 215 pa ranjenih.
Filmski igralec pri letalcih
Stockholm, Cal. — Jackie Coogan, znani filmski igralec, je dobil ukaz, da se javi v Santa Ana, Cal. pri letalskem koru. Prej je bil kot tehnik pri motorni diviziji.
-o-
K vojakom Včeraj je odšel v vojaško službo Lawrence Novak. Lawrence še ni star 18 let, pa se zaveda, da je njegova rojstna domovina v nevarnosti. Mladi vojak je sin Mr. in Mrs. Jos. Novak iz 3623 E. 82. St. Newburžani mu želijo mnogo sreče, hitro napredovanje in pa zdravja.
O slovenskih izgnancih v Srbiji
(Nadaljevanje) Nemci? Na začudeno vprašanje dobiva odgovor, da Nemci včasih narede pogodbo s četniki, da smejo tam potovati. Pa le za določen čas in za dobro odkupnino v potrebščinah. <
Stopiva k mostu. Toda preden skušava priti čez, ali ne bi vprašala po Slovencih? Res nama povedo, da sta v vasi dve slovenski družini. Gospodarja ene od teh dveh družin so Nemci pred kratkim ustrelili.
To naju pa jako zanima, kajne? Stopiva jih pogledat in po-izvedet podrobnosti.
Rajni Franc Hrovat, to je njegovo ime, je bil v Jugoslaviji cestar blizu Maribora. Po pregnanstvu v Srbijo so mu določili za stanovanje šolo in sicer prav blizu porušenega mostu v Trbu-šnici. Toda stanovati tako blizu ceste je v Srbiji dandanes nevarno. Nemci se prepeljavajo po cesti in streljajo za vsako malenkost.
To so dobro vedeli srbski kmetje, ki so stanovali ob glavnih cestah. Zato so se umaknili v hribe. S seboj so vzeli tudi živi no, žito in sploh vse premično premoženje. Tedaj se je hotela tudi Hrovatova družina preseliti v hribe.
Biljp je 28. avgusta, ko so Hrovatovi prevažali svoje malenkosti. Gospodar je ravno odnašal zadnjo culo, ko pridejo Nemci. Kričali so in spraševali, kje je tisti Slovenec. Hrovat je razumel, da imajo ravno njega v mislih. Prejšnji dan je bil namreč v kafani naletel na Nemce, pa se ni odkril. Tedaj je pristopil nemški vojak in mu snel klobuk z glave.
Morda bi sedaj ne bilo nič hujšega ko nekako uradno zaslišanje. Toda Hrovat se ni hotel vdati Nemcem in je poskušal vteči v gozd. Nemci so odprli ogenj in zadeli Hrovata tako nesrečno, da je na mestu obležal in umrl. .	1
Rajni je pustil za seboj ženo in štiri otroke, stare od 7 do 12 let. Hrovat je imel ob času smrti pri sebi ves svoj denar in nobena tajnost ni, da so ga Nemci oropali do zadnje pare. Žena se je trudila, da bi se ji denar vrnil, pa doslej brez uspeha.
Nesrečna družina je ostala brez vsega. Za prvo silo jima stisneva 400 Din.
Po tem žalostnem srečanju od potujeva naprej proti vasi Braj-kovac. Zvedela sva namreč, da sta tudi tam dve slovenski družini. Ena ima 7 članov, druga 4.
Zdaj je prišlo prvič v javnost, da je bil v Washing-tonu Vjačeslav Molotov, ruski komisar za zunanje zadeve. Kje in kdaj bodo zavezniki odprli drugo fronto, je vojaška tajnost.
RUSKI NAROD JE VESEL, KO SLIŠI O NOVI FRONTI V EVROPI
Po kratkem razgovoru o domačih zadevah nama očividec pri poveduje zanimivo stvar.
Prejšnji dan je bila prava bit ka v Ljegu, nedaleč od Brajkov-ca. Bili so se Nemci in četniki, skoraj od jutra do večera. Nemcem je že prav slaba predla, nakar so po radiu sporočili v Beograd, naj jim pošljejo na pomoč "Štuke." Ni bilo treba dolgo čakati, ko so strašni nemški tiči prifrčali. Spuščali so bombe in napravili silno škodo. Tudi 38 človeških žrtev je padlo pod njihovim ognjem. . .
Potujeva spet svojo pot, pa naju ustavi četniški četovodja in zahteva legitimacijo. Pokaže-va mu jih in vse je dobro. Kar prijazno se ločimo.
Zdaj nadaljujeva pot proti La-zarevcu. Ob potu- naletiva na hiše in morda na cele vasi. Kjerkoli je kaj ljudi, se nekam čudno obnašajo. Brez nadaljnjega obstanejo na mestu in dvigajo roke kakor za predajo. Sprva se čudiva in ne razumeva, čemu to početje. Polagoma zveva, da tako zahtevajo Nemci. Torej imajo ti siromaki tudi naju za Nemca! čeprav sva popolnoma civilno oblečena, pa vseeno roke v vis! j Nemci v vsakem pastirju vidijo (Dalje na 3 strani)
Nemci preseljujejo . . .
Iz Celja in okolice so Nemci v nekaj dneh odpeljali 7,500 ljudi.
Iz Gorenjske so samo v enem dnevu odpeljali proti Dunaju 2,-000 mož.
Iz občine Sv. Jurij ob juž. železnici so pregnali vse Slovence in tja naselili Nemce iz Rajha.
-o--
Dodatno k slikam
K ostalim slikam za predstavo nocoj, bodo še dodane nove poročne: Klemenčič, Bandi, Benčar in Ver bi če va iz Bonna Ave. Predstava bo v Knausovi dvorani. Glavne slike so iz Colorade, vse barvaste. Začetek bo točno četrt čez osmo.
Sabotaža in uporniško gibanje v Hrvatski
ženeva. (ICN) — Po poročilih iz Zagreba je 'vlada' tako imenovanega hrvatskega kraljestva v velikih skrbeh zaradi povečane sabotaže in industriji in zaradi širjenja uporniškega gibanja. Zato je Paveličeva "vlada" postavila v vseh podjetjih posebne oborožene straže. Trdi se, da so navzlic tem novim stražam zaradi sabotaže bila za več dni ustavljena dela v tovarni za popravo lokomotiv in železniških vagonov v Brodu in v tovarni orožja, z rudniki železa in topilnico v Zenici: Brod in Zenica sta mesti v bližini jugoslovanskega predela, kjer je četniško gibanje zlasti razvito.
Nemci so ubili nadaljnih 34 Čehov
Lc.ndon. — Iz Prage se poroča, da so nemški rabi j i umorili nadaljnih 34 oseb na čehoslova-škem, med temi 10 žensk. Skupno število ubitih radi napada na Heydricha znaša sedaj 340 oseb. Med temi pa niso všteeti oni, ki so jih Nemci pobili v vasi Lidice, kjer so pomorili vse moško prebivalstvo.
JO MORA PAČ ZELO RAD IMETI
Kansas City. — Jenice King-solver se je oni dan zelo postavila. Dobila je šopek 14 orhidej, katere ji je poslal njen častivec Winton iz Venezuele po avijonu. Pot so napravile v nekaj več kot 24 urah.
Stavka v Alcoa Co.
V	Aluminum Co. of America stavkajo plavžarji že drugi dan. Včeraj zjutraj ob 1:30 so prenehali z delom in sinoči ob 11 se sploh niso javili. Stavka 120 mož pri treh furnezih. Niti unija, niti podjetje ne povedo, zakaj da se vrši stavka.
Prva obletnica
V	soboto ob 8:15 bo darovana v St. Francis cerkvi sv. maša za pokojnim Antonom Kauškom v spomin prve obletnice njegove smrti.
Pogreb Geo. Ivasa
V	soboto dopoldne ob 10:15 bo pogreb 'George Ivasa v cerkev sv. Pavla na 40. cesti iz Grdino-vega pogrebnega zavoda, kjer leži truplo na mrtvaškem odru.
Važna seja
Krožek št. 3 P. S. ima sejo v soboto večer ob osmih v Slovenskem društvenem domu na Re-cher Ave. Navzoče naj bodo vse članice.
Prestala operacijo
Mrs. Meljač je srečno prestala operacijo v St. Lukes bolnišnici in je na potu okrevanja. Upamo, da se bo kmalu boljšega zdravja vrnila domov.
Washington, 11. junija.—Zedinjene države, Velika Britain Rusija so se v vsem sporazumele o niyni potrebi druge fronte v Evropi tekom letošnjega leta. Tako se je danes uradno naznanilo v Washingtonu in v Londonu. Ta uradna izjava tudi prvič omenja, da je bil v Washingtonu Vjačeslav Molotov, sovjetski komisar zunanjih zadev.
Nobenih podrobnosti glede fronte, ki ima namen olajšati vzhodno fronto v Rusiji, ni danih še v javnosti ob tem času. Iz Bele hiše se samo poroča o nujnosti druge fronte v Evropi tekom letošnjega leta, dočim je v Londonu angleški zunanji minister izjavil isto.
Obenem se je iz Bele hiše naznanilo o sodelovanju med sovjetsko Rusijo in Zed. državami po vojni, da se tako zagotovi mir in varnost svobodo ljubečih narodov po vojni. Ta sporazum ima namen ohraniti mir in odpor proti vsakemu eventualnemu napadu po vojni.
Predsednik Roosevelt in komisar Molotov sta se glasom poročil v polnem sporazumela glede raznih vojnih naporov obeh dežel. Napravilo se je.načrte, da se pošlje več letal, tankov in drugih vojnih potrebščin.
Sovjetski komisar Molotov je bil dospel v Washington 29. maja in je odšel nazaj 4. junija. Zdaj je že doma, se poroča iz Bele hiše. Bivanje komisarja Molotova je bila vladna tajnost, katero so skrbno čuvali.
Predsednik Roosevelt je naročil Molotovu, naj pove Stalinu, da so bili ti razgovori uspešni ter da so bili podlaga za tesnejše vezi med obema vladama za skupne cilje Združenih narodov.
Razgovorov so se udeležili poleg Roosevelta in Molotova tudi sovjetski poslanik Litvi-nov, Harry Hopkins, načelnik generalnega štaba Marshall in admiral King., poveljnik mornarice.
Hoskva, 11. jun.—Danes je vlada naznanila potom radia ruskemu narodu, da so se Zed. države, Anglija in Rusija sporazumele na drugi fronti v Evropi, "da tako olajšajo vzhodno fronto. Ruski narod je bil-no vesel, ko je slišal to vest. -o-
"AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
JAMES DEBEVEC. Editor «117 St. Clair Ave.	Cleveland. Ohio.
__Published dally except Sundays and Holidays
NAROČNINA:
Za Ameriko in Kanado na leto $6.50. Za Cleveland po pošti, celo leto $7.50 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland po pošti, pol leta $4.00 Za Ameriko in Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland po pošti četrt leta $2.25 Za Cleveland in Euclid, po raznašalcih: celo leto $6.50, pol leta $3.50,
četrt leta $2.00 ____Posamezna številka 3c
SUBSCRIPTION RATES:
United States and Canada $6.50 per year. Cleveland by mail $7.50 per year U. S. and Canada $3.50 for 6 months. Cleveland by mail $4.00 for 6 months U. S. and Canada $2.00 for 3 months. Cleveland by mail $2.25 for 3 months, Cleveland and Euclid by carrier $6.50 per year, $3.50 for 6 months, $2.00 for 3 months ____Single copies 3c
Entered as second-class matter January 5th, 1909. at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3d. 1878.
=^1^83	- No. 137 Fri., June 12, 1942
Mladina naj se pripravi
Danes je ves svet v vojni! Tega ni treba še posebej po-Mdarjati, ker to že čutimo tudi mi, čeprav smo na tisoče milje od fronte. Vse države se napenjajo, da bi zmagale. Mnoge, zlasti pa previdne vladne voditelje pa tudi že skrbi, kaj bo po tej vojni katastrofi: — kaj bo z vojaki, ko se povrnejo domov, ko bo vse to klanje prenehalo? Kaj bo z našo mladino?
Po vsaki vojni nastane nekak kaos zato, ker je vse naperjeno za zmago, potem pa kar naenkrat mir in celiti bo treba strašne rane, ki so bile zasekane z vojno. Treba se bo zopet stabilizirati in se orientirati za mirno življenje, tako tukaj v Ameriki kot po vsem svetu.
Razume se, da življenje kakršnega smo bili navajeni pred vojno, ne bomo kmalu imeli. Vse dežele bodo tako izčrpane in tako zadolžene, da bc> vzelo nič koliko desetletij, predno bodo prišle v pravi tir. Koliko časa bo vzelo, na primer, nas v Ameriki, predno bomo preuredili naše tovarne za izdelavo civilnih potrebščin! V času preuredbe bodo zaposleni samo strokovno izučeni delavci. Navadni delavci, ki nimajo posebne strokovne izobrazbe, bodo morali čakati, morda celo leto, predno bo prišla na njih vrsta, da bodo dobili delo.
Ta prehod od vojne-industrije na civilno bo najhujši čas. To bo nekaka kriza ali depresija, kakor smo jo imeli pred vojno polnih deset let. Zopet bo na milijone ljudi brez dela, kot so bili po prvi svetovni vojni.
Pričakuje se sicer, da ko bodo naše tovarne preurejene na mirno ali vsakdanje stališče, da bo toliko dela, da bo vsak lahko delal, če bo hotel. Vsega bo manjkalo, česar danes ne izdelujemo več, ker vse tovarne delajo samo za vojno. Treba bo novih avtov, ledenic, radijev, pralnikov in na tisoče drugih predmetov, katerih izdelava je zdaj ustavljena.
Zato je pa danes predvsem potrebno, da izšotamo svojo mladino, da bo imela boljšo bodočnost, kot smo jo imeli mi, ki nismo imeli prilike pohajati v šole.
Ni dolgo tega, ko je imel naš Yugoslav University Club za goste v SNDna St. Clair Ave. "Glee klub" od Case School of Applied Science.' Prireditev je bila tako dobro obiskana, da niso bili veselo presenečeni samo člani Univerzitetnega kluba, ampak tudi profesorski štab šole.
Univerzitetni klub si je namreč umislil idejo, da bo dal šolnino za eno leto kakemu dijaku jugoslovanskega poko-Ijenja na Case šoli in sicer v prihodnjem semestru. Katerikoli mladenič jugoslovanske narodnosti, ki je izdelal višjo šolo, gre lahko na 15., 16. ali 17. junija v dotično šolo k izpitom. Tisti, ki se bo najboljše izkazal, bo dobil za celo leto prosto šolnino, katero bo plačal ta univerzitetni klub.
Case School of Applied Science je dala že mnogim našim fantom izobrazbo, da imajo sedaj dobre službe. Tako Louis Drašler, Henry in Albert Spehek, Joseph Spretnak, L. Znidaršič, Matthew Braidech, ki je sedaj profesor na tej šoli, Frank Kerže itd.
Upamo, da se bo kak naš fant poprijel te lepe prilike, ki se mu nudi. Za nadaljna pojasnila se obrnite na tajnika Victor H. Karlingerja, 18715 Chicasaw Ave., ki vam bo vse pojasnil kako in kaj.
Pomnite, da dobrih inženirjev bo po tej vojni primanjkovalo ne samo v Ameriki, ampak po vsem svetu, in zlasti pa v naši stari domovini. Zlasti tje bo treba poslati naše mlade izobražence, da bodo postavili našo rojstno domovino zopet na noge. Zato moramo pa že sedaj izobraževati svojo mladino tukaj, ki imamo priliko za to.
* * * * * * * • • • • • • i • • » • » • • • m m i.
Newburske novice ............... ...........
/> ;n ..i..— .- ■- i — — ^ Da se ne pozabi. . .
^"	—j
Kazen, ki jo je dal tribunal tem obtožencem, je znašala skupno za vse več kot 100 let. Zorko Jelinčič, akademik iz Gorice, je dobil 20 let; Dr. Avgust Sfiligoj, odvetnik iz Golice, je dobil 10 let; Simon Rutar, učitelj izčadra pri Tolminu, je dobil 10 let; Ivan Lenardič, zemljemerec iz Gorice, je dobil 6 let; Hilarij Frančeškin, mehanik iz Gorice, je dobil 5 let; Jernej Lužnik, čevljar iz Tolmina, Mate, Matija in Alojzij Mihalič, kmetje iz Doline pri Trstu, Vincenc Čač, kmet iz Drage, Drago Fonda in Avgust Škerlj, kmeta iz Vrhpolja pri Dolini, Viktor Petaros, kmet iz Boršta, Anton Zobec, kmet iz Zabrežca, — teh vsak je dobil po 5 let; Srečko Logar, učitelj iz Idrije je dobil 4 leta in Angel jčač, kmet iz Drage, je dobil 2 leti in pol. Ostali so bili oproščeni potem, ko so presedeli v preiskovalnem zaporu 18 mesecev.
V tistem času ko je dobil Zorko Jelinčič tako ostro kazen, je bila internirana njegova žena Fanica Obid-Jelinčič s svojim 12 mesecev starim sinčkom za eno leto. Vincenc Čač je bil že v preiskovalnem zaporu zblaznel, pa je vseeno moral nastopiti Detletno kazen v ječi.
Kupujte obrambne bonde
Zadnja nedelja je bila v resnici VELIKA NEDELJA za faro sv. Lovrenca.
Zjutraj ob 7:30 je 82 otrok, starih od 12 do 15 let, prejelo sveto obhajilo na slovesen način potem, ko so vpričo svojih staršev in drugih ljudi slovesno ponovili krstne obljube.
Ali morda slišim nekoga govoriti : "Kako, da imate pri vas slovesno sv. obhajilo, ko se vendar kaj takega tako redko vidi tukaj?"
Naš odgovor: "če bi se še tako redko vršilo slovesno sv. obhajilo, prav je, da se vrši. Cerkev tako priporoča." Cerkev pravi: "Kakor hitro otroci pridejo toliko k pameti, da vedo, da sv. obhajilo ni navadna jed, naj se jih pusti k svj obhajilu, privatno in brez posebnih ceremonij. Ko pa enkrat odrastejo in so dobro poučeni v katoliških resnicah, v krščanskem nauku, takrat pa naj prejmejo slovesno sv. obhajilo."
Sedem let star otrok malo ve in malo razume krščanskih resnic; malo ve o potrebni skrbi za dušo itd. Njemu torej ponovitev krstnih obljub ne pomeni nič drugega, kot toliko besedi, katere ne razume.
Vendar pa je potreba, da prejema mali otrok že sv. obhajilo, ker ga bo zavživanje Jezusovega Telesa ohranjevalo pred težkimi grehi. "Pustite male k meni," kliče Zveličar še danes, kakor je ob času svojega bivanja med nami na zemlji . On hoče otroke pritegniti na svoje Srce, predno jih strasti zgrabijo.
Zato imamo pri nas dvojno sv. obhajilo, čeprav ga v tem kraju po navadi nimajo. Po večini škofij ga imajo in nam se zdi da je zelo -dobro da ga imajo. Sv. Cerkev ga priporoča, ima tudi vzrok za to. *
VELIKA NEDELJA je bila, '3em rekel.
Pri maši ob 9. je graduiralo 45 otrok iz osmega razrjeda. 25 deklic in 20 dečkov. Opravljeni kot graduanti na kaki univerzi, so počasi in po taktu stopali drug za drugim v cerkev in zavzeli svoje prostore.
Father Baznik jim je dal nekaj navodil za izbiranje svojih poklicev, ali prav za prav za spoznanje svojih poklicev. Govoril je o dolžnosti, ki jo imamo iti za svojim poklicem, najsi bo to poklic v katerikoli stan ali na katerokoli pot. Vsa pota imajo samo en cilj, to je, rešitev naše neumrjoče duše.
Graduanti so pristopili skupno k mizi Gospodovi, po maši pa so prišli pred oltar drug za drugim iskat svoja spričevala, ali diplome.
Kje bodo ti otroci v jeseni? V katere šole bodo šli? To je važno vprašanje za nje in za njih starše. Dokler je mogoče, .je staršev dolžnost, da jih pošljejo v katoliške šole, tudi v katoliške višje šole.
Žalostno je, da toliko naših otrok vstopi v brezverske šole letih, v katerih najbolj potrebujejo pravega vsakdanjega vodstva v duhovnem življenju in nadaljnega nauka o krščanskih resnicah.
Kje neki so dobili nekateri ljudje — in takih je prav veliko — mnenje, da je krščanski nauk samo za male otroke, samo za take, ki ga ne razumejo? Kolikokrat čujemo: "Oh, tako velik je. Ali bo res moral.še k nauku?"
Taki nazori niso le nepravi, so naravnost višek nespameti. V domovini ste morali celo oženjem in odrasli, stari in mladi, hoditi k nauku. Tam, ko je bilo vendar vse okolu vas katoliško. Tukaj pa, ko smo na vseh krajih obkroženi z brezverci in celo s sovražniki vere,
tukaj pa naj zadostuje, če se otroci v prav mladih letih nekoliko na pamet naučijo, kar ne razumejo po večini?
Potem pa pravite, ."Amerika, Amerika!"
Amerika vam daje prosto pot, vam ne nasprotuje vaše otroke vaditi in učiti v krščanskih resnicah.
Pa tudi Amerika kot taka začenja spoznavati, da je treba človeku nekaj več, kot samo znati brati in pisati, "človek ne živi samo od kruha," je nekoč dejal Sin božji. On je menda vedel, da je človeku treba predvsem spoznavanje Boga, da ne podivja.
Pošljite vaše otroke v katoliške šole, kjer se bodo učili tudi tega, kar je najbolj potreba, kajti: "Kaj pomaga človeku, če si cel svet pridobi, svojo dušo pa pogubi?" Tako je rekel Bog sam.
Kaj pomaga človeku, če je še tako učen v vseh strokah tega življenja, če pa ne ve zakaj živi. Potem tudi ne bo vedel kako naj živi. Zverina lahko postane vsak hip. Ali nam ne kažejo več ko zverinska početja, ki se dogajajo na našemu narodu v domovini, to prav jasno?
Nečuvene brezsrčnosti, ki jih povzročajo tam "učeni Nemci,"
so posledica ljudi, kateri so bili vzgojeni v brezbožnem duhu; ljudje, kateri zanikajo vsako odgovornost pred Bogom — brezbožneži.
*
VELIKA NEDELJA pa ni bila dovršena z slovesnim sv. obhajilom in graduiranjem. Vršila se je tudi procesija sv. Reš-njega Telesa zunaj na prostem.
Že v soboto so dobri ljudje začeli pripravljati kapelice in , oltarje za to. Postavili so ogrodje za kapelice.
V nedeljo zjutraj zgodaj pa so jih lepo zagrnili z blagom
zunaj in znotraj. Okinčali so jih znotraj z številnimi šopki in cvetjem. Napeljali so električne luči v nje, pripravili oltarje in jih pregrnili z belimi prti.
Ena je bila lepša ko druga. Vse so bile krasno in okusno opravljene in ozaljšane, da se je moral vsak čuditi.
Točno ob 11. se je pričela procesija in, dasi je pretil dež, se je zbralo vseeno preko tisoč ljudi k tej krasni pobožnosti.
Kakor nalašč za današnje dni, so prekrasne in pomembne molitve in prošnje: "Prizanesi, Gospod, prizanesi svojemu'ljud-stvu in ne daj, da bi nas stiskale nadloge, vojske, bolezni, nevihte, in nevarnosti, ko si nas odrešil z dragocenim Telesom in dragoceno Krvjo svojega Sina, našega Gospoda Jezusa Kristusa." In zopet: "Vsemogočni večni Bog, pristani na naše prošnje, in temu kraju, ki si mu Stvarnik, bodi zavetnik, da nam tukaj nobena zloba so-
us the Holy Spirit, the Spirit of truth, of light, of strength, the Comforter — the same Holy Spirit that moved over the waters in the beginning of things and brought wonderful order out of chaos. To Him I bid you turn in all your needs. He came to you in Baptism and in Confirmation. You became His dwelling-place, His temple. He will abide with you and guide you unerringly, if you keep yourselves pure and free from sin. The consciousness that He dwells in you and an ardent call to Him for help will save you when the waters of temptation threaten to engulf you. Cling to Him with all your heart.
Steber dima, ki se dviga iz op-njeniškega žrela, doseže večkrat zelo'veliko višino do 13,000 metrov. Pomisliti pa moramo, da je v tem dimu dosti pepela in celo debelega kamenja.
Le doni zvon, - v slovenskem Barbertonu
Kmalu bo zadonel zvon v slovenski barbertonski naselbini ne, zadoneli bodo, trije bodo za-doneli, v slavo božjo, pa tudi v čast slovenskemu imenu, v čast slovenskemu narodu, ki tako ljubi zvonove in zato tudi rad žrtvuje zanje. V nedeljo, 14. junija popoldne ob 2:30 bodo blagoslovljeni.
Da, kako ljubi slovenski narod lepe cerkvene zvonove! Lepo ubrani zvonovi pri cerkvi so njegov ponos, njegovo veselje, so bili stoletja nazaj in so še vedno. Verni slovenski narod je bil vedno tesno povezan s svojimi zvonovi. Zvonovi so ga vabili k Bogu, zvonovi so žnjim žalovali ob bridkih urah, veselili se žnjim
ob veselih dogodkih in praznikih.
Zato smo si v slovenski barbertonski fari omislili za novo
cerkev tudi lepo ubrane zvonove. Naročili smo jih pri eni najboljših ameriških zvonaren, pri Meneely & Co. v Watervliet, N. Y. Precejšnjo vsoto bodo velja-
li, toda Slovenci hočemo lepo ubrano zvonenje, Slovenci radi .žrtvujejo za lepe zvonove. In tudi barbertonski Slovenci ne delajo izjeme. V naši majhni fari smo zbrali v posebni kampanji za zvonove vsoto tri tisoč petsto dolarjev 1 V fari z okrog 220 di;užinami! In to po vseh drugih kampanjah, ki smo jih imeli za novo cerkev! Zares čast
faranom slovenske barbertonske fare!
Zvonovi so že došli. Največji je težak 1500 funtov, srednji 800 in najmanjši 500. Primerni za našo cerkev. Zvonovi sami velja jo $3,150, električno zvonenje še posebej, torej vse skupaj preko $4,000.00. Zvonovi so uglašeni na G, H, D. Narejeni so iz najboljšega materiala. Saj je veljal funt preko enega dolarja! Torej upamo, da bodo res ubra jio peli.
Blagoslovili jih bomo v novi cerkvi, ki je skoro dogotovljena, toda še nič opremljena. Tako bomo zavarovani pred dežjem in vročino. Ljudstva bo pa šlo notri še več, kakor pozneje, ko bo opremljena. — Blagoslovil jih bo preč. gospod kanonik Rt. Rev. J. J. Oman in tudi govor bo imel on sam. že samo za to bo vredno priti k blagoslovitvi! Kajti pre-častiti gospod kanonik je znan kot izboren govornik.
Zvonovi bodo seveda imeli tu di svoje botre. In botri bodo: največjemu zvonu bosta botrovala Mr. in Mrs. Joseph Lekšan, srednjemu bosta botrovala Mr. in Mrs. Fred Udovich, tretjemu bosta botrovala pa Mr. in Mrs. Verhotz. Poleg botrov bo še 18 parov tovarišev in družic, lepih kot rožic!
Poleg tega se bosta udeležila te slavnosti tudi oba dekliška "drill-team-a," društva Srca Marije, KSKJ št. Ill, in Slov. ženske Zveze št. 6. Ta dva vežbalna krožka bosta imela pa še posebno slovesnost ob tej priliki: kupila sta ameriško zastavo, ki bo stala v cerkvi pri velikem oltarju. Tudi to zastavo bomo blagoslovili ob isti priliki, namreč pred blagoslovitvijo zvonov. In tej zastavi bosta botrovala Mr. in Mrs. Frank Dutchman. — Udeležila se bodo te slavnosti tudi druga slovenska društva z zastavami.
Slovesnost se začne ob 2:30 v cerkvi. Društva z zastavami, vežbalna krožka z novo zastavo in botroma, tovariši in družice in botri zvonov pridejo v sprevodu v cerkev, kjer bo najprej blagoslovljena zastava, s primernim nagovorom, nato bo blagoslov. Po blagoslovu odidemo v novo cerkev k blagoslovu zvonov. Po cerkvenemu obredu in govoru Rt. Rev. Canon Omana bo še posebna slovesnost zvonenja botrov, tovarišev in družic in gostov in faranov.
Da, gostov! Prav prijazno vabimo svoje prijatelje od blizu in daleč, da pridejo v nedeljo, 14. junija, k nam v Barberton in se povesele z nami in tudi potrkajo na nove zvonove in se prepričajo, da res lepo poj o. Zelo bomo veseli gostov in prav prijazno jih bomo postregli, kar bomo najboljše mogli. Seveda smo prepričani, da kdor bo potrkal na nove zvonove, bo tudi kakšen darček odrinil, da bodo še lepše peli . . . Saj pravijo, da še čevlji škripljejo ako še niso plačani. Slovesnost — upamo — bo lepa. in vredna pogledati jo. Ni vsako leto prilike, videti jo. Torej sedaj pridite.
In tako bo kmalu v slovenskem Barbertonu
zadonel zvon iz temnih lin in vzbujal nam na dom spomin!
Torej na svidenje! — vas prav prijazno vabi
Rev. Matt. A. Jager. barbertonski slovenski župnik, -o-
počastile Tončko Jevnikovo za njen god, a letos pa jo razveselimo bolj na tih in skromen način, saj vem, da ne bo huda, ker vem, da tudi ona žrtvuje in daruje marsikaj za zmago naše lepe domovine — Amerike.
Draga prijateljica Tončka! V imenu neštetih dobrih prijateljic Vam iz srca želim vse najboljše in da bi kmalu zopet praznovala svoj god v miru m ljubezni med narodi. Bog Vas živi Tončka še mnogo let!
Minila dolga, mrzla zima in prišel je pomladni čas. Pognalo lepo spet je cvetje vse polno rožic je krog nas.
Pa te nam huda zima vzame — otrpel, mrkel bode svet, vse pusto, v zraku megle satfe usahnil bode vsaki cvet.
Cvetlica ena vedno raste, umoriti se ne da, cvetela bo na večne čase, noben vihar je ne konča.
Ta cvetka nežna, vedno zala je zrastla meni iz srca, ljubezen srčna in zahvala • se imenuje cvetka ta.
In to Vam Tončka dobrotljiv8 podajam za veseli god in kličem: dolgo let Vas živi nebeški Oče in Gospod!
Francka Kodrich-
iiihihhih"""" m
če N , verjam^ | m al' pa ne fa
mimW"0 &
Res ga ni gršega na sve^ |or ^ kot če človek opravlja svoje^ J: tQ) bližnjega. To velja za vse jJ L j di, samo za urednike ne. ^ L ^ dar ti koga opravljajo, se g r govarjajo, da priobčajo sa fo ^ fakta in novice. Tako tudi J L ^ ne bom zdajle opravljal Kh s, pak napisal samo gol f^" Ppa^ bom povedal, da je bil naš oP fc Se ni pevec Tone Šubelj oni heVo brez hlač. Absolutna reS"^ f^j torej ni to nobeno opravlJ3' Rt ^ ali objedanje.	je jtega
Pa ne smete misliti, da ^ ^ hodil morda Tone po tem fe t jem svetu v samih gatah ^ bodi grdo rečeno). Ne, bil ) ^ :j0 ^ hlačah, pa ne v svojih. Pa ^ [Vj] v kakšnih skrbeh je bil |m» tiste dni. Zgodilo se je Pa pite
k0le:	sVoj° j
Oni dan je spravil vso ^ j na ^
obleko skupaj (Tone	liftSe
ko garderobo) in jo ne ,.wjo. pa^
stilnico, da mu jo lepo z".'^.
Za pot do čistilnice si Je j. L
sodil letne lahke hlače °d L se
jatelja Franka Kuharja ^L^p
bo šel pa nazaj, je vede1- ^ P8ajt
bo lahko oblekel svoje » l Haj
ker je imel še od lanske . ^
ni v tisti čistilnici nič m^. Me
šest parov svojih letnih I na
Ko pride v čistilnic«. ^
odda obleko, potem V* V1'lis)i- 1,?*»
za svoje hlače. Toda P0^ ](0 k
te njegovo veliko zadregy, I
mu povedo, da jim je P^^ti.
toda hlač mu ne morejo ^ l Jejj,
ker je lastnik odpotoval v ^ l ij j(
York, odkoder se bo
koncem tedna, drug Pa L° na
ne ve, kje so spravljene & p I hii Ubogi naš operni P^jjV' k na' mislil poslati za	LJ ^
jem" v New York brzoj»v\ ^ J^nd kje so moje hlače?" Pa LrP L V del, kje se je v Ne* |j ustavil.	da't 6
Tako ni kazalo dru£e# i 6 bi je ostal Tone v izposoje^ ^o l.^tti čah nekaj dni, ki so "j^ni^ k pristojale, kot konju ^ I -o "Tone," sem mu pr'JaZl('J'11 3 toval, ko mi je zadevo ' b> oVul mačil, "če bi bil jaz « teK 1 * Je-obesil zadej na hlače 1 ]llaČ« Je . napisom : "To niso moJ. ^ \}0' L —!" Tako se ljudje vs»J ^ f ^ do zgledavali." Pa eIn L p( slušal, še celo zamer'1 ^^ J^ljo mu s tem prijaznim n'1' ge ^ 'l(J 8e To ima človek od	Cd£
rad pomagal svojem" ) | ^n mu. No. zdaj, ko to P1^ V S;>d
pa Tone zopet srečen.^, pa' ,^'ko
ma ima vseh svojih 0	^ le
rov hlač.
Tončki Jevnikovi za god
Ali se še spominjate, kako smo lansko leto šušljali in pripravljal! za# Jevnikova "surprise party"? Nismo slutili, kaj nas bo doletelo to leto.
Fantje in možje obhajajo na bojne in ves svet je v vojnem vrtincu. Marsičemu smo se že morali še odpovedati in pomagati, da se otrese ves svet hudobnega sovraga.
Skoro vsako leto so prijateljice na večji ali manjši način
vražne moči ne bo škodovala."
Da, prekrasne so molitve pri procesiji. Zato se prav iskreno zahvaljujemo vsem onim, kateri se trudijo, da se procesija omogoči, če bi ne bilo ljudi, kateri so pripravljeni žrtvovati nekaj za te priprave, bi tudi procesije ne bilo. Bog plati vsem. Hvala pevcem, hvala godbi, hvala pritrkovalcem, hvala maršalom in hvala vsem, kateri so se udeležili procesije. Lepo je bilo.
*
Iz katoliških višjih šol so graduirali sledeči: Mary Jane Kenik, Victoria Hočevar, Frances Ann Suhadolnik, Loise For-tuna, Louis Lekan, in morda še kateri. Pišem namreč v naglici in nimam časa poizvedovati še bolj natančno, če je še kateri, ki je iz katoliških višjih šol graduiral, naj se smatra tukaj vključenega. Moje misli, ki bi jih povedal tem mladim, se vjemajo z besedami gotovega predsednika poznanega vseučilišča, St. John's University. On pravi:
My dear Students:
The school year that is drawing to a close will be a memorable one for many of you on account of the uncertain future that has been and is facing you. May 1 say a parting word of cheer to you.
God is still in His world. We may not understand the work-j ings of His Providence, but we ! have the certainty that He loves i us as His dear children. It is
I	m
I because He loves us with an incomprehensible love that He sent us His only-begotten Son to redeem us and to teach us I the way that will inevitably , lead us to Him, to peace in life , and in death. This same Son has left Himself to us in the Holy Eucharist to nourish and i strengthen us in the battle of ] life. And not only this. These .Pentecostal days remind us 'that, before He ascended into heaven, He promised not to j leave us orphans, but to send
HTXXTTTTTTTTTXXTTTTTTXX XTTTTXTTTXXXXXXXXXXXZXJ
hay
ZAKLAD V SREBRNEM JEZERU
IttlTTTTTTTTTTITIIIHtT
ji nekje le stoji njegov šo-
Pje bivališče skriva. Vča-ff pravi o 'svojih ljudem,' P kdo so tisti ljudje, tega I le ve."
p pa potuje?" Rov je bil namenjen, pa I zadržalo maščevanje." Nčevanje —? Mislil sem, [miroljuben Indijanec —." Njubni Indijanci, friend-Fians, so tisti, ki so se pili z belimi in z razmeji državah.
N miroljuben Indijanec pake žalitve mirno vtak-6 p, posebno ne, če ga raz-
Plokožec!
f Pa ga je razžalil?" pel tamle." fo je pravil?" f In poznam ga, prej ne r°val, da se bo maščeval. F1 je V mojih očeh izgub-
Firehand je stal poleg in panjem opazoval čuda-Hedca, ki se zanj niti | nt vsaj na videz ne. H jaz sem tako dejal," Hal, da bi obrnil njego-' pnost na sebe. Dedec r°čividno zelo ugajal. l' se je okrenil in preme-1,1 Fko postavo Old Fire-pete do glave. Seve-.p j ^oral pogledati precej ™ | Majhen človek je bil. [l6 j sta mu hudomušno zalili« 1
,tu, p—-?" se je nasmehnil. ega !°r Poznate Indijance—? [ju- torej že spoznali, če je p- M Pa nimate podobe, jz- p bili mnogo klatili po iino l' rdečih ljudi, čeprav jaZ ^ po telesu—. Vse prej, r> ste doma v udobnih 1(0 P salonih ko pa na div-per- |Pu - »
i Se je nasmejal. Droll jic8» | ev°ljno pogledal, jjije M Kaj se smejete —?
rili res — ? Le poglejte i je J egale gizdalina —! Pa kož' p Pozna Indijance —!" (ne p-teta Droll —!" se je jev ps,tlejal črni. "Kako gr , iiiž V0 Polomili —!" ,eŽ, pil — i Ne vem, da bi
l n Ki"
i ta L :
plte, kdo je tale človek
3voj°
veli- pa mjsel ne	da bi
v či' pse mučil!; Saj mi lah-
Icaj0, poveste, če je tre-
i if. ■of It!'-
p h Se 3'e režal Tom- "Ta" i df L' pa ne zveste!
ffti^.6' teta! Tale orjak \ete' I najslavnejših westma-
ij ^ I' sp '
LV k Je namuzni1-
\efo r Najslavnejših —? To-da je slaven, celo J> da je, pravite —?"
vV' h Samo dva west-\iati< k'0i;nam' ki sta v resnici
, JeP Je
levo oko pa vese-Jljjlče L^nil z desnim orjaku, ,ajc. L° ^smejal, da je done-l\eV l,, hihihihihihi na klari-
:iiV fcnadaljeval: "V' L dva sta namreč Old 'ii v'e' |>t in 01d Firehand, k • 01a Shatterhanda (i'^torej tale sir ne mo-a A» L 'hče drug ko Old Fire
»s tetreba-
{S^ I Po Je za dva koraka 1,1
!ill)0 1,1 h|°Val Westmana od pe-
,teK * t,aVe-
h ^ —? Old Firehand ne"0' kf —! Postava bi že ni p°' t in	Prav taka je'
je 1)1 k Se samo šalite, sir!" 'ij^if' |Cdt?ovora ga je prijel 'rti, -1*1 hhand za ovratnik, ga
trikrat
k°k0li sv°j« glave ter 1	postavil na bliž-
"No, ali se sedaj le tudi šalim?" se je smejal.
Drollu je kri zalila obraz. Lovil je sapo in kričal v pretr-ganih stavkih po zraku:
"Zounds —! Sir, mar mislite, — da — da sem vetrnica—? Ali sem zato prišel — na svet, da — da naj plešem okoli vaše glave —? Ko veša —? Vsa sreča, da je moja usnjata suknja močna, sicer bi mi bili ovratnik utrgali in zletel bi bil v valove —."
Zlezel je z zaboja, si oddahnil pa spet pomežiknil orjaku.
"Sicer pa ste preizkušnjo dobro prestali, sir! Vidim in čutim na lastnih kosteh, da ste res Old Firehand! In že tudi zato bom verjel, ker bi sicer na moji osebici še enkrat razkazovali temle gentlemanom, kako se suče zemlja okoli.solnca —. Kadarkoli sem čul o vas, —
m mnogokrat sem čul--vsi-
kdar sem si želel, da bi vas spoznal! Tule je moja roka in če me nočete razžaliti in užaliti, je ne bodete zavrnili!"
Krepko mu jo je Old Firehand stisnil.
"Zavrnil —?" se je smejal.
Vsakemu poštenemu človeku rad podam roko, tem rajši pa še takemu, ki se mi je predstavil na tak odličen način!" "Predstavil sem se vam —?" "Da! Ko ste ustrelili panterja."
0 slovenskih izgnancih v Srbiji
"A tako —? Tisto pač ni bilo nikako odlično dejanje, ni vredno ziniti o tistih dveh strelih! Žival se ni dobro počutila v vodi, pa sem ji pomagal.
"In zelo pametno ste storili, sir! Panter se ne boji vode, izvrstno zna plavati, brez posebnih naporov bi bil splaval na suho. In koliko nesreče bi bil povzročil! Mnogim ljudem ste rešili ^ivljenje!
Pravite, da bi me radi spoznali —. Tudi jaz bi rad bolje spoznal teto Droll —!"
"Ce je taka želja tudi vaša pa se kar začniva spoznavati! In v ta in tak namen predlagam, da stopimo v obednico na dober požirek! Nisem prišel na tole izvrstno ladjo, da bi od žeje umiral! Pojdimo!"
IV.
Trctmpi.
Zedinjene države Severne Amerike so vkljub svoji svobodomiselni upravi, ali pa more biti vprav radi nje, le prepogo stokrat torišče čisto posebnih družabnih razmer in tudi ne prilik, ki bi bile v evropskih državah čisto nemogoče, vsaj taki izmeri ne.
Med take družabne neprilike ■ šibe, bi bolje rekli — spadajo predvsem prepirljivi loafer-rowdyji in runnerji, ki bi jih skupno najbolje istovetili z našimi postopači in berači. Nevarnejša so roparska krdela, ki se klatijo po zapadnih državahf in se ne ustrašijo niti umora ne. Med nje spada tajna družba kuklukserjev, ki so posebno za časa meščanske vojne in tudi pozneje strahovali južne države.
Najnevarnejši pa so trampi, zastopniki najbolj nasilnega in najdivjejšega potepuštva.
Ko je zavladala pred nekaj leti težka kriza po Zedinjenih državah in ko je obstalo na tisoče tovarn in velepodjetij ter vrglo na cesto desettisoče in stotisoče brezposelnih, so šli ti ljudje — brez denarja in brez kruha — na potovanje in se obrnili na zapad. Države onstran Mississippija so kar pre plavili. Poštenejši med njimi so si poiskali delo, pa če je bilo tudi težavno in slabo plačano. Večinoma so našli zaposlitev na razsežnih farmah, — ve-leposestvih — kjer so pomagali pri žetvi. Imenovali so jih har-vesterje — poljske, žetvene delavce.
(Nadaljevanje s 1 strani)
preoblečenega četnika. Zato so izdali tak ukaz.
Pri naslednji hiši bova drugače naredila. Prideva do tja in brž zakličeva po domačee med ljudi, ri jih zapaziva, kako se imenuje ta kraj in kako daleč je do tega ali onega kraja. Toda tudi to ne pomaga. Ljwdje obstanejo kot pribiti in — roke v vis . . . Pozneje srečava na samoti pastirja ali kmeta na polju. Ko.naju zapazi, brž roke v vis in se nama tako približuje. To je bil nemški ukaz in radi varnosti niso ljudje nič spraševali, če gre ali se pe-je po cesti Nemec ali Slovenec, ^oke v vis — če ne, boš ubit.
Zdaj prideva spet do mostu, ki vodi čez vodo Bistrico. Ta most je sredi gozda v globoki grapi. Na mostu in v bližini so nekaki vojaki — presneto! Nemci so! Popravljajo razdrti most. Seveda sva zdaj že pozabila, da je treba "roke v vis," in sama tuhtava, kako bi se naredila kolikor mogoče najbolj nedolžna, da bova mogla dalje.
Stopiva na most — toda stoj-ta! "Kdo starkam hočeta? Kako se drzneta mimo brez dvignjenih rok?" že naju obdelujejo kot da sva dva zlobna psa. Toda nič ne pomaga, morava se ponižati. Ne samo roke nama splavajo v vis, še opravičevati se začneva in prosti oproščenja. Končno naju odvedejo pred komandanta in posrečilo se nama je, da sva ga preslepila. Smela sva naprej.
In vse kaže, da je to za naju najbolje. Zakaj videti }e, da se bo ob mostu kmalu nekaj sprožilo. Ta most je že videl marsikatero bitko med Nemci in četniki. Vse je tako podobno, da tudi zdajle Hitlerjevi junaki nekaj takega pričakujejo. Nekam zaskrbljeno in oprezno se ozirajo okoli. Puške in strojnice so jim v strogi pripravlj-enosti: In mimogrede celo lahko opaziva, da je tamle ob mostu nekaj kano-nov, en tank in osem tovornih avtomobilov.
Vidiš! Nisva še posebno daleč prišla, ko je res začelo pokati. Strojnice regljajo. . . . Vendar kmalu utihnejo. Zdaj ni več posebna daleč do Lazarevca in brez novih sitnosti ali razočaranj do-potujeva tja.	•
V Lazarovec dospeva že ponoči in je treba iti spat. Drugo jutro se že ob šestih odpeljeva s kolescm proti Valjevu. še nekam dobro gre vožnja, toda v bližini Lajkovca postaneva pozorna na vedno večje število četnikov, ki stražijo cesto. Spet in spet morava s koles in se legitimirati. Ko dospeva v sam Lajkovec, je pa četnikov vse živo. Toda glej, v mestu naju ne ustavljajo. Šele ko hočeva mimo zadnje straže že izven Lajkovca, naju primejo četniki.
Najprej nama odvzamejo kolo. Potem preiščejo nahrbtnike. Potem se začne spraševanje. Na vsa vprašanja gladko odgovarjava, vendar se zdi, da nič ne pomaga. Napovejo nama ponovno preiskovanje pred višjo inštan-co.
Počakava in višja inštanca pride. Bil je srbski pop, po čet-niško oblečen, oborožen. Le po-povska brada in duhovniški znak okoli vratu sta ga izdajala. Spraševanje se začne.
Da sva Slovenca, izgnanca iz domovine, da imava vse papirje v najlepšem redu . . . Vse zastonj. Pop je silno previden in nama ne zaupa. Treba bo počakati samega vojvodo, ki bo odločil, če bova izpuščena ali ne.
Pride vojvoda. Odvedejo nas na postajo železnice. Tam imajo četniki svojo uradno pisarno,! tam tudi sodišče. Kmalu opazi-j va, da četniki osumljence popolnoma pravilno zaslišujejo in so-j dijo. Nikdo ni ustreljen dokler; ni dokazana njegova krivda.
Zasliševanje traja dolgo. No, I midva se nisva imela česa bati, j toda trije od ostalih zapornikov
se nikakor ne morejo izreševati. Bili so obsojeni na smrt in takoj ustreljeni. Eden je zagrešil to, da je poneveril četniški pečat in na ta način izsiljeval denar od kmetov. Ostala dva sta imela na vesti podobne ali še hujše zločine. Taka je četniška pravica.
(Nadaljevanje prihodnjič.) -o-
zvezda vodnica za ustvarjenje bodoče mornarice velike in močne Jugoslavije. VEČNA SLAVA VAMA!
Mornariški poročnik
Djordje Djordjevič. -o-
MALI OGLASI
Za domovino
SPAŠIČ IN MAŠERA
Srb in Slovenec, šolska tovariša, sta v bratskem objemu dala svoji življenji, da bi ladja "Zagreb" in sama ne padla v roke sovražnika.
Z ukazom Nj. vel. kralja Petra II. sta bila odlikovana s Ka-radžordževo Zvezdo z meči četrtega razreda poročnika bojne ladje Milan Spasič in Sergej Ma-šera.
Oba sta bila gojenca VII.-ega razreda pomorske Vojne Akademije, ki so ga postavljali za vzor tovarištva in sloge med mornariškimi častniki.
Milan Spasič se je že v akademiji odlikoval s svojo izrdeno inteligenco, visoko moralo in odločnostjo. Bil je prvi med najboljšimi. Vsi so ga ljubili in spoštovali. Bil je otrok Beograda, v sebi je nosil viteški duh Obilica, pa je kakor Obilic tudi padel. Z njim je odšel v smrt njegov šolski tovariš Sergej Mašera iz Ljubljane, odličen častnik z nenavadnimi sposobnosti, junak in veliki sin Jugoslavije, mirni in dobri tovariš Slovenec, ki ga je ves razred spoštoval in ljubil.
Dne 6. aprila 1941., ko je sovražnik zahrbtno napadel našo domovino sta oba bila kot tor-pedna in topniška častnika na našem novem rušilcu "Zagreb." Z izredno hrabrostjo in samoza-upanjem sta se lotila svojih dolžnosti, da proslavita zastavo svoje ladje.
Prvi izstrelek topništva rušil-cev "Beograd" in "Zagreb" je zadel prvo italijansko letalo, ta ko da so vsa druga zbežala in
SPECIALS
Friday — Saturday
Roll Butter, lb.......41c
Fresh Eggs, doz......35c
Peaches, lb..........10c
Pet Milk, Tall Can.....8c
SPECH FOOD STORE
1100 E. 63rd St. HE-0674
MERRYMAKERS CAFE
4814 SUPERIOR AVE.
Vedno vesela družba Prvovrstno žganje - pivo - vino okrepčila
RUDY B0ŽEGLAV
VINERY
6010 ST. CLAIR AVE. Najfinejša vina, domačega izdelka, dobite na kozarce ali v večji količini za na dom. Postrežemo tudi z okusnim prigrizkom. Se priporočamo!
fTXTTTXXXXXTXXXXXXXXXXXXXXS
Farma v najem
V najem se odda znana Felix Surtzova farma, ki leži poleg farme SNPJ ob Chardon Rd. Obsega 135 akrov. Lepa hiša in hlev. Za informacije se zglasite pri Felix Surtzu, 936 E. 185. St.
(139)
Grocerija in hiša naprodaj
Proda se grocerija in stanovanjska hiša za 2 družini. Nahaja se v dobri slovenski naselbini. Oglasite se na 22020 Miller Ave., Euclid, O., ali pokličite IV-2144-M.	(138)
Hiše naprodaj
Bungalow, garaža, lot 50x140, v prav dobrem stanju, na 22641 Ivan Ave., Euclid, O.; gotovine $1,500, ostalo kot rent.
Hiša 8 sob za 2 družini, se tudi lahko rabi za eno družino; lot 50x257; na 19186 Abbey Ave., Euclid, O.
Za podrobnosti pokličite
L. Petrich
IV'1874 19001 Kildeer Ave.
TREBUŠNE PASOVE IN ELASTIČNE NOGAVICE imamo t polni zalogi. Pošiljamo tudi po pošti.
MANDEL DRUG CO.
15702 Waterloo Ed., Cleveland, O. tXXXXXXX7TTTT««irTTXXXXXXn
ZAKKAJSEK FUNERAL HOME. Inc. 6016 St Clair Ave. Telefon: ENdicott 3113
Ignac Slapnik, si
CVETLIČAR 6102 St. Clair Avenue HEnderson 1126
Molji so zdaj na delu!
Ali so vaše suknje in zimske obleke čiste in spravljene, da jih molji ne uničijo? Ne odlašajte več, prinesite čistit sedaj, ako hočete, da bodo čiste in brez moljev, da jih boste jeseni zopet lahko oblekli kot nove.
Pri Mervarju dobite d Ve posebni postrežbi:
1. Suknje in obleke sčišče-ne in spravljene v vrečo, ki je kemična in zapečatena proti moljem, kar lahko shranite na vašem domu.
2. Kožuhovine, suknje, obleke—sčiščene, z a v a ro-vane proti ognju, tatvini ali moljem. Shranjene pri nas za samo 2 centa od dolarja. Plačate jeseni, kadar jih nazaj dobite.
Za najfinejša čistilna dela se obrnite na naš
MERVAR'S DRY CLEANING PLANT
5372 ST. CLAIR AVE. 7801 WADE PARK AVE. Tel.: HE 7123
A. MALNAR
CEMENT WORK ENdicott 4371
1001 East 74th Street
Oblak Furniture Co.
TRGOVINA S POHIŠTVOM Pohištvo in vse potrebščine za dom 6612 ST. CLAIK AVE. _HEndersox 2971
BODITE PREVIDEN VOZNIK
Mnogo nesreče se pripeti radi pokvarjenih oči. Dajte si pregledati oCi, da se boste počutili vame Vid mora biti tak, da lahko razločite številke na metru brzine, da vidite, kako hitro vozi.
Imamo 30 let izkušnje v preiskovanju vida in umerjanju očal. Zadovoljni boste v vsakem oziru.
EDWARD A. HISS
lekarna—farmacija In optometrlstiftn« potrebščine	»
7102 St. Clair Ave.
GAY INN 6933 St. Clair Ave.
Godba in ples vsak petek in soboto . . . Najboljša pijača ENdicott 8811
(Fri. -x)
niso napadla naših ladij. Topništvu je poveljeval Mašera. V poznejših borbah s sovražnimi letali, imela silne izgube, sta bila oba častnika vedno s svojimi ljudmi v prvi vrsti, preziraje vse nevarnosti.
S svojimi ljudmi sta ostala vse do 17. aprila, ko je poveljnik razpustil posadko.
Ko sta slišala, da je podmornica "Nebojša" z dvema motornima rušilcema odplula, da se bore še naprej in ko sta videla, da sama nimata posadke, da bi ji z ladjo sledila, sta se oba jdftiaka odločila rešiti čast ladje. Nista je hotela predati sovražniku, čim je posadka odšla z ladje, sta prižgala vžigalno vrvico, se vzpela na poveljniški most in v bratskem objemu zletela z ladjo vred v zrak. Strašna eksplozija je nastala in črni dim je pokril Boko Kotorsko in izkazal zadnji pozdrav obema junakoma, ki sta izbrala smrt v svobodi, da bi varovala čast ladje in zastave, ki se je visoko in svobodno vila nad njima.
Prebivalstvo Boke Kotorske, kije prisostvovalo silni borbi našega maloštevilnega mornariškega topništva, jo občudovalo in z globoko bolečino sprejelo vest o zlomu, je ohranilo svojo neizmerno ljubezen do obeh naših herojev in je nanju ponosno. Vse ljudstvo se je zbralo, da bi prisostvovalo njunemu pogrebu in poslušalo govor poročnika boj ne ladje Protiča o tem dogodku Sovražnik je sam priznal juna ško dejanje obeh mladih častni kcv in dopustil, da sta bila pokopana s vsemi vojaškimi častmi na vojaškem pokopališču v Sa-vini.
Dragi Milan in Sergej, jaz, edini Vajun razredni tovariš živ in v svobodi sem ponosen na Vaju, kajti zapisala sta svoji imeni v junaško zgodovino našega naroda, in postavila temelj za tradicije naše mornarice. Vidva bo-| sta v naših bodočih dnevih svobode naš najlepši spomin in naša
Hiša naprodaj
Proda se 7 sob hiša; kopalnica iz plošč; podstrešje in klet; lot 40x145; garaža za en avto; hiša je insulirana. Nahaja se na 20810 Goller Ave. Podrobnosti se izvedo tudi v hiši zraven.	(138)
PREMOG — COKE
Razvažamo po vsem Clevelandu. Vprašajte za naš budget načrt. Pregled furnezov zastonj.
WHITE WAY COAL CO.
3858 SUPERIOR AVE. HEnderson 6177 DAJEMO EAGLE ZNAMKE
Službo dobi
Išče se dobrega hlapca za do->ro plačo na farmi. Razumeti se mora na vse delo na kmetiji. Oglasi naj se na 1240 E. 61. St.	(138)
Sobe se oddajo
Odda se 3 sobe starejšim lju dem brez otrok. Oglasite se po 5 zvečer na 14205 Darwin Ave.
(137)
Drva naprodaj
Naprodaj so drva za kurjavo, iz tovarne. Velik lot samo $3.75. Pokličite Liberty 2067.
(141)
Trgovina naprodaj
Proda se grocerija in mesnica v slovenski naselbini. Pokličite ENdicott 2058.	(137)
BLISS COAL CO.
PREMOG IN DRVA
Zastopstvo WHITING STOKERS
22290 LAKELAND BLVD. KEnmore 0808
Točna postrežba!
Zavarujem vam vašo hišo ali pohištvo, kot tudi vaš avto. Točna in zanesljiva postrežba. Za podrobnosti vprašajte
John Prišel 15908 Parkgrove Ave. KEnmore 2473-R. (Fri. x)

Dekle dobi delo
Sprejme se mlado dekle za lahka hišna opravila. Mora stanovati v službi. Pokličite LOng-aere 5431	(138)
Peč naprodaj
Proda se Tap pan plinska peč. Vprašajte na 1389 E. 53. St.	(137)
NAZNANILO	1
WOLFF HEATING CO. 1
715 East 103 St.	GLenville 9218 g
vam naznanja, da ako morate deti v hišo nov furnez ali	~
boiler, ako se stari ne more popraviti, lahko dobite pri	~
nas. Ravno tako dobite pri nas dele za vsake vrste fur-	EE
neze. V zalogi imamo samo 10 stokerjev, samo osem	=E
plinskih avtomatičnih kotlov za vročo vodo.	=
POKLIČITE MR. ROB AS H A PRI	==
WOLFF HEATING CO. |
715 E. 103 St.	Cleveland, O. s
.(iilllllllllllillllllllllllllllllllllllillllllll
JVaznanilo!
Na mnogoštevilna vprašanja od strani publike odgovarjamo glede zavarovanja proti bombardiranju — War Cover — posestev in druge imovine sledeče:
Do 30. junija 1 942 so vsa posestva in vsa druga imovina zavarovana pri ameriški vladi potom Reconstruction Finance Corp. in Waf Damage Corp.
Po 30. juniju 1 942 se mora pa vsak posestnik sam zavarovati proti tem morebitnim nezgodam. Cene so nizke!
Oglasite se pri nas osebno, pismeno ali po telefonu. Točna in zanesljiva postrežba. Se priporočamo!
HAFFNER INSURANCE AGENCY
6106 St. Clair Avenue	ENdicott 5127
00020000020000010200000101010102000053
!
je belo obličje zarudelo, škrlatna ustna so bila napol odprta, velike rujave oči so se veselo lesketale in gosti, temnorujavi lasje kovinskega bleska so se ji spuščali do preko pasu v valovitih svilenosvetlih kodrih. Jurij Mihajlovič se je z očetovskim ponosom naslajal ob pogledu na deklico ter zaničljivo pogledoval Kiti in Meli, ki sta s prisiljenim držanjem šli proti klopi, na kateri je sedela in vezla nališpana Greta, — njih nova vzgojiteljica.
Dasi je šele pred kratkim stopila v svoj novi poklic, je bila "fraj lajn" Greta videti dostojanstvena in se je izvrstno počutila v tej zanjo tuji družbi; treba pa je tudi povedati, da sta generalka in baronesa z njo nenavadno domače občevati in z nasmeškom popravljali njene mnogoštevilne nerodnosti. Ta dobrota je bila baš nasprotna oni brezobzirnosti, s katero sta obdelovali prejšnjo rusko vzgojiteljico, ki je bila odstavljena, dai je napravila mesto za Greto.
Greta se je neprestano ozirala na teraso in pogled ji je skrivaj obstal na postavnem Juriju Mihajloviču, toda vsa-kikrat so se ji pri tem oči jezno zabliskale.
Polkovnik je napravil nanjo silen vtis. Ona si je docela drugače predstavljala ta strah
V. J. KRIŽANOVSKA:
PAJČEVINA
IZ RUŠČINE PREVEDEL IVAN VOUK
ohranila popolno svobodo. zToda s pastorkom ni šlo ta- s ko. Jurij se je sovražno upiral ^ njenemu vplivu in ni niti skri- , val svoje nenaklonjenosti na- } pram mačehi in polbratu.
23, leti je rastlo tudi njih medsebojno neprijateljstvo. j Matilda je zavidala Jurija in sovražila v njem bogatega de- ' diča, katerega veliko premože- j nje je poniževalo njenega ubo- ( gega Leopolda, ki je imel majhno, skoraj brezdohodno posestvo blizu Revala.
Jurij je bil nagel, odkrit značaj, predvsem je sovražil v ma- ' Čehi Nemko in se jezil zaradi i Matildinega upornega ponem- ' čevanja Vsesvjatskega. Spopa- j di in neprijetni prizori med so- ^ vražnima strankama so bili pogosti, zlasti odkar je tudi Leopold vzel Nemko za ženo, ki je ^ bila iz Poznanja in nemška državljanka, in je generalova hi- j ša postala pravcato nemško ] gnezdo.
Pred tremi leti, ko je Jurij služil po očetovem zgledu v istem polku, je izgubil ženo, a . Matilda Ferdinandovna je hotela na moževo željo vzeti k sebi petletno Milico, ki bi se skupno vzgajala z njenima vnučkama.
Na ta predlog je Šastunov suho odgovoril:
— Hvala za prijazni pred-( log, no jaz ne maram, da bi moja hčerka postala Nemka — sovražnica svoje domovine, ali pa takšna pretvarjajoča se lutka, kakor sta Kiti in Meli, zato jo bom sam vzgajal.
IV.
Zadušljiva vročina julijskega dne se je umaknila prijetnemu hladu. Na veliki terasi Vsesvjatske pristave se je zbrala generalova driijžina. Moški so kadili in se pogovarjali, a dame so sedele z ročnim delom v naročju in poslušale.
Poleg Mihaila Petroviča je sedel njegov pastorek, baron Rangvald — suh in že plešast mož; držal se je naduto, takoj bi rekel, da imaš pred seboj pruskega častnika.
General je bil postaven, čeden in dobro ohranjen človek srednjih let ter je še vedno pazil na svojo zunanjost: brke je imel pobarvane in navzgor zavihane, a spretno frizirani lasje so deloma pokrili plešo.
Valerijan Petrovič je bil pravo nasprotje brata: majhne postave, suh, bled, sivolas in sivobradat, nosil je naočnike in je bil videti starejši od svojih let; toda zaradi svojega razuma, svoje dobrote, daru govora in nenavadnega pravicolju-bja je bil splošno priljubljen.
V	tem hipu je poslušal dolgo razpravo Mihaila Petroviča o gospodarskem vprašanju ter zdaj pa zdaj pogledoval svojega nečaka Jurija, lepega in postavnega mladega polkovnika, ki je sedel ob ograji balkona. Ni se udeleževal pogovora, ampak je opazoval otroke, ki so se igrali na trati.
Nobena izmed obeh malih barones ni bila lepa; kakor mati sta imeli bele obrvi in veke in svetlovišnjeve oči; lepe ob-lekce iz vezenega batista z višnjevimi pasovi in trakovi ju niso mogle napfaviti lepe in jima pridati tiste otroške draže-sti, ki je dar narave.
V	neki razdalji je Milica vlekla voziček z lutkami. Nežna, dražestna, metuljčku podobna, je bila deklica nenavadno lepa. Od svežega zraka in tekanja ji
THE MAY CO.'S
Hladno pritličje
«	Cotton Shop "Cuties"
i)
e^T	^rS^	Hladne poletne-sve+le
Ml W% OBLEKE
ffciptiAt WORSTED SUITS
$I895
za najbolj vroče mesece, ki pridejo!
0.99

Prvi v modi za dnevno in večerno rabo!
Oblačila za vse prilike skozi vse poletje!
Temperatura se dviga . . . toda te sveže, očarljive obleke vas bodo hladile! Pisani z čisto belimi ozadji—cham-brays— piques— ginghams— seersuckers in s h a n tungs! Krasni stili v plaids, stripes in checks, v modri, rdeči, zeleni, tan, rumeni in drugih privlačnih poletnih barvah. To blago se. tudi neštetokrat z lahkoto pere! Mere 10 do 20 in 38 do 44 za ženske In dekleta.
The May Co. Cool Basement
Richmanov tropični worsted je vec K° samo poletna obleka. To je prava oblek8 za urad v vsakem oziru . . . samo< lazJa hladnejša in bolj udobna.
Tropični worsted se ne zmečka. Nase d1 že svojo obliko posebno dobro, ker so na rejene vse iz nove volne in so dobi£ ukrojene.
Nimate pojma, kako lahko je poletje Prl jetneje, ako oblečete eno teh finih, l3*1 kihj vse iz volne tropičnih worsted oblek
3700 jardov tovarniško kratki komadi 49c jd. blag
Candy Stripe Seersucker
SUPERIORNA KVALITETA TROFIČNE WORSTED OBLEKE . . . $24'5
Prihranite s tem, da si sami napravite obleke za to poletje! Vsaka šiva . . . vsaka si želi par seersucker oblek! Praktično, hladno blago, ki ne potrebuje likanja! Izberite si izmed teh popularnih barv: modre, zelene, rjave ali rdeče pisane ... in pričnite s šivanjem! Komadi od 2 do 6 jardov dolgi.
The May Co. Cool Basement
SLACKS ZA VSAKO PRILI^0 šport, praznično, delo in ijfro $2.45 do $6.95
Sanforized* Denim Slacks
2-25
Praktični denims ... in lepi tudi, pripravni za najbolj trdo nošo! Copen modra barva s posebnim pig-grain tan pasom. Mere 40 do 44 za ženske. * Sanforized pomeni, da se blago ne bo vskrčilo za več kot 1%
Play Suits
2 komadov
3.95
ŠPORTNI JOPIČI..........
Tri prodajalne v Clevelandu
736 Euclid Avenue Prospect vogal Ontario 5716 Broadway
60 trgovin v drugih U. S. A. mestih
Novi
Slack Suits 5.95
Hladne cotton gabardine slack obleke—z "boxy-type" jacketi in dolgimi slacks, ki se lepo prilegajo. Gladko ukrojeno oblačilo . . . dovolj čedno za popoldansko nošo! Cinnamon tan in navy barve. Mere 40 do 44 za ženske.
Primerni poletni vzorci—ukrojeni za udobnost in privlačnost. Gingham obleke v pisanih rumenih, zelenih in modrih barvah. Stili v enem komadu z "wrap-around" krili. Mere 40 do 46 za ženske.
The May Co. Cool Basement
VABILO na PIKNIK
•tltilllillt ******
29c
jd.
rTTTTTTT » 1	— — — — - — — —	— —
podružnice št. 3 Slovenske moške zveze
ki se vrši
V NEDELJO 14. JUNIJA
++++++++*++**++++++++*+**+*++*++****++-i"i"i"1"1' p
NA VOGALU CHARDON RD. IN RICHMOND	^ Ves preostanek gre za nakup obrambnega bo"
Članstvo Slovenske moške zveze in prijatelji so vlju
ni na obilni poset. Postrežba bo prvovrstna za	***
umi 11 ttti .11..1.I1. i.iHHiimntw^^
RICHMAN BROTHERS
Generalkine oči so se zaničljivo in jezno zabliskale.
—Te stvari dobro poznam, ker sem na sebi izkusila posledice tega občevanja, — je za-šepetala in ustnice so ji podrh-tevale od jeze, nato je začela pripovedovati razne za njo žaljive izpade svojega pastorka.
Pogovor o Juriju Mihajloviču se je zategnil do večera. Mladi Šastunov je bil obema damama neljub, zlasti pa ge-• neralki; to sovraštvo je bilo staro in je imelo mnogo vzrokov.
Rodbina Šastunovih je bila stara, plemenitaška in od nekdaj silno bogata. Toda v teku stoletij se je mnogo izpre-menilo, posebno pa po odpravi tlake se je velikansko premoženje skrčilo, vendar .pa sta bila oba brata Mihail Petrovič in Valerijan še vedno zelo bogata, ko sta si premoženje razdelila.
Mihail je bil sijajen gardist in je živel na veliko. O njegovih pustolovščinah in popivanjih je govoril včasih ves Petro-grad; končal je tako, da je prišel popolnoma na nič, a oče in brat sta ga morala že dvakrat izvleči iz gmotnih neprilik. Toda usoda mu je bila naklonjena in ugodna ženitev ga je spet ^vzdignila.
Lep človek, gospod v pravem pomenu besede, je bil Mihail Petrovič. Slovel je za moškega, ki si zna pokoriti ženska srca, in tako se je zagledala vanj tudi mlada grofica Olga Jura-sova, njegova daljna sorodni-ca, sirota, a zelo bogata, in oženil se je z njo.
Ta zakon pa ni bil srečen. Šastunova je zelo ljubila moža, toda on je živel razvratno, varal je ženo, dolgočasil se je v njeni družbi. Zaradi tega je mlada, samoljubna žena mnogi trpela. Zaprla se je vase in osredotočila vso svojo ljubezen v edinega sina Jurija; toda pokvarila si je bila zdravje in po desetletnem zakonskem življenju je nenadoma umrla za srčno kapjo.
Testament Olge Andrejevne je neprijetno presenetil njenega vetrnjaškega soproga. Namesto, da bi on postal varuh sina, ali prav za prav, da bi gospodaril s premoženjem, je Olga Andrejevna določila otroku za varuha njegovega brata Valerij ana in nekega starega sorodnika Olge Andrejevne.
Ves tekoči kapital in nekaj hiš v Moskvi so se morali izročiti Juriju ob polnoletnosti, a do tedaj, t. j. tekom dvanajstih let bi se morali dohodki kopičiti.
Le v zadnjem delu testamenta, kjer se je govorilo o Vse-svjatskem — ki je bilo velikansko posestvo, cenjeno na milijon rubljev — se je pokazala ljubezen Šastunove do možaj. Dovoljeno mu je bilo živeti na posestvu, ga oskrbovati in uživati polovico dohodkov do smrti.
Črez leto po ženini smrti se je Šastunov drugič oženil z vdovo, baroneso Matildo Ferdi-nandovno pl. Rangvaldovo, ki je imela iz prvega zakona sina, štiri leta starejšega od Jurija. Matilda Ferdinandovna je bila lepa ženska, zvita in pohlepna, poleg tega pa tudi koketka, in posrečilo se ji je uloviti v svoje mreže svetskega leva, a polagoma si ga je tako usuž-njila, da je gledal z njenimi očmi in se podvrgel njenim željam, medtem ko si je ona
svojega očeta; in ta lepi, postavni mož odličnega vedenja, s prijaznim, iskrenim nasmeškom na ustnah, naj bi bil njih neizprosni sovražnik? Ona pač ni vedela, koliko prezira se je potajevalo v hladno vljudnem Jur jevem vedenju napram njej, zato si je dovolila nekoliko koketirati z njim. Spočetka se je zdelo, kakor da on ne vidi tega, toda nekoč jo je pomeril s takim pogledom, ki je Greto takoj poučil, kje je njeno mesto. Ta molčeči ukor jo je razkačil in zdaj je sovražila Jurija; istočasno pa ga je občudovala in ga skrivaj pogledovala.
Če je Jurij Mihajlovič neopazno ulovil kakšnega izmed teh pogledov, mu je zaigral na ustnah preziren nasmeh.
—	Vaša noya vzgojiteljica, Liza Francovna, je podobna nakičeni spbarici in njeno obnašanje je strašno. Kako ji morete zaupati otroka? — je rekel, obrnivši se k damam.
—	Meni pa se zdi, da je Marta Sidorovna, kateri ste vi izročili Milico, neprimerno ničvredne j ša in mnogo gršega vedenja kakor mala Milerjeva, — je strupeno odgovorila generalka.
—	Jaz nisem tega mnenja, — je mirno odgovoril Jurij. — Marta je preprosta ženska, toda ni ničvredna. Kakor veste,
je bila pestunja moje i*ajne že-[ ne, a po njeni smrti skrbi za mojo hčerko s prav materinsko udanostjo.
—	Ne govorim o njeni uda-nosti, govorim o njenem muži-škem obnašanju in ostajam pri svojem mnenju, da je že davno čas, da bi jo zamenili s primerno osebo.
—	S takšno, kakršna je Greta, ki je delavčeva hči? V domovini je bila bržkone pomi-valka ali kaj takega; toda v Rusiji je takoj postala "fraj-lajn," zato ker je Nemka kajpak. Toda jaz imam rajši dobro Marto, četudi je mužiška; vsaj ne deva prsta v nos, se ne vsekava s prsti in ne zeha na stežaj v naši navzočnosti, kakor dela to vaša Greta.
—	Nehajte, nehajte, Jurij! Iz vsega, kar le govorite, zveni samo vaše sovraštvo do inozem-cev. Pravično ali krivično, vi jih smatrate za pritepence, — je vzkipela od jeze Matilda Ferdinandovna.
—	Da! Samo zato napadate ubogo deklico, ki je pridna, skromna in je poleg tega oskrb-nikova nečakinja; vendarle ne boste rekli, da ni on džentel-men, — je pomagala baronesa.
—	Hm! Džentelmen, bivši sluga mojega deda? Dvomim; da pa je ta človek slepar, ki mi krade in se poleg tega prav nič ne razume v upravljenju
takega posestva, kakor je Vse-svjatsko, o tem sem prepričan.
General je nemirno sedel med tem 'pričkanjem in se razdraženo vlekel za brke, gledajoč zdaj brata, ki je mirno kadil, ne da bi se mešal v pogovor, zdaj na pastorka, ki se je grizel v ustne od jeze.
Končno se je Mihailu Petroviču zdelo potrebno posredovati.
— Poslušaj me, Jurij, nehaj s pričkanjem! Nikoli ne-, mirujete; to je že neznosno. Pusti pri miru Libermana; 011 je moj oskrbnik in jaz sem z njim zadovoljen. Svoje dohodke prejemaš v redu, drugo te za sedaj ne zanima.
— Oprosti, oče! Zdi se n| da imam pravico zanimati jg za to, kar se tu godi! No, 5 spoštovanja do tebe sem P'g pravi jen priznati, da je L' ,5 mana sama poštenost, f*®J k Greta pa vredna postati J|| majsterca kateregakoli v skega dvora, — je pos»e"%(] vo odgovoril Jurij in šel z j ko preko svojih gostih, 111 ^ pristriženih las.	\'o
Med tem razgovorom 5 ^ ge pogrnile mizo ter PrlP j. le samovar, in generalka J^ |
rabila to priliko, da je v : in pozvala otroke. Vsi so Q mizi, a Valerijan Petrovič si ^ prizadeval obrniti pogoV01 druge reči.	J t