C. C. Postal». — Emc€ ogni mircoltdi » vtntrdi — 20 giugno 1928. Posamtzna Itevilka 25 stotinu. Izhaja vsako sredo in pettk zjutraj. Si ane za celo leto 15 L » » pol let a 8» » » četrt leta 4» Za inozemstvo celo leto Ur 40. Na naročila brez do poslane naročnine se ne moremo ozirati. Odgovorni urednik: Polde Kemperle. mmmoi si. 47 V Gorki, v sredo 20. junija 1928 utoxi. Nefrankirana pisma $a ne sprejemajo. Oglti se računojo po doge voTu in se plačajo > naprej. --• List izdaje konsorci) »Gor. Strut zee — Tisk Katoliiki tiskarne v Gorici. Ri v* Piazzutta it. 18. Uptava in uredniitvo. ulica Mameli itev !i Št.post, lek.rač. 1111147. Teles, int. itev. %* Bodočnost je mladine. Čas teče naglo in brez nehanja, kakor reka. Rod, ki je sodeloval v prvi čitalniški dobi, ko je pred 60. leti nase ljudstvo započelo lastno prosvetno c/e/o, je ze skoro izumrl. Tisti rod, ki je dvajset let pozneje videl preporod našega šolstva in je pol&gai temeije našemu zadruz* ništvu ter se je jel udejstvovati v polifičnem vrenju, se dunes že pri; pravlja, da polagoma zapusti torišče javnega življenja. Trdno še stojijo, sicer že razredčene, a značajne vrste mož, ki so mladost preživeli sredi veličastne pomladi, ki je vstala v naši deželi s krščanskim socialnim gibanjem pod dusevnim vodstvom Mahniča in Kreka. Njim sledi mlaj; še pokolenje, ki je rastlo tik pred in med vojno. To so mozje, ki so v vojnih viharjih naglo dozoreli, mno; go trpeli, pa fudi marsikaj spoznali in dognali. Ni;jmlajsi rod pa je ra; stel že v mini in novi okolici, saj so te dežele že deseto leto priključene italijanski državi. Temu rodu mo; ramo posvetiti posebno pažnjo, kaj; ti njegovd bo bližnja bodočnost. Skrbeti moramo vsak v svojem d(*lokvogu, da post ane jo ti mladi Ijudje značajni in zavedni dediči svojih staršev. Poglavitna naša skrb mora teziti za tern, da se izoblikujc; jo v /Ave tide Cerkve. Krščanska resnica, ki je bila skozi stoletja naj; dražja svetinja vseh naših rodov, mora tudi mladino prešiniti in pre; kvasiti do najskritejsih noirunjih globin. Odrešilni in životvorni božji nauk mora doraščujoča mladež do* ziveti v svojih dušah in po njem mora uravnati vse svoje življenje. Tako bodo mladeniči in dekleta zrastli v močne osebnosti, ki bodo zmugovito klJLiboviile vsem iivljen; skim neprilikam. Tak naraščaj bo v ponos in veselje druzinam, iz kate; rih je zrasteL in bo tvoril zdrav te; melj zu družine, katere bo ustanovil. Krščanska načela, katera morajo po: stati — to bodi cilj našega prizade; vanja — kri njegove krvi, mu bodo narekovala, da bo ljubil svojo rod; no zemijo, dom svojih staršev, njU hov jezik, njihove šege in navade. \z te Ijubezni pa r.ujno izvira tudi ljubezen do soseščine, do lastnega ljudstva, do domačije. Naravna posledicii iega je, da oklene ozka vez posameznika in vse one, s kate; rimi ga družijo, skupna zgodovina, enoten jezik, enaka ljudska sporo; čila, kratko: vse one, ki tvorijo na; rodno enoto. Ohranitev te samo; raste bitnosti post ane njegova sveta naloga. Toda zapoved božje Ijubezni gre še dalje. Ona terja od posamez; nika, da po svojih močeh skuša udej; stviti krščanska m<čela tudi v ziv; Ijenju med narodi, da skuša z njimi dvigniti razruvano človeštvo. Predpogoj za uspešno delo po zgoraj naznačenih smernicah je ši; roka naobrazbu, ki plemeniti srea in bistri duha. Du jo dosezemo, pa ne zadostuje samo šolski pouk. Potreb* no je, da jo izpopolnimo z lastno pridnostjo. Dobra knjiga in pošteno časopisje sta v tern pogledu dva važ; na vira našega izobra/.evanja in znat nja. Zato skrbimo, da pride zdravo \ in kleno čtivo v naše domove, v na; še družine. Staršem in starejšim sploh pripada v tern oziru najodlič* nejša naloga. Zapomnimo si: če ho? , čemo biti graditelji lepe, zorne bo; } dočnosti, skrbimo za pravo krščan; sko vzgojo mladine, katere je bo; dočnost. ftaj se godi po svetu? Konferenca Male antante, ki se je dancs pričcla v Bukareštu, ^lavnem mestu Romunijc, spada brez dvo- ma med najvažnejše te vrste. Kon* ference se udclc/ujcjo poleg zuna- njih ministrov (Marinkovič, Beneš, Titulescu) tudi romunski poslanik v Atenah in nekaj zastopnikov iz Poljske. Zastopniki Čehoslovaške, Romunijc in Jugoslavije so se zad* njie sestali 4. marca v Ženevi pred za sedan j em sveta Zveze narodov. Takrat so sklenili, da se bodo erez tri mesece zopet sestali. Te tri me? sece so dobro porabili. Čehoslova* ški zunanji minister dr. Beneš je iz Ženeve odšel v Paris, London in Berlin »na dopust in oddih«, kot je sam zatrjeval. Pri tern je obiskoval vodilne politike in obravnaval z njimi važna srednjeevropska vpra- šanja. Tudi romunski zunanji mini- | stcr Titulescu je bil na potovanju. j Mudil se je med dru^im tudi v Ri* i mu. Takrat so nepoučeni ljudje pre* rokovali skorajšcn konec Male an* tante. No, Tituleseu je iz Rima od* šel v Bclßradu in nato domov. Ma* rinkovic pa je bil na potovanju pred marenim sestankom v Ženevi. Vsa ta potovanja so bržkone saj delno v zvezi s sedanjim zborova* njem Male antante. Za kaj gre zdaj? Romunski listi so objavili nekaj , toek z dnevne^a reda. Te bi bile: 1. ; Vsak zunanji minister bo obvcstil l svoja tovariša o vseh političnih do* godkih, ki so se pripetili od zadnje seje. 2. skupno bodo pretresali se* danji politični položaj. Posebno na* taneno se bodo bavili o madjarski propa^andi za popravo mirovnih poj^odb in o razmerju med Italijo in Ju^oslavijo. 3. Sodclovanjc med državami Male antante naj se po* tflobi in poveea in sicer predvsem na iiospodarskem polju. Važna je tocka, ki zadeva razme* rje med Jujioslavijo in Italijo. Ako so razmere med tema dvema drža- vama napctc, trpi tudi, kot je rekjl dr. Beneš 6. junija v eeholovaškem parlamentu, prijateljstvo med Ita* lijo in obema drujiima državama članicama Male antante. Zato je ti'^ba stvar urediti. Titulescu je naj* brž že posredoval. Bomo videli kaj prinese potck konference. Zanimivo je tudi dejstvo, da je 'J'itulcscu povabil na konferenco tudi romunskega poslanika na Grškem. * * * V Združenih državah severne Amerike doloeajo kandidate za predsednika. Dve veliki stranki se borita za to najvišje mesto v dr/avi in mogoee na svetu: republikanska in demokratska. Sedanji predsednik Coolidge in njegov prcdnik Harding sta rcpublikanca. Pred njima je bil predsednik demokrat Wilson. Ker ie republikanska stranka ustvarila sedanie blagostanje v Združenih državah, zato je verjetno, da bo tu* di pri sedanjih predsedniških volit* vah zmagala. Postavila je že svoje* ga kandidata v osebi Merberta Hoo* wcrja. Hoower je star sedaj 55 let. Njegov oee je bil kovač. Ko je bil Herbert star sedem let, je bil siro* ta. Od tedaj dalje se je sam preživ* ljal. Ko je bil dovolj star, se je vpi* sal na vseueilišee. Postal je rudarski inženir. Potcm se je zaeclo burno življenje. Kot inžcnir je sodeloval pri vseh važnejsih podjetjih na sve* tu v prvih desetih letih tega stolctja. Živel je v Mehiki, Angliji, Afriki, Indiji in Rusiji. L. 1913. se je vrnil v Združene države. Med vojno je vodil prehrano ameriške armade. Po vojni je po Wilsonovcm naroči* lu organiziral resevalno delo v stra* dajoeih krajih vzhodne Evrope. Ko je bil za predsednika izvoljen Har* ding, ga je poklical v vlado kot mi* nistra za trgovino. Sedaj ga je re* publikanska stranka proglasila za svojega kandidata. Ako bo Herbert Hoower izvoljen, bo postal najmo* gočnejši mož na svetu. * * * Medtem se vrši v Rusiji znani proces proti inženirjem in tehni* kom, ki so obdolženi zarote proti sovjetskemu gospodarstvu, torej veleizdaje. Proces je že iz vsega po* četka vzbujal pozornost tudi zunaj Rusije, ker so vanj zapleteni tudi nekateri nemški inžcnirji. Obravnava se vrši v najlcpši dvo* rani Moskve, v tako zvani »dvorani stebrov«. Tarn so se prej zbirali ple* miei k svojim zborovanjem. Sedaj se poslopje imenuje Sovjetska hiša. Obtožencev je 53. Razprave so jav* ne. Vodi jih rektor moskovskega vseučilišea Wychinski, ki je znan Jurist in prepriean komunist. Za državnega pravdnika je Krylenko. V sodni dvorani je prostora za 1500 poslušalcev. Pvorana je vedno pol* na. Vstopnice dobijo samo delavci. Vrhu tega se vse razširja radiobrzo* javno po svetu. Česa so obdolženi? Državni pravdnik trdi, da so ob* toženci namenoma ovirali razvoj sovjetskega gospodarstva. To so de* lali takole: Sedanji inženirji v Do* neški kotlini so stopili v zvezo s prejšnjimi lastniki rudnikov, ki so veeinoma v inozemstvu, po teh s iraneoskimi industrijalci in s fran* cosko vlado. Navezali so stike tudi s poljskim vojnim ministrstvom. Zarotniki so tem oblastem izdajali naerte in tajnosti ter prejemali za to denar. V zadnjih treh letih so prejeli kakih 600.000 do 700.000 rub* ljev. Nadalje so nalaše naročali drage, a za ruske rudnike nerabne stroje, zanemarjali dobre, bogate rove in iskali rudo tain, kjer so ve* deli, da je ni. Vse to je v obtožnici nataneno popisano. Obtoženci so nekatere stvari priznali. übravna* va bo trajala še precej časa. Snov je tako obsežna in zamotana, da ne bo mogoee tako kmalu koneati. Kaže pa se že sedaj, da gre nekate* rim za glavo. Glavni krivei bodo skoro goto'vo obsojeni na smrt. Ruska vlada je v tem pogledu zelo stroga in neprizanesljiva. Kdor se zadene ob sovjetsko gospodarstvo, se zadene ob sovjetsko državo. Ali pa bo s srnrtnimi obsodbami vlada rešila rusko gospodarstvo, je drugo vprašanje. Okno v svet. Nettunske konveneije predložene. Jugoslovanski zunanji minister dr. Marinkovie je predložil narodni skupščini nettunske konveneije v odobritev. Obravnavalc se bodo ta* koj, ko bo koneana razprava o ob* tožbi proti drju Suboticu. Nemški državni zbor je izvolil svoje predsedstvo. Za predsednika je bil zopet izvoljen socialist Loebe. Centrum, nacional* ei in Stresemannovci so dobili po enega podpredsednika, Molitvenik zopet odklonjen. Pred meseci smo poroeali, da je angleški parlament odklonil načrt novega molitvenika za anglikansko cerkev. Škofje so molitvenik popra* vili in ga vnovie predložili državnes mu zboru, ki je razpravljal o njem 15. junija in ga po dolgi, skoro strastni debati odklonil. V Mehiki. Vojaška oblast v mestu Huantle je ukazala ustreliti župana in osem občinskih uradnikov, eeš, da je pre^ jela tak ukaz od predsednika re* publike Callesa. Potem se je pa iz* kazalo, da je bila brzojavka menda ponarejena. Lepe razmere! Na albanskosjugoslovanski meji. V eetrtek so pri Prizrenu alban* ski četa.ši (kačaki) prekoračili mejo pod vodstvom znanega poglavarja Ali Adema. Orožništvo jih je usta* vilo. Boj je trajal dve uri. Ali Ade* ma, na cigar glavo je jugoslovanska vlada raznisala nagrado 60.000 di* narjev, je padel. Orožniki so vec kačakov ujeli. Ostali so ušli preko me je. Baldwin in Rothermere. ^ Izdajatelj dunajskega lista »Neue Freie Presse« je bil sprejet od an* gleškega ministrskega predsednika Baidwina. V razgovoru je Baldwin izjavil, da zelo odloeno obsoja de* lovanje lorda Rothermera za popra* vo trianonske mirovne pogodbe. DNEVNE VESTI. Nobile in njegovi. Zanimanje za usodo Nobileja in ] tovariscv vedno bolj raste. Franco* ska vlada je ponudila Amundsenu naj bolj št1 letalo svojega zračnega brodovja za pomožno ekspedicijo. Tudi nemška vlada je dala na raz* polago svoja lctala. Sedaj so pre* tekli že skoro štirje tedni, odkar se ie zgodila nesreča. Skupini okoli Nobileja so se menda približali beli medvedje. Led, na katerem so, se še vedno giblje. Veter ga goni proti \ vzhodu. Viharji in sneženi meteži nagajajo pogumnim raziskovalcem. Veselo znamcnje je, da zopet delu* je Nobilejeva oddajna postaja. Le* talca Larsen in Holm sta se že toli* ko približala ponesrečencem, da jih je Nobile opazil. Poveljnik Madda* lena je odletel iz Vadsö z letalom »S. 55«, da doseže Spitzberge, pa se je radi viharjev moral vrniti. Kma* lu nato se je zopet dvignil in sreeno dospel v Kraljev zaliv (Kingsbay) na Spitzbergih. Amundsen je tudi že odpotoval proti severu. V par dneh bodo letala in patrulje smuč* karjev dosegle Nobileja, ki bo tako rešen nevarnosti. Potcm se bo tre* Stran 2. »GORISKA STRA2A« ba pobrigati še za tistih sedem, ki so odleteli z zrakoplovom. Do da* nes se niččsar ne vedo o njih. Oton Župančič je pretekli teden odpotoval v Mo- nakovo. Od tarn je z letalom odplul na Norveško, kjer bo zastopal ju* goslovanske pcsnike in pisatelje na mednarodnem kongresu književni* kov. Po kongresu bo obiskal Lon* don in Pariz. Novi prefekti. Imenovanih je bilo dcsct novih prefcktov. Štirje rned njimi so vze* ti iz fašistovske strankc in dosed a j niso bili v državni politični službi. Z istim ukazom je bilo prestavlje* nih vcč prcfektov. Sardenko petdesetletnik. V pete'k 15. junija je naj bolj ši slovenski religiozni pesnik dr. Aloj* zij Merhar — Silvin Sardenko obha* jal petdcsetletnico svojega rojstva. Ustoličenje »Pokrajinskega gospodar. sveta«. Zadnjo nedeljo predpoldne je bil v Gorici po želji naeelnika vlade slovesno ustolieen »Pokrajinski go=> spodarski svet«. Ta ustanova, ki je nekaka naslednica bivše Trgovsko* obrtne zbornice, j-e velike gospodar» ske važnosti za našo pokrajino. Predsednik »Govsp. sveta« je g. pre* fekt. njegov naincstnik je veletrgo* vec Orzan. Proti talarju. ltalijanski skoi je so se obrnili na Vatikan s prošnjo, naj se svetnemu duhovništviu dovoli nositi mesto dopetnega talarja dolga suknja, kot jo ima.jo že v drugih državah, in dolgc erne hlaee. Skofjc pravijo, da talar ni praktieen in da ne odgovar* ja zdravstvenim predpisom. Jugoslovanski učenjaki v Nemčiji. Te dni je dospeio v Monakovo petnajst ueenjakov in gospodar? skih strokovnjakov iz Jugoslavije. Povabila jih je monakovska Nem* ška akademija. Nemei so jim pri* redili zelo prisreen sprejem. Gostjc bodo ostali v Nemeiji kake tri ted? ne. Ogledali si bodo najvažnejša središča duševne (Weimar, Lipsko, Draždane itd.) in materieine kultu* re (Porenje itd.) Hamburg—Trst. Pred svetovno vojno sta prista* nisei Hamburg in Trst imeli natanč* no oertano zaledje. Po vojni se jc položaj spremcnil. Vsako mesto je z znižanjem voznih cen skušalo pri* tegniti nase čim vce prometa. Po* sebn-o je pri tern trpel Trst. Sedaj pa so zastopniki obeh mest v Mo* nakevem doloeili me jo med obema pristaniščema. Nesreča francoskih latalcev. V eetrtek 14. junija je z letališča Malzeville odletelo 21 vojnih letal v Pariz, ki je oddaljen kakih 250 km. V pariški okolici jih je zalotil silen vihar, ki je poškodoval 14 le* tal. Dva letalca sta ubita, mnogo jih je ranjenih. Na borzi v New Jorku so pretekli teden padli vrednostni papirji. IN a tisoee i]udi je izgubilo svoje prenioženje. liela Kun pred sodnijo. Proems proti bivsemu ogrskemu boljševiškemu diktatorju Bela Ku* nu se bo prieel 25. junija pred du* najskim sodiščem. Kazprava bo tajna. Stavka tobačnih delavcev. Tobaeni delavei v grskcm delu Macedonijc so stopili v stavko. Vse tobačne tvornice v Solunu, Kavali in Tanthi*ju poeivajo. Delavei v Atenah so v znak solidarnosti pro* glasili splošno stavko. Gospa Pankhurst umrla. Pretekli teden je v neki londonski bolnišnici umrla gospa Pankhurst v starosti 70 let. Pred leti je kot vo* diteljica ženskega gibanja za volil* no pravico vzbujala pozornost vse* ga sveta. Kako razpršiti demonstrante? 'lo vprušanje je zeio sree-no in duhovito rešil naeelnik angleške po? licije v indijskem mestu Delhi. In* dijei so priredili proti mohamedan* cem demonstracijo, ki je polieija ni mogla prepreeiti. Prosili so na* celnika polieije, naj posreduje. Ta je bil takoj pripravljen. Vzel je s seboj fotograiieni aparat, stopil brez spremstva na neko tribuno in prieel eisto mirno fotografirati sprevod. Obeinstvo ga je takoj spoznalo. lndijci*domaeini niso ve* deli, kaj naj si mislijo o tern. Bali pa so se slik. Zato so v par minutah izginili in demonstracije je bilo konec. Najblagoglasnejši jezik na svetu jc po mnenju nemškega ueenjaka Waldemara Sacks*a jezik afrikanskega zamorskega rodu Haussa. Ta jezik govori 20 milijo? nov zamoreev. Besede so polne sa* moglasnikov. Zgubljeno. Dne 12. t. in. jc izgubila neka ose» ba jopie, v katercm je bila denarni- ca s 600 lirami, legitimacijo s sliko in drugimi dokumenti, in siccr od gostilne Trpin v Grojni do Soven* ce v St. Ferjanu. Posten najditelj je naprošen, da odda v naše uprav* ništvo, kjer dobi primerno nagrado. Sežanski trg. Na trgu v Sežani dne 12. t. m. je bilo na prodaj 1249 glav živine, in sicer: volov in krav 561, telet 87, konj 150, prešiekov 451. Cerie goveji živini žive teže po 350 JL, teletom mrtve teže po 500 do 550 L. stot, konjem boljše pas me do 3000 L. glava, prašiekom 6—10 tedenskim od 100—160 L. kos. Kupeija vobee dobra. Šotorov je bilo po Sežani 59, in sicer: 24 — 1. razreda, 10 — II. r., 25 — III. r.; Krošnjarjev je bilo 44. Kupeija z vrvmi, železnino, leseno posodo, škropilnicami, kmet. stroji, usnjem, eevlii iz Mirna in Trsta in z manu* fakturo srednje dobra, konkurenca velika. Prihodnji tržni dan bo 22. junija t. 1. Tržne cene dne 19. junija 1928. Česnik kg L 0.90—1; šparglji L 1.30—1.60; korenje L 1.10—1.20; artieoki L 0.20-0.40 kos; čebuta kg L 0.80—1; fižol navaden L 1.80; si* žol koks L 2.60; salata L 0.50—0.60; krompir L 0.50—0.60; sveži grah L 0.50—0.80; redie L 0.80—1.80; špina* ča L 1—1.20; tižol v strocju L 2.60 do 2.80; vrzote L 0.40—0.50; bueice L 1.40—1.80; črešnje L 1.20—2.60; smukvice L 7—8; limoni kos L 0.15 do 0.20; grozdje »ribes« kg L 2.60 do 2.80; sveže maslo L 14; presno maslo L 17—18; mleko liter L 1 do 1.10; med v satovju L 8; trean med L 10; skuta L 4; jajca L 0.45-^0.50. Socialni vestnik. Žalostno pismo. Sao Paulo v Bru/Jliji, koncem majü I92S. Cenjena »Goriška Straža«! Po dolgem bivanju tukaj v tujini je naša dolžnost, da se tudi mi ogla* simo in potožimo našo sreno bol ter navedemo mnoge neprilike, katere mora izscljenee tukaj pretrpeti. Tukaj v Braziliji nas je precejšnje število Slovencev iz Primorskega in raznih drugih krajev, ki si od dne do dne s trudom in z debelimi kr* vavimi žulji služimo vsakdanji kruh. Zime tukaj sploh ne poznamo, pae pa je veasih takšna vroeina, da bi lahko jabolko spekel na solncu. Gorje onemu, ki mora po cele dne* ve opravljati svoje delo na solncu. In mnogo jih je, ki v tern strašnem peklu ne morcjo vzdržati. Vrhu tega je voda topla, nepri* jetna in nezdrava. Če se je človek napije, je v veliki nevarnosti, da ga popade tifus, ki tukaj v Brazilji jako razsaja. Podnebje je tukaj sploh jako neprijetno in nezdravo, vsled tega tudi ljudjc ne veakajo visoke starosti. Zaslužek je tukaj prav majhen, ker ima braziljski denar jako maj* hno veljavo napram denarju drugih držav. Zato pa delavec, ako je zdrav, zasluži le toliko, da se pre* živi. Ako je pa bolan, je vsega usmi* ljenja vreden revež. Ako se ga dru* gi ljudje ne usmilijo in mu poma* gajo, jc zgubljen. Samo en slueaj vam hočem opU sati. Neki zidar iz Rene je prišel semkaj pTed 3 leti. Kot zidar je bil stalno zaposlen. Nenadoma ga pa popade neka nalezljiva bolezen, da je moral opustiti dclo. V kratkem easu ni imel nobenih denarnih sred* stev, da bi se zdravil. Revež je že ¦obirpal in mislil, da bo moral ostati v Braziliji za vedno. Ko smo videli njegovo stanje, smo mu brž prisko^ čili na pomoe. Po možnosti smo zlo* žili vsak nekaj denar ja, da je imel za pot v svojo dom-ovino. Drugače bi je ne bil nikoli vee videl. Toliko v obvestilo vsem tistim, ki imajo tako mrzlieno strast za izse* ljevanje sem v južno Ameriko, ker mislijo, da se cedista tukaj med in mleko. • Naj vsak dobro premis'li, preden se odloei za ta velik korak. Ne po* slu.šajtc hujskaeev in hinaveev, ki v svoji zlobnosti kričijo, da so v Braziliji dobro služili in da se jim je dobro godilo. S tem hočejo ti malovredneži še druge ljudi spravili v nesreeo. Te kratke vrsrice naj veljajo za vse» Slovcnce tarn onstran široke luže. Končno pošiljamo vsem mnogo* brojne pozdrave, posebno pa tebi, cenjena »Goriška Straža«, ki si bila vedno naša zaščitnica. Listnica uredništva. K. C, Bovec 36: Vašega vpraša* nja ne razumemo. Kakšen domovin* ski list želite? Pozdravljeni! Štev. 1: Beneške obveznice so bile siccr že izžrebane, uradne štcvilkc pa niso še izdane, zato jih nismo še objavili. Ciril K—., Sv. Lucija. Pripravlje* j ni smo pregledati in, če je stvar pri* i mcrna, tudi priobeiti, toda javiti nam morate svoj polni naslov. Rado: Starec ob Recini. Par let potcm praznina. Bržčas je dnevnik sameval v kotu ali pa je Vlada v obilici vsega nanj zabila. In res; ko sem listal dalje preko za nas malopomembnih dekliških spo? minov, sem bral na skoraj sleherni strani, kako sreča ma'lo Hrvatico kar objema. Žc preko polovice zvez* ka je s svinenikom datiran list: V preriji, maj a 190 .. ».. . Zc dolgo sem hrepenela po svobodni naravi. Plesi in sprejemi, prvenci v Metropolitansoperi, dive in basse^ball,1) vse to me je že utru* dilo. Ravno prav, da je moj zaro* cenec Willi, ki sem ga taknat na »New*Estu« spoznala, nekaj nove* ga predlagal. Oee je vzel en mesec dopusta. Prišli smo z avti v preri* jp.") Od tu bonio jutri zarana po* jezdili kot cow*boyi:t) mimo indi* ianskih vasi v tesni in globeli v Ro* ' cky?mountaiins'1).« Zvečer. »... Opoidnc Tiisem koneala. Mo= ram zdaj. V šatoru vsi že spe. Zdim j se sama sredi prostranstva. Ničesar rai ne rnanjka! Rojstnia gruda, kaj si res tako skalna, da me nie več ne vleče k tebi...? Veasih smo romali na Trsat. Zde* lo se mi je, ne zaradi daljave, a ne vem zaradi česa, da grem tedaj Bog ve kam. In kaj je tisto v primeri s turn izietom preko ameriške celine! J Z Wiilijem, srečnim oeetom, s po* | gHedoim v svetlo bodočnost?! Samo, če ni moj pogled skaljen...? Ah, ni. ne!!...« Spet sem prebračal liste in prešel deset Vladiniih let. *) narodna in v Ameriki najbolj razširjc? na igra na žogo. i -) prerija jc širna planjava v osrednji i Ameriki. \ :() cow*boy so drzni konjski dirkači. 4) Rockyamountains je skalno pogorje, se vleče vzdolž tihooueanske zapadne amcri» skc obali. In sem zopet bral. Listi so bili po* mečkani in s svinenikom popisani. New York,... 191 .. Niti toliko vee nimamo. da bi lah* ko pero kupila. S svinenikom mo* ram pisati te žalostne vrste, da bo vsaj papir govoril, koliko bridkosti prestane lahko človeško bitje. Iz razkošne palace v Alleghayn* Streetu smo se preselili v preprosto vilo, dokler ni šlo vedno bolj navzdol do te podstrcšne izbe v kitajskem predmestju. Dve leti bo skoraj, odkar so dobrega in pošte* nega oeeta obdolžili, da je poneve- ril tisto ogromno svoto. On, po* štenjak, in poneveril! Porotniki mu niso mogli sicer ničesar dokazati, a zgubil je mesto, in zagorniki so sta* li. Ah, in uboga mamica je medtcm tako hu.do zbolela. Danes se je prvič pripetilo, da jc oče po dolgih mukah prinesel do* mov dva dolarja. Pa se je sramoval povedati, kje jih je zaslužil. rsoda videla sem, da ima roke obdrg* njene. Tudi jaz bi rada kje služila. Toda povsod me zavraeajo, ecs, da nežnih uospodieen ne rabijo. A moram do* biti delo, da bo vsaj mami za toplo juho . .. Bog me varuj spominov na par let nazaj, ko sem mislila, da je svet zaradi mene ustvarjen . . . Grozno, očeta so sinoči policisti tirali, češ, da je beračil pred Opcro. Bog, daj mi vere, da ne omagam!... Junij,... 191.. Živci so mi odpovedali. Spala sem na svoji slamnjači štiri in dva j set ur. Ko sem se prebudila, mi je še bolj živo stopil pred oči včerajšnji dan. »Tretji oddelck, petnajsta vrsta, številka štirinajst«, tarn spi moja mama od veeraj popoldne ... to je zdaj njeno ime. Bolezen jo je po* brala. Oeeta niti bilo ni k pogrebu. Od žalosti je ves osivel, bogznaj kod tava še danes. Mamo so pokopali na obeinske stroške na »Harts lslandu«.1) Vlači* lee je pripeljal cclo goro trug. No* ben, ki je notri, nima toliko, da bi plačal prevoznino. Zato jih pokop* ljejo na tem otoku podobnem ogromni pusči. Gomilc se dvigajo v vrsti kot krtine. Preko 60.000 jih je žc. Edina ziva bitja na otoku so blazncži. Ti so grobokopi. Ko je vlačilec pristal ob bregu, so se ta bitja jcla surovo krohotati in me* tati trüge v vodo. Po plitvi vodi so jih potem pehali pred sabo do su* hega, ovili vrv okrog in šli do jame. Tu so trugo strmogjavili v jamo. Nie duhovnika, ne cvetja, zvonov ni bilo. Le paznikov glas mi jc šu* mel, ko je poklical: »Tretji oddelck, petnajsta vrsta, številka štirinajst;« tarn je moja mamica med zgublje* nimi velikega mesta . .. Dom, skalna domačija, zakaj smo j te pustili? Kaj bo z menoj? Tudi jedla že niscm od sinoči. Da bi se vsaj nesrečni oec vrnil. Razjokala in olajšala bi si bol na njegovih pr* sih .. . Tudi prijatelji so nas vsi za* pustili. Moj zaroeenec je šel spet v svet. .. Ne morem \ee niti dncv* niku praviti svojih bolcsti . . . I (Daljc) ! J) Otok pred New Yorkom, kjer pokopu* ' jejo rcveže, tako /vane »paupers«. »GORIŠKA STRA2A« Stran 3. UTRINKI. Moderna cerkvena umetnost. »Germania«, vodilni dnevnik nem* ških katoličanov, piše: »Frankfurt je mesto modernih katoliških cerkva. Na tch zidovih dela katoliški arhi* tekt Martin Weber, glavar moderne stavbene sole, katerega jubelejna cerkev sv. Bonifacija v Frankiurtu je že mnoge navdušila. Pred krat* kim je hmburški škof, ki je v družbi nekaterih odličnih katoličanov svo> je škofije potoval v Rim, predložil svetemu očetu mapo s iotograiija* mi modernih katoliških cerkva v Frankturtu. Pij XI. je izredno po* hvalno in s finim umevanjem za na* loge modernega umetnostnega mi* šljenja in oblikovanja ocenil pred* ložene umetnine. Ali naj se čudimo, če irankfurtske katoličane veseli. da so uprav oni bili, ki so prvi prožili svojo pomoe in pospeševanje novi umetnosti v ccrkvah? Zakaj nckoč je bil eas — in ni še pri vseh porab* ljen — ko se jc posebej katoličanom očitalo nazadnjaštvo; to je oeitek, ki si ga, najsi nikoli ni bil resničen, danes spričo takih dejstev nihee ne drzne več niti omeniti.« Verski socialisti v Nemčiji. Poročali smo že, da so se v vrstah socialno * demokratske stranke v Nemčiji začeli zbirati verski socia* listi, ki so osnoviili Zvezo verskih socialistov. Postaviii so si nalogo, da na novo vzbudijo v socialistic* nem delavskem gibanju krščanski duh. Med verskimi socialisti sta se pojavili dve skupini; ena ima poli* tičen poudarek in brezpogojno mi* sli s stranko, druga pa polaga vso važnost na versko preosnovo. Pred kratkim je Dezelna zveza verskih socialistov za Prusijo pripravila za državno zborovanje smcrnice, ki takole označujejo njih pristaša: »Verski socialist je razrcdno zave* den delavec, ki je spoznal, da je v dosego sociajistienega družabnega reda potreben poleg gospodarskega in političnega bo ja tudi versko* nravstven Jboj — in ki se uvrsti v razrcdno ironto socialističnega de* lavstva.« Razven tega poudarjajo te smernice, da se verski socialisti dr* žijo Marksa in nikoli proti rnark* sizmu ne morejo nastopiti. Temu stališču pa so protivni tu* rinški verski socialisti, ki pravijo: Ne iz razredne zavesti, ampak iz verske zavesti stremimo k sociali* zmu. Socializem ni zadevja enega sa* mega razreda, ampak celega ljud* . stva. Poglavitna misel verskih socia* listov bodi ta, da bo samo pokristja* njeno delavstvo imelo dovolj no» tranje moči, da premeni kapitali* stičnp družbo v bratovsko gospo* darsko zajednico celega ljudstva. Zato je bist vena naloga verskih so* cialistov. da, kar je v marksizmu brezbožnih naukov, pobijajo in da na mesto tch zmot postavijo kr* ščansko resnico: verski socializem. — To so važna znamenja, ki kaže* jo, kako v plemcnitih dušah rdeče* ga tabora prodira spoznanje. Po* trebno je pae, da bi se tudi katoli* ški cinitcl.il, kakor to dela nemško mladinsko gibanje, še bolj približali proletarijatu ne glede na politično barvo. Hozana Kotorska. Papež je dovolil, da se po vseh jugoslovanskih cerkvah sine javno častiti blažena Hozana Kotorska. Bila je Crnogorka, rojena 1. 1493. Postala je dominikaroka, ki je imela velik in blagodcjen vpliv na versko življenje Dalmacijc. Kozana Kotor> ska je prva jugoslovanska žena. ki je cerkev časti na oltarjih. Svetoletni romarji v Rimu. Po uradnih podatkih je v svetem letu 1925 privozilo v Rim iz Evrope •(brez Italije) 162 romarskih vlakov 7 149.000 romarji. Iz Italije same je priromalo 401.889 ljudi. Na eelu vseh zunanjih držav sto.ji Nemčija z 42.000 romarji, za njo Španija s 25.000, nato Francija s 23.000 ro* marji. Kako važno je za našo drža* vo, da sedi papež v njenem sre* dišču! Resnica o Lurdu. V Londonu jc predaval prote* stant o dogodkih v Lurdu. Razlagal je vse kot prazno vero. Pričujoč pa je bil na zborovanju tudi jezuit Fe* liks Rankin. 1 udi ta se oglasi k be* sedi. Prcdsednik zborovanja, ncki protestantski duhovnik, mu podeli besedo. Katoliški pater se je sklicc* val na pričevanje 600 zdravnikov, ki so v prejšnjem letu obiskali Lurd. 1 i so izjavili, da je mnogo ozdrav* Ijenj, ki se po naravni pojti ne dajo razložiti. Skliceval se je na zdrav* nika dr. Sherryja, ki je bil na zbo* rovanju pričujoe. Ljudje so želeli slišati mnenje tega zdravnika. Ta je vstal in povedaL da je posebno dva slučaja lurških ozdravljenj najna- tančneje preiskal. V obch tcžkih boleznih je bilo ozdravljenje po naravni poti naravnost izključeno. Ozdravljenje je bilo trenutno, traj* no in popolno. — Uspch zdravniko* vega govora o Lurdu je bil ta, da so zdaj tudi protestantski zborovalci bili prepričani o resničnosti katoli* ških yaukov o Lurdu. Za izobraženo mladino. Priporočamo knjižico Duhovni* ški poklici. Izdal Glasnik presv. Srca Jezusovega; stane s poštnino vred 2.50 L. Nekdaj je Gospod Je* zus sam izbiral in klical duhovnike; zdaj ie rekel enemu, zdaj drugemu: pojdi za menoj. lzbira in kliče jih za scboj še danes. Nc kliče jih več sam, ampak po krščanskih materah, po duhovnikih, po dobrih vzgojite* ljih, včasi se za ta klic poslužuje kake knjige. In takšen klic hoče biti tudi knjižica: Duhovniški poklici. Drugi narodi imajo že mnogo takih knjiU: da smo jo dobili tudi mi, je znamenje časa: duhovnik začcnja primanjkovati tudi pri nas. Ljubko pisana knjižica bo marsikalerega mladeniea utrdila v njegovem du* hovniškcm poklicu, krščanskim sta* rišcm bo pa povedala, da je njihova želja po sinu*duhovniku lepa in sveta. Brez doma. 776.000 družin brez stanovanja jc bilo po uradnem štetju v minulem letu v Ncmčiji. A štetje sc je izvr* šilo samo v krajih, kjer je več ka* kor 5000 prebivalcev. Isto pomanj* kanje stanovanj pa je tudi v drugih državah. O kolikcm bridkem trplje* nju govorijo te številke! Na Angle* škem je v minulih mesecih študiral življenje teh nesrečnežev duhovnik pater Parker. Preoblekel se je v de* lavca, ki nima ne dela ne stanova* nia. Čez dan se je v tej obleki spre* hajal z brezposelnimi, ponoči pa je živel sredi ljudi, ki ne morejo najti prenočišča. Ko je videl in slišal do* volj, je zopet slekel obleko teh ne* srečnežev in zdaj pripoveduje na i shodih. kaj vsc je dcživel. Tako ho* \ če zbuditi vest bogatašev in sreč* nejših ljudi, da bi ne bili gluhi in slepi za trpljenje svojih sobratov in sosester. Mnenja je ta duhovnik, da bi se devet desetin zločinov ne ! zgodilo, ko bi ti nesrečncži imeli ! strcho nad seboj. Vrtojba. V nedeljo smo imeli pri nas cerk* veni shod. Čcprav se je vrcme drža* lo nekam kislo. se je vendar proce* sija izvršila z vso slovesnostjo. Po lepo okrašeni vasi se je vila dolga vrsta ljudi,, ki so prihiteli tudi od drugod, da počaste božje Srce. Ne* kaj posebno razvescljivega je bilo lepo petje v cerkvi in pri procesiji. Veseli nas, da se mladina zbira k cerkvenemu petju in poveličuje službo božjo. Bog daj, da bi naš mladi organist ozdravel! — Iz vasi seje v zadnjem tednu izselilo pre* cej ljudi v Južno Ameriko. Bog jim daj srece v tujini! — Pies, ki so ga napravili pred tednom v Vrtojbi je — hvala Bogu in zavednim Vrtoj* bencem — klaverno izpadel. Pomi* lui^emo pa iz srca one klape, ki ho* diio iz sosednih krajev delat nečast naši vasi. Naj raje ostanejo doma, da se jdm pametni ljudje nc bodo smejali! Prvačina. Pri nas se je vršil predzadnjo ne* deljo javen pies. Med tern ko oče* tje*gospodarji tožijo o težkočah, mladina plese in zapravlja. Fantje, ali bi brez plesa lahko ne opravili? Mislim, da prav lahko. In tudi v po* nos bi bilo v vasi. Težko pridoblje* ni denar, ki ga trosite za plesno no* renje, bi drugje prav prišel. Vze* mite rajši knjigo v roke in izobra* žujte se, kajti časi so postali resni, zato je treba varčnosti in znanja. da ne zagazimo v dolgove. — Pove* dati moramo tudi, da ne bi kdo mi* slil, da so v Prvačini vsi tantje vne* ti za plesno veseljaeenje — da je veliko fantov, ki jitn to. aai všeč in se ne udeležujcjo plesov. (Vsa cast tern iantom! Opomba uredništva.) Dole nad Idrijo. Iz naše obeine prinese »Straža« ¦r.ediko ikako kratko poročilo. Bog ve, kaj si svet misli o nas. Morda, da se nam prav dobro godi in se nima* mo kaj pritoževati. In vendar ni ta* ko. Zaslužka je malo in šc ta je pi- eel, dajatve pa na vse strani velike. Naši delavci so po poklicu večino* Kaj je iioveqa na deželi ? ma tesači, a so skoro vsi brez za* sluzka. Tudi našemu kmetu je zače* ,' la preeej trda presti. Njegov obstoj ; je odvisen večinoma od lesa; cena temu pridelku je pa padla za polo* vico in je vsled tega kmet občutno prizadet. — Imamo tudi mlekarno, ki obeta postati velike koristi za na* šo vas. Saj prinaša v današnjem 'i času skoro največ dohodkov. ! Podraga. I Dne 13. t. m. se je poročila vrla ; članica tukajsnje Marijine družbe. ; Jozej Rezika z uglednim mladeni* ; eem Pepetom Skapinom iz Vrhov. I Pred cerkvi jo so ji priredile ostale i članice krasen sprcjem. Prednica ji | je v imenu vse družbe poklonila šop i samih belih nageljnov. — Tudi že* j nin, dasi ne sovaščan, je bil pri fan* } tih zelo priljubljen. Že dva dni pred ! poroko, ko je jjamreč prišel po ba* j lo, so mu prire&ili na koncu vasi lep : sprejem. Nekaj naj bolj ših njegovih prijateljev ga je spremilo do Sv. Vida, kjer so se z besedami, ki so segale v dušo poslovili od njega. Kako ga je ganilo to nepristransko prijateljstvo fantov, se vidi iz polne roke, s katero jc segnil v roko naj* starejšemu fantu za vse t'ante. Na mnoga leta! Kozana. V sredo dne 13. t. m., na dan sv. Antona, je umrl tukajšnji velepo* sestnik g. Anton pi. Reya. Pogreb se je vršil v peteik dne 15. junija ob udeležbi ogromne množicc ljud* stva. Prišli so vs-i domačini in bile so zastopane tudi vse bris'ke vasi. Pokojnik je bil daleč naokoli znan; pred vojno je bil vec let župan, in sicer skozi 11 let od leta 1894. na* prej. Za časa županovanja se je po* kojnik zavzel za napravo velikih javnih del: pripomogel je k izravna* nju ceste Vipolže*Kozana*Šmartno, ceste Vrhovlje*JKrasno*Reka, ceste Vrhovlje*Gradec*Plave; dal je zgra* diti po celi kojšeanski županiji po- trebne vodnjake; kozanski farovz in kozanska pošta ter brzojavni urad so bile zasluge pokojnika. Tu* di v Šmartnem, Kojskcm ter v dru* gih vaseh obširne kojščanske obči* nc pričajo razna javna dela, s kako požrtvovalnostjo jc pokojnik dclal za blagor občinarjev. Na gospodar* skem jiolju je bil pokojnik za vzgled. Vsakomur, ki se je obrnil do njega za kak nasvet, je bil naj* odkritosrčnejši svetovalec. — Last* ni družini je bil pravi oče. Skrbel jc v vsakcm oziru za njen blagor. Zato bo žalujoča družina njegovo smrt težko prebolela. Upamo pa, da bodo njegovi nauki rodili dobcr sad, zato želimo, da bi Toninovi hi* ši še nadalje bila mila ona sreča, ka? tero je uživala, dokler jo jc vodil njen dolgoletni gospodar, ki je se* daj legel k zasluženemu počitku. Daj Vsemogočni pokojniku večni mir in pokoj, ostalim pa naše so* žalje! Sv. Lucija. V soboto 16. t. m. sta se poročila v naši župni cerkvi gdč. Irena Skrt iz znanc družine Skrtove pri Sv. Lu? ciji in g. Franc Lužnik iz Poljubina. Dva eveta pred oltarjem. Naše splošno voščilo je: ohrani Bog, ju v eveti! Dolenja Tribuša. Kolavdacijü zvonov. — Preč. g. župnik So'k je vztrajal v želji, dct pridem zvonove preiskusit. Rad sem to storil. Zvonove je vlil Colbachini v Pa* dovi. Večina ital. zvonarn vliva zvo* nove le pc enem težnem sistemu, padovanska zvonarna izkazuje štiri sistemic; trebuski zvonovi spadajo k lahkemu (795 + 546 + 382 kg). Occna vsakega zvona posamič je jako ugodna. Glas je jasen, bister in izdaten, kolikor dopušča lahek težni sistem. V glasu ni one jeklcne po* kritosti, ki naš sluh tako mučno tlači. Tehnična preiskava dokazuje seveda marsikatero pomanjkljivost in neskladnost v harmonijskih gla^ sovih, kar pa na srečo ne škoduje slišni lepoti glasu. Resonanca po* samnega zvonä je pohvalna; saj tra* ja pri vel. zvonu. skoraj dve minuti, ko bi zadostovalo za zvon take teže 90—100 sekund. Sploh je brenčanje mirno in gladko, zlasti pri vel. zvo* nu. Pri malih dveh je opaziti ne* koliko valovanja, dokler ne utihneta udarni in glavni glas, toda to valo* van je je raztegnjeno in daleč odda? ljeno od sunkovanja. Sog:lasje udarnih glasov v zvo* nilu pa ni tako pohvalno. To kaže ta*le zaznamba: e1 + 1j8t fis1, gis1 -f :V](j. Le posebnemu glasovnemu znaku zvonä, ki tako imenitno nad* kriljuje glas drugih glasbil. gre za* sluga, da ne zaznava te nesklodnosti glasbeno neizšolano uho. Zato pa bo sodba domačega ljudstva prehajala na dnevni red črez to nedostatnost. Liv je brezhiben. Za\ da ta prijet* ni vidni občutek kvari pogled na oškrbljeni rob, zlasti malega zvonä. Monter g. Brešan zasluži odkrito pohvalo. Tu se je izkazal kot pravi mojster. Diagonala (iz kota v kot) v zvoniku meri 240 cm, širokost vseh treh zvonov pa 296 cm. Obesi* tev zvonov v vodoravni vrsti je bila torej celo v .ddagonali nemožna. G. Brešan je moral zaradi tega zvon v sredi višje obesiti in v to je tudi s stališča slišnosti srečno določil vel. zvon. Vlada je ,prekiTiila vlivanje o