PROGRAM DRUŽBENO EKONOMSKEGA RAZVOJA OBČINE LJUBLJANA VIČ- RUDNIK ZA LETO 1979 UVOD V letu 1979 bo predvsem potrebno posvetiti pozornost nekaj nalogam iz srednjeročnega programa razvoja občine za obdobje 1976 — 1980. Med najpomembnejše za to leto štejemo tiste, ki so naša stalna naloga ter tiste, katerih v prvih treh letih srednjeroč-nega programa nismo uspeli zadovoljivo izpolniti. Naštete pred-nostne naloge za leto 1979 torej niso nove, temveč izhajajo iz srednjeročnega programa razvoja in ocene uresničevanja tega programa v prvih treh letih srednjeročnega obdobja. V letu 1979 bo potrebno za doseganje začrtanih smernic izpol-njevati predvsem naslednje naloge: a) v gospodarstvu: — intenzivirati bo potrebno proces preobrazbe pri samouprav-nem organiziranju delovnih Ijudi in to predvsem v tistih področjih gospodarskedejavnosti, kjertoše ni bilo izvedeno v zadovoljivem obsegu (industrija, trgovina, obrt) ter razvijanje samoupravnih od-nosov na ustavnih osnovah, — pospešiti bo potrebno gospodarsko rast v skladu z usmeri-tvami družbenega plana razvoja občine v obrtni panogi industrij-skega področja gospodarske dejavnosti, ki najbolj odstopa od planiranih smernic, — pospešiti bo potrebno izvajanje tistih večjih investicij iz pre-teklih let, ki ne potekajo v skladu s planiranimi roki, izvesti selekcijo vseh investicijskih programov za tekoče leto ter pri tem dati pred-nost tistim, ki so navedene kot prednostne v družbenoekonom-skem razvoju občine in ki bodo dale v najkrajšem možnem času efekte, — omejiti bo potrebno rast zaposlovanja z uvajanjem kvalitet-nih dejavnikov v razvoj organizacij materialne proizvodnje ter z doslednim upoštevanjem dogovorov o kadrovski politiki in o mini-malnih standardih za življenje in kulturne razmere pri zaposlova-nju delavcev na območju Ljubljane, — omejiti bo potrebno rast osebnih dohodkov na začrtane stopnje ter jo v organizacijah uskladiti z rastjo dohodka in produk-tivnosti, — povečati bo potrebno prizadevanja vseh organizacij za vključevanje v mednarodno delitev dela ter se po obsegu, regio- nalni usmerjenosti in stopnji predelave blaga vključiti v začrtane smernice, — doseči bo potrebno rast reproduktivne sposobnosti organi-zacij iz materialne proizvodnje z omejevanjem rasti vseh ostalih oblik porabe — osebne, skupne, in splošne v začrtane smernice, — pospešiti bo potrebno dinamiko stanovanjskih gradenj na obstoječih gradbiščih in doseči usklajeno komunalno opremljanje razpoložljivih zemljišč. b) družbena dejavnost: — z intenzifikacijo dela samoupravnih interesnih skupnosti občin in mesta bo potrebno odpraviti okoliščine, ki bi tudi v letu 1979 pogojevale obstoj začasnega financiranja, ter s tem omogo-čiti nemoten potek dela organizacij združenega dela iz tega po-dročja dejavnosti, — poglabljati bo potrebno delovanje delegatskega sistema v samoupravnih interesnih skupnostih in stem zagotoviti večji vpliv delavcev v temeljnih organisacijah združenega dela iz materialne proizvodnje in občanov v krajevnih skupnostih na razvoj družbe-nih dejavnosti ter doseči boljše vključevanje skupščin samou-pravnih interesnih skupnosti v delo skupščin družbenopolitičnih skupnosti ter s tem doseči usklajeno reševanje nalog širšega po-mena, — omejiti bo potrebno rast zaposlovanja in osebnih dohodkov na planirano raven ter pri tem doseči usklajeno rast realnih oseb-nih dohodkov z isto v gospodarstvu, — doseči bo potrebno uresničevanje programa izgradnje ob-jektov iz programa samoprispevka II. poterminskem planu spreje-tem ob izvedbi referenduma v letu 1976. I. GLOBALNI OKVIRI RAZVOJA OBČINE ZA LETO 1979 1. Samoupravna organiziranost Spreminjanje samoupravne organiziranosti organizacij zdru-ženega dela v skladu z določili zakona o združenem delu, kot eden od najpomembnejših faktorjev razvoja, bo še nadalje pred-nostna naloga v predvsem v tistih področjih dejavnosti, kjer ni bila izvedena v zadovoljivem obsegu: industrija, trgovina, obrt. V indu-striji bo potrebno doseči spremembo v samoupravni organizira-nosti Hoje, nadaljevati aktivnosti in dokončno izvršiti spremembo v samoupravni organiziranosti Utensilije, proučiti smiselnost do-sedanje samoupravne organiziranosti Iga ter Ilirije-Vedrog. Izpeljati in poglobiti bo potrebno povezovanje blagovnega pro-meta s proizvodnjo. Nosilec te naloge bo na področju občine naj-večja trgovska organizacija združenega dela — SOZD Mercator, prav tako pa bo to naloga tudi ostalih večjih trgovskih organizacij: Ljubljanske mlekarne TOZD Trgovina in Slovenijales TOZD Lesni in gradbeni material. V obrti je vseh enajst organizacij enovitih. Za njihov pospešen razvoj bi bilo potrebno proučiti možnosti tako spremembe v sa-moupravni organiziranosti, ki bi omogočila vključevanje v razvoj ostalih občinskih industrijskih panog. Prav tako bi bilo potrebno v zasebnem sektorju oferti v večji meri pristopiti k organiziranju po-godbenih organizacij združenega dela kot enem od še ne dovolj koriščenem dejavniku razvoja. Razen v navedenih organizacijah planiramo tudi spremembo v samoupravni organiziranosti delovne organizacije s področja gradbeništva — Pleskoobloga, s čimer bi ji bilo omogočeno dose-gati racionalnejše gospodarjenje in boljše gospodarske uspehe. Najbolj zahtevna naloga pa je na tem področju vsebinska izpe-Ijava formalno že izvedenih sprememb v samoupravni organizira-nosti, t. j. spremembe v organiziranosti delovnih organizacij v smi-slu zakona o združenem delu morajo tudi izpolniti naloge, zaradi katerih so ustanovljene: delitev rizika, proizvodnega programa, združevanja sredstev za investicije, skupen nastop na domačem in tujem trgu itd., kar bi predstavljalo za marsikatero delovno or-ganizacijo, če ne v celoti, pa vsaj delno rešitev iz neugodnega go-spodarskega položaja (npr. DO Ljubljanske mlekarne TOZD Po-sestvo). 2. Gospodarska rast Za leto 1979 predvidevamo počasnejšo gospodarsko rast kot je bila dosežena v preteklem letu. Neugodna gospodarska situacija na zunanjih tržiščih — slabšanje konjunkture, rast cen, zapiranje tržišč, rast nezaposlenosti — in restriktivna gospodarska politika doma na področju investicij in osebne potrošnje bodo glavni ra-zlog za to. Kljub navedenemu bo morala biti dosežena realna rast družbenega proizvoda najmanj 5,9 odstotka, da bo možno doseči planirano v srednjeročnem obdobju. 3. Zaposlovanje Za izpolnitev planskih smernic za srednjeročno obdobje je dp-voljeno v zadnjih dveh letih srednjeročnega obdobja doseči le povprečno 1,4-odstotno rast zaposlovanja. Ker smo v vseh treh začetnih letih dosegli stopnje, ki niso bile nižje od treh odstotkov, smatramo, da je 2,1 -odstotna rast zaposlovanja najnižji še doseg-Ijiv cilj za leto 1979. Pri tem predvidevamo, da bo število zaposlenih v gospodarstvu porastlo za 1,9 odstotka in doseglo povprečno število 12.890 ter v negospodarstvu za 2,7 odstotka ter doseglo povprečno število 6.360, tako da bo na področju občine v letu 1979 skupno pov-prečno število zaposlenih 19.250 Ijudi. V planirani rasti zaposlenih niso upoštevane preselitve oz. odselitve DO oz. TOZD, spre-membe, do katerih pride zaradi reorganizacij OZD. V tem okviru ifnajo lahko višjo rast le delovne organizacije mate-rialne proizvodnje, ki bodo z aktiviranjem investicij dosegle tudi hi-trejšo rast družbenega proizvoda ter družbene organizacije, v ka-terih se bo vršila razširitev dejavnosti po programu samopri-spevka I. in II., s tem, da bo v ostalih dosežena proporcionalno nižja rast števila zaposlenosti. Dosledno upoštevanje določb družbenega dogovora o kadrov-ski politiki in o minimalnih standardih dela in življenja pri zaposlo-vanju delavcev bi bil tudi lahko omejilni faktor rasti zaposlovanja. 4. Osebni dohodki Omejiti bi bilo potrebno rast realnih osebnih dohodkov. Dose-žena povprečna 4,3-odstotna rast je bila precej previsoka glede na doseženo rast dohodka in produktivnosti. Za 1979 planira-mo doseči le 1,8-odstotno rast realnih osebnih dohodkov na zaposlenega, saj bi le tako lahko dosegli planlrano stopnjo za srednjeročno obdobje in bi bila tudi dosegljiva, ker je odvisna le od tekoče politike delovnih organizacij na tem področju. Doslej je bila prisotna hitrejša rast osebnih dohodkov v gospo-darstvu, kar je povzročalo precejšnjo fluktuacijo delovne sile iz negospodarstva v to dejavnost. Zato bi bilo potrebno v bodoče do-seči usklajeno rast osebnih dohodkov v obeh dejavnostih. Dosedanje postavljenega cilja bo v veliki meri odvisno od nači-na, kako organizacije združenega dela v svojih samoupravnih sporazumih o osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in delitev osebnih dohodkov povečujejo rast osebnega dohodka in dohodka in se držijo določil tega sporazuma. 5. Blagovna menjava s tujino Predvidene stopnje rasti za srednjeročno obdobje — izvoz 19,8-odstotna rast in uvoz 9,2-odstotna rast — v letu 1979 zaradi preselitve nosilca blagovne menjave (IskraTOZD Elektrooptika) s področja občine ne bodo dosežene. Prav tako kaže analiza bla-govne menjave ostalih občinskih organizacij, da ne bo dosežena tudi planirana usmeritev glede regionalne usmerjenosti in stopnje. predelave. Velika vezanost kemične (Ilirija-Vedrog) in kovinske industrije (Utensilia, IskraHorjul, Plutal — TOZD Alu-pluto plastika) nauvoz repromateriala bo povzročila, da v letu 1979 ne bo uvoz pokrit z izvozom in da bo nominalna stopnja rasti uvoza,30-odstotna, pre-segla rast izvoza, ki bo 10-odstotna. Nosilci izvoza bodo v letu 1979 Ilirija-Vedrog, Hoja, Kovinska industrija Ig, ki bodo skupaj izvozile za 55-odstotkov celotne do-sežene vrednosti, medtem ko bo ostalih 45 odstotkov realiziralo 27 drugih organizacij iz področja občine. Na podlagi navedenega in planov nosilcev planiranja predvide-vamo, da bo dosežena realna rast izvoza 2-odstotna in uvoza 20-odstotna. Delovne organizacije bodo morale v letu 1979 narediti program (analizirati možnosti) pospešenega vključevanja na tuje trge, možnosti nadomeščanja uvoženega repromateriala z domačim ter regionalne preusmeritve na trg socialističnih dežel oziroma dežel v razvoju v smislu družbenoekonomskega razvoja občine in ukrepati za dosego le-tega s širitvijo proizvodnega programa in ponudbe z organiziranim skupnim nastopom, prilagajanjem pro-izvodov zahtevam zunanjega trga ipd. Za večino delovnih organizacij je izvoz sicer manj zanimiv, ker so pogoji prodaje na domačem tržišču ugodnejši (višje cene), vendar bodo morale, v kolikor bodo hotele uvažati potreben re-promaterial v zadostni količini za nemoten potek proizvodnje, kljub temu večati izvoz, istočasno pa si bodo s tem zagotovili trg za obdobje slabše domače konjunkture. 6. Investicije V letu 1979 bo končanih nekaj večjih investicij začetih v prete-klih letih. Po investicijskih programih investitorjev bodo dokon-čane naslednje investicije: 1. DO Hoja TOZD Tesarstvo — nabava opreme v vrednosti 10.000.000 din, investicija se je začela v letu 1978. 2. DO Hoja TOZD Pohištvo — gradbena dela in nabava opreme v vrednosti 33.000.000 din, investicija se je začela v letu 1978. 3. DO Pekarna Center — rekonstrukcija proizvodnega obrata in vzdrževanje obstoječih zmogljivosti v vrednosti 30.800.000 din, investicija se je začela v letu 1978. 4. DO Tobačna tovarna TOZD Proizvodnja — nabava opreme za razširitev, rekonstrukcijo in modernizacijo proizvodnega pro-cesa v vrednosti 60.000.000 din, investicija se je začela v letu 1978. 5. DO Ilirija-Vedrog TOZD Vedrog — nabava opreme za na-domestitev in razširitev strojne opreme, investicija se je začela v letu 1978. 6. DO Tekstilka — izgradnja nadomestnega obrata za prede-lavo tekstilnih sekundarnih surovin v znesku 23.954.000 din, inve-sticija se ja začela v letu 1978. 7. DO Tiskarna — izgradnja novih proizvodnih prostorov v znesku 47.000,000 din, investicija se je začela v letu 1978. 8. DO Plutal TOZD Alu-pluto-plastika — izgradnja nove proi-zvodne stavbe v vrednosti 30.300.000 din, investicija se je začela v letu 1978. 9. SOZD Mercator DO Rožnik TOZD Grosist — izgradnja ma-loprodajnega skladišča v vrednosti 36.000,000 din v občini Ljub-Ijana-Bežigrad, gradnja se je začela v letu 1978. DO Rožnik TOZD Dolomiti — izgradnja samopostrežne trgo-vine v Vnanjih goricah v vrednosti 32.799.000 din, investicija se je začela v letu 1978. DO Rožnik TOZD Dolomiti — izgradnja samopostrežne trgo-vine v Bonifaciji v vrednosti 25.000.000 din, investicija se je začela v letu 1978. V teku bodo še naslednje investicije iz preteklih let, ki pa tudi v letu 1979 ne bodo dokončane: 1. DO Iskra TOZD Sem — investicije v razširitev in moderniza-cijo proizvodnje C-jeder v vednosti 142.144.000 din, v občini Ljubljana Šiška, začetek investicije 1978.leto, konec leta 1980. 2. DO Kolinska TOZD Vinocet — rekonstrukcija dotrajanega proizvodnega objekta in modernizacija opreme v vrednosti 16.950.000 din, začetek investicije 1978, konec leta 1980. 3. DO Ilirija-Vedrog — izgradnja nove poslovne stavbe, zače-tek investicije 1978, konec 1980. TOZD llirija — povečanje strojnih kapacitet in gradnja nove svečarne, začetek investicije 1978, konec 1980. 4. DO Ilirija-Vedrog TOZD Vedrog — I. faza rekonstrukcije proizvodnih objektov v vrednosti 25.000.000 din, začetek investi-cije leta 1978, konec 1980. 5. DES DSSS — nabava opreme za nadzor in vodenje distri-bucijske mreže v vrednosti 31.428.000 din, lokacija investicije je v občini Ljubljana-Center, začetek investicije leta 1978, konec 1980. 6. SOZD Mercator DO Velepreskrba TOZD Grosist — izgrad-nja poslovnega centra v vrednosti 569.267.000 din na področju občine Ljubljana Bežigrad, začetek investicije leta 1978, konec 1980. V letu 1979 pa bodo delovne organizacije s področja občine začele naslednje večje investicije: 1. DO Utensilia — modernizacija strojne opreme v vrednosti 11.000.000 din, investicija bo v celoti izvedena v letu 1979. 2. GP Tehnika TOZD Ljubljanske opekarne — rekonstrukcija obrata INDOP — gradnja žarilnice v vrednosti 30.000.000 din, za-četek investicije leto 1979, konec 1980. 3. DO Ljubljanske mlekarne TOZD Posestvo — rekonstrukcija, razširitev in modernizacija obstoječih objektov, novi topolovi na-sadi in ureditev ogrevanja pisarniških prostorov v vrednosti 24.200.000 din. Investicija bo izvedena v letu 1979, delno v občini Ljubljana Vič-Rudnik in delno Grosuplje. Izgradnja mlečne farme Brest v vrednosti 40.000.000 din. 4. DO komunalno podjetje TOZD Komunalne gradnje — nakup nove opreme, razširitev gospodarskega objekta in izdelava čr-palke za gorivo v skupni vrednosti 31.350.000 din. Investicija bo v celoti izvedena v letu 1979 na lokaciji občine Vič-Rudnik in Gro-suplje. 5. DO PTT TOZD PTT Ljubljana — izgradnja PTT kapacitet v vrednosti 444.500.000 din, začetek investicije v letu 1978, konec leta 1980, izvajala se bo na področju vseh Ijubljanskih občin. 6. DO Tovil — modernizacija vijakarne v vrednosti 151.878.000 din, začetek investicije 1979, konec leta 1980. 7. DO Igo — gradnja nove poslovne stavbe in skladišča v vred-nosti 95.000.000 din, začetek investicije leta 1979, konec 1980. 8. SOZD Mercator DO Rožnik TOZD Dolomiti — izgradnja sa-mopostrežne trgovine na Rakovniku. Kozarjah in razširitev samo-postrežne trgovine v Grosupljem v skupni vrednosti 35.900.000 din. Investicija se bo začela leta 1979 in končala 1980. 9. DO Gostinsko podjetje Vič — adaptacija gostinskega ob-jekta Pod Rožnikom in otoka Vis v vrednosti 15.240.000 din. Inve-sticija bo izvedena v letu 1979. 10. DO Slovenija avto TOZD Zastava servis — razširitev pro-dajno servisnega objekta v vrednosti 161.000.000 din, začetek in-vesticije leta 1978, konec 1980. 11. DO Žimnica — izgradnja proizvodne hale za mizarstvo v vrednosti 35.703.000 din, investicija bo izvedena v letu 1979. 12. DO Slovenijales TOZD Lesni in gradbeni material — iz-gradnja prodajno skladiščnih prostorov v vrednosti 95.000.000 din, lokacija bo v Zadru, Šabcu, Zagrebu, začetek investicije leta 1979, konec 1980. Investidje delovnih organizacij s sedežem izven občine: 1. Agrotehnika: izgradnja poslovno trgovskih prostorov 2. Merkur Kranj: izgradnja veleblagovnice v obrtno servisni coni 3. Semenarna: izgradnja veleblagovnice, rastlinjaka in skla-dišč v obrtno servisni coni ob Dolenjski cesti 4. Kartonažna tovarna: pričetek izgradnje poslovnih prostorov 5. Kemofarmacija: pričetek izgradnje poslovno proizvodnih prostorov 6. Varnost: pričetek izgradnje poslovnih prostorov 7. Mercator DO Velepreskrba TOZD Spectrum in DO Konditor: izgradnja poslovnih prostorov 8. DO Varnost: izgradnja novih poslovnih prostorov 9. Poslovno združenje Mehanografski center: izgradnja po-slovnih prostorov. Novoplanirane investicije v letu 1979 bodo še predmet usklaje-vanja na nivoju banke, v okviru panoge ipd., tako da bo končni plan investicij znan šele tekom leta. Prednost bodo imele investi-cije v tiste panoge, kl so navedene kot prednostne v srednjeroč-nom programu razvoja občine: kovinska, kemična In lesnoprede-lovalna in od teh investicije v zahtevnejše tehnologije, smotrne in- vesticije s stališča varstva okolja, ter investicije z zagotovljenimi sredstvi financiranja. Za planirane investicije z začetkom v 1979 letu je značilno, da gre predvsem za vlaganja v modernizacijo obstoječih strojnih ka-pacitet (DO Utensilia, Ljubljanske opekarne, DO LM TOZD Pose-stvo, DO Gostinsko podjetje Vič), ne pa za kvalitetne premike v smislu izgradnje kapacitet s sodobno tehnologijo za proizvajanje novih proizvodov za potrebe trga. 7. Delitev družbenega proizvoda V letu 1979 bo predvsem potrebno na vseh ravneh poglobiti pri-zadevanja za rast reproduktivnih sposobnosti gospodarskih or-ganizacij. Rast skupne in splošne porabe ter dela DP za ostale zunanje udeležence bo potrebno omejiti, kajti podatki kažejo, da navkljub politiki omejevanja rasti udeležbe zunanjih udeležencev v družbenem proizvodu gospodarstva občine v vseh treh letih planskega obdobja raste njihova udeležba. Prav tako bo potrebno rast nominalnih osebnih dohodkov spraviti v planske okvire, saj delovne organizacije kažejo pri delitvi čistega dohodka večji inte-res za večanja dela sredstev, ki odpade za osebne dohodke kot ti-stega, ki odpade na sklade. Ob upoštevanju naslednjih smernic iz dogovora o osnovah družbenega plana občine: — del dohodka, ki ga gospodarstvo izloča za poslovne sklade in amortizacijo mora rasti za najmanj 4 indeksne točke hitreje od rasti družbenega proizvoda, — sredstva za skupno in splošno porabo, ki jih zagotavlja go-spodarstvo, morajo naraščati za najmanj 2 indeksni točki poča-sneje od rasti družbenega proizvoda, da bo zagotovljena hitrejša rast sredstev za investicije. Za leto 1979 postavljamo kot cilj doseči naslednjo de-litev: — udeležba v % Dos. Dos. Ocena Plan Plan 1976 1977 1978 1979 1980 — osebna poraba 43,9 42,8 44,2 43,9 39,6 — splošna in skupna poraba 31,3 32,1 33,4 32,9 22,4 — sredstva za razširitev ma- terialne osnove dela 24,8 25,1 22,4 23,2 38 V prvih treh letih srednjeročnega obdobja je dosežena zelo neugodna struktura delitve. Glede na planske cilje v zadnjih dveh letih lahko pričakujemo le počasne premike v delitvi v korist sred-stev za razširjeno reprodukcijo, tako da bo to področje, pri kate-rem bomo dosegli največje odstopanje od začrtanih ciljev v sred-njeročnem programu razvoja občine. PLAN GOSPODARSKE RASTI OBČINE V l ETU 1979 — povpr. realne st. rasti v % Potrebna Ocena Plan rast Plan2 0 76—78 0 76—80 0 79—80 1979 — družbeni proizvod 5,6 5,8 5,9 5,9 — količinski obs. proiz. 6,4 6,6 6,7 6,7 — povpr. št. zaposlenih 3,5 2,1 1,4 2,1 — izvoz 15 19,2 21,3 2 — uvoz 3 9,5 12,7 20 — povpr. ODnazaposl. 4,3 2,6 1,8 1,8 — produktivnost 2 3,6 4,4 3,7 1 Potrebna rast je tista, ki bi jo morali doseči z realizacijo planskih sto-penj rasti iz programa družbeno ekonomskega razvoja občine za obdobje 1976—1980. 2 Planirana rast za tekoče leto je v glavnem enaka potrebnim stopnjam rasti razen na dveh področjih,zaposlovanja in produktivnosti, ker višje po-stavljeni cilji ne bi bili glede na doslej dosežene stopnje dosegljivi. II. TEMELJNE NALOGE PO POSAMEZNIH DEJAVNOSTIH A. GOSPODARSTVO Industrlja Prednostnih nalog za to področje gospodarske dejavnosti je več in izhajajo iz ocene uresničevanja programa družbenoeko-nomskega razvoja v prvih treh letih srednjeročnega obdobja. V letu 1979 bi morale biti dosežene naslednje stopnje rasti: povpr. realne st. rasti v % družbeni proizvod 6,3 količinski obsegi proizvodnje 6 povprečno število zaposlenih 1,9 povprečni OD na zaposlenega 1,8 produktivnost DP-Z 4,3 Za dosego navedenih ciljev bodo morale organizacije združe-nega dela pristopiti k reševanju nekaterih neskladnosti v razvoju glede na sprejete smemice za srednjeročno obdobje, ki se vlečejo že skozi vsa tri začetna leta tega obdobja: — omejiti bo polrebno rast zaposlovanja z modernizacijo stroj-nih obratov, večanjem druzbene in fizične produktivnosti, boljšo organizacijo proizvodnje in poslovanja, skratka z uvajanjem kvali-tetnih dejavnikov v razvoj, — reproduktivno sposobnost bo potrebno dvigniti z omejeva-njem rasti zunanjih udeležencev v delitvi dohodka pa tudi z racio-nalnejšim gospodarjenjem v organizacijah samih, t. j. s hitrejšim vračanjem obratnih sredstev, s kontroliranjem in omejevanjem rasti tistega dela stroškov, na katerega lahko sami vplivajo, predv-sem pa z omejevanjem rasti osebnih dohodkov v realnejše okvire, z boljšim izkopiščanjem strojnih in delovnih kapacitet ipd., — pospešiti je potrebno prilagajanje proizvodnih programov potrebam trga, saj so premiki v to smer izredno počasni, posledica česar, je, da imamo nekaj organizacij z neustreznim proizvodnim programom (hpr. Hoja, Utensilia), — poglobiti bo potrebno vsebinsko plat že izpeljanih dohod-kovnih povezav in še nadalje pospeševati integracijske procese v smislu zakona o združenem delu in to zlasti v lesno-predelovalni panogi industriji (Hoja), nekaterih organizacijah kovinske panoge (Igo, Utensilia, Žičnica) ter na ta način krepiti gospodarski položaj teh organizacij, — pospešiti bo potrebno vključevanje v mednarodno delitev dela v delovnih organizacijah iz kovinske panoge industrije (DO Utensilia, DO Kovinska industrija Ig, DO Tovil, DO Igo, DO Plutal — TOZD Alu-Pluto-plastika), iz panoge proizvodnja električnih strojev in aparatov (DO Iskra TOZD Sem, TOZD tovarna elektron-skih instrumentov, TOZD Procesna tehnika) ter kemične industrije (DO Ilirija-Vedrog), ki so največji uvozniki oziroma pospešiti bo potrebno prehod na domači repromaterial, — pospešeno bo potrebno delati na sanaciji nekaterih gospo-darskih organizacij, ki se pojavljajo z izgubo oziroma poslujejo na robu rentabilnosti (DO Hoja TOZD Pohištvo in Galanterija. Žični-ca) na način, ki je že naveden v predhodnih točkah s poudarkom na spremembi notranje organizacije le-teh. Kmetijstvo Osnovni nosilci kmetijske proizvodnje na področju občine so: DO Ljubljanske mlekarne TOZD Posestvo ter Kmetijska zadruga TZO Vič in KZ Velike Lašče. Slednji sta sicer po novi klasifikaciji dejavnosti uvrščeni med trgovske organizacije, vendar s svojimi pospeševalnimi službami usmerjata kmetijsko proizvodnjo na osnovi kooperacijskih odnosov z zasebnim sektorjem ter s tem precej prispevata k doseganju planskih smernic. Prednostne naloge so za leto 1979 naslednje: — dvig kmetijske proizvodnje za 4 odstotke, pri tem se bo mlečna proizvodnja povečala za 5 odstotkov, proizvodnja mesa za 8 odstotkov, medtem ko proizvodnja povrtnin ne bo porastla. Neugodni pogoji gospodarjenja na področju mlečne proizvodnje povzročajo preusrtierjanje na mesno proizvodnjo, prav tako pa tudi nestabilne razmere na tržišču (nihanje cen) in hitra pokvarlji-vost povrtnin ne stimulirajo proizvajalcev iz družbenega sektorja k rasti te proizvodnje, kar pa ni v skladu s planskimi smernicami, — racionalna poraba kmetijskega prostora, tako da bo izve-den postopen prehod mešanih kmetij na čiste, oziroma sprošča-nje zemljišča za kmetijske namene, kolikor prehod ne bo izvršen, — usmerjanje razvoja kmetijske proizvodnje v smislu planskih smernic s kreditiranjem le-te preko kreditno hranilnih služb DO Ljubljanskih mlekarn in KZ Velike Lašče ter s finančno intervencijo preko pospeševalnih služb obeh zadrug s pomočjo sklada za po-speševanje kmetijstva, — sanacija gospodarskega položaja DO Ljubljanske mlekame TOZD Posestvo, ki zaradi neugodnih pogojev gospodarjenja (razkorak med cenami mleka in stroškov te proizvodnje, visoke anuitete, pasivno izplačane premije itd.) že vrsto let posl"iQ na robu rentabilnosti, na način, ki je nakazan v analizi Gospodarske zbornice Slovenije. Kot možni ukrepi so navedeni naslednji: pove-zava mlečnih farm z znanstveno raziskovalnimi inštitucijami, mo-dernizacija mlečne proizvodnje, odpis sanacijskih kreditov in kre-ditov za investicije v osnovna sredstva, petletni moratorij za druž-beno-mlečno proizvodnjo, realizacija dohodkovnih odnosov med kmetijskimi proizvajalci in trgovino, korekcija odkupne cene in premije in drugi. Doseganje plana v prihodnjem letu in v naslednjih letih srednje-ročnega obdobja pa bo vezano na izvedbo naslednjih investicij: — dokončno se bo pristopilo k izgradnji mlečne farme Brest, katere začetek se zaradi spornega vprašanja lokacije odlaga že 2 leti: vrednost investicije je 40.000.000 din, dokončana bo v letu 1979, — hidromelioracija Gmajnice, planirana vrednost vlaganja je 12.000.000 din ter njihova funkcionalna ureditev, vrednost inve-sticije je 6.000.000 din, — investicije v živinorejski fond v vrednosti 4.000.000 din, — mehanizacija farme DO Ljubljanske mlekarne TOZD Pose-stvo (nabava 30 traktorjev) v vrednosti 3.500.000 din, — ter v mehanizactjo, hleve in silose zasebnega sektorja preko kreditno-hranilnih služb DO Ljubljanskih mlekarn in Temeljne za-družne organizacije Vič 27.500.000 din. V lelu 1979 bo začela z delom novoustanovljena samoupravna interesna skupnost za kmetijstvo, katere naloga bo usmerjati kmetijsko proizvodnjo in s finančno intervencijo pomagati pri hi-trejši modernizaciji kmetijstva. V kolikor bodo delovne organiza-cije pristopile k samoupravnemu sporazumu o planiranem obsegu, bo moč v prihodnjem letu na ta način vložiti v kmetijstvo še dodat-nih 2.800.000 din. Načrt dela kmetijske zemljiške skupnosti Letni plan dela zajema vse glavne naloge delovanja KZS, ki jih določa kmetijska zakonodaja, samoupravni sporazum o ustanovi-tvi KZS in srednjeročni plan dela KZS. ki je zajet tudi v program ra-zvoja občine Ljubljana Vič-Rudnik za obdobje 1976-80 v poglavju kmetijstvo. ' Glavne naloge v letu 1979: : — aktivno sodelovanje IO KZS in skupščine KZS ter strokov-nega odbora pri pripravi in sprejemanju orostorskega načrta obči-ne, ki mora biti sprejet do korca 1979, — proučitev kmetijskega zemljiškega sklada (razdrobljenost, kvaliteta, zdajšnja raba, smotrnost delne odprodaje), — ukrepi v zvezi z maksimumom zemljišč pri nekmetih, kot jih predvideva zakon o kmetijskih zemljiščih, — sofinanciranje del pri izboljšavi kmetijskih zemljišč oziroma ukrepov, ki so potrebni za boljše in sodobnejše izkoriščanje plodne zemlje, — dopolnitev statuta in prevzem novih nalog v zvezi z dopolnili v kmetijski zakonodaji in uveljavljanjem določil Zakona o združe-nem delu, — spremembe in dopolnitve odloka o prispevku za spre-membo namembnosti kmetijskih oziroma gozdnih zemljišč, — spremembe in dopolnitve odloka o kmetijah v smislu 3. člena Zakona o dedovanju kmetijskih zemljišč in kmetij; Predvidevamo, da bo tudi v letu 1979 edini vir financiranja de-javnosti KZS prispevek za spremembo namembnosti kmetijskega in gozdnega zemljišča. Sredstva KZS niso odvisna od ustvarje-nega dohodka v gospodarstvu, pač pa od pozidane ali kako dru-gače odtujene kmetijske zemlje primarni rabi. Zato tudi običajni kazalci razvoja pri načrtovanju dela KZS niso uporabljivi. Pri pokritju stroškov za delo organov KZS in zakonskih obvez-nosti načrtujemo sredstva poslovnega sklada v višini 1,700.000din, ki bodo porabljena v naslednje namene: Izbolj- Sofinanc. šava ha Delo Območje Namen v din (ocena) začeto 1. dolina Karlovice in Roba melioracije — idejni projekt 200.00 350 1979 2. kompleks Gmajnice melioracije — izvedba 200.00 200 1976 3. nekateri poplavni predeli manjše (ocena) občine melioracije 100.000 40 1979 4. hriboviti predeli KZ Velike ureditev Lašče poljskih poti 200.000 60 1978 5. hriboviti predeli ureditev KZ Ljubljana poljskih poti 200.000 60 1976 6. barjanski predel regresiranje stalna izkopa jarkov 300.000 250 naloga 7. območje občine pašne skupnosti 200.000 8. območje občine prednostna pravica nakupa 100.000 ' . . 9. območje občine odkup zemlje nad maksim. 100.000 10. območje občine SIS za razvoj stalna kmetijstva 100.000 naloga SKUPAJ: 1,700.000 Gozdarstvo - Z gozdovi v družbeni lasti kakor tudi z gozdovi.na katerih jo last-ninska pravica, gospodarita na področju občine dve gozdnogo-spodarski organizaciji: Gozdno gospodarstvo Ljubljana in Gozdno gospodarstvo Kočevje. Z večino — okoli 82-odstotkov — gozdov gospodari Gozdno gospodarstvo Ljubljana s temeljnimi organiza-cijami: TOZD Škofljica za področje družbenih gozdov ter obrata za kooperadjo Škofljica in Ljubljana za zasebni sektor. V svojem programu za leto 1979 predvidevajo posamezne te-meljne organizacije odkazilo v bruto m3: iglavci listavci Skupaj TOZD Škofljica 6.700 4 050 10.750 OK Škofljica 21.405 9.279 30.684 OK Ljubljana 8.950 12.050 21.000 SKUPAJ 37.055 25.379 62.434 Predvideno odkazilo bo realizirano v okviru srednjeročnega programa za obdobje 1976—1980 ter je usklajeno z bilančnim etatom po gozdnogospodarskih načrtih posameznih enot. Pomembna dejavnost temeljnih organizacij so vlaganja v gozd-nobiološko reprodukcijo. Sredstva za ta vlaganja se združujejo na nivoju delovne organizacije ter se črpajo v skladu s srednjeročnim programom ter v okviru materialnih bilanc gojitvenih del. Za leto 1979 so predvidena naslednja gojitvena dela v ha: obnova gozdov nega gozdov TOZD Škofljica 2 32 OKŠkofljica 6 113 OK Ljubljana 21 136 SKUPAJ 29 281 Poleg investicij gozdnobioioškega karakterja se predvidevajo vlaganja v tehnično opremljenost in gozdne komunikacije. Tako bo OK Škofljica na področju K. O. Ig zgradil cesto Vrlovke v dolžini 4km. Gozdna komunikacija bo odprla kompleks zasebnih gozdov na področju spodnjega dela Mokrca. S pospešenim uvajanjem mehaniziranega spravila lesa soča-sno nastopajo povečana vlaganja v sekundarne in primarne vlake. V letu 1979 se predvideva izgradnja poslovnih prostorov za te-meljni organizaciji TOZD in OK škofljica. Potrebna sredstva so zagotovljena, v teku je pridobivanje gradbenega dovoljenja. Obrt Na področju razvoja obrti tako družbene kot zasebne, bo po-trebno zagotoviti v letu 1979 določene ugodne premike, saj še vedno ne zadovoljuje povpraševanja po tovrstnih storitvah. V družbenem sektorju obrti se pojavlja problem zagotavljanja sredstev za nadaljnji razvoj, kajti vse obrtne organizacije iz po-dročja občine so manjše in niso kreditno sposobne za najemanje večjih bančnih kreditov. Zato bo potrebno rešitev iskati v: — pospešenem združevanju sredstev sorodnih enot malega gospodarstva za skupno vlaganje, — pospešenem razvijanju kooperacijskih odnosov med obrt-nimi in proizvodnimi organizacijami s področja občine, — ter s spreminjanjem samoupravne organiziranosti v smislu določil zakona o združenem delu, saj so vse organizacije enovite in po predmetu dela precej sorodne med seboj. V še bolj neugodnem stanju na področju zasebne predvsem storitvene obrti, ki ne sledi urbanizaciji občine, je tudi vzrok neiz-delan sistem financiranja nakupa oziroma izgradnje poslovnih in proizvodnih prostorov za potrebe servisnih dejavnosti in drugih dejavnosti obrti. Zato planiramo za leto 1979 rešiti ta problem z združevanjem sredstev gospodarstva občine, ki bi bil podpisnik družbenega dogovora o združevanju sredstev za razvoj obrti. S tako zbranimi sredstvi bi v skladu z ugotovitvami analize o razvoju malega gospodarstva, ki \o bo izdelal zavod za družbeni razvoj, načrtno pristopiti: — k nakupu prostorov za servisne dejavnosti v novih stano-vanjskih soseskah, — k izgradnji obrtnih centrov v že dograjenih soseskah, — in k sofinanciranju izgradnje proizvodnih prostorov v obrtnih conah. Poleg navedenega bi bilo potrebno izvesti še vrsto ukrepov za stimulacijo razvoja obrti kot so: — načrtno bo potrebno začeti usmerjati mladino prek šolskih centrov v deficitarne obrtne poklice, — začeti bi bilo potrebno omejevati vse oblike šušmarskega opravljanja dejavnosti in pospeševati prehod iz popoldanske na celodnevno obrt, — kadrovsko bi bilo potrebno usposobiti knjigovodski center za opravljanje administrativnih uslug in nudenje ostale potrebne strokovne pomoči ter zajeti s tem čim večji krog obrtnikov, — pospešiti bi bilo potrebno razvijanje kooperacijskih odnosov med družbenim in proizvodnim sektorjem obrti ter stimulirati usta-navljanje samoupravnih organizacij v smislu določil zakona o združenem delu (POZD). Navedeni ukrepi obže izoblikovani stimulativni davčni in bančni politiki bi lahko zagotovili vsaj nekaj gospodarske rasti temu tako potrebnemu področju gospodarstva. Trgovlna Osnovni cilj, ki ga na področju te dejavnosti zasledujemo tudi v letu 1979 je izboljšanje oskrbe prebivalstva z osnovnimi prehram-benimi proizvodi. Glavni in najpomembnejši nosilec preskrbe prebivalcev v obči-ni, tako po številu obstoječih, kot po predvidenih novih investicijah, je Mercator TOZD Dolomiti, ki pokriva tudi občini Vrhnika in Loga-tec ter delno občino Grosuplje. TOZD Dolomiti predvideva na ob-močju naše občine v letu 1979 vrsto vlaganj v nove trgovine in v adaptacije tehnološko ali drugače zastarelih obstoječih trgovin. Od predvidenih investicij bodo v prioriteto zajete: SP v soseski VS 4 Bonifacija — dokončanje gradnje pod pogo-jem, da bo gradbena operativa sposobna izvesti vsa dela. SP v Vnanjih goricah — dokončanje gradnje. SP v soseski RS-3 Rakovnik — vsa projektna dokumentacija in začetek gradnje. SP Kozarje — priprava projektne dokumentacije in začetek gradnje (50% realizacija). Sledi pa še: SP Horjul — priprava projektne dokumentacije. Poleg teh investicij pa bo Mercator TOZD Dolomiti v letu 1979 v okviru razpoložljivih sredstev pričel z adaptacijo trgovine in bifeja na Brdu, trgovine in bifeja na Gerbičevi, trgovine v šentjoštu in z obnovo dotrajane opreme v nekaterih drugih trgovinah osnovne preskrbe. Z ozirom na to, da te investicije niso usklajene z bančnimi plani in da plani še niso na, z zakonom določen način, sprejeti v delov-nih organizacijah, bo dokončni plan znan do Predloga programa družbenoekonomskega razvoja občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1979. Del oskrbe občine z osnovnimi življenjskimi proizvodi pokrivajo tudi Ljubljanske mlekarne — TOZD Trgovina, ki bodo v letu 1979 v modernizacijo svojih trgovskih poslovalnic (gradbena dela, ob-nova opreme) vložila 1,400.000 din. V prihodnjem letu predvidevamo še: — Tržnica ob Bobenčkovi ulici — priprava zemljišča in doku-mentacije. — Poslovno trgovski center VS 104-1 Langusova — doku-mentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja za objekte visoke gradnje in komunalnih naprav, priprava zemljišča (odkup zem-Ijišča in kultur, nadomestna stanovanja, odškodnine za nepremič-nine in rušenje objektov) — začetek gradnje 1980. Poleg trgovin osnovne preskrbe bodo začele na območju naše občine izgradnjo nekaterih specializiranih trgovin delovne organi-zacije s sedežem izven občine: Agrotehnika: poslovno trgovski prostori v obrtno servisni coni VM 1 — začetek gradnje Merkur Kranj: veleblagovnica v obrtnoservisni coni VM 1 — za-četek gradnje Semenarna, semenarski kombinat Ljubljana: gradnja velebla-govnice rastlinjaka in skladišč v obrtno servisni coni ob Dolenjski cesti — priprava projektne dokumentacije in začetek gradnje. Gostinstvo in turizem Gostinsko podjetje Vič, kot edina gostinska družbena organiza-cija s sedežem v občini v okviru SOZD GHT Ljubljana, predvideva za leto 1979 naslednje investicije: — Gostinski obrat Pod Rožnikom — dokončanje I. faze rekon-strukcije in adaptacije gostinskega obrata (odkup objekta PTT, povečanje sedežnih kapacitet za 200 sedežev in izgradnja parki-rišč) v vrednosti 12,000.000 din. — Gostinski obrat Otok Vis — adaptacija in dograditev gostilne (povečanje sedežnih kapacitet za 80 sedežev in funkcionalna preureditev celotnega obrata) v letu 1979 bo investicija realizirana 70%. — Gostinski obrat Pri Marnu — dograditev pizzerije v vrednosti 350.000 din. Gostinske organizacije s sedežem izven občine pa predvide-vajo v prihodnjem letu naslednje: Hotel llirija v okviru SOZD Mercator — gostilna Katrca (adapta-cija, preureditev in dograditev pizzerije) v vrednosti 4,336.000 din. Gostinsko podjetje Daj-Dam v okviru SOZD GHT Ljubljana — restavracija Livada, priprava na razširitev objektov prenočitvenih kapacitet (odkup zeitiljišča in ureditev parkirnih prostorov 200.000 din). SOZD GHT Ljubljana pripravlja za območje naše občine še ne-katere druge investicije (Iški Vintgar), ki bodo dokončno znane po uskladitvi programov članic SOZD. Na področju kmečkega turizma predvidevamo v prihodnjem letu zaključek investicije na Črnem vrhu (povečanje spalnih kapa-citet za 10 ležišč) v vrednosti 350.000 din, in na dolomitskem pre-delu občine vključitev dveh novih kmetij v kmečki turizem. Za področje Rakitne predvidevamo ustanovitev konzorcija za organiziranje izvedbe programa in oblikovanja sredstev za iz-gradnjo rekreacijskega centra (nerealiziran program iz leta 1978) in vključitev programa razvoja Rakitne, ki brez dvoma predstavlja najidealnejše rekreativno območje Ljubljane, v program razvojne usmeritve gostinstva in turizma Ljubljane. B. PROSTORSKI RAZVOJ Urbanizem Prvenstveno bo potrebno nadaljevati in dokončati izdelavo za-zidalnih načrtov iz preteklega obdobja, ki v letu 1978 še ne bodo' dokončani in izdelati nove zazidalne načrte. 1. Površine za stanovanja, spremljajoče in ostale javne dejav-nosti — VS-8 Kozarje (programski del) — VS-102-2 Rakova Jelša — VS-220-1 Radna — VS-220-2 Brezovica — VS-206 Srednja vas pri Polhovem Gradcu — VS-210-1 Podolnica — VS-201-8 Gabrje (del) — RS-103 Vinterca (dopolnitev zazidalnega načrta) — del območja Lavrice — VS-245-7 Škofljica — VS-254-1 Gradež (del) — VS-203 Turjak — VS-251 Želimlje — VS-260 Velike Lašče — dokumentacija za realizacijo za poslovno stanovanjski cen-ter ob Langusovi — RS-4 Rudnik (med Jurčkovo potjo in južno obvozno cesto — programske zasnove) — VS-109 — območje pri Dolgem mostu — VS-103 — Murgle (dopolnitev zazidalnega načrta za predel ob Malem grabnu) 2. Površine za proizvodnjo, servisne dejavnosti in skladišča _ VP-4 — Plutal — VP-6 ob Cesti na Brdo — južni del — RP-2-1 Rudnik — RP-2-2 Rudnik 3. Obrtno servisne stanovanjske površine — RM-1 Rudnik II. Novelacije zazidalnih načrtov — VS-6 Vič (Viško polje) — RS-105 ob Ižanski cesti (del) — VS-5 Rožna dolina — VS-106 ob Bobenčkovl ulici (del) III. Skupinske lokacijske dokumentacije — VS-209 Brezje pri Dobrovi — VS-227-3 Kamnik — VM-2 ob Dolgem mostu IV. Urbanistični načrti Za naselje mestnega značaja: — Dobrova — škofljica Promet Izgradnja cest 1. Nadaljevanje že začetih del in urejanje avtobusnih linij in cest, ki povezujejo posamezne soseske mesta in predmestij: — dokončanje ceste med Riharjevo cesto in Cesto na Loko, — dokončanje cestne povezave Rašica — Rob — nadaljevanje ceste Pijava Gorica — Želimlje — nadaljevanje cestne povezave C. v Mestni log — Tbilisijska — nadaljevanje Ziherlove ceste v Trnovem — izgradnja mostu čez Glinščico 2. Program gradenj iz presežka posojila za ceste: — Cesta v Mestni log z mostovoma čez Mali graben ter cestno povezavo do Peruzzijeve — Pripravljalna dela za podvoz na Gregorinovi. 3. Investicije, ki so nujne zaradi prometne varnosti: — semafor Gerbičeva — Vipavska. 4. Poleg tega se predvideva še izdelava projektne dokumenta-cije za cesto Ig — Golo. PTT promet — izgradnja stavbe za PTT Rakovnik v vrednosti 22 milijonov. — Pridobitev tehnične dokumentacije in zemljišča za PTT Škofljica v vrednosti 7,5 milijona din in pričetek gradnje. TT mreža za krajevno kabelsko omrežje: — Gerbičeva — predračunska vrednost 2 milijona — Murgle VS-103 — predračunska vrednost 3 milijone — Brezovica — predračunska vrednost 2 milijona — Ig — predračunska vrednost 3 milijone — Kozarje — izdelava dokumentacije za telefonsko centralo Komunalno gospodarstvo I. Komunala Pri investicijah v komunalno gospodarstvo so upoštevani na-slednji kriteriji: — prednost imajo investicije usmerjene v preskrbo z vodo in v varstvo okolja, — komunalna gradnja mora spremljati stanovanjsko, — prednost komunalnih naprav, ki so vezane na samoprispe-vek II. 1. Primarne investicije v komunalno gradnjo: — dokončanje kanala A-7 Kozarje — nadaljevanje in dokončanje zbiralnika B-2 v Vinterco — kanalizacija Polhov Gradec — kanalizacija Kamnik — Preserje — kanalizacija Vnanje in Notranje gorice — VS-103 Murgle — kanalizacija na Dobrovi — kanal ob Galjevici za OŠ in VVZ Krim-Rudnik — kanal ob Cesti v Mestni log ob podaljšku te ceste v Ra-kovo Jelšo — zaščita podtalnice v Brestu 2. Izgradnja sekundarnih komunalnih investicij po posameznih soseskah in eksistentnih sanitarno ogroženih soseskah: — Doberdobska — zahodni del Rožne doline — Horjul — Vrhovci — Brdo VS-7 — VS-1 Trnovo — VS-4 Bonifacija — VS-103 Murgle —III. faza — Jurčkova pot, Vinterca — VP-6 Brdo — kanalizacija Škofljica II. Vodovod 1. Vodovodni viri — začetek izgradnje vodovodnega vira v Iškem vršaju 2. Investicije v vodovodno omrežje — Primarne: — izgradnja vodovodnega omrežja ob Ižanski cesti — Večna pot — Jamnikarjeva — Rakitna — Dobrova — Peruzzijeva — Jurčkova — Tržaška — Riharjeva — Riharjeva — Ižanska — vodovod ob Koprski ulici — Prule — Opekarska — Vodovod ob Cesti v Mestni log — Sekundarne: — vodovod v soseski VS-4 Bonifacija — VS-103 Murgle — RS-103 Vinterca — VS-1 Trnovo — RS-1, RS-2 Jurčkova pot — VS-7 Brdo — VP-6 Brdo (severni del) — VP-3 industrijska cona Vič — prikljuiitev objektov iz samoprispevka III. Plinovod 1. Prenos iz preteklega leta — primarni plinovod: — dokončanje plinovoda odcep za VP-6 Brdo v dolžini 450 m — dokončanjeplinovodaTrnovoGaljevicavdolžinica. 1800m za razdelilno postajo Rudnik — VP 3-3 Razdelilna postaja za Vič — proizvodnjo — izdelava tehnične dokumentacije za plinovod v VP 3-3 2. Sekundarni plinovod: — VS-103 Murgle — III. faza — VS-1 Trnovo — priključek plinovoda od soseske Tmovo do Fakultete za ar-hitekturo — RS-1, RS-2 Jurčkova pot — VS-3 — priprava dokumentacije za plinovod ob Tržaški — VS-4 severni in južni del — VP-3-3 — industrijska cona Vič — VP-6 — Brdo — industrijska cona IV. Elektro omrežje Plan elektrifikacije omrežja bo naknadno vstavljen v program razvoja občine, ko bo usklajen na ravni mesta Ljubljane in ga bomo prejeli od nosilca planiranja. B. SOCIALNI RAZVOJ Stanovanjsko gospodarstvo V letu 1978 stanovanjska gradnja ni dosegla pričakovane di-namike, tako da je prišlo še do večjega razkoraka med realizacijo in planiranim obsegom gradnje. V prvih treh letih srednjeročnega obdobja bo v družbenem sektorju okoli 50% predvidenih stano-vanj, kar pomeni, da bo potrebno v letu 1979 poskušati nadokna-diti precej zamujenega, to je dokončati že začete objekte in na novo začeti graditi objekte, ki so bili programirani za leto 1978 in začeti z gradnjo objektov, ki so predvideni po srednjeročnem pro-gramu za leto 1979. To pomeni, da bodo pred izvajalci zahtevne in težko uresničljive naloge. Prav gotovo v letu 1979 ne bo mogoče zgraditi vsega, kar je planirano, predvsem zaradi že znanih težav glede pridobivanja ustreznih stavbnih zemljišč in zaradi prepoča-snega opremljanja le-teh. Predvsem bo potrebno precej več us-klajenega planiranja stanovanjske graditve, če hočemo, da bo di-namika stanovanjske gradnje potekala v skladu s pričakovanim. V letu 1979 je predvidena izgradnja naslednjega števila stano-vanj: — VS-1 Trnovo — VS-103Murgle — VS-4 Bonifacija — Dobrova pri Ljubljani Skupaj 377 stanovanj 200 stanovanj 105 stanovanj 60 stanovanj 742 stanovanj Skupaj je predvidena v stanovanjskih soseskah izgradnja 742 ! družbenih stanovanj, poleg tega pa še 80 stanovanj za trg, predvi-devamo pa tudi izgradnjo individualnih hiš v zasebnem sektorju, to je predvsem na izven mestnem območju občine, kjer bo po pred-videvanjih dokončanih 250 objektov. V dosedanjem obdobju ni bilo večjih problemov pri zagotavlja-nju finančnih sredstev za stanovanjsko izgradnjo, zato planirana izgradnja v prihodnje zavisi predvsem od pravočasno opremljenih stavbnih zemljišč in ustrezno komunalno opremljenih na eni stra-ni, seveda pa bo potrebno doseči tudi dosledno izvajanje pro-grama gradenj s strani gradbenih podjetij. Zaradi porušene dina-mike gradenj v dosedanjem obdobju so bila določena finančna sredstva neaktivirana, na ta način pa prihaja tudi do zmanjševanja realnega obsega sredstev za gradnjo, ker so programi oziroma gradbena dela vsako leto bistveno dražja. Stanovanjska skupnost ima v upravljanju 6000 stanovanjskih enot in 194 poslovnih prostorov. Glede na starost stanovanjskih objektov je potrebno precejšnja sredstva nameniti za vzdrževanje le-teh, toda dohodek, ki se ustvarja iz stanarin za dela investicij-skega vzdrževanja je premajhen, da bi lahko v celoti realizirali po-trebe. Sestavni del gospodarjenja samoupravne interesne skupnosti je tudi obnavljanje in vzdrževanje stanovanjskih in drugih spome-niško in strateško zanimivih objektov v občini. V letu 1979 je pred-videna nadaljnja prenova stanovanjskih objektov tako v mestnem kot izvenmestnem predelu občine. Nadalje bo potekala tudi pre-nova kmetskih bivalnih prostorov v hišah ostarelih družin. Stanovanjska skupnost bo usmerila napore, da se zagotovi ustrezna tehnična dokumentacija za kotlovnice in dvigala, za ka-tere je skupnost v letu 1978 namenila precejšnja sredstva za ob-novitev. Problemi v zvezi s tem se bodo reševali v letu 1979, tako da bi v celoti za te objekte bila zagotovljena tudi uporabna dovo-Ijenja. Določena problematika obstaja tudi z dejavnostjo DO Sta-ninvest, zato bo samoupravna interesna skupnost usmerjala na-pore, da se postopoma razrešijo določeni problemi, ki zavirajo boljše poslovanje. Potrebno bo na podlagi samoupravnega spo-razumevanja in pogodbenih odnosov in boljšim družbenim nadzo-rom zagotoviti pregled nad cenami storitev. Na področju družbene pomoči je bilo že v preteklem obdobju doseženih precej uspehov, toda zaradi velikega števila perečih stanovanjskih vprašanj obstaja še precej nerešenih problemov. Pri samoupravni interesni skupnosti je vloženih 2050 vlog za reši-tev družin iz podstanovalskih razmerij, zato v letu 1979 samou-pravna interesna skupnost obvezuje, da intenzivno rešuje pro-bleme, ki so ostali odprti. Sprejeti bo potrebno odlok, s katerim se bodo določili pogoji in način oddaljanja stanovanja podstanoval-cem, le na ta način bo mogoče preprečiti sprotno pojavljanje novih problemov. Samoupravna stanovanjska skupnost bo napore usmerila tudi v to, da se bodo v organizacijah združenega dela čim bolj dosledno izvajala določila družbenega dogovora o minimalnih standardih pri zaposlovanju delavcev. Vzgoja in izobraževanje UVOD Izhodišče za oblikovanje osnutka programa za leto 1979 so: — samoupravni sporazum o osnovah plana OIS za obdobje 1976—80, — DODATEK k samoupravnemu sporazumu za leto 1978, — osnutek DODATKA k samoupravnemu sporazumu za leti 1979 in 1980 in — samoupravni sporazum o uresničevanju svobe ine menjave dela v občinski izobraževalni skupnosti. Vsi ti dokumenti opredeljujejo naslednje sestavine celotnega programa OIS: 1. program občinske izobraževalne skupnosti (zajamčeni in dodatni) in 2. skupni program OIS v SRS. 1. PROGRAM občinske izobraževalne skupnosti 1.1. Zajamčeni del programa osnovnega izobraževanja ob-sega pouk po predmetniku za osnovno šolo, COš (v obsegu 10 % oddelkov v občini), osnovno šolo organizacije za usposabljanje, delovno usposabljanje, osnovno izobraževanje odraslih in pre-voze ter vzdrževalnine za učence, ki so do tega upravičeni po za-konu. 1.2. Dodatni program obsega naloge, ki so nad ravnijo zajam-čenega programa, pa so se zanje delavci in delovni Ijudje dogovo-rili in jih izvajamo v občini oziroma v mestu Ljubljani. Tu naj nave-demo samo nekatere: oddelki podaljšanega bivanja, jutranje var-stvo, varstvo vozačev, šolske svetovalne službe, glasbene šole, Pionirski dom, mala šola, štipendije, sofinanciranje samopri-spevka II, anuitete in investicijsko vzdrževanje, regres k šolski prehrani otrok, Indok center, Radio glas Ljubljane, Pot spominov in tovarištva. 2. SKUPNI PROGRAM občinskih izobraževalnih skupnosti v SRS 2.1. Solidarno zagotavljanje sredstev za zajamčeni program vzgoje in osnovnega izobraževanja. 2.2. Skupne naloge občinskih izobraževalnih skupnosti v SRS: — osnovno šolstvo narodov in narodnosti, — osnovnošolsko izobraževanje in usposabljanje otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju v orga-nizacijah za usposabljanje, katerih ustanovitelj je izvršni svet skupščine SRS, — dopolnilna vzgoja in pouk v slovenskem jeziku v tujini za otroke delavcev, ki so tam na začasnem delu, — subvencioniranje otroškega in mladinskega tiska, — eksperimentalni-hospitacijski center Podčetrtek. 2.3. Vzajemno kreditiranje naložb v osnovnošolski prostor. 3. OBSEG IN VREDNOTENJE PROGRAMOV 3.1. Podatki o najpomembnejših sestavinah programa občin-ske izobraževalne skupnosti: 1979 1978 ------------------------------------------ 8 mesecev 4 mesece OŠ COŠ VSI OŠ COŠ VSI OŠ COŠ VSI učenci 7627 377 8004 7436 686 8122 7028 1321 8357 učni oddelki 285 16 301 276 29 305 261 52 313 učenci v OPB 1470 — 1470 1568 — 1568 1568 — 1568 oddelki PB 63 — 63 66 — 66 66 — ' 66 otroci v mali šoli — — 703 — — 703 — — 703 odd. male šole — — 34 — — 34 — — 34 jutranje varstvo 990 49 1039 909 119 1028 840 210 1050 učenci v glasbeni šoli — — 597 — — 657 — — 657 delavci svet. sl. 16 1 17 15 2 17 13 4 17 štipendisti — — 68 — — 69 Sprememba obsega programa za prvih 8 mesecev leta 1979 je bila izvršena že s 1. septembrom 1978 (začetek šolskega leta 1978/79). Na celodnevno delo je prešla OŠ »I. bataljona dolomit-skega odreda« Horjul s 309 učenci v 13 oddelkih. V letu 1979 je s 1. septembrom 1979 predviden prehod na COŠ: — 21 oddelkov na razredni stopnji OŠ Vič, — 2 oddelkov podružnične šole Črni vrh. Število oddelkov podaljšanega bivanja se v globalu ne bo pove-čalqče bo izvršen prehod na COŠ, ker bo na OŠ Vič zaradi pre-hoda na COŠ 13 oddelkov podaljšanega bivanja manj in bodo predvidoma odprti na drugih šolah. Za uresničitev navedenih nalog bo treba vložiti precej naporov (kadrovska in materialna vprašanja). 3.2. Vrednotenje programov 3.2.1. Vrednostprogramaobčinskeizobraževalneskupnostije izračunana na osnovi cen storitev, pri čemer so izhodišča za po-samezne elemente cen naslednja (dajemo primerjavo z letom 1978): osebni dohodek Ind. skupne potrebe Ind. 1978 3700dinnaPND 100 2000din neto 100 1979 4366dinnaPND 118 2500din neto 125 regres za prehrano Ind. materialni stroški 1978 250 din 100 100 1979 300din 120 115 Pri načrtovanju rasti osebnih dohodkov (18%) in materialnih stroškov (15%) izhajamo iz osnov, ki jih je na osnovi sklepov izvršnega sveta skupščine SRS in sklepov izvršnega sveta SML o načrtovanju in vrednotenju programov samoupravnih interesnih skupnosti v letu 1979 posredoval Zavod za družbeni razvoj, Ljub-Ijana, TOZD Družbeno planiranje. Z večjim indeksom rasti sredstev za ostale elemente (skupne potrebe — 25 %, regres za prehrano — 20 %) skušamo zmanjšati razlike pri realizaciji teh postavk v primerjavi z drugimi področji združenega dela. Kjer so posamezni deli programa ovrednoteni kompleksno (programi družbenih organizacij, društev, Indok center, Glas Ljub-Ijan) so upoštevana osnovna izhodišča glede rasti cen v letu 1979. Vrednost občinskega programa izračunana na osnovi navede-nih izhodišč je naslednja: vseh 5 občinskih izobraževalnih skupnosti Ljubljane: 705.245.921,00 din od tega ois Vič-Rudnik: 166.273.032,00 din. Ker je povečanje sredstev za širjenje obsega programa občin-ske izobraževalne skupnosti omejeno in odvisno od rasti družbe-nega proizvoda, bo treba, v primeru, da bo obseg predlaganega programa presegel možnosti združenega dela za njegovo financi-ranje, obseg programa zmanjšati (zakonsko neobvezne vzgojnoi-zobraževalne storitve) inn vztrajati na načrtovani ceni vzgojnoi-zobraževalnih storitev. 3.2.2. Višina sredstev, ki jih občinske izobraževalne skupnosti Ljubljane prispevajo za solidarno zagotavljanje sredstev za za-jamčeni program in ki je izračunana na osnovi ocenjene višine osebnega dohodka v Ljubljani (BOD), enotnih cen storitev v SRS in poprečne prispevne stopnje za zajamčeni program v SRS, znaša v letu 1979 za Ljubljano 218.803,000,00 din, od tega za občino Vič-Rudnik 48.246.062,00 din. Ob upoštevanju preveč vplačanih sredstev bo po proračunu za leto 1978 obveznost nekoliko manjša. 3.2.3. Vrednost skupnih nalog občinskih izobraževalnih skup-nosti v SRS je v letu 1979 ocenjena na 127.610.000,00 din. Na osnovi prispevne stopnje 0,14 % od BOD je obveznosl Ljubljane 28,740.000,00 din oziroma od tega občine Vič-Rudnik 6,575,670,00 din. 3.2.4. Za vzajemno kreditiranje naložb v osnovnošolski pro-stor bo treba v SRS na osnovi samoupravnega sporazuma o ure-sničevanju skupnih programov združiti v letu 1979 (po dosedanjih izračunih) 68.894.000,00 din. V Ljubljani bi združili 15,273,000,00 din od tega v občini Vič-Rudnik 3,367,696,00 din. OTROŠKO VARSTVO Družbena skrb za vzgojo in varstvo predšolskih otrok je ena izmed bistvenih sestavin socialnega in gospodarskega razvoja. Glede na potrebe združenega dela in vso večjo zaposlenost žena oziroma zaposlenost obeh staršev, visoko osveščenost ter še vedno izredno visoko število odklonjenih prošenj za sprejem otrok v VVO (junija 1978 je bilo 1235 odklonjenih otrok v občini) je treba pospešiti izvajanje nalog, začrtanih s samoupravnim spora-zumom o temeljih plana družbene vzgoje in varstva otrok v občini Ljubljana Vič-Rudnik za obdobje 1976-80. V letu 1979 načrtujemo uresničitev sledečih nalog: 1. Na podlagi menjave dela bomo zagotovili po predvidenih rokih pričetka dela v novozgrajenem objektu iz samoprispevka II (VVO Vnanje gorice — 100 mest, pričetek dejavnosti 1.5.1979) in iz sredstev SOV, združenimi s sredstvi TOZD (VVO Podpeč — Preserje 60 mest, VVE Brezje pri Dobrovi 20 mest, VVE Mokrška št. 60 40 mest in VVE Horjul 20 mest s pričetkom dejavnosti 1. 9. 1979) 2682 mest, kar predstavlja 10,9% več kot ob koncu leta 1978 oziroma 322 mest manj od števila mest po samoupravnem sporazumu za leto 1979. 2. Porast števila otrok v organiziranem varstvu v varstvenih družinah na 95 kot predvideva samoupravni sporazum. 3. Se nadalje nuditi primerno vzgojo in varstvo razvojno mote-nim otrokom v dveh razvojnih oddelkih, ki delujeta pri dveh VVO. 4. Za 5-letne otroke, ki niso vključeni v v VVO je v enotnem programu tudi obvezna izvedba 80-urnega vzgojnega programa. V letu 1979 se vključujejo v ta program otroci, rojeni leta 1974. Upoštevajoč oddaljenost zaselkov, pomanjkanja primernega prostora in kadra, udeležba otrok in izvajanje programa še nista v celoti zaživela. Predvideva se vključitev 520 otrok te starosti, kar je za 30 otrok več od planiranega števila po samoupravnem spo-razumu. 5. Na področju zagotavljanja prostorskih kapacitet bo potekala adaptacija VVE Brezje pri OŠ Dobrova za 40 mest, novogradnja VVO Podpeč-Preserje z zakloniščem za 60 mest, adaptacija VVE Mokrška 60 pri VVO Sonje Vidmar, VVE pri OŠ Ig za 80 mest in novogradnja II. faze VVO Milan Česnik za 80 mest. Določene in-vesticije so bile programirane v letu 1978, vendar zaradi komu-nalne neurejenosti zemljišč in subjektivnih ovir niso bile realizi-rane in jih bo potrebno ustvariti v letu 1979. V program pridobivanja novih kapacitet je SOV za leto 1979 vključila tudi gradnjo II. faze VVO Milan Česnik za 80 mest, ki ni bila programirana v samoupravnem sporazumu o temeljih plana, vendar je zaradi števila odklonjenih prošenj za sprejem otrok v VVO (1235) in racionalnosti zaradi istočasnega gradnje I. faze iz sredstev samoprispevka II, bilo nujno iskati vire pridobitve sred-stev. Nove prostore za vzgojnovarstveno dejavnost s kapaciteto 80 otrok je nujno predvideti tudi v KS Ig. Sedanja vzgojnovarstvena dejavnost se odvija v neprimernih in sanitarno nesprejemljivih prostorih, last Ljubljanskih mlekarn. 6. Za rekreacijo, razvedrilo ter boljši telesni razvoj otrok bo SOV zagotavljala v okviru danih zmožnosti in ob sodelovanju tudi ostalih odgovornih dejavnikov opremljanje oziroma urejanje otro-ških igrišč. 7. Po programu ZPM občine in posameznih VVO bo zagotav-Ijala pogoje za izvajanje letovanj predšolskih otrok. Za to se pred-videva izdelava investicijske-tehnične dokumentacije za dom v Pacugu. 8. Pomanjkanje vzgojiteljskega kadra narekuje načrtno izo-braževanje s štipendiranjem slušateljic vzgojiteljske šole, kar bo SOV sofinancirala enako kot šolo za varuhinje ter se zavzemala za enotno kadrovsko politiko v SOV vseh občin Ljubljane, ki bi se tudi nadalje vodila preko Mestne skupnosti otroškega varstva. Občinska skupnost otroškega varstva bo v okviru ostalih nalog namenila posebno pozornost: — izvajanju delegatskega sistema, — sprejemanju in prilagajanju samoupravnih aktov, — pospešenemu ustanavljanju enot otroškega varstva v kra-jevnih skupnostih — pristopu in pripravi srednjeročnega plana za obdobje 1981 -85 ter dolgoročnega plana v sestavi dokumenta »Ljubljana 2000« — povezovanju s skupnostjo socialnega varstva, ostalimi SIS, družbenopolitično skupnostjo in družbenopolitičnimi organizaci-jami glede razreševanja problematike s področja družbeno-or-ganiziranega varstva otrok, — sodelovanju z Mestno skupnostjo otroškega varstva Ljub-Ijana v uresničevanju skupnih interesov, pomembnih za vso Ljub-Ijani. 9. Iz samoprispevka II. je v programu začetek gradnje: — osnovne šole Krim—Rudnik — osnovne šole Preserje — osnovne šole Škofljica — osnovne šole Velike Lašče — telovadnica — osnovna šola Ig — telovadnica Skupna vrednost investicij je 122.000.000 din. SOCIALNO VARSTVO V letu 1979 bo SSV Ljubljana Vič-Rudnik izvajala naloge, ki so določene in postavljene s srednjeročnim planom družbenoeko-nomskega razvoja občine v letih 1976-1980. Glede na dosedanjo realizacijo programa srednjeročnega razvoja občine na področju socialnega varstva ugotavljamo, da močno kasni predvsem iz-gradnja objektov iz programa II. samoprispevka, v zaostanku je stanovanjska izgradnja, v zamudi je tudi usposabljanje in zapo-slovanje invalidov in drugo. Vzroki za takšno negativno odstopa-nje od izvršitve plana oziroma doseganja planskih ciljev so v ve-čini objektivne narave kot: pomanjkanje sredstev, za gradnjo težki tereni in tako dalje. Treba pa je opozoriti da so nnekatere zamude v izvrševanju plana tudi subjektivno pogojene kot na pri-mernepravočasna pridobitev in priprava zemljišč, zamude pri pripravi potrebne dokumentacije itd. Glede na gornje bo morala SSV Ljubljana Vičl-Rudnik v letu 1979 kot prioritetne naloge izvajati predvsem: — začeti z izgradnjo doma upokojencev Kolezija, — dokončanje prizidka pri domu na Bokalcih, — izdelati osnove plana (osnutek) socialnih dajatev za ob-dobje 1981—1985, — naloge na področju usposabljanja in zaposlovanja invali-dov, — pripraviti osnutek koncepta celovite socialne varnosti ob-čanov, — koordinirati in usklajevati socialnovarstvene programe SIS, ki se povezujejo v skupnosti socialnega varstva. To usklajevanje je dvojno: 1.) usklajevanje vsebine programov in 2.) usklajevanje potreb z možnostmi oz. rastjo družbenega proizvoda v občini ter dogovarjanje o prioritetnih področjih. — Izdelati program in sistem zagotavljanja socialne varnosti občanov v primeru vojne ali neposredne vojne nevarnosti (plan obrambnih priprav). Poleg naštetih pa bo SSV izvajala tudi druge naloge, ki jih dolo-čajo zakoni, srednjeročni plan družbenoekonomskega razvoja občine in mesta ter naloge, ki jih bodo s sklepi določili organi skupnosti socialnega varstva in družbenopolitičnih skupnosti. ZAPOSLOVANJE Samoupravni sporazum o temeljih plana zaposlovanja za ob-dobje 1976—1980 določa naslednje naloge na področju dejav-nosti zaposlovanja, ki se izvajajo na podlagi letnega programa skupnosti za za poslovanje. Naloge v letu 1979 so naslednje: — na področju zaposlovanja in posredovanja so najpomemb-nejše; organiziranje, zbiranje in posredovanje informacij o mož-nostih in pogojih za zaposlitev, prostih delovnih mest ter o ose-bah, ki iščejo zaposlitev, — zagotavljanje zaposlitev, prekvalifikacij in pravočasne preusmeritve v drugo zaposlitev delavcem, katerih delo postane v OZD nepotrebno, — obravnavanje potreb OZD po delavcih zaradi posredovanja dela iskalcem zaposlitve in izdelovanje letnih načrtov za zaposlo-vanje in vračanje delavcev iz tujine v skladu s potrebami združe-nega dela. Na področju poklicnega usmerjanja so predvsem pomembne naloge: — poklicno usmerjanje mladine pri izbiri šolanja in zaposlitvi v skladu z družbenimi potrebami, — svetovanje odraslilh pri zaposlovanju, prekvalifikacijah in drugih oblikah strokovnega izobraževanja. Naloge na področju strokovnega usposabljanja so predvsem: — organiziranje strokovnega usposabljanja ob delu oziroma priučevanje delavcev brez strokovne izobrazbe za delovna mesta v OZD in organiziranje prekvalifikacij delavcev kadar gre za sufi-citarne poklice ali za preusmerjanje proizvodnje. Posebno pomembne naloge so na področju usposabljanja in zaposlovanja invalidnih oseb — pomoč pri izbiri poklica in delovnega mesta v sodelovanju za Zavodom za usposabljanje invalidnih oseb, — usposabljanje in prekvalifikacija invalidnih oseb kot pri-prava za njihovo vključevanje v delo in — nudenje materialne pomoči pri usposabljanju in pripravi za-poslitev teh oseb. Program skupnosti za zaposlovanje obsega tudi naloge na po-dročju štipendiranjatoje opravljanje strokovnih opravil s področja štipendijske politike in pa naloge na področju analitike in statisti-ke. Pomembna naloga skupnosti za zaposlovanje je tudi zagotav-Ijanje denarnih nadomestil, denarnih pomoči, materialnih in dru-gih pravic iz priprave za zaposlitev, pravice do zdravstvenega za-varovanja in drugih pravic osebam, ki so začasno brezposelne in iščejo zaposlitev. Za izvajanje enotnih minimalnih standardov oziroma enotno dogovarjanje minimalnega programa skupnosti za zaposlovanje na območju občine bo potrebno združevati sredstva po enotni prispevni stopnji 0,26 % od brutto osebnih dohodkov. V letu 1979 bo poseben poudarek usmerjen nalogam na po-dročju usposabljanja in zaposlovanja invalidnih oseb, ki poteka v skladu z zakonom o usposabljanju invalidov in pa na izvajanje samoupravnega sporazuma o pogojih zaposlovanja, ki še ni za-živel, ker mnoge delovne organizacije ne upoštevajo oziroma ne spoštujejo določil samoupravnega sporazuma. INVALIDSKO POKOJNINSKO ZAVAROVANJE Temeljno izhodišče za program uresničevanja plana SPIZ v letu 1979 so naloge in cilji opredeljeni v samoupravnem spora-zumu o temeljih plana SPIZ za obdobje 1976—1980, ter v planu razvoja skupnosti za to obdobje. Pred skupnostjo in njeno stro-kovno službo so v letu 1979 na posameznih področjih naslednje najpomembnejše naloge: — glede na novo organiziranost skupnosti uveljavljeno v letu 1978 bo samoupravna dejavnost v letu 1979 usmerjena v uve-Ijavljanje občinskih enot skupnosti ter v uveljavljanje zborov dele-gatov in njihovih izvršilnih organov. Prek občinskih enot skupnosti se bo skupnost povezovala z OZD ter družbenopolitičnimi dejav-niki v občini in krajevnih skupnostih, — skupnost se bo takoj v začetku leta 1979 aktivno vključila v pripravo srednjeročnega plana razvoja SPIZ za obdobje 1981—1985, — skupnost bo še nadalje delovala pri izpopolnjevanju si-stema pokojninsko invalidskega zavarovanja, tako da bodo pra-vice, pridobljene iz tega zavarovanja, povsem temeljile na minu-lem delu. vzajemnosti in solidarnosti, — skupnost si bo prizadevala za izboljšanje materialnih pogo-jev za rehabilitacijo in prekvalifikacijo invalidov ter stimuliranje zaposlovanja delovnih invalidov, — prizadevanja bodo usmerjena, da se v čimkrajšem času sprejme dopolnjeni medrepubliški družbeni dogovor o zavaro-valni dobi s povečanjem, ki naj v čimvečji meri zajame dosedanje pozitivne izkušnje pri delu. predvsem pa skrajša dolgotrajni po-stopek pri uveljavljanju zahtevkov za priznanje delovnih mest, na katerih se zavarovalna doba šteje s povečanjem. Posebna pozomost bo veljala hitrejšemu reševanju že vloženih zahtevkov za beneficiranje delovne dobe. — skupnost bo skrbela za to, da bo gmotni položaj upokojen-cev rasel skladno z rastjo gmotnega položaja delavcev v združe-nem delu, — na področju stanovanjske gradnje pa je temeljna naloga, da se dokonča že začeta gradnja osmih novih domov, dve zaključni fazi dveh novih domov, šest prizidkov k obstoječim domovom ter sanacijo enega doma. Iz programa samoprispevka II. je na območju Viča načrtovana izgradnja doma upokojencev. Pridobljena je lokacijska dokumen-tacija, ni pa pridobljeno zemljišče, zato ni bila izdelana lokacijska odločba in realizacija programa ne poteka po predvidevanjih. Izgradnja prizidka pri domu na Bokalcah za 120 ležišč bo zak-Ijučena v prvi polovici leta 1979. SOCIALNO SKRBSTVO Po določilih samoupravnega sporazuma o temeljih plana so-cialnega skrbstva v občini Ljubljana Vič-Rudnik za obdobje 1976—1980 in na podlagi smernic Skupščine socialnega skrbstva in njenih organov, bo Skupnost z svojo strokovno službo v letu 1979 izvajala naslednje naloge: 1. Razvijanje delegatskih odnosov skupščinskega sistema II. mandatnega obdobja in nadaljnji razvoj usklajevanja interesov SIS Skupnost socialnega skrbstva Ljubljlana Vič-Rudnik se bo z vsemi svojimi organi in strokovno službo centrom za socialno delo vključevala v dograjevanje in utrjevanje delegatskega si-stema in razmerij na področju skrbstvene dejavnosti v občini. Zaradi usklajevalne politike na področju socialnega varstva in opravljanja nalog, ki terjajo širšo povezanost in solidarnost delov-nih Ijudi in občanov ter drugih nalog, ki so splošnega pomena za socialno varnost, bo Skupnost socialnega skrbstva v okviru svojih pristojnosti in možnosti sodelovala pri uresničevanju programira-nih nalog SKUPNOSTI SOCIALNEGA VARSTVA OBČINE Ljub-Ijana Vič-Rudnik. V skladu z zakonom o Ijudski obrambi, ter zakonom o notranji varnosti in družbeni samozaščiti bodo tekla prizadevanja v smeri usklajevanja samoupravnih aktov Skupnosti z določili omenjenih zakonov in dodelavo obrambnega načrta skupnosti. 2. Prioritetne naloge Pri izvajanju enotnega programa imajo družbeno denarne po-rnoči kot edini vir sredstev za preživljanje socialno ogroženih ob-čanov prednost pred ostalimi nalogami. Skupnost bo v sodelova-nju z mestno skupnostjo socialnega skrbstva dograjevala kriterije in usklajevala ugotavljanje pravic družbeno denarnih pomoči ter zagotavljala potrebna sredstva v ta namen. S področja investicijske dejavnosti imajo prednost naloge v zvezi z gradnjo depandanse pri Domu na Bokalcih, ki je že v gradnji in bodo končna dela izvršena v letu 1979. Depandansa se financira iz sredstev SPIZ, deloma pa iz sredstev Stanovanjske skupnosti in Skupnosti socialnega skrbstva. Nadaljnja po-membna naloga je pričetek gradnje Doma upokojencev Kolezija, ki se deloma financira iz samoprispevka II v Ljubljani ob udeležbi drugih SIS v okviru Skupnosti socialnega varstva. 3. Naloge s področja temeljnega programa Skupnosti v letu 1979 Strokovna služba skupnosti in komisija za razvrščanje in razvid otrok motenih v telesnem in duševnem razvoju se bosta v letu 1979 posebno prizadevala pri analitičnem proučevanju proble-matike na tem področju in poskrbele za pravočasno razvrstitev in diagnosticiranje otrok motenih v telesnem in duševnem razvoju ter njihovo zaposlitev in usposabljanje. Smernice dela bodo pote-kale v naslednjem: — zgodnji detekciji in selekciji otrok — takojšnji napotitvi na usposabljanje — oddaji težje prizadetih otrok v zavodsko varstvo — dodelitev denarnih p^moči družinam, v katerih živijo težje prizadeti otroci — pomoč pri zaposlovanju usposobijenih otrok. Otroci, ki so zmerno, težje in težko duševno prizadeti in so v ok-viru habilitacije sposobni pridobiti le temeljne socialne in delovne navade, so v okviru habilitacijskega procesa prikrajšani pri vklju-čevanju, ker je premalo ustreznih institucij. V ta namen se bo Skupnost socialnega skrbstva in njena strokovna služba zavze-mala za ustanovitev tretjega zavoda za težje duševno prizadete otroke pri republiški skupnosti socialnega skrbstva. Na področju preprečevanja družbeno negativnih pojavov med mladino vnalaga kazenska zakonodaja Skupnosti in njeni stro-kovni službi vrsto pomembnih nalog v smeri reševanja te proble-matike in odpravljanja vzrokov, ki pogojujejo pojav mladinske kriminalitete. V ta namen bomo poglobili strokovno socialno delo s to katego-rijo mladoletnikov in v nadalje razvijali metodologijo skupinskega dela tehnike grupne dinamike z omenjeno populacijo. Zaradi izpopolnitve strokovnega dela na področju rejništva bodo delavci strokovne službe obiskali do dvakrat letno vse re-jence v rejniških družinah. Namen obiskov bo razgovor z rejniki, svetovalno delo o nadaljnji oskrbi, varstvu, šolanju in zdravstveni zaščiti otrok v rejniških družinah. Nadaljnja prizadevanja bodo potekala v iskanju rejniških družin, pripravi rejenca in rejnika na oddajo v rejo in opravljanje funkcije rejništva, ter poklicnem zava-rovanju rejnic, ki izpolnjujejo po zakonu za to pogoje. V skladu z zakonom bomo razvijali in izpopolnjevali metodolo-gijo dela na področju posvojitev, izvajali nadzor nad izvršenimi posvojitvami in ščitili interese tako posvojitelja kot posvojenca. S ciljem proučitve življenskih pogojev, v katerih živijo ostareli občani v socialnih in posebnih zavodih bodo strokovni delavci obiskali vse starostnike, ki so v zavodskem varstvu. Usmeritev dela na področju zavodskega varstva otrok in mla-dine bo potekala zlasti na področju usposabljanja ter prevzgoj-nega procesa otrok. Po odpustu otrok iz zavodskega varstva bo delo Skupnosti njenih organov in strokovne službe potekalo predvsem na pripravi pogojev za normalno življenje otrok in mla-dostnikov izven zavodskega varstva. Na področju nezakonskih rojstev bd delo Skupnosti in stro-kovne službe potekalo zlasti v smeri reševanja stanovanjskih problemov mater samohranilk, ugotavljanju preživninskih za-htevkov in letni revalorizaciji preživnin. Dejavnost na področju razvez zakonskih zvez pa bo potekala: — v sodelovanju z sodiščem pri dodelitvi otrok — urejanju stikov med roditeljem, ki mu otroci niso bili zaupani v varstvo in vzgojo — urejanju in valorizaciji preživnin — opravljanju spravljanju spravnih poskusov — pripravi kadrov in materialnih sredstev za delovanje pred-zakonske svetovalnice. Otrokom iz materialno in socialno ogroženih družin bo skup-nost in njena strokovna služba zagotovila normalni biopsihični ra-zvoj z dodelitvijo najrazličnejših oblik družbeno materialne po-moči kot v: — plačilu šolske prehrane — plačilu delne ali celotnecoskrbnine v VVZ — plačilu hotelskega dela oskrbnine otrok na preventivnem zdravljenju — dodelitvi otroškega dodatka otrokom iz socialno ogroženih kmečkih družin ipd. Na področju starostnega varstva bo Skupnost in strokovna služba razvijala razne oblike družbene pomoči kot so: — oddajo ostarelih oseb v zavodstko varstvo in po potrebi tej kategoriji zasigurala plačilo oskrbnin iz sredstev Skupnosti — razvijanje organizacije oskrbe ostarelih oseb v drugih dru-žinah — organizacija nege in oskrbe starostnika in njegovem domu — razvijanje socialno humanitarnih odnosov s sosedsko po-močjo — opravljanju patronata nad ostarelimi osamljenimi osebami — dodeljevanju vseh vrst družbeno denarnih pomoči Na področju skrbniške dejavnosti bo Skupnost in strokovna služba v skladu z zakonom o skrbništvu izvajala skrbniško dejav-nost na področju mladoletnih in odraslih oseb. Skrbniška dolžnost bo izvajana po skrbnikih, v težjih primerih pa bo skrbniško dolž-nost opravljal skrbstveni organ neposredno. Posebno pozornost bo skupnost in strokovna služba posvetila obravnavi družbeno neprilagojenih odraslih oseb, kot so: alkoho-liki, narkomani, obsojeneosebe, psihopati ipd. tersezavzemala v smeri njihove resocializacije. V sodelovanju s Stanovanjsko skupnostjo se bo Skupnost so-cialnega skrbstva prizadevala za intenzivnejše reševanje stano-vanjskih vprašanj osebam potrebnih posebne družbene pomoči. V sodelovanju s krajevnimi skupnostmi se bomo prizadevali kadrovsko okrepiti komisije za socialna vprašanja v KS, z dodat-nim usposabljanjem pa jih usmerjali od pretežno kurativnega so-cialnega dela k preventivnim. KULTURNA DEJAVNOST V letu 1979 bo kulturna skupnost Ljubljana Vič-Rudnik uresni-čevala program, kakor je zastavljen v samoupravnem sporazumu o temeljih plana kulturne skupnosti za obdobje 1976—80 in v do-polnililh k temu sporazumu ter v programu kulturne skupnosti za isto obdobje. Kulturna dejavnost v občini bo tudi v prihodnje potekala v kra-jevnih skupnostih prek kulturno umetniških društev in prek pro-grama kulturne akcije, v šolah prek šolskih kultumih društev in v organizacijah združenega dela. Neposredni organizator, pove-zovalec in usmerjevalec vse amaterske kulturne dejavnosti v ob-čini bo slej ko prej občinska zveza kulturnih organizacij. Kulturno umetniška društva v krajevnih skupnostih bodo nada-Ijevala z dosedanjo kulturno dejavnostjo načrtujejo pa še ustano-vitev 5 lutkovnih skupin in še 3 pevskih zborov. Delovalo bo tudi novo, letos ustanovljeno društvo likovnih samorastnikov. Šolska kulturna društva bodo delovala v dosedanjem obsegu. Prireditve v okviru kultume akcije bodo v letu 1979 še načrtneje in intenzivneje pripravljene in bodo povsod tam, kjer bo izkazan interes in organizacijska pripravljenost in ne le v krajevnih skup-nostih. Poseben poudarek bo kulturna skupnost v letu 1979 posvetila hitrejšemu razvoju splošno izobraževalnega knjižničarstva v ob-čini — poklicnega in amaterskega — predvsem z omogočanjem večjega nakupa knjig kot v letu 1978 in z nadaljnjim prizadeva-njem za rešitev kadrovskih problemov. Občinska kulturna skupnost nima lastnih sredstev za nalož-be.uker v ta namen združuje sredstva pri Ijubljanski kulturni skup-nosti v poseben sklad za finančno omogočanje adaptacije in ob-novo prostorov za kulturo v krajevnih skupnostih. Ta sredstva se dodeljujejo po solidarnostnem načelu na podlagi srednjeročnega prednostnega vrstnega reda. Predvidoma se bo v letu 1979 iz teh sredstev omogočilo nadaljevanje obnove kulturnega doma na Igu, zadružnih domov na Dobrovi in v Velikih Laščah in dograditev kulturnega doma v Horjulu in gasilskega doma v Želimlju, kolikor bodo pripravljeni programi, načrti in finančne konstrukcije. Prav tako se bo gradila kulturna dvorana ob šoli Rakitna v skupni vred-nosti 7.700.000 din, 500.000 din bo sofinancirala kultuma skup-nost Ljubljana. Posebno pozornost bo potrebno posvetiti Živalskemu vrtu kot ustanovi mestnega pomena. V letu 1979 so predvidene investi-cije v vzdrževanje in novogradnjo ustreznih prostorov za živali v višini 6.000.000 din. RAZISKOVALNA DEJAVNOST 1. UVOD Osnova za program občinske raziskovalne skupnosti v letu 1979 je sprejet DELOVNI NAČRT ORS, ki opredeljuje naloge trajnega značaja na štirih glavnih področjih: 1. Samoupravna organiziranost in delegatski sistem 2. Popularizacija raziskovalne in inovacijske dejavnosti 3. Družbenoekonomski razvoj in vključevanje raziskovalne dejavnosti v razvojne načrte OZD, KS. SIS, občine in mesta 4. Inovacijska dejavnost Delo na vsakem od teh področij vodi posebna komisija sestav-Ijena iz delegatov OZD in KS — članov ORS. Komisije so izdelale podrobne programe dela, ki jih bodo v letu 1979 (deloma že letos) začele uresničevati in bodo predstavljali stalno obliko in vsebino dela ORS. 2.VSEBINA DELOVNIH PROGRAMOV 2.1. Samoupravna organiziranost in delegatski sistem Delo bo potekalo na treh med seboj povezanih področjih. — spremljanje delovanja delegatskega sistema (analiza obli-kovanja delegacij in konferenc delegacij, vključevanje v delova-nje skupščin PRS in RSS), — priprava osnutkov samoupravnih splošnih aktov, — spremljanje kadrovske problematike in priprava ustreznih predlogov s tega področja. 2.2. Popularizacija raziskovalne in inovacijske dejavnosti Program dela posveča posebno pozornost organizaciji in izvedbi predavanj in razgovorov o pomenu raziskovalne dejavno-sti za družbenoekonomski razvoj v vzgojnoizobraževalnih orga-nizacijah, gospodarskih organizacijah združenegadela in krajev-nih skupnostih v občini ter seznanjanju širšega kroga občanov o delu ORS v sredstvih javnega obveščanja (Naša komuna). 2.3. Družbenoekonomski razvoj in vključevanje raziskovalne dejavnosti v razvojne načrte Program dela predvideva aktivnost zaenkrat na treh področjih (industrija, kmetijstvo, družbene dejavnosti) z enako ali vsaj po-dobno vsebino: — pregled in analiza razvojnih načrtov organizacij združenega dela in SIS s stališča vključevanja raziskovalnega dela in na njeni osnovi predlaganje ustreznih stališč organom ORS in skupščine občine, — pospeševanje obojestranskega seznanjanja in sodelova-nja gospodarskih organizacij in ustreznih raziskovalnih organiza-cij. 2.4. Inovacijska dejavnost Delovni načrt vsebuje naslednje naloge: — izvedbo ankete v organizacijah združenega dela v občini z vprašalnikom o stanju inovacijske dejavnosti; — obdelava zbranih podatkov in sestava poročila za organe ORS, — predlaganje ustreznih ukrepov za razširitev inovacijske de-javnosti organom ORS in zboru združenega dela skupščine obči-ne, — organizacija prenosa informacije in sodelovanje z ustrezno komisijo OO ZSS in Centrom za tehnološke inovacije NOVUM. ZDRAVSTVENA DEJAVNOST D samoupravnim sporazumom o temeljih plana občinske zdravstvene skupnosti za obdobje 1976—80 so določeni cilji in naloge razvoja zdravstvenega varstva. Delovni Ijudje v občinski zdravstveni skupnosti združujejo sredstva za uresničevanje zdravstvenega varstva in socialne varnosti. Za: — enotni program zdravstvenega varstva občinske zdrav-stvene skupnosti, — dodatni program zdravstvenega varstva občinske zdrav-stvene skupnosti, — skupni program zdravstvenega varstva v okviru regionalne zdravstvene skupnosti Ljubljana in — skupni program zdravstvenega varstva v okviru zdrav-stvene skupnosti Slovenije. Finančna sredstva za uresničevanje enotnega programa se zbirajo po enotni prispevni stopnji od BOD. Ob ugotovitvah, ki opozarjajo predvsem na nadaljnje izboljša-nje organiziranosti zdravstvene službe ter njenega odnosa do uporabnikov in obratno, ter s tem na nekatere neizpolnjene plan-ske usmeritve je potrebno v letu 1979 sprejeti ukrepe za: — boljše in popolnejše zdravstveno varstvo aktivnega prebi-valstva, da se zmanjša odsotnost z dela.kar je tudi neposredna odgovornost vsake OZD, — organizacijsko zboljšati izvajanje zdravstvenega varstva, udeležencev NOV, — celovito izboljšati zobozdravstveno varstvo, — izoblikovati in uveljaviti organizacijo zdravstvene službe v pogojih družbene samozaščite, SLO ter ob izrednih razmerah, — nadaljno krepitev higiensko-epidemiološke aktivnosti, predvsem v zaščito zdravja občanov, še posebej pa zdravega de-lovnega okolja na delovnih mestih, — nadaljnje izpopolnjevanje organizacijske strukture osnovne zdravstvene službe, pri čemer je potrebno nadaljnje funkcionalno povezovanje služb osnovne.č specialistične in bolnišnične de-javnosti, — izpopolnjevanje vseh oblik zdravstvene vzgoje in posveto-valne dejavnosti v zdravstvu. V dosedanjem obdobju srednjeročnega plana še ni prišlo do spremembe sistema zbiranja oziroma prikazovanja sredstev po domicilnem načelu, zato občinska zdravstvena skupnost prika-zuje precej manj sredstev kot jih dejansko prispevajo delovni Iju-dje z območja občine. Strokovna služba regionalne skupnosti še vedno izračunava obseg sredstev za posamezne občinske zdravstvene skupnosti po načelu zaposlitve zavarovanca. Na ta način pa se bistveno izkrivlja dejanski obseg sredstev, ki jih pri-spevajo zaposleni občani za izvajanje programa zdravstvenega varstva. Dejstvo je, da je zdravstveno varstvo na območju občine slabše razvito, predvsem če upoštevamo velik teritorialni obseg in bi bila potrebna večja sredstva, da bi se osnovno zdravstveno varstvo hitreje razvijalo, predvsem bi bilo potrebno več sredstev za na-ložbe v izgradnjo prostorskih zmogljivosti in nabave opreme. Za realizacijo te naloge pa bi občinska zdravstvena skupnost morala zagotoviti večja finančna sredstva. V okviru programa iz Samoprispevka II je na območju občine predvidena izgradnja Zdravstvenega doma Vič — dozidava. Realizacija programa pre-cej kasni, izdelane so programske osnove s projektno nalogo, ki jih obravnavajo organi skupnosti, realizacija programa pa je bila predvidena za obdobje 1977-78, kot kaže pa bo pričetek del v letu 1979. V planu je še izdelava projektne dokumentacije za geronto-loško kliniko ob Riharjevi. Urediti bo potrebno tudi zobozdravstveno ambulanto na Do-brovi, za kar bo potrebno zagotoviti iz sredstev zdravstvene skupnosti Ljubljana 700,000 din. TELESNA KULTURA V letu 1979 bomo uresničevali naloge, za opredeljene v sa-moupravnem sporazumu o temeljih plana Samoupravne intere-sne telesno kulturne skuposti Ljubljana Vič—Rudnik in srednje-ročnem načrtu za obdobje 1976—1980. Na področju samoupravnih in delegatskih odnosov: — razvijali samoupravne delegatske odnose v telesni kulturi v skladu z novim zakonom o telesnokulturnih skupnostih, — sodelovali z ostalimi interesnimi skupnostmi, družbenopoli-tičnimi skupnostmi in družbenopolitičnimi organizacijami, — krepili sistematično načrtovanje v telesni kulturi, zlasti so-delovali pri izdelavi prostorskih planov, — skrbeli za takšne pogoje, ki naj zagotovijo enake možnosti, kar najširšemu krogu delovnih Ijudi, občanov in mladine v mno-žični rekreativni dejavnosti in vrhunskem športu, — skbeli za kadre v telesni kulturi in — informirali delovne Ijudi in občane o dosežkih, stanju in pro-blematiki v telesni kulturi. Na področju množičnosti in rekreacije: — organizirali akcije TK minimuma plavanje, smučanje, ve-slanje, hoja, kolesarjenje, — organizirali občinsko tekmovanje v krosu, košarki, odbojki, namiznem tenisu, balinanju, streljanju, smučarskih tekih, velesla-lomu, — organizirali TRIM akcije, — nadaljevali z akcijo športne značke za vse otroke, — organizirali športno rekreativno manifestacijo ob pomemb-nejših jubilejih in — vključili večje število Ijudi vseh kategorij v redno vadbo preko OTKO. Na področju objektov v letu 1979: I — v rednojn investicijsko vzdrževali obstoječe objekte, \ — zgradili telovadnico na Krimu, ' — pripravili dokumentacijo in pričeli z izgradnjo ŠRC Svobo-da, — dogradili ploščadi na Krimu, Koleziji, Horjulu in Pijavi gorici, — nadaljevali z izgradnjo ploščadi v Tomišlju in Notranjih gori-cah in " " " — pričeli z gradnjo ploščadi na Lavrici. III. LJUDSKA OBRAMBA IN DRUŽBENA SAMOZAŠČITA Program dela zajema le osnovne elemente obrambnih priprav, ki jih mora občina izvajati po veljavnih predpisih s področlja Ijud- ske obrambe. Program obsega sledeče ukrepe in naloge: — določa razvojvobrambnih priprav skupščine občine Ljub-Ijana Vič-Rudnik ter družbenopolitičnih organizacij, — razvoj teritorialne obrambe, vzgoja in pouk za obrambo in zaščito prebivalstva štabov in enot civilne zaščite občine in kra-jevnih skupnosti, — opremljanje enot in štabov CZ v KS, — krepitev obrambnih priprav v organih in upravnih organih skupščine občine in družbenopolitičnih organizacijah občine. Te priprave zajemajo kadrovske, organizacijske in materialne pri-prave za delo in življenje delavcev in vodilnih kadrov po vojnooor-ganizacijski shemi, ko bodo delovali v vojnih razmerah. V obrambne priprave spada tudi usposabljanje delavcev za opravljanje vojnih dolžnosti po obrambnih načrtih občine, mesta Ljubljane, republike, usposabljanje kadrov za kriptografsko zaš-čito, organizacijo, opremljanje in usposabljanje enote za zvezo civilnega sektorja, ki bo opravljala zvezo med skupščinskimi upravnimi organi, vodstvi družbenopolitičnih organizacij, organi-zacijami združenega dela in KS. Civilni zaščiti kot delu sistema splošne Ijudske obrambe in naj-širši obliki organiziranja obrambnih priprav občanov, delovnih Ijudi pri zaščiti in reševanju človeških življenj in materialnih dobrin pred vojnimi učinki ter ob naravnih nesrečah bomo posvetili vso skrb , posebno na področju strokovnega usposabljanja kadra v občinskem štabu za civilno zaščito, štabih krajevnih skupnosti ter enotah CZ v OZD. Okrepili bomo organizacijo civilne zaščite v tehničnem uspo-sabljanju specializiranih enot obveznikov civilne zaščite za uspešno delovanje v hudih naravnih nesrečah in vojni. V reviji »Naša obramba« in z drugimi oblikami informativne de-javnosti bomo seznanjali osnovnošolsko mladino, posebno v 7. in 8. razredu osnovnih šol, gimnazijah in srednjih šolah o izbiri pokli-cev v enote JLA. Na področju teritorialne obrambe bomo nadaljevali z nabavo sredstev oborožitve in vojaške opreme, s strokovno vzgojo ob-činskega štaba, poveljstev, specialistov in enot teritorialne obrambe ter štabov teritorialne obrambe v krajevnih skupnostih. Posebno skrb bomo posvetili usposabljanju štaba in poveljstev za samostojno delo pri uresničevanju komandno-štabnih nalog in vodenje enot v različnih situacijah. Na področju družbene samozaščite bomo nadaljevali s priza-devanjem v nudenju strokovne pomoči tistim TOZD.OZD, in KS, ki še nimajo ustrezno organiziranih odborov za Ijudsko obrambo in družbeno samozaščito in druge aktivnosti iz navedenega po-dročja. Organizirali bomo tečaje za načelnike narodne zaščite in nji-hove pomočnike, predvsem za tiste, na katerih jih bomo seznanili s pravicami in dolžnostmi s področja narodne zaščite oziroma družbene samozaščite. V letu 1979 je predviden začetek vlaganj v izgradnjo novih po-slovnih prostorov Uprave javne varnosti obTbilisijski ulici, skupna vrednost investicije je 18.000.000 din. IV. DRUŽBENO PLANIRANJE Na področju družbenega planiranja bo potrebno doseči pri no-silcih planiranja v občini kvalitetne premike. Delovne organizacije, ki še niso izdelale ali na ustrezen način sprejele srednjeročnih programov razvoja za obdobje 1976—1980 morajo v začetku leta dostaviti Komiteju za družbeno planiranje in gospodarstvo občine sestavljene, usklajene in na ustrezen — z zakonom določen način — sprejete srednjeročne dokumente. Prav tako bodo morale or-ganizacije, ki so se reorganizirale ali na novo ustanovile v roku enega leta od datuma izvršene spremembe v samoupravni orga-niziranosti dostaviti svoje nove srednjeročne dokumente. Sestavljene organizacije združenega dela s sedežem v občini, ki še nimajo sestavljenih samoupravnih sporazumov o planiranju (DO Mercator, Hoja, Komunalno podjetje itd.) bodo morale sesta-viti te dokumente in jih dostaviti navedenemu komiteju. Nosilci planiranja s področja občine bodo morali kvalitetneje sestavljati svoje letne programe razvoja, t. j.: — plani razvoja morajo biti sestavljeni in na ustrezen način sprejti konec preteklega leta za tekoče leto oziroma v začetku te-kočega gospodarskega leta, — zajeti morajo vse elemente in področja, navedena v zakonu o planiranju (Ur. list SFRJ, št. 6-76), — ter morajo b biti usklajeni na nivoju delovne organizacije ter z njihovim srednjeročnim programom razvoja in družbenim pla-nom razvoja občine Ljubljana Vič—Rudnik za obdobje 1976—80. še zlasti bo potrebno poglabljati planiranje v krajevnih skupno-stih in organizacijah iz področja družbenih dejavnosti, kjer je plani-ranje najmanj usklajeno z določili zakona o planiranju. Za dosego navedenih ciljev bo potrebno izboljšati organizacijo teh služb pri nosilcih planiranja — jih ustrezno reorganizirati ali organizirati — oziroma jim nuditi strokovno pomoč pri sestavi planov. Zadnja navedena oblika pride, kot dejavnik dviga, kvalitete pla-niranja, v poštev pri manjših organizacijah, ki ne morejo organizi-rati svojih planskih služb. V letu 1979 bo potrebno v skladu z določili odloka o obvezni pri-pravi srednjeročnega družbenega plana s prostorskim planom občine Ljubljana Vič-Rudnik za obdobje 1981 do 1985. leta pri-stopiti k pripravam za izdelavo in sprejemanje tega programa. Le-ta predstavlja temeljni plan socialnega in ekonomskega ra-zvoja ter prostorsca urejanja in je nadaljevanje dosedanje prakse planiranja začete z izdelavo plana 1976—80. Rok za izdelavo smernic občine je 20. september 1979, skladno z načeli soča-snega in celovitega planiranja bodo morali tudi nosilci planiranja vobčini pripraviti do navedenega roka svoje plane. Istočasno se bodo začele tudi priprave na izdelavo dokumenta Ljubljana 2000 za obdobje 1981—2000 z vmesnlmi etapami 1981 —1985,1986—1995, z elementi do 2000. V skladu z določili odloka o pripravi tega dokumenta bo moral biti osnutek smernic razvoja občine pripravljen najkasneje do 20. septembra, skladno z načeli sočasnega in kontinuiranega planiranja, bodo morali tudi nosilci planiranja iz področja občine svoje dokumente pripraviti v navedenem roku. Dokument Ljubljana 2000 je dolgoročni plan ter bo usklajen ekonomski, socialni in prostorski plan razvoja do leta 2000. V. KRAJEVNE SKUPNOSTI KS je temeljna samoupravn celica v naši družbi, ki ima po ustavi pravico in dolžnost planirati svoje delo in razvoj zato so delovni Ijudje in občani na njenem območju nosilci planiranja. Plani krajevnih skupnosti so prav tako kot plani temeljnihrgani-zacij združenega dela vezani na jasno določene potrebe in inte-rese občanov. Prav zato morajo samoupravni plani KS postati se-stavni del medsebojnih obveznosti in pravic, ki so vklručene in se uresničujejo v celotnem toku družbene reprodukcije v neposredni odvisnosti od rasti proizvodnje in dohodka ter produktivnosti dela. KS financirajo svoje programe razvoja delno iz združenih sred-stev po samoupravnem sporazumu za sofinanciranje planov in programov krajevnih skupnosti — teh sredstev se bo zbralo do konca leta okoli 7.000.000 din; delno pa preko samoupravnih inte-resnih skupnosti kot sestavnih delov združevanja dela in sredstev. Prednostne naloge v programih krajevnih skupnosti so zlasti: izgradnja vodovodnega omrežja, elektrifikacija, izgradnja telefo-nije in kanalizacija. SIS za komunalo planira, da bo znašala vrednost del za repro-dukcijo komunalnih naprav 6,100.000 din. Iz navedenih sredstev se bodo financirale investicije iz progra-mov investicij krajevnih skupnosti za leto 1979, pri tem pa bodo imele prednost investicije v prioritetne naloge, tiste z že izdelano vso potrebno dokumentacijo, ter investicije, ki imajo v večji meri zagotovljena sredstva. IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE OBČINE LJUBLJANA VIČ-RUDNIK