D o p i s i. Iz Oplotnice. (Še enkrat obsin8 k e v o 1 i t v e.) NaSa sloveaska zraaga pri občiaski volitvi dae 9. Bovembra t. 1. ne da miru voditeljem BaSih posiliaemcev kakor 80: Fraac Joake, Aatoa Kriecbbsum, posiliaemec Fr. Stermschek, krojač iz Žič, I. Kos st. ia ml., A. Obrul, A. Wa)laBd, oba Hafearichterjla ia dr., koji vsi od sloveBakih gro^ev živijo in so skoro vai razua zadajih dveh aa Sloveaskem rojeni ter nekateri kot n. pr. Obrul le za silo aemSki lomijo. Ti so v 25. Stevilki »Štajerca« svojo jezo izlili čez tiste, ki 80 jim bili krivi, da eo propadli pri volitvi. NemSki oplotaiski zmaj je bil navajen skozi vsa leta nas Slovence zatirati in ker se je posrečilo, ga smrtao raaiti, se je silno razburil že pred volitvijo, tako da je kratko pred začetkom volitve g. komisar dr. pl. Weiss k domačemu župaiku stopil ia je rekel: »Gospod, duhovi so silao razburjeai ia se je bati, da se kaj zgodi. Vi imate veliko upliva, posredujte sedaj, da se duhovi pomirijo.« Ia ko se je gospodu zagotovilo, da bodo Slovenci mirao za pravičao reč glasovali, se je tudi gospod komisar potolažil. Ia zdaj pravijo ti gg. veliki Nemci v svojera »Štajercu«, da se je zlorabila vera, da ako se ram ne da pooblastilo, da se Bogu zamerijo in da ni flada, ako vera pesa. Dopisua »Štajerca« pa5 ne ve ali noče vedeti, kaj se pravi vero zlorabiti. NaSi sloveaski volilci vedo, kakor se jim je pri vsaki priložaosti razlagalo, da je za Bje sramotao, ako pustijo, da BaSi veraki in narodai aasprotniki nad nami gospodajejo in vsepovsod pravičae tirjatve odbiiujejo, kakor se je zgodilo 1. 1882, ko ni botela občina vkljub ukazu c. kr. okr. glavarstra in knezogkofijstva kaplaaije popraviti, tako da smo bili dalje časa potem brez gospoda kapelaaa. Ali ko 86 je jim 1. 1884 postavao za BaSe pokopališče lasten grobokop nastavil, so občiBski predstojaiki, od katerih 8e sedaj dva živita, od gospoda župaika tirjali, da naj to naredbo očitao kot zmoto prekliče. Ker on tega ai storil, so oni 13 ian. 1884 po obfiinskem slugi očitao po božji službi na cesti preklicali, da gospod župaik aima te pravica in da mora to ostati po starem. Vsled pritožbe gospoda župnika proti takemu čudaemu postopanju, je c. kr. BamestaiStvo v Gradcu dae 17. dec. 1885 spoznalo, da je oplotfliSka občiaa krivo ravaala. Ia ko se je po dolgoletnem truda začela stavba aem prepotrebae nove cerkve 1. 1895., bila je zopet oplotaiška občiaa s svojira zastcpom, ki je temu pretežavnemu delu z vso močjo — a hvala Bogu zastoBj — aasprotovala, ker postavila se je cerkev ia sicer tako lepa, da je bila od ces, kr. aadiažeairja imeBOvana v pismeni oceni: »Zaamenita uraetaost«. Tudi so v našem občiaskem zastopu aekateri gospodje, koji niti aa Božič ali Velikoaoč ne grejo v cerkev. Zato 86 je volilcem lebko dokazalo, da oni naSib verskih potreb aikjer ne podpirajo, kakor su tudl letos zatadi krivo tolmačeaih besed g. župnika storili po tožbi zavoljo žaIjeaja časti. Ia ti aaši aemški poSteaoviči, ki so hoteli 9. nov. jri obč. volitvi 8 tem prodreti do zmage, da je krcjač Stermschek predlagal aaj ae pooblastilo volilke Marije Klaačaik kot pravo potrdi, čeravno je bila podpisana Katariaa K. ali pooblastilo Walburge Wuser, katere mož še žiri ia Marije Koprivnik, katera je dala aadi slov. straaki pooblastilo B8 pa nasprotai, itd Ia zdaj Se pravijo, da gre za BaS lakomai, aikdar polai žep ia za aaae ničvndae nameae. »0 vi radodarne velikoaemdke duSe, pcgl.jte si eakrat aa8o podružaico sv. Barbare, za katere popruvilo je g. zupaik iz avojega nikdar polnega iepa plaCal 2500 gld ali nado novo cerkev in novo iupniSče, ki bo skupno stalo nad 130000 gld. Kje so pa dela vaSe radodarnosti? Oradbe in nevoSčljivost zavoljo vsakega vinarja, katerega si Slovenci pridobimo in pa 130% obcinskih doklad. Lepa vatu bvala za vašo radodarnost. Ž n|o niste za občinske reveže ne za druge potrebe kaj zdatnega stoiili, in nestorjena dela vas tudi obsojujejo. Od Sv. Ilja v Slov. goricah. (Nova prikuha.) Zelje, solato, krompir in kaj enacega pnzna in ima za prikuho vsak zemljan. A mi Šantiljčani smo naprednjaki tudi v iznajdbi jedil NaS goltanec je sladkosneden, bolj ko ga Scegeče, bolj mu diši. S to le lastnostjo naSih goltancev smo prisli nehotč na izoajdbo nove prikuhe. Mi smo dali tej novi prikuhi ime: dolgi nosi! Žalibog moratno io mi Stiljski Slovenci sami kupovati, ce se te jedi kateremu »zlušta«, pri naSih Nemcih in posilinemcih. Ni vsaka zemlja za gobe, pa tudi dolgi nosovi ne rastejo kjer si bodi. Tudi mesec upliva na to rastlino. Tako smo n. pr. opazovali, ko je naSe nemčurčke trkala poloa luna, takrat jim je pognala ta zelenjad peden na dolgo iz obrazov. Cudao je tadi to, da bolj ko kateretnu izpadajo las;6, tem bolj pridobiva dolgi nos. Kar se tifie časa, so dolgi nosovi posebno storili takrat, ko so v Št. Iljskem potoku pocrkale ribe. Dneva in ure več ne vem, pa pri g Johanu Repnigg lahko zveste, kdaj je to bUo. Tudi tisto leto, ko je prosil g. Bracko za gostilno, nismo trpeli pomanjkanja na dolgih nosovih. Iz novejže dobe pa so v zgodovini dolgih nosov posebco znameniti dnevi: 27. avguBt (dan volitve obč. odb.), 27. oktober (tožba proti g Roškarju) in 16 december (prizivna obravn. proti g. R). Pa da povem na kratko, zdaj imamo v St. Ilju te novodobne prikuhe že toliko, da nameravamo nemški hotei opustiti m napraviti istotam zalogo ali kakor se pravi pa nemSki: magacin aa dolge nosove. Todi novo druStvo snujemo pri nas. Imeaovalo se bo: nosorog. Šioda le, da nas Slovencev ne pustijo zraven. Komur se te izvrstne prikuhe >zluSta«, naj le seže po nji — zlasti za praznike. Dobiva se na drobno, Se raji pa jo prodajajo na debelo, ker je imajo v zalogi ogromno. Jaz sam še je nisem poskusil, pa je tudi ne maram, ker stm in ostanem prijatelj zelja. A ono pesem: »Kaj si kos, če ti raste dolgi no8« pa itak rad prepevam. Sv. Barbara v Halozah. (Podpomo d r u 81 v o za dolsko mladino.) V slogi je moc. Morda se dandanes noben rek bolj ne upoSteva kakor navtdeni. Vsi stanovi se vefi aii manj združujejo, da bi posamezniki na eni strani drug drugemu pomagali ter ložje obstali v boju za obstanek, na drugi pa se zopet v druibi razredrili po napcrnem delu. Nastalo je vsled tega mnogo najrazličnejSih društev, izmed katerih je vsako več ali macj potrebno. Med najpotrebnejsa druStva pa priStevamo ona, ki se bavijo s podporo obogih. To blago delo bode prevzelo tudi »Podporno druStvo ljudske Sole pri Sv. Barbari v Halozah«, ki se ravno snuje in kojega oamen je: oskrbovati uboge učence z obleko in ucili, je kako drugače podpirati, v zimskem 6asu dajati ucencem toplo kjsilo, kmetijski nadaljev alni tečaj na tamoSnji šoli pospeSevati ter pnpDmagati ubogim, pa nadarjenim učencem k vstopu v kako »rednjo ali strokovno Solo. Kdor razmere v Halozah le kcličkaj pozna, bo mi moral pritrditi, da je bilo tako druitvo že davno prepotrebno. A vendar ga ni kazalo do sedaj ustanavljati, ker ni bilo upati, da se nabere dovclj udov. Danes stoji stvar drugače. Dobrodelnemu podjetju je na •5elu cbitelj barona Kiibeck, koja je pristopila z lepo svoto kot ustanovnik ter ob jednem obljubila, da nabere udov med svojimi sorodniki in znanci. DruStvu je vsled tega obstanek zagotovljen; a k uspeSnemu delovanju njegovemu pri temu Stevilu otrok — tukajSnjo Solo jih obi8kuje črez 500, od katerih moremo naj- manj 400 uboge imenovati — smo primorani, prositi V86 prijatelje Sole, koji se le količkaj zanimajo za tukajSnjo mladino, da pripomo rejo po svoji moči. Vsak najmanjsi prispevek se hvaležno sprejme. Udnina, ki je za redne ude najmanj 2 K na leto, za ustanovnike pa najmanj 20 K enkrat za vselej, se naj blagovoli poslati blagajničarki osnovalnega odbora gospej baronici Adalberti Kiibeck na Borlnu. DruStvo namerava najprej razdeliti platno, volno in drugo potrebno tvarino med učenke, da bodo izdelovale pod vodstvom učiteljice ženskih ročnih del perilo in drugo obleko, katera se bode nato prihodnio jesen razdelila med uboge. Velecenjenim gospodom trgovcem bodemo vsled tega 3e posebno hvaležni, ako vpošljejo prej navedene tvarine. — Podpirajte nas, uboge Haložane, za kar vam bomo vedno hvaležni.