5. štev. * V Ljubljani, četrtek 19. decembra 1918. 1. leto. Velja v Ljubljani celo leto ... K 48' pol leta . . . „ 24-- četrt leta . . . „ 12- en mesec. . . „ 4- Velja po pošti: za celo leto naprej K 50- za pol leta „ „25- za četrt leta „ „ 13- za en mesec , „ 4*! Naplsmenenaročbebrez pošiljatve denarja se ne moremo ozirati. Naročniki naj pošljejo naročnino gp9** po nakaznici. Oglasi se računajo po porabljenem prostoru in sicer 1 mm visok ter 63 mm širok prostor za enkrat 14 vin., za večkrat popust. IW Uredništvo je na Starem trgu štev. 19. Upravnistvo je na Marijinem trgu štev. 8. — Izhaja vsak dan zjutraj. OA Vprašanjem glede inseratov i. dr. se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. — Dopisi naj se frankirajo. — Rokopisi se ne vračajo. a uottiuc/iiia si" ▼ liliel »vJjil oif Tiiinijcf* Ljubljana, 19. decembra 1918. Mnogo slabih lastnosti smo prinesli s seboj iz naše žalostne preteklosti, ena teh grdih razvad je tudi ta, da ne moremo živeti brez nemških listov. Po naših kavarnah, po javnih lokalih in celo po narodnih hišah se še vedno valjajo ti ostanki starih časov in žalibog je še mnogo naših ljudij, ki mislijo, da brez nemških časopisov ne moremo živeti. S tem se naše oči obračajo še vedno proti oni strani, od koder smo prejemali preje kulturo, ki nas je zastrupljevala. Treba se je odločno enkrat za vselej ločiti od vsega tega, kar nas je uničevalo v preteklosti. Kaj bi mi rekli n. pr. ako bi Srbi Či-tali turške liste, ali akc^ bi Hrvatje či-tali mažarske časopise ali pa ko bi videli, da Čehi čitajo nemške liste. Smatrali bi to za dokaz narodne nezavednosti. Mi smo bili tako navajeni na graške nemške časopise, da smo črpali iz njih marsikater napačen nazor. Treba je te nemške goste odsloviti prav tako, kakor smo odslovili druge zastopnike švabske kulture. Naš pogled mora biti poslej obrnjen pred vsem na vzhod — tam se rešuje naše vprašanje, tam se tvori naše kulturno središče. V tem oziru je treba odločnosti. Saj je naravnost smešno, da smo s svojim denarjem podpirali — svoje nasprotnike. Isto velja glede nemških humorističnih m drugih listov. Ti listi so nas zasmehovali— mi pa smo jih kupovali Jn citali. Čehi so že davno vrgli Mušketo in druge take liste iz kavaren. 'Zato bo tudi pri nas treba odsloviti to navlako, imamo sedaj svojih listov dovolj in mislimo, da vsak iz njih dobi dovolj informacij. V kolikor ne zadoščajo naši slovenski listi — izpopolnimo svoje čitalnice z drugimi jugoslovanskimi novinami in časopisi. Pod solncem blagodejne svobode se bo naše časopisje vedno bolj razvijalo in če bo treba, bomo pač lajše posegali po francoskih in drugih listih nego po nemških. Značilno je n. pr. da v Ljubljani še sedaj ni čeških listov, dasi je promet v redu — pač pa najdemo razne berlinske, monakovske in lipske liste, m ne prinašajo za nas nič važnega. Kar je na Nemškem novega, nam po- ročajo itak naši listi na kratko. Čemu torej podpirati nemški tisk! To je vse stara razvada, ki jo moramo odstraniti. Mislimo, da smo povedali te besede mnogim iz srca in na naši javnosti je, da v tem oziru izvede očiščenje. Črna senca. Te vrste niso in nočejo biti zločini na mladi državi, nočejo delati prepira in zanetiti starega požara strankarskih, ali celo osebnih bojev. Mir in slogo zahtevamo, vemo, da le strnjena falanga prodre vse zapreke, ki stoje na poti, ki pelje v v svetlo svobodo vseh jugoslovaskih vasi. Zavedamo se gotovo prav vsi te potrebe, toda ta zavest ne sme zadušiti spomina na vse, kar je bilo. Pod patronanco miru in sloge ne smemo pustiti, da bi vse šlo mimo nas v morje pozabljenja. V našem telesu nekaj tli, kar peče in razjeda našo dušo. Zdi se mi, kakor bi bil cel naš narod velik grešnik, ki se še ni izpovedal in ki še ni obudil popolnega kesa, globokega obžalovanja. Grešnik stori greh in ker greh peče, se trudi na greh pozabiti — in živi kakor bi se ničesar ne zgodilo in pred celim svetom meri deviški venec nedolžnosti. Roko na srce in pojdimo ponižne duše pred spovednico sveta, da nam ta greh odpusti in da nam bo milosten sodnik! Med gromom in bliskom, med vzdihovanjem umirajdčih, med bolestnim krikom ranjenih, sredi razburjenih elementov vojne furije je govoril Wil-son: To trpljenje človeštva kliče po maščevanju — po kazni 1 Ne more biti, da bi vsi oni, ki so to Kalvarijo človeštva zakrivili, odšli nekaznovani, da bi mogoče čez čas zopet začutMi divjo slast poigrati se s srečo človeštva! Človeški rod si je moral ustvariti morje krvi, — v katerem so mogotci ribarili in lovili silne zaklade bogastva. In ako jim je bilo to morje premajhno] da se niso mogli vsi k njemu zdrenjati, so razširili to morje, da so mogli s tem dejstvom zase zahtevati materi-jelne koristi. Če se je hotelo morje umiriti, so prileteli vsi bledi in preplašeni z dolgimi biči podpihovanja, denunciranja,-ruvanja, laži, z ječami in vislicami. In znova se je morje razburkalo in dalje -so ribarili. Prišli so zopet drugi z legijami mladih ljudi, kakor bi domovina c. kr. in c. in kr. polkom dala Še premalo, krvi in legije so razlile novo morje in v njem so ribarili novi ljudje. K nesreči človeštva se je drenjalo vedno več in več vernikov moloha in kakor bogate hudobni zločinci pri požaru vasi, tako so ti verniki bogateli pri požaru sveta. In vse so storili, da ta požar ni ugasnil, ker njih shrambe so zijale vedno bolj široko. Oni, ki so zakrivili svetovno vojno, morajo biti kaznovani, ker kazen je edino sredstvo očiščenja. Da oni, ki so zakrivili, bodo kaznovani pred forumom sveta, oni pa, ki so med nami in so sokrivi tega zločina, ki so požar na ves mogoč umeten način netili in redili — morajo biti od našega naroda kaznovani. Zanič in nedemokratičen je narod, katerega ne pečejo rane, katere so mu zadali tujci in domače pijavke! Slovenski narod pa čuti krivico in pečejo rane kljub žlahtnim mazilom — .zahteval je na ves glas — ne maščelMfeev svoji velikodušnosti, pač pa pra\®ikkazen za vse nemške in nernčurske,,aifdnike. In ako je zahteval kazen za dne, ki so s celim obrazom tujca in janičarja stopili pred njega in ga bili v obraz, mora zahtevati kazen tudi za one, ki so mu s slovenskim obrazom sekali rane. Odkrit, nesebičen sovražnik nam mora biti milejši, kakor pa oni Slovenec, ki je preliva! našo kri čisto samo iz svojih osebnih egoističnih namenov, ki nas je vodil pod vislice in v ječe radi svoje hinavščine in svojega lastnega dobrobita. — Sli smo 1. 1914. ker smo morali iti, prisegli smo, ker smo morali, pri cesarski himni smo stali v pozoru, ker smo morali. Na fronti smo bili na levi in desni in zadaj zavarovani od „vernih in zanesljivih čet", med nas so utikali zanesljive in navdušene nemške in madžarske častnike in podčastnike. Kriv korak ali mala mržnja in že so sledile kazni razne vrste, ena pa je bila kakor vsakdanji priboljšek: stati ip boriti se na najnevarnejših mestih. — Kdo bi popisal naše neizmerno duševno trpljenje, gnev naših src! Bili smo kakor zaprti v ozko ječo, v katero so spuščali strupeni plin. Prepovedovali so nam slovenske časnike, hranili so nas z naj-strupenejšimi nemškimi uvodniki. Naše duše so neizmerno trpele. Srce nam je krvavelo, ko so 'nemški polki preplavili Francijo, Srbijo, Rusijo in Ru-munijo. Ko so Nemci .tekli od Ivan-groda in od Marne in Avstrijci morali zapustiti Srbijo — smo se kakor tatovi skrivaj in plaho zbirali, da duše skupaj zapojejo veselo pesem utehe in zadovoljnosti. Da je bilq naše trpljenje še večje, pride iz domovine glas, da se slovenski mladeniči „v boju za pravično avstrijsko stvar" zbirajo v prostovoljni legiji kranjskih strelcev. Mislili smo, da nam srce razpoči gnjeva in — žalosti. Nismo mogli verjeti v tako veliko zaslepljenost, v tako neizmerno veliko hinavščino in klečeplaz-stvo. Nismo mogli verjeti, da bi se ta zločin izvršil iz idejalne ljubezni do slovenskega ljudstva, usiljevala se nam je misel, da je to čin osebne častihlepnosti. Ta čin je bil v odločnem nasprotju z mišljenjem in hrepenenjem pretežne večine našega ljudstva. Ta čin je večji zločin na Slovenskem ljudstvu, na pravični stvari, kakor vse ovadbe nemških okrajnih glavarjev, državnih pravdnikov in policajev. Ta greh leži kakor črna senca na naši svobodi. Kadar se nanj spomnimo, nas je sram do dna duše. Ali se ne bomo poskrili, ko bodo prihajale jugoslovanske legije? Ali jih moremo pozdraviti v imenu narodne vlade? Mirovna konferenca se kmalu začne in svetovna sodba bo ostra in pravična. Vsak bo dobil kazen po svoji zaslugi. Kaj, ko bi na mirovni konferenci kak poreden italijanski politik predlagal, da naj se upoštevajo naše IVAN DEBEVEC: Pred razpadom na fronti. (Dalje.) Med tem ko je nezmožna in omahljiva avstrijska diplomacija milo jadikovala okrog Wilsona za pošten in časten mir, ni ta institucija zamudila prilike ščuvati fronte za nadaljno prelivanje krvi. Buriani mir, a Arzi, Bo-rbeviči — vojno. Vso fronto so v tej dobi poplavili velikanski lepaki, ki so kricaH po vojni. Razobesili so: vojaka 2 ročno granato. Napis: »Sovražniku smo ponudili mir, ga ni sprejel. Toraj *♦ za m'r*“ Dalje nazorrto statistiko sovražnih ladij, potopljenih od nemških in avstrijkih podmornic. Kanal la Manche je bil ves Črn. pre-vrnjenih ladij, enako Atlantski ocean, Sredozemsko in Jadransko morje. »Saj bi morah morje zasuti ž njimi, če so jih na teh mestih toliko potopili", so navadni vojaki pristavljali. Do mozga pretresujoče pa so bile reklame o Hindeburgovih zmagah. Zemljevid Evrope. Z debelimi črnimi progami so nazorno zaznamovane faze bojev na vseh evropskih bojiščih. Povsod Hindenburg. In grozne so bile njegove klešče pri Varšavi in v Mazurskih jezerih, s katerimi je prijel Ruse. Gor-lice! Srbija! Črnagora! Italija! Vse so poteptali Hindenburgi, Ludendorffi, Arzi, Boroeviči, Conradi i. t. d., kakor se že vsi ti „bogovi“ zovejo. Samo Francoska je bila na karti— kislo jabolko! Uspeh te propagane je bil — negativen. Demoralizirano armado so hoteli gospodje v »foteljih" okrog generalnega štaba na vsak način dvigniti z raznimi reformami. Digniti moralni nivd izstradane, zrevolucijonirane armade ! Pričeli so. V reservatnih naredbah so začeli zbirati prostovoljce za letalstvo, poudarjajoč, da nameravajo to skupino preustrojiti, oborožiti z novimi, najmodernejšimi stroji — doslej, da je bila ta stroka avstrijskega orožja hudo zanemarjena. Ali nikdo se ni javil s kakim posebnim veseljem, javno so oficirji govorili: „Bolje tu doli s praznim, kakor pa tam gori s polnim želodcem!“ Odstraniti in zajeziti so poskušali nemoralnost in razuzdanost pri armadi. Najpreje pri jenskem elfementu. Ustanovili so urad zenskih nadzornic, ki naj bi pazil^ na Čisto življenje ženskih pomožnih sil, ustanovili so državno otročnico za fabrikacijo državnih otrok, da so razne oficirje tako rešili neljubega jim očetovstva s tem, da so jih odvezali vseh dolžnosti očeta do otroka. Zaman! Povodnji demoralizacije in očividnega razpada avstroogrske armade niso mogli več zajeziti in udu-šiti. ^ Kot plaz se je Širil duh upora od čete do čete. Upornikom so pred-načile češkoslovaške čete s svojo mirnostjo in preudarnostjo. Zadnji poskusi! Poskusi obupa! Nekaj dni pred katastrofo so višja poveljstva, generali, poslali »fermane" na podrejene komande z nujnim pozivom, da se strogo preiščejo vsi slučaji, kjer ni moštvo odlikovano. Kon-statiralo pa se je žalibog, da so mnogi zaslužni, ves Čas v fronti služeči bojevniki — brez dekoracij, ni čuda toraj, da je moštvo nezadovoijno. Povelje-tekom 24 ur predložiti predloge odlikovanja vrednih mož oziroma povišanja v podžastnike. Toraj kolajne in zvezdice — rešitev Avstrije pred razpadom! Zaman! Duh svobode je podrl fronto. Narod je strl okove sužnosti. Padla je na trhlih temeljih zidana zgradba monarhije. Padli so maliki in bogovi! Avstroogrska armada se je raztepla — brez slovesa! Italijanski tisk je začel v podkrepitev imperialističnih teženj Italije širiti vesti, da so bili ravno naši polki oni neomajani steber avstroogrske armade, ki je do zadnjega branil Avstrijo, ki se je postavljal za njo v celem »zmagovitem" prodiranju proti italijanskf veliki armadi. Mirno in z lahkoto izpodbijemo to argumentacijo in navajamo naslednji slučaj, ki je avstrijsko generaliteto konsterniral do skrajnosti 1 (Dalje prih.) stvari! Ne vem, a.co bi mogli mi vse svoje grehe upravičiti! N a š e m u kesu in riašimupravičbam pa noben otrok ne bo verjel, dokler mi ne kaznujemo svojih naj večjih zločincev, dokler pustimo, da tisti, ki so nekdaj zagrešili največji greh proti ententi, danes vodijo in reprezentirajo naš narod! Ali nimamo prav nič srarilu, prav nič taktnosti? — Ne smešimo vendar sami sebe pred celim svetom! V znamenju miru in sloge ne smemo dati našim sovražnikom nobenega Orožja v roke. Umijmo si roke, da bomo čisti šli v Pariz! Moj Bog. saj je že veliko ljudi . šlo radi bolezni! —ec. Proč z nemškim plevelom iz naše narodne armade! Z velikim zadoščenjem — da, s ponosom — smo čitali pred nekaj dnevi izjavo jugoslovanskih častnikov v tukajšnjih dnevnikih. Želimo le, da bi se vsi taki slučaji čimpreje preiskali, krivci pa dobili zasluženo kazen. Jugoslovanski častniški zbor ima tu prav hvaležno polje. Merodajne faktorje opozarjamo na dejstvo, da služi v naši narodni armadi še mnogo častnikov, ki nikakor ne spadajo tja. V narodni armadi svobodne Jugoslavije služijo častniki in uradniki, ki niso bili nikdar slovanskega mišljenja. Vsakega narodno čutečega človeka mora v svobodni Jugoslaviji neorijetno dimiti, če se javno pogovarjajo nemško Častniki, ki r.;s:;o znake SHS in slovensko trobojnico. Sinovi slovenske matere? Menimo pri tem sinove raznih nemških in nem-škutarskih rodbin ter druge pstarice, ki šobili, žai, sprest! v'našo narodno armado iz ^!:o neoportunih razlogov. Ti lii^je niso hoteli pod prejšnjim režimom Slovencev niti poznati. Za naše brate Srbe so rabili le podle psovke in k večjemu zaničljiv nasmeh. Iz narodne armade ven s tem plevelom | V narodno armado zavedne in navdušene jugoslovanske častnike! Zanesljivih in v narodnem oziru neoporečnih fantov-častnikov, ki bodo radi in z navdušenjem služili domovini, je dovolj! Tem torej kruha, da ga jim ne bo odjedal tujerodec — Nemec. Le tedaj bomo imeli armado, na katero se bomo lahko zanašali v vsakem slučaju! Menda ne bo treba čakati na brate Srbe, da oni vzamejo železno metlo v roke. Kako potrebna bi bila taka metla v marsikateri pisarni Narodne vlade kaže jasno slučaj K r 6 n, o katerem smo poročali v 1. številki. Nič manje pa bi bilo treba take metle tudi v marsikaki vojaški pisarni narodne armade. Znano je, koliko zavednih Slovanov je bilo svoječasno med aktivnimi častniki. Lahko bi jih naštel na prstih. Danes, ko so rezervni in neaktivni častniki že iz vojaške službe odpuščeni, služijo v narodni armadi po veliki večini aktivni častniki. Pomislimo, kake „ narodne" častnike in voj. uradnike imamo danes! So med njimi taki, ki so bili pred ustanovitvijo Jugoslavije najzagrizenejši nemčurji in so Slovence šikanirali na vse mogoče načine. Danes pa jih Jugoslavija redi in zelo dobro plačuje. Zavedni Slovenci, ki so pretrpeli toliko muk, pa naj si v potu svojega obraza šele iščejo zaslužka in kruha — na domačih tleh! Pri ljubljanskem pešpolku je kot računovodja neki poročnik B., ki v je bil nekdaj eden fzmed glavnih hajlovcev in je izzival ob vsaki mogoči priliki ter jo baje zato tudi do-voljkrat pošteno „skupil“. V vojaških pisarnah Dvorca se nahaja med drugimi nadporočnik H. — bivši Lahon — ki mora slovenske izraze še le po slovarjih iskati. Ako pridejo stranke, ki prihajajo celo iz ozemlja, ki so ga Italijani zasedli, k njemu radi izplačil, pa ta gospod nad njimi celo kriči, češ, da se bo vse pismeno rešilo in d:>™on sploli nikogar ne sprejme. Te strautce morajo iti potem spec do.nov in čakati na milostno izplačilo prist^-ječega denarja do časa, ko bodo Italijani zapustili enkrat naše, po njih zasedene kraje, kar lahko traja še mesece, čeprav denar zelo nujno rabijo. — Če prideš v Udmatu v voj. skladišče, lahko zadeneš na narednika, ki nosi sicer slovensko kokardo na čepici, a ti na tvoj slovenski nagovor reče: „Entschaldigen, ich karm nar deutsch!" (oprostite, jaz znam samo nemški). Slično lahko doživiš tudi v voj. skladiščih „Balkana“. Takih slučajev bi se dalo navesti še mnogo. Poveljstvo II. vojhega okrožja naj vendar napravi v tem oziru že enkrat red, predno bi se moralo navesti polna imena tndi drugih. Jugoslavija. Revolucijo/iarna p ropa-," T-HKia ■ida vH ' :i se na po-p.1k.12jo nj Mariboru. Minuli teden je mariborska državna policija SHS izvršila v . tiskarni Most-bock v Mariboru hišno preiskavo. Uspeh je bil nepričakovan. Bili so ravno v tisku neki letaki, v katerih se hujska proti namerovanemu narodnemu pravniku, proti kraljevski hiši Karagjorgje-vičev itd. Letak končuje: Živela repu-blikal Ko je prišla, v tiskarno policija,. je bilo natisnjenih 7 letakov, a naro- j čenih je bilo 4000. Lastnika tiskarne j so takoj zaprli, a zaprli so tudi onega, ; ki je letake naročil. O stvari je uve- j dena preiskava. Italijanska blaznost. Reka mora biti italijanska. Trst, 17. decembra. (Lj. k. u.) P„,d naslovom „Naša vzhodna meja in do- j ber tek Jugoslovanom1* razpravlja bo-’: r.Jski ust „11 Resto del Carlino“ dne 12. t. m. z ozirom na članke italijanskega časooisjet k določitvi novih italijanskih mej, pri čemur naj se ozira na narodne in zgodovinske pravice, na topografične in zemljepisne elemente, na gospodarske faktorje in predvsem na vojaško važnost, ki naj jo imajo te meje. — List prinaša znano, vendar ne povsem točno jugoslovansko etno-grafično karto, katero komentira s sledečimi opazkami: Ta država, ki se ni še rodila, si je postavila meje velike oblasti. Na vse strani sili brezstidno z ovinki in izbočki v tuje zemlje: na Ogrsko do onkraj Szegedina, v Rumu- j nijo do onkraj karpatskega porobka, ; v Albanijo do Skadra, v Macedonijo skoro do Soluna. V Italiji —se zadovoljujejo Jugoslovani z zahtevo dobrega dela Furlanije (!), vštevši seveda j Videm, Ne omenjamo več istrskih in dalmatinskih otokov, ki bi morali i postati operativno izhodišče za napade proti jadranski obali Italije. — ra to ; nevarnost ni smatrati za šalo. Kajti nova srbsko-hrvatsko-slov en-ska država bo kompaktna skupina mnogih milijonov p re bival c e v, ki postanejo še bolj številni, če se pridružijo Jugoslovanom še Ceh oslov a-ki preko Raabske doline, ki bo služila za to, da se ustanovi med obema državama neodvisna komunikacijska pot. Da se izogne iznenadenju, mora poleg tega še računati Italija tudi z možnostjo, da jo bodo napadli z vseh strani, da je torej izpostavljena tudi nemško-slovanski koaliciji. Dasi-ravno Jugoslovani sami ne morejo misliti na to, da bi začeli oboroženi konflikt z Italijo, pa vendar lahko stopijo v zvezo slovanskih narodov (30,000.000 s Cehi in Poljaki) in po potrebi tudi v zvezo z nemškimi državami. Te bi lahko pritisnile na naSo trentinsko mejo, dočim bi se Slovani lotili vzhodnih mej. Ta možnost ni neverjetna. To je treba vedeti. Tembolj je potrebno, da napravimo dobre “zapahe na naših vratih na oni strani hiše, kjer so se sosedje navdahnili s takimi nameni., Videli smo, zaključuje list, da postane lahko Reka zelo važna strategična točka v rokah napadalca iz vzhoda, in dokazali smo tudi v drugih člankih nevarnost, ki bi pretila Italiji na se- meje cio »ireanerja. Geslo naše politike pri pogajanjih se mora glasiti: „Brenner in Reko za našo varnost in za mir bodoče Evrope!" Tržaški socijalist o italijansko- jugoslovanskem sporu. Trst, 17. decembra. (Lj. k. u.) Tukajšni italijanski socljalistični vodja Josip Tuntar je imel z dopisnikom bolonjskega lista „11 Resto del Carli-no“ pogovor o političnem stališču tržaških socijalistov. V pojasnilo tega pogovora je poslal Tuntar listu pismo, v katereih tolmači svoje, ozir. mnenje tržaških socijalistov o položaju Trsta in bližnjega ozemlja, kakor so si ga mislili tukajšnji socialisti pred razsulom Avstrije in po zasedbi tega ozemlja po Italijanih. Glede Trsta izvaja Tuntar med drugim: ..Ustanovitev neodvisne države, obsegajoče „izključno in pretežno italijansko" ozemlje od levega brega Soče navzdolj ob furlansko-tržaško-istrski obdii do vštevši Pulja je bila le z nekaterimi nasprotujočimi glasovi predložena po skupini tržaške socijalistiČne stranke. Ni bila torej individualna inicijativa tega ali onega socijalista. Ta ideja se strinja tudi z zahtevo ministra Sonnina do Avstro-Ogrske iz leta 1915 in jo je socialistična stranka odobrila v času, ko so avstro-ogrske armade še trdno stale ob Piavi in je bilo predrzno, izjaviti se javno za odločitev iz državne zveze bivše Avstrije. Cenzura je tedaj trdovratno zapirala vsako tako opazko. Predlagana republika, ki bi bila pretežno italijanska, torej na noben način ne siovans':a, in vse prej kot klerikalna (mdustrijski centri Tržič, Trst, Milje in Pulj bi bili raje precej soci-jalistični), je bila zamišljena kot naravni privesek Italije in istočasno kot člen v verigi, ki bi jo vezala s ^ora-jijočo se Jugoslavijo. Bila bi sredstvo, da se ohrani nezmanjšana trgovska važnost Trsta in bi bila primerna rešitev, ki naj bi povspešila mir s tem, da bi odtegnila raznim prepirajočim se strankam eno najbolj spornih pokrajin. — Dogodki so odločili drugače. Italijanska narodna jedinstvenost je gotova stvar. Želim, da bi iz spoštovanja do pravic samoodločbe Italija oz. njene vlada našla in imela dovolj moči, da bi se uspešno uprla onim stremljenjem, ki hočejo na vsak način anektirati „vse‘: pokrajine do demarkacijske črte. Anektirati hočejo tudi ..izključno ali po veliki pretežnosti« slovanske (ne nad, marveč približno en milijon Slovanov) in še druge pokrajine onkraj te črte. Povzročila bi s tem vsemu italijanskemu narodu in posebno proletariatu, ki nosi vedno večji del bremen in trpljenja, zelo bridke dneve. — Ali hočejo res, da postane rek ..Včeraj z Italijo proti Nemcem, jutri z Nemci proti Italiji14, ki že prihaja iz ust jugoslovanskih politikov,- geslo nevarnega iredentizma, ki bo navdahnil ves mladi in krepki narod Jugoslovanov?" — To pismo objavlja list z opazko, kjer omenja med drugim: „Iz vsake vrste tega pisma izhajata hladnost in rezerviranost onih gospodov (tržaških socijalistov) napram narodu, ki jih je z orožjem osvobodil gospodarja, kateremu so bili odkritosrčno udani. Hladnost in rezerviranost pa zado-biva odsev sovraštva v točki, kjer hoče Tuntar predvidjati veseli dogodek nemško - jugoslovanskega zavezništva proti Italiji. iRimski župan v Trstu.j Trst, 15. decembra. (Lj. k. u.) hupali mesta Rima, knez Prospero Co-lonna, je v spremstvu več rimskih mestnih' svetnikov prišel predvčerajšnjem popoldne v Trst na obisk. Na kolodvoru so ga sprejeli tukajšnji župan dr. Valerio, in drugi civilni In vojaški dostojanstveniki. Včeraj zjutraj je principe Colonna prišel s spremstvom na tržaški municipij, kjer ga je svečanostno .sprejel tržaški župan. Oba župana sta imela navdušene gqvore. Naglašala sta trpljenje in muke italijanskega mestnega prebivalstva, ki je toliko let tako željno pričakovalo združenja »zveste r-nsVj hčer'.; e Trsta, z materjo Hali jo*. . Na Velikem trgu pred magistratom, i sedaj „Trgom Jedinstvenosti", se je zbralo dokaj mladine z zastavami it italijanskih vojakov, ki so prirejali rimskemu in tršaškemu županu navdušene | ovacije. Godbe so svirale narodne f himne. — Po obisku Krasa in goriške f bojne fronte se je sindaco knez Colonna j danes vrnil v Italijo. Na njegovo po- j vabilo bo tržaški župan dr. Valerio po- ; vodom sprejema predsednika Wils6ria prišel v Rim. Napetost med Francijo in Italijo. Trst, 17. decembra. (Lj. k. u.) O napetih razmerah med Italijani in Francozi, zlasti na Jadranskem morju, poročajo iz Rima milanski „Perseveranzi“: Na Adriji je nekaj francoskih ladij, ki je morda njih naloga neprostovoljno ščuvanje Jugoslovanov proti Italijanom. Mogli bi našteti mnogo takih epizod in neljubih dogodkov. Prav bi bilo, ako bi se takoj izpregovorila odkritosrčna beseda, da se zaprečijo dogodki, ki bi utegnili imeti slabih posledic. Naši francoski prijatelji naj dopuste, da sam! opravimo svoje stvari v Adriji i:: naj se vzdrzujejs vsakega vmešavanja pravtako, kaicor :n: ne sosegamo v vprašanja Alzacije in Lorene. ščajo Američani v Adriji, z njihovim taktom in spoštovanjem, ki ga kažejo za naše neoporečno gospodstvo. Ni potreba, da francoske ladje križarijo po Adriji; tako nam ne bodo delali neprilik in ne beda dajali potuhe Jugoslovanom, vedno pripravljenim, sprejemati jih z izzivalnimi demonstracijami in dajati francoskemu, mnogokrat ovinjenemu moštvu prilike, da se pri-',ružuje ogabno jugoslovanski manifestacija!:: sovraštva nrs.i Italiji. Spričo današnje krize, mnogokrat povečane po francoskih slueaj::’h ali neprosto-vo’juin hujskanjih, bodo danes ali i utri zastopniki obeh držav bridko iznena- J deni. Naši častniki, naši mornarji in J naši vojaki, sklepa poročilo, so sicer JI potrpežljivi, toda do gotove meje. Revolucija v Italiji ? Belgrad, 18. decembra (Lj. k. u.Jj KB.) Urad srbskega Narodnega svetafl javlja: Kakor kaže, je upati, da pride* v Italiji do revolucije. To bi nam po- j ložaj jako izboljšalo. Naše meje. Uradno poročilo Narodne vlade SHS o spopadih pri Grabštajnu. Zvečer dne 14. decembra so prišle srbske čete v slovenski kraj Grab-štajn na Koroškem in so se razdelile po hišah. Ob pol,6. zjutraj so obko-,, lile nemške čete Grabstajn in prišlo | je do boja, v katerem je bilo po do- i šlih ustnih in časnikarskih poročilih f 45 Srbov mrtvih in ranjenih in 309 c ujetih. Srbski stotnik Mi losa vi j e- | vič je opozoril Nemce pred bojem f na dejstvo, da so to ententne čete in J da je zasedenje Grabštajna v smislu j določil premirja. Z ozirom na ta do- | godek je poslala Narodna vlada državnemu uradu za zunanje zadeve na Dunaju in deželni vladi v Celovcu oster protest, v katerem naglaša, da se je s tem kršilo premirje in da se je zadeva sporočila vrhovnemu entent-nemu poveljstvu; za neizogibne posledice odklanja Narodna vlada vsako; odgovornost. jugoslovansko vojaštvo nastopa proti nemškim hujskačem. Celovec, 17. decembra. Jugoslo vanske straže so naznanile poŠtarj Maurerju v Podkloštru, da je sloven ščina uradni jezik pošte. Maurer se j branil slovenski uradovati. Znanega zagrizenega nemškega hujskača ing Hugo Stadlerja, uradnika pliberškeg „Uniona“ so aretirali jugoslovaris* vojaki zaradi njegovih hujskarij i ščuvanj nemških tplp na mirno šlo vensko prebivalstvo in so ga odved v Sv. Jakob. Jugoslovani in Jugoslovank« Ne zabite srbske bedne decfc Mirovna pogajanja. Načrti. Francosko in angleško časopisje obširno razpravlja o mirovnih načrtih. Povdarja principijelno važnost 14 Wil-sonovih točk, na drugi strani pa objavlja vsebino pogodb, ki so jih v Londonu sklenili angleški, francoski in italijanski državniki. Pozitivne točke teh pogodb so: 1. obsodba in kazen nemškega cesarja in vseh oseb, ki so odgovorne za vojsko; 2. gospodarska odškodnina v najvišji meri, ki jo more utrpeti Nemčija; 3. nemške kolonije se ne vrnejo. En ten ta namerava prepustiti Wilsonu odločitev 0 usodi bivše Avstrije. Londonski pakt. Bern, 18. decembra. Bernska korespondenca poroča iz Pariza: Wiison ne bo nikdar dovolil uresničenje londonskega pakta. Anglija in Francija pritiskata na Italijo, "da se pakt razveljavi. Trdi pogoji nemškega premirja. Pariz, 16. decembra. (Lj. k. u.) »Agence Havas" poroča: Ob podaljšanju premirja v Trierju podpisani finančni protokol ima nastopne določbe: 1. Nemčija ne sme ne s svojimi kovinami, ne z vrednostnimi papirji, ne s terjatvami v inozemstvu, ne s svojimi inozemskimi nepremičninami 1 'oolagati, najsibodo v rokah vlade ali v javnih blagajnicah, ali pri zasebnikih ali družbah, preden se ne domeni z zavezniki; 2. Nemčija mor.-, z zavezniki ukreniti vse potrebno, da ■se po/mejo interesentom v ozemlju, zasedenem po Nemcih, izgubljeni aU •ukrrdeni vrednostni papirji in zaplenjena posestva; 3. Nemčija sc 7avežc pod gotovimi pogoji, da prebivalstvu Alzacije in Lotarinjije ob plačilnem roku izplača terjatve in da ne bo temu prebivalstvu ovirala prostega razpolaganja s svojim imetjem v Nemčiji. Wilson hoče izvesti svoj program. Amsterdam, 17. decembra. Londonski dopisnik nManchester Guar-iana“ je izvedel iz -verodostojnega vira» da hoče predsednik Wilson s svojim potovanjem v Evropo doseči fnir v smislu svojih 14 točk. Wilson ima pred očmi čast Amerike in svojo lastno dolžnost in je prišel, da izvede svoj program, ako treba, tudi z najkrepkejšim pritiskom na zaveznike. Pričetek mirovnih pogajanj. Pariz, 17. decembra. (Lj. k. u.) Nota agenture „Agence Havas“ pravi, da se bodo pogajanja o prehodnem miru prejkone začela v prvi polovici meseca januvarja. Politični pregled. Kako je hotela Italija zatajiti jugoslovansko vprašanje. Trst, 17. decembra. Vest o nasilnem, samolast-nem ter nezakonitem postopanju italijanskih okupacijskih oblasti nasproti jugoslovanskemu življu v zasedenem zemlju je vzlic strogemu izoliranju, driaSa, »i0. vendarle pro- temu ^ iaynost- Protesti proti o-lobok pv°t? paniu so napravili jako tentine razne neitalijanske en- ansrlpSk.' nnf-r*10 -pa na francoske >n T,f i (ICI!e rn časnikarske kroge. £■ u* t>isailJa itlijanskih “ i se v °'3če v zadnjem času zelo intenzivno bavijo z Jugoslavijo, jemmi zapadnimi mejami in njenim d,° Italije' - »Secolo“, mi-*!!oh demokratični list, piše 14. t. m. med drugim: V tisku nevtralnih in -avezniskih držav so objavljeni z mnogimi podrobnostmi razni incidenti, ki so se dogodili med nami in Jugoslo-v zasedenem ozemlju na jadran-.}P^jnorju. Opisani so nekateri J0 so se vršili pred sklepom ohtnfha -m -po niem; objavljene so Smrt in Protesti> ki so izšli od dasohS V Za§rebu; trdi se po zavezniških Vladah sklenjene gotove odredbe t ozirom na 0 tem •bilo dovoljeno govoriti v Italiji. Gotov: brz o javke so dospele iz Londona inPariza edino z naslovom lista, ki so mu bile n a m e n j e n e, v s e drugo do podpisa k o f e s p o n d e n t a j e zbrisala cenzura. Javnost je bilavsled tega v popolni nejasnosti. Ne zabite Trsta in G,oriške. Hrvatski listi priobčujejo poziv, naj se prirejajo po vseh naših krajih shodi, ki naj svečano protestirajo proti italijanskim pretenzijam na Istro, Dalmacijo in Reko. Gospoda: Kje sta pa Trst in Goriška? Ali je morda kdo že brez naroda in proti volji naroda abdiciral na Trst in Goriško? Tržaški socijalisti izstopili iz mestnega sveta. Trst, 18. decembra. Zastopniki socialnodemokratične stranke v tukajšnjem mestnem svetu so zahtevali od italijanske večine, naj se njim za prehodnjo dobo do novih volitev dovoli primerno večje zastopstvo v mestnem svetu. Od 80 članov je bilo doslej po starem avstrijskem sistemu 7 socijalistov in 12 Slovencev, drugi laški liberalci. Večina je to zahtevo odklonila. Sedaj so socijalisti odrekli vsako sodelovanje v mestnem svetu in odsekih ter so izstopili. Laškim liberalcem je všeč tudi stari avstrijski sistem, če varuje njih koristi. Dnevne vesti. Sir'-.I,,.ega »Cankarjevega večera" v .11 domu se je udeležilo mnogoštevilno občinstvo. Po kratkem, toda jedernatem jvoru Štebijeve je prebral pesnik Žu-;> in z govejo živino v gospodarske namer..; je v območju Narodne vlade SHS v Ljubljani prost. Izvažati tako živino izven o,-močja Narodne vlade je zabranjeno. Vsa!: i prodaja in vsak nakup plemenske govej■> živine ali goveje živine za gospodarsko namene se mora tudi v bodoče naznaniti županstvu .in zaupniku „Vnovčevalnice :-.:i živino in mast“. Tedenski izkaz o prenosnih boleznih na ozemlju Narodne vlade SHS v Ljubija«', od dne 1. do 7. decembra 1913 naznanjen•; prenosne bolezni. Škrlatica: Radovljiški okraj: občina Kamna gorica (j osebe ob -lele, 2 osebi umrli). Difterija: Brežiški o-kraj: občini Kapelo (i oseba obolela), Zn-bukovje (1 oseba obolela, 1 oseba umrla!. Ljubljansko mesto: (l oseba obolela). Radovljiški okraj: obina Radovljica (1 osebi obolela). Griža: Brežiški okraj: občin i Brezje (4 osebe obolele),Koprivnica:(2 oseb-obolele), Pllštajn: (2 osebe oholele), Gro-mlje: (1 osoba obolela), Videm: (1 oselvi obolela). Ljutoinerški okraj: občfna: Rad -slavci: (l oseba obolela). Ljubljansko m/, sto: (1 oseba obolela, 1 oseba umrla). „Croatia“, zavarovalna zadruga v Zagrebu. Opozarjamo na današnji oglas v našem listu, tičoč se ustanovitve glavnega zastopstva domačega zavarovalnega zavoda v našem mestu. „Croatia“ je vseskozi domača zavarovalnica, ustanovljena leta 1884. od bratske mestne občine Zagreba. Z ustanovitvijo glavnega zastopstva za Kranjsko, Štajersko in Koroško v Ljubljani razšis ;i „Croatia“ svoje delovanje na slovenske u ozemlju in postaja s tem prava jugoslovanska zavarovalnica. Upati je, da bodo vsi stanovi slovenskega naroda z naj večjo simpati vsestransko podpirali ta naš zavod in m i dajali prednost pred tujimi zavarovalni::’! društvi. Glasovi iz občinstva. Očistimo se! Prejeli smo: Zahtevamo dan za dnevom, da se mora; > naši uradi očistiti. Toda ne zadošO \ samo, da očistimo uradnike, tudi politikov, ki so delali škodo našemu n rodu, ki so kazali o vsaki priliki, k -ko pasje udani sluge Habsburžanov s< , kako dobro se počutijo v sužnosti. ' i ljudje, ki so kot legitimni zastopniki naroda prodajali narodne interese, mora; ' izginiti iz našega javnega življenj . Sploh bi jim moral že navaden ta u narekovati, da se umaknejo. To zahteva njihovo osebno postenje in narod;', t čas . Ni dosti, da je danes kdo obn: i plašč po svetu. Ljudje, ki so se : ; pred kratkim borili — direktno ali indirektno proti naši svobodi, tudi ni? > vredni, da bi vodili usodo slovenske;.: ; dela našega naroda. Naša javnost r; ■ bo nikdar pozabila velikih in mali i zločinov, ki so jih gotovi politiki zagrešili na našem narodu, njegovi časti in svobodi. Torej čiščenje tudi tu, na desno in levo! Gospodarstvo. Cene v Ljubljanskih gostilna!! so še vedno stare; take, da si morejo privoščiti hrano v gostilnah sploh vojni milijonarji. V Zagrebu je dole -Žena cena za pečenko 2 K in za g- -vedino na K 1-50, v Ljubljani pa stane pečenka najmanj 8 K, a govedina 5 K. Pa pravijo, da je inozems’-; < meso. Ta švindel z inozemskim meso; i je že preneumen. Od kje pa priha i to inozemsko meso? Iz Madžarškc To vemo, da ne. Iz Nemške Avstrije seveda tudi ne. Iz Italije? To seveet* tudi ne, ker znamo vsi, da zapira Italija svoje meje, ali bolje zasedeno ožemi;c hermetično proti naši državi. Toraj V Stvar je naravnost gototasna: v Ljubljani se prodaja meso hrvatske živine za,- -inozemsko. To je gospodarski in poetični škandal. Saj smo vendar s Hrvati zdmženi v isti-državi. Vzlic temu iiam predaja hrvatsko meso pod ino zemsko firmo, samo, da nas lahlc * bolj odirajo in izžemajo. Morda poreče kdo, da je živina na Hrvatskem dražja, nego pri nas. Toda kako t«■. da je vzlic temu v Zagrebu hrana gostilnah cenejša, nego v Lj ubijati. Stvar je zelo enostavna. Na Hrvaftžfce;)i so res maksimalne cene v&je, »ego na Slovenskem, toda vsled preaehafcja Stran 4. JUGOSLAVIJA14 dne 19.,decembra 1918. štev. 5. rekvizicij za armado na fronti in prepovedi izvoza so cene živine zelo padle in so povsod mnogo pod maksimalnimi cenami. Da je temu res tako, dokazujejo znižane cene v zagrebških gostilnah. Pri nas je pa še vedno pri starem. Zakaj? V Zagrebu je gostilničarska zadruga odredila, da se morajo cene mesnih jedil znižati, odredila je tako na pritisk vlade. Pri nas se pa vlada nič ne zmeni in gostje so izročeni na milost in nemilost gostilničarjem. Nemški vitežki red v Jugoslaviji. Ta red ima v naših krajih velikanska posestva, — zlasti v Črnomlju in Metliki, ki jih gotovo ni dobil poštenim potom, ampak jih ugrabil pred stoletji slovenskemu kmetu, kateri je potem vzdihoval pod nemškimi valpeti. Skrajni čas bi bilo, da se v tem oziru kaj ukrene. Toliko se govori pri nas o naših invalidih, toda dosedaj se ni še nič druzega storilo, kakor da se je nekaterim revežem preskrbelo zelo slabe prostore v belgijski vojašnici. Ali ne bi bilo bolje zasesti krasne gradove tega reda v Metliki in Črnomlju? Tu so saj dani vsi predpogoji za dobrobit teh revežev, Pričakujemo, da se v tem oziru kaj ukrene, fn da tudi na razlastitev drugega posestva ne bo treba predolgo čakati. , Naročajte in razširjajte »Jugoslavijo«! Zadnje vesti. Nova italijanska nasilja. Italijani besnč proti dalmatinskemu narodu. Split, 18. decembra. (Izv. por.) Italijanski poveljnik v Zadru je zaukazal sinoči z vojno silo zasesti tamošnjo tiskarno in uredništvo ..Narodnega lista". V tiskarni so ravno tiskali današnjo številko lista. Italijanska komisija je odredila takojšnjo ustavitev lista. V tiskarno so postavili močno stražo ter jo pričeli preiskovati. Prepovedali so vstop in urednik sam ne sme v tiskarno. Čres, 18. decembra. (Izv. por.) Italijanske okupacijske oblasti so zapretile učiteljici Milici Čučevič, da mora tekom 4 dni zapustiti otok, sicer jo odstranijo z brahojalno silo. Dalje so Italijani odpustili vse jugoslovanske uradnike ter jih izgnali z otoka. V hrvatskem samostanu so odredili strogo hišno preiskavo, ki je trajala tri in pol ure. Vse kote so preiskali, a niso ničesar našli. Vse šikane so naperjene proti provincijalu, patru Miloševič-u, ker je ta danes edini voditelj in to-lažnik dalmatinskemu narodu. Srbski železničarji in vojaki na potu v domovino. Bakar, 18. decembra. (Ivz.) V bakarski zaliv je dospela angleška križarka. Na krovu se nahaja poveljstvo generala Ljube Miliča, srbski transport, obstoječ iz štirih oddelkov vojnega ministrstva, iz osobja železniškega ravnateljstva, iz osobja pravosodnega in notranjega, ministrstva ter ententne komisije, obstoječe iz treh članov. Transport tvori dalje 307 srbskih vojakov, a ves iz 635 oseb. Transport odide preko Zagreba v Beograd. Listnica upravništva. 1. 2. in 3. številka Jugoslavije nam je popolnoma pošla. Prosimo vse razprodajalce, katerim je kaj izvodov ostalo, da nam jih takoj vrnejo, da moremo postreči novim naročnikom. Razprodajalci morajo vračati cele številke in ne samo glave. — Upravništvo Jugoslavije. D A N E S, četrtek zvečer ob pol 8 uri zvečer KONCERT v vinski kleti pri MALIČU nasproti glavne pošte. Pozor! s Pozor! Dobroznana, začasno zaprta gostilna „pri Jurju“ se z 15. decembrom 1918 zopet otvori. Točilo se bode pristno štajersko belo vino po K 8-80 in rudeče po K 8-—. Za obilen obisk se priporočata Anton in Marija Jalen. Priporoča se trgovina z urami zlatnino 17 7—1 ‘ ' • in srebrnino Alojzij Fuchs Šelenburgova ulica štev. 6. Lastna delavnica za nova asa dela in popravila. = Postrežba točna. Nizke cene. o", ^ Vsakovrstne slamnike $a gospe, deklice dečke in gospode, od pri-prostih do naj finejših, priporoča gospodom trgovcem in slavnemu občinstvu za obila naročila. Jran Cerar Cene kakor temu času primerno nizke- tovarna slamnikov v Stobu, posta Domžale pri Ljubljani. Postrežba točna. Vojna posojila mesto denarja v gotovini sprejema po izredno Visoki kurzni vrednosti podpisana družba kot enkratno zavarovalnino sklenjena življenska zavarovanja. Proti plačilu zavarovalnine z vojnim posojilom izplača se zavarovana svota v gotovini po preteku zavarovalne dobe za slučaj doživetja; v slučaja prejšnje smrti izplača se takoj tudi cela zavarovana glavnica v gotovini in vrhutega povrne družba od skupne vnaprej plačane premije še toliko kolikor je ostalo neporabljenega. — Zavarovanja se sklepajo pa tudi na ta način, da se izplača zavarovana svota v gotovini samo po preteku vnaprej določene dobe. — Taka zavarovanja je priporočati starejžim ljudem, hranilnicam, penzijskim zavodom in drugim korporacijam. — Ako bi se na ta ali ovi način sklenjeno zavarovanje predčasno opustilo, izplača se v gotovini visoko obrestovana odkupna vrednost. 25 3—1 Pojasnila daje in predloge sprejema: Generalni zastop zavarovalne družbe Feniks v Ljubljani, Sodna ulica št. I. Croatia zavarovalna zadruga v ZRGREBU usoja si naznaniti, da ustanovi s 1. dec. t. 1. svoje glavno zastopstvo za Kranjsko, Štajersko in Koroško s sedežem v Ljubljani, Stari trg štev. 11 ter da je vodstvo tega zastopstva poverila gospodu Stanku Jesenko, \ Ljlfbljani! —ag°m °a Priporočuje g. Stanka Jesenko kot našega glavnega zastopnika vsestranski pozornosti in podpori, beležimo velespoštovanjem 4 3—3 CROATIA, zavarovalna zadruga v Zagrebu. Z ozirom na poleg stoječo objavo čast mi je javiti slavnemu občinstvu, da sem prevzel GLAVNO ZASTOPSTVO našega jugoslovanskega zavarovalnega zavoda CRDRTIfl zavarovalna zadruga ustanovljena leta 1884 v Zagrebu, ter prosim, da mi ono zaupanje, katero mi je doslej izkazovalo, blagovoli ohraniti tudi v nadalje. Velespoštovanjem Stanko Jesenko, Ljubljana, Stari trg 11. Najfinejše rokavice, parfemi in kreme O. Bračko Ljubljana Dunajska cesta št. 12 23 4-1 Alfonz Breznik učitelj Glasbene Matice in edini zaprišež. strokovnjak dežel, sodišča Ljubljana, Kongresni trg štev. 15 25 (nasproti nunske cerkve.) Največja In najsposobnejša tvrdka in izposojevalnica klavirjev, pianino in harmonijev. Velikanska zaloga vseh glasbenih inštrumentov, strun in muzikalij. Ffirster, Stelzhammer, R.Heitzmann imam izključno le jaz za Kranjsko v zalogi ter svarim pred nakupom fal-zifikatov. Uglaševanje in popravila strokovnjaško in ceno. s pohištvom ali brez njega išče urednik „Jugoslavi,je“. Prijave prosimo na naše uredništvo, Stari trg 19 ali na naše upravništvo, Marijin trg štev. 8. 18 Invalirinm v Ljubljani in po vseh večjih IIIVailUUIII krajih širom naše države se nudi s prodajanjem dnevnika »Jugoslavija” lep stalen zaslužek. Pojasnila daje upravništvo v Ljubljani, Marijin trg 8. 19 hlinim dobro ohranjen pisalni stroj. Po-l\U|lllll nudbe pod ..Pisalni stroj“, Ljubljana, poštni predal 74. 21 AlpIfO |2nf?| podobar in pozlatar ima svojo HIGIVo UUItl delavnico še vedno v Lasni-kovi hiši, a vhod ni več z Marijinega trga temveč z Wolfove ulice št. 1. 8 4 Raznašaice in raznašalke ter kol- nnrtprip za Liubliano in predmestja spreje-(JUIIGIJG ma upravništvo „Jugoslavije“. 14 Prnrlaislpo za dnevnik Jugoslavijo sprej-nUUajGluu memo po vseh večjih krajih. Ker je dovoljena prosta kolportaža (svobodno razširjenje) sme naš dnevnik vsakdo prodajati. Agilnim osebam se nudi lep zaslužek. Priglasite se na upravništvo Jugoslavije. 10 4 Pnvpripnilfp za nabiranie naročnikov za rUlGIJGIIIIVG ..Jugoslavijo" sprejemamopo vseh večjih krajih. Dovoljena je prosta kolportaža (svobodno razširjenje) in sme torej vsakdo, seve kdor je od nas pooblaščen za to — nabirati naročnike. Agilnim osebam se nudi lep zaslužek. Priglasite se na upravništvo Jugoslavije. 11 5 7 fl ii h j I se je m‘ mlac* Ps'ček bel z A.yUUM rujavim ušesom in pristriženim repom. Kdor bi o njem kaj vedel, naj to sporoči proti nagradi na Starem trgu št. 3 t trgovini. 19 sv* Vino -mm belo in črno najboljše kvalitete leta 1912 — 1918 zmerne današnje kupčijske cene prodaja t. t. STIIČ & DRUG, Sisak, veletrgovina z vinom. 26 3-1 Naročbe sprejema zastopnik tvrtke kateri se nahaja nekoliko dni v Hotel Union v Ljubljani. Vizitnice lične in po najnižjih cenah izvršuje Zvezna tiskarna v Ljubljani, Stari trg 19 i — aii n m an n o ii »mri |r>r>M nnii ,i—, Lepa božična darila ! FR. ČUDEN Prešernova ulica zlate, srebrne ure, briljanti, velika izbira srebrnih okraskov* posebno lepi svečniki i. t. d. Vabi na ogled in se priporoča 3 j5_5 tvrdka Čuden. Kurentov album. i’ Zvezna tiskarna v Ljubljani je izdala humorističen almanah »Kurentov album1*, ki vsebuje mnogo zanimivih šaljivih povesti, pesmi, črtič in smešnic. Album ima tudi mnogo humorističnih slik najboljših slovenskih slikarjev. 13 Smeto trdimo, da še nobena knjiga pn nas ni vzbudilo toliko zabave in smeha kot ravno ta album. Kdor hoče za nekoliko_ trenutkov pozabiti moreče skrbi sedanjosti, kdor rabi razvedrila ter se želi zopet enkrat od srca nasmejeti, naj ga naroči. Stane 4 krone 20 vinarjev. Naročnina se pošilja na upravništvo „Kurenta“ v Ljubljani, Marijin trg št. 8. Izdajatelj In odgovorni urednik Anton Pesek. Tiska Zvezna tiskarna.