3^54 && OSR6ON0* PRlifiURSKI DNEVNIK Cena 300 lir Leto XXXVI. Št. 131 (10.651) TRST, petek, 6. junija 1980 ^MORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad terknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni .Doberdob.: * Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni hvropn V ZAKLJUČNIH POSEGIH STRANK PRED NEDELJSKIMI VOLITVAMI NOTRANJA IN ZUNANJA POLITIKA V OSPREDJU V KAMPANJI ZA OBNOVITEV KRAJEVNIH UPRAV demokristjani dolžijo KPI, da je zaostrila tone volilne tekme, komunisti pa odgovarjajo, da je polemik kriv Donat-Cattin, ki se je zavzel za «zdrav reakcionarni veter» Karabinjerji slavili jubilej 70 let Glasbene matice . RIM — Tudi tik pred zaključkom volilne kampanje za obnovitev "^Inih, pokrajinskih in občinskih svetov ostajajo teme soočanja med bankami daleč od stvarnega in umerjenega primerjanja dosedanjih Pravnih izkušenj ter programov za bodoče vodenje krajevnih uprav. !?J*od prevladujejo v govorih, intervjujih in izjavah strankarskih Mlteljev splošne teme notranje politike, pa tudi polemični toni glede ^Hanjepolitičnih vprašanj. Sicer ponavadi razgretemu predvolilnemu ‘Račju je še prililo olja ostro razhajanje mnenj med vladnimi in .Pozicijskimi strankami glede afere Cossiga - Donat Cattin, katere dejanje se bo odigravalo takoj po 8. juniju. , Demokristjani v bistvu krivijo KPI, da je nalašč zaostrila volilno JJjapanjo in jo usrr Jw usmerila na splošno politično polemiko in na napad vladi. Resnici na ljubo pa sko- tori n°^en voditelj KD v svojih go-JpUt ne obravnava upravnih zadev, L vsakdanji kruh občinskih, po-®Jinskih in v dobršni meri tudi zelnih svetov, in si skoraj vsi pečajo rajši napadom na komu- Jkfe v zvezi z zunanjo politiko, češ se premalo vnemajo za ostre |.aciie Zahoda glede Afganistana, Opijskih iger, sankcij proti Ira-1 « jih navdihujejo ZDA. ,Sodstvo KPI pa jim odgovarja, i. ir ■ , Je zaostritev polemike pravza-sprožil sam bivši podtajnik jj. Carlo Donat-Cattin, ko je ob volilne kampanje odločno j^arjal potrebo po «zdravem ^kcionarnem vetru*, ki naj bi tjj^eval prihodnje delovanje kra-uprav. Komunisti poudarjajo. včeraj storila tudi predsed- .Poslanske zbornice Nilde Jotti V vi:, ]k.ulanu, da mora izhajati ozdrav-CJe ja Pri tem voditelji KPI v volilni kampanji naglašajo pozitivne izkušnje levičarskih uprav, ki jih primerjajo z mnogo slabšimi rezultati občin, pokrajin in dežel, ki so jih vodili demokristjani. Tudi socialisti se v bistvu zavzemajo za bnovitev levičarskih u-prav, kjer bo to mogoče, opazni so pa v njihovih javnih nastopih različni odtenki v stališčih glede splošnih notranjepolitičnih tem, ki so predmet polemik ob zaključku volilne kampanje. Craxi v nekem intervjuju priznava širši politični pomen nedeljskih upravnih volitev, ka-tprih izid bo po njegovem imel daljnosežne posledice. V njem tudi poziva KPI na utišanje polemike do socialistov in vlade, v kateri sodelujejo. Njegov zaveznik De Miche-lis pa je ostreje krivil KPI, da se vrača k politiki «kolikor slabše, toliko bolje* z ostrimi napadi na vlado, češ da koristi le desnici. Med javnega življenja prav od dela krajevnih up >"Ml"l|t,„l,,, „i,||,„,n,,,,,, ^■eraj seja zvezne konference socialistične zveze 'mmiiiiiiiiiiihiiiiih um mini SZDLJ o perečih ukrepih ih gospodarsko stabilizacijo V ospredju nekatera vprašanja zdravstvene zaščite občanov RROGRaD — Predsedstvo zvez-pj^nference SZDLJ je včeraj razdajalo o perečih vprašanjih na- i jJUjega dela pri sprejemanju ce-v,"!1* ukrepov pri uresničevanju i, !1wke gospodarske stabilizacije. ),„°dno poročilo je podal predsednik i reselin Djuranovič. I J^dsedstvo je podprlo stališča in ju ®e iz sporočila ter podčrtalo nuj- DuNadaljnje krepitve pripravlje-fcodločenosti in enotnosti poli- V* idejne akcije, kot tudi odgo-jjaosti vseh družbenih subjektov J Ovajanju politike in ukrepov (Ju^arnosti stabilizacije. Zelo ^"^so razlogi, ki pravijo, da tj a SZDL bolj neposredno vplivanja reaevanje ne tako majhnega W.. vprašanj, ki se nanašajo na nočevanje pravic občanov do v- RVstvtuio nočAifo \7 ucoh nrcffl- jjAvstvene zaščite. V vseh orga-h _C|jah socialističn (j^ijah socialistične zveze, v vsa-4»"®dini je nujno sprožiti konkret-toPolitične akcije, da bi zagotovili liJ adekvatno pozicijo občanov pri tw.. Sevanju pravic do zdravstve- (u*a varstva. To je eden od skle-Predsedstva SZDLJ, ki je vče-5jjj Razpravljalo tudi o uresničeva- la Prav'c do zdravstvenega var-J« eden od sklepov pred- l^va SZDLJ, ki je včeraj raz- ^%1° tudi o uresničevanju pra-Pečanov do zdravstvene zaščite. linica predsedstva Zora Tomič “brazložila nujnost politične ak- jj* jPeialistične zveze na področ-ti8,.fdravstvenega varstva in zato ■. vedl,- jf več razlogov. Med drugim ij ^darila, da morata imeti raven V /PPtnosti zdravstvenega varstva (o^PSojih splošnih prizadevanj za t|o "darsko stabilizacijo, pomemb- tUv'°8° pri ohranjevanju zdravja vhih ljudi in občanov. 'šle Predsedstva ZKJ Stane Dole \.Pa je opozoril na primer, da Vpjj Prisotnost subjektivnili sil in »tVllV delegatskega sistema v zdrav- k ” C.onmmHnifnn InTfvrM- ju ’ Piajhen. Samoupravne interes-žjtjfkupnosti zdravstva so se prav-• av spremenile v administrativ- H, _______________ . ________ {.Pperativna telesc, ki ponekod or Dfuj^eijsko delujejo slabše, kot je na tem področju delovala dr-Sj delajo torej birokratsko. Na-tjHcJravniki v poprečju več časa za administracijo kot za 'k k vien.je. Sedanja organizacija pa biki ‘Peljala tudi do tega, da zdravici'. Seatre in bolniki več časa pd-za izpolnjevanje različnih o- ministratorja, ki samo pošilja bolnike k specialistom. Dolanc je zatem govoril o pretirani težnji, da ima vsak svoj visokokvalificirani klinični center, kot je to na primer v Sloveniji (Maribor, Jesenice, Novo Mesto), podobno pa je tudi drugje. Dolanc je navedel, da si kaj takšnega danes ne privoščijo niti bogate države in menil, da je za zdaj v Sloveniji povsem dovolj en klinični center z vrhunsko medicino. V zvezi s tem se je dotaknil tudi vprašanja zdravljenja v tujini, za kar pogosto trosimo pretirano velika materialna s: eastva. Ko je govoril o etiki, je Dolanc dejal, da je javna tajna, da je treba za posamezne operacije, za posteljo v bolnišnici dati «plavo kuverto*. Ne verjamem pa, da je to doseglo že takšno razsežnor1, da bi morali začeti določeno kampanjo in menim, da največje število zdravnikov spoštuje visoka etična stališča, po drugi strani pa tudi ni prepričan, da je tega tako malo, da ne bi moglo postati nevarno v nekaterih zdravstvenih ustanovah. PSI je pa levica drugačnega mnenja, tako da sta včeraj Mancini in Bassanini poudarila, da se demokracija brani predvsem z učinkovitim in poštenim vladanjem ter da je sedanjo krizo v državi pripisati predvsem krivdi KD. Zaostrila se je v zadnjih dneh tudi polemika med manjšimi «laični-mi* strankami, PRI, PSDI in PLI. Liberalci in republikanci se razhajajo predvsem glede stališča o a-feri Cossiga, ker so prvi za razjasnitev v parlamentu, drugi pa se zadovoljujejo z arhiviranjem v preiskovalni komisiji. Kampanjo socialdemokratov pa označujejo napadi na sile v vladnih strankah, ki so za obnovitev narodne solidarnosti, oziroma boljših odnosov s KPI, obenem pa na samo vlado, ki po mnenju tajnika PSDI Longa ni dovolj odločna v podpiranju trde linije ZDA v mednarodni politiki. Sinoči se je pred televizijskimi kamerami predstavil na volilni tribuni predsednik vlade Cossiga, ki je ob kočljivih vprašanjih novinarjev ohranil mirno kri. Glede afere Donat Cattinom je dejal, da- ni na noben način pomagal skrivanju njegovega sina. Zatrdil je, da je treba zajamčiti svobodo tiska in zato omejiti tajnost sodnih preiskav le na najnujnejše. Osvoboditev talcev v Iranu je treba doseči z mirnimi pogajanji, mirovno strategijo morajo pa izdelati soglasno vse zahodne države, ne samo ZDA. Bra- nil je stališče vlade glede olimpijskih igei a je priznal avtonomnost športnih organizacij, obljubil je gospodarski program pred koncem meseca, pri čemer je pa izrazil nasprotovanje razvrednotenju lire Glede polemik KPI med volilno kampanjo je Cossiga zatrdil, da jc naravno, da si opozicija prizadeva zvrniti vlado. Do KPI je pa treba biti pozorni, je dejal, zaradi širokih ljudskih množic, ki jih zastopa. Malce v protislovje je zašel le glede mednarodnih zvez terorizma, ko je po eni strani izjavil, da take povezave «gotovo obstajajo*, po drugi pa, da vlada »ni mogla ugotoviti nič konkretnega*. NA JUŽNEM TIROLSKEM Le Nemci, Italijani in Ladinci lahko kandidirajo ka Unione sarda Paola Pillonco in njegovo ženo Mario Grazio Caenas. Obtožnice niso še objavili, vendar se iz raznih neuradnih vesti da sklepati, da ju policija obtožuje podpore pripadniku teroristične organizacije, ki je lansko leto izvedla atentat na namestnika državnega tožilstva Jonto in Chesso. Konkretno kaznivo dejanje, kot rečeno, ni še znano, zato so člani redakcije Unione sarda izdali komunike, v katerem izjavljajo svoje začudenje in podporo novinarju Pil-lonci. V njem izražajo tudi skrb, da bo urednik obtožen še hujših kaznivih dejanj, ker na podlagi profesionalnih norm ne bo odgovarjal na določena vprašanja sodnikov, ki bi morda zahtevali od njega, da pove vir informacij, ki jih je kot novinar zbral. BEJRUT — Palestinska tiskovna agencija WAFA je včeraj sporočila, da so izraelske torpedovke bombardirale v sredo zvečer sddonsko pristanišče (glavno mesto južnega Libanona). Med napadom je bil ubit civilist, dva pa sta bila ranjena. FIRENCE — Florentinski sodniki so včeraj obsodili Elfina Mortatija, ki je bil glavni obtoženec za umor notarja Spighija, na 30 let zaporne kazni, preostale tri obtožence pa na štiri leta zapora. Mortatija so priznali za krivega za umor in rop. Predsednik Pertini ob podeljevanju odličij zaslužnim karabinjerjem ob 166. obletnisi ustanovitve zbora karabinjerjev (Telefoto AP) Glasbena matica zaključuje šolsko leto 1979-80 s proslavo 70-letnice svoje ustanovitve v Trstu vzporedno z ustanovitvijo «Pevskega in glasbenega društva* v Gorici, vendar padata datuma njune ustanovitve še v leto 1909. Že več kot 70 let imamo torej Slovenci, ki živimo v mejah današnje Italije, svoje organizirano glasbeno življenje, sloneče na sistematičnem pedagoškem delu. Seveda teh 70 let ni poteklo mirno, brez pretresov. Vmes sta bili dve svetovni vojni, predvsem pa 20 let fašizma z načrtnim razdejanjem, ki ga je povzročil v našem narodnem življenju. A tudi če odšteje mo tistih 25 let prisilne nedejavnosti, pogojene od faktorjev izven naših moči, predstavlja nastanek Glasbene matice mejnik v našem kulturnem življenju, ki je zakoličil temelje in omogočil rezultate, kakršnih ob drugih mejnikih na področju splošnega šolstva, gleda lišča, tiska in drugih dejavnosti gotovo ne bi mogli doseči. Kot vse drugo, kar so naši predniki ustvarili in njihovi nasledniki negovali z ljubeznijo in preda nostjo, je tudi Glasbena matica zrasla iz naravnih potreb našega kulturnega in narodnostnega razvoja. Pa ne samo ustanovili, tudi vzdrževali z lastnimi sredstvi in močmi, kajti razumevanja za naše potrebe nikoli ni bilo in ga ni niti danes. Prav v tem pa se odraža tista naša upornost in volja, ki nam je pomagala, da smo znali vedno znova kljubovati neprilikam in da smo iz pepela trikratnega uničenja, iz pogorišč tržaškega Narodnega doma in goričkega Trgovskega doma ter tolikih drugih, •iiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiinaMhiiiuiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiimiifiniiiiimilivtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimnmtiiiiinMiiiiuiiiiiniiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu VELIKA IZGUBA ZA KOMUNISTIČNO GIBANJE IN ZA ITALIJANSKI DELAVSKI RAZRED Včeraj v Rimu umrl poslanec Giorgio Amendola ugledni voditelj KPI in borec za demokracijo Zato se je Dolanc zavzel za določeno akcijo subjektivnih sil. Dolanc je med drugim govoril tudi o ne katerih pojavih monopolizma v far macevtski industriji. Moramo si prizadevati, da skozi delegatske skupščine, samoupravne organe in skozi politične akcije omogočimo povezovanje, s tem pa tudi povečanje možnosti proizvodnje zdravil iz domačih surovin in z lastnim znanjem, je med drugim dejal Stane Dolanc. BOČEN — Državne oblasti so petim kandidatom iz Južne Tirolske prepovedale kandidiranje na nedeljskih volitvah, ker so na vpisnih polah za predstavitev kandidata vpi-šali pripadnost jezikovni skupini, ki | na Tirolskem ni predvidena. Dva kandidata sta namreč izjavila, da pripadata slovenski jezikovni skupini, druga dva, ki sta se rodila iz etnično mešanega zakona, sta izjavila, da sta tako Nemca kot Italijana, peta kandidatinja pa ni hotela napisati svoje pripadnosti. Kot znano so priznane le, tri etnične skupnosti: te so nemška, italijanska in ladinska. Zato se je levičarska skupina «Nova levica - Neue Linke* odločila vložiti tožbo pri najvišjih državnih organih, kajti nedopustno je, da kdor ne pripada uradno priznanim manjšinam nima določenih državljanskih pravic. Na Sardiniji priprli novinarja Pillonco in njegovo ženo NUORO — Na Sardiniji so v sredo zvečer priprli novinarja dnevni- Zgledno prizadevanje v borbi proti fašizmu in pri gradnji pravičnejše družbe Giorgio Amendola Revolucionar, ki mu je bila iskrenost vodilo kot za zdravljenje, ha °. fe govoril ,o kadrovski politiki tP»Y» _ I! področju, je Dolanc med wprh navedel, da je v Beogradu boS| Us°č zdravnikov, ki niso za- 5>rih da p na razdalji le ne- bitj *Lo kilometrov ni mogoče do- X, travnika, u® žalost t Jč^Rada, amp___ Itio^st v državi. Dolanc je tudi žalost to ni samo problem ampak skoraj vseh več spregovoril o begu zdrav-tlj ^ v specializacijo in se zavzel, Jtah^>ran)° biti v sedanjem času thVp'!'tocije posebej dosledni pri lij ®Ranju števila zdravnikov sploš- ij Prakse, ki bodo delali na terenu to resnično opravljali vlo- sPlošncga zdravnika in ne ad- V letih moške zrelosti je bil Amendola podoben očetu, tako fizično, kot naravno. Bil je visok, krepak kot medved, govoril je z nizkim brundajočim glasom, rad se je prepiral v razpravah, še posebno z ožjimi prijatelji La Malfo, Pertinijem, Pajetto... Človeka je kar pri srcu stisnilo, ko ga je videl še letos na televiziji izsušenega, kot da bi mu neznana silo izpila življenjske sokove. Bile so ga same oči, pobli-skavale so in pričale o bistrem razumu človeka, ki je s temperamentom in osebno disciplino premagoval bolezen in vztrajno delal, do konca. Giorgio Amendola zapušča predvsem zgled o načinu, kako se je loteval političnega boja, kako u-veljavil v revolucionarnem delavskem gibanju. Brez slepomišenja, z ostro temperamentno besedo, z iskrenostjo in neomajno preda nostjo. Kultura Giorgia Amendole _ je bila pri družinskem izvoru laična in historicistična, le globoko razmišljanje ga je privedlo do marksizma in zavestnega angažiranja v komunističnih vrstah. Svoje apolitično življenje» je Amendola preživel v KPI, nudil ji je vse, kar je mogel nuditi. Vendar njegova kultura in zgled nista izključna last komunistov, pač pa vseh demokratov ■ in antifašistov, ki verjamejo v obnovo Italije in Evrope. Pred nekaj leti je bilo skoraj moda, da so mladi skrajneži slikali Amendolo kol voditelja »desnice* v komunistični partiji. Najbrž zato, ker je bil krut realist, ki je povedal resnico tudi tedaj, ko je bila grenka in neprijetna. S svojo pikrostjo je bil Amendola celo zoprn, vendar mu piitiče zasluga, da je bistveno pripomogel k iskanju in razvoju italijanske smeri v socializem. S svojimi posegi je Amendola spodbujal razčiščevanja vsakokrat, ko je bilo to potrebno. Kot organizacijski tajnik KPI je po 20. kongresu KPSZ in destalinizaciji odločilno pripomogel pri odpravljanju stalinističnih metod iz partijskih vrst. Metod, ne ljudi, saj je rad trdil, da so v tedanji generaciji komu nistov bili rsi' stalinisti, ker je to bila pač edina poznam in veljavna praksa v revolucionarnem gibanju. Prav tako pa je Amendola zavračal poskuse rehabilitacije stalinističnih metod z zgodovinskimi izgovori. V svojem življenju je Amendola težil po enotnosti italijanskega in zahodnoevropskega delavskega gibanja in vztrajno poudarjal, da je potrebno poiskati pouk več kot 400 gojencem, skupno z ansambelskim poukom pa več kot 650 gojencem. Kot posebno dejavnost Glasbene matice pa moramo vsaj omeniti njeno skrb za abonmajsko koncertno sezono v Trstu in Gorici, skrb za koncertne nastope pedagoškega značaja na rednih slovenskih šolah ter sodelovanje na celi vrsti prireditev v okviru drugih naših ustanov. Vse to je bilo doseženo ob izjemnih naporih in finančnem odpovedovanju ne le vodstva in učnega osebja šol Glasbene matice, marveč tudi njenega upravnega odbora in političnih predstavništev naše skupnosti. Vsa dosedanja prizadevanja. da bi šola dobila značaj oziroma pravico javnosti in da bi z njo država prevzela nase breme vzdrževanja šole in brezplačnega nudenja pouka glasbene vzgoje slovenskim otrokom, tako, kot jo nudi otrokom italijanske narodnosti, še niso privedla do rezultatov. Izgovori so bili vedno pri roki od pomanjkanja fondov do zakonskih norm, toda resnica je, da smo tudi v tem oziru Slovenci žrtev pomanjkanja politične volje, ki niti v poosimskem duhu ne kaže zaželene in upravičeno pričakovane pripravljenosti za reševanje naših vprašanj. Kulturno bitko je naša Glasbena matica s svojim delom in poslanstvom že davno dobila, bitko za javnopravno priznanje svoje šole žal še ne. Očitno morajo tudi o tem oziru kulturno bitko šele izbojevati sami v sebi tisti, ki nam s svojim čudno kratkim metrom odmerjajo pravico in zaščito. Ob današnji proslavi 70-letnice obstoja naj bo zato beseda priznanja vsem, ki so po vojni vodili in dvignili na sedanjo zavidljiva strokovno raven našo glasbeno šolo, staršem, ki so jo vzdrževali ter vodstvu Glasbene matice za vložene napore, obenem tudi beseda spodbude za vztrajanje v delu in boju za nove uspehe in cilje. JOŽE KOREN DANES SE ZAKLJUČI PREDVOLILNA KAMPANJA Naši volivci naj ne pozabijo na gonjo ki jo je LpT sprožila proti Slovencem Politične stranke bodo imele danes zadnja zborovanja pred nastopom predvolilnega premirja ■ Tudi včeraj številni volilni shodi Volilna kampanja se izteka. Danes se namreč zaključijo vse predvolilne akcije političnih strank in opolnoči nastopi tako imenovano predvolilno premirje. Povsem jasno je, da bodo stranke danes napele še vse svoje moči, da bi vplivala na razpoloženje volivcev. Volilno kampanjo XI bo ob 21. uri zaključil na Goldonijevem trgu predsednik VZPI-ANPI Arrigo Boldrini. Govorila bosta tudi kandidatinja na pokrajinskih volitvah Sonja Sirk in pokrajinski tajnik Tone'. Danes bo v Trstu tudi minister Scotti, ki bo opoldne zaključil volilno kampanjo KD. Socialisti imajo v programu večjo manifestacijo pred tovarno GM pri Boljuncu, celo vrsto shodov pa . .povedrje tudi Slovenska skupnost. Medte n potekajo tudi vse tehnične priprave za nedeljske volitve. Že včeraj so začeli urejevati nekatere od 429 volilnih sedežev. Priprave potekajo tudi v okoliških občinah. Za socialistično stranko je sinoči na Trgu Goldoni govoril član CK in podpredsednik poslanske zbornice Loris Fortuna, ki je socialistične volivce nozval, naj podpišejo predlog o referendumih, za katere se ogrevajo radikalci, v isti sapi pa je tudi opozoril pred nevarnostjo, ki jo predstavlja Pannellov po.iv k vzdr-žanju ali beli glasovnici. Ni namreč mogoče, je dejal Fortuna, da bi na eni strani pozivali ljudi k mobilizaciji okrog važnih problemov italijanske demokracije, kot so oni. o katerih je govor v predlogih referendumov, po drugi strani pa opustiti boj, ki se bije proti desničarskim in real.-ionarnim silam v ob cinah, pokrajinah in deželah. Tako stališče je toliko bolj zgrešeno v Trstu, kjer bi vzdržan je pomenilo predati brez boja v roke raznim melonarjem in Tombesijem napred ne okoliške občine in pokrajinsko u-pravo, ki je pod vodstvom levičarske koalicije dosegla važne rezultate. O teh '-ultatih je r.a včerajšnjem zborovanju -cdrobneje govoril pokrajinski odbornik Carbone, medtem ko je kandidat za pokrajino Josip Pečenko v slovenščini pozval volivce, naj okrepijo socialistično stranko, da se bo lahko uspešno u-pirala poskusom sklepanja zavezništev med KD in Listo za Trst. Poudaril je tudi, da niti en slovenski glas ne sme biti oddan za listo: Slovenci ne : jo pozabiti na sramot- no eonjo, ki jo je ta grupacija sprožila lani proti slovenski manjšini in ničnim pravicam. Med številnimi zborovanji KPI naj omenimo nastop kandidatirijCZa pokrajinski svet Sonje Sirk na Proseku. ki je po kritični ocenitvi dosedanje dejavnosti tribarvne vlade poudarila zlasti potrebo, da se okrepi boj za preusmeritev vladne zunanje politike ter zagotoviti naši državi vlogo miru. Poudarila je nadalje, da je treba za prenovitev države premagati KD in da je treba istočasno preprečiti, da bd se v našem mestu spojila zmerni in nacionalistični blok med KD in LpT. Prenoviti življenje Trsta, zgraditi kulturo sožitja med Slovenci in Italijani, ki naj bo osnovana na globalni zaščiti naše narodnostne skupnosti, so obveze, je poudarila Sirkova, ki zahtevajo dosledno sodelovanje vseh antifašistov in še pose-bei mladine. Slovenska skupnost je imela včeraj vrsto volilnih zborovanj v mestnem središču. Prisotnim so obrazložili volilni program SSk deželni tajnik Drago Štoka ter člana izvršne ga odbora Marija Brecelj in Miro Opelt. Štoka je posebej poudaril med narodni pomen, ki ga imajo osimski sporazumi ne samo za Italijo in Jugoslavijo, amp>ak tudi za slovensko narodno skupno- „, saj bomo prav na podlagi teh sporazumov morali biti Slovenci v zamejstvu deležni celovite zaščite naših narodnih, socialnih in ekonomskih pravic. Miro Opelt ;e podrobneje ožigosal stališča tistih krocov in političnih osebnosti, ki še danes govorijo o jugoslovanski okupaciji mesta Trst in se nočejo sprijazniti z dejstvom, da so ga osvobodili slovenski partizani in da je niePova bodočnost v pomirjen ju in sodelovanju med obe ma državama ter v sožitju med Slovenci in Italijani. > V popoldanskih urah pa so govorili Boris Slama, Marij Maver in Aleš Lokar v tržaški okolici in predmestju ter posebej poudarili pomen samostojnega nastona na volitvah, saj moramo biti «Slovenci povsod, torej tudi v političnem življenju*. kateri bodo lahko sodelovali tudi mladi iz zamejstva pa je MDA Ibar — Lepenac 80 na Kosovem, ki bo od 6.7. do 3.8. Mladenke in mladinci iz zamej stva. ki se nameravajo udeležiti de lovnih akciji v enem izmed zgoraj navedenih krajev, dobijo vse po trebne informacije v uradih Mladinskega odbora SKGZ (Trst, Uii ca sv. Frančiška 20, tel. 744-249) in Gorica (Ul. Malta 2, tel. 2495). Opozarjamo, da obstaja možnost, da se zamejski mladinci udeležijo MDA le za določen čas (10 dni in podobno). Izleti v SZ Sporočamo, da je za izlete Pri morskega dnevnika v Sovjetsko zvezo v času olimpiade na razpolago še naslednje število prostorov: v skupini, ki odpotuje z letalom 17. julija — osem prostorov; v skupini, ki odleti 26. julija — devet prostorov; za potovanje dne 1. avgusta so že vsa mesta zasedena. Vpisovanje se nadaljuje v uradu potovalne agencije Aurora — Ul. Ci-cerone 4. Mladi in MDA Tud letos bo v Sloveniji vrste mladinskih delovnih akcij (MDA), na katerih bodo lahko sodelovali tudi mladi iz zamejstva Mladi s Tržaškega, Goriškega in iz Beneške Slovenije se bodo lahko udeležili naslednjih delovnih akcij: Sloven ske Gorice (od 22.6. do 13.7.). Bela krajina (od 13.7. do 24.8.), Ga ričko (od 13.7. do 3.8.), Posočje (od 3 8. do 24.8.). Posebna zvezna akcija MDA, na Obsodba atentata na sedež KPI pri Sv. Ivanu Na svoji zadnji seji je rajonski svet za Sv. Vid - Staro mesto izdal poseben protest v zvezi z zažigal-iiim atentatom na sedež sekcije KPI pri Sv. Ivanu. V protestu poziva sodstvo in prefekturo, naj si odločneje prizadovata za izsleditev krivcev. Poleg tega poziva vse demokratične stranke, da složno med sabo zavzamejo jasne poglede glede ohranjevanja vrednot odporniškega gibanja. ZA POSLOVANJE PO AVTONOMNEM RAČUNU Kontingenti za drugo poletje 1980 Urad za zunanjo trgovino pri generalnem vladinem komisariatu obvešča, da je začel razdeljevati kontingente spiska «C* za poslovanje po tržaškem avtonomnem računu v drugem letošnjem polletju (od 15. julija 1980 do 14. januarja 1981). Podjetja, ki žele biti deležna omenjenih kontingentov, naj vložijo u-strezne prošnje najkasneje do 24. junija. Podrobnejša pojasnila prejmejo interesenti v vladni palači na Trgu Unita - II. nadstropje. VOLILNA ZBOROVANJA K P I Od 10.30 do 12. ure v Naselju S. Mauro in Vitovljah, Veggian in De-pangher; ob 12. uri pred VM, Ros-setti in Roman; ob 14. uri pred papirnico, Depangher in Peric; ob 11. urfr v Ul. Oriandini, Pessato; ob 18. uri pred UPIM, Cosolini; od 19. do 21. ure leteči shodi na Proseku in Kontovelu; ob 20. uri v zgoniški občini; ob 20.30 v Dolini in ob 21.30 v Boljuncu, Švara, Švab in Marto-ne; ob 21. uri v Miljah, Cuffaro, Bordon in Millo; ob 21. uri na Trgu Goldoni, Arrigo Boldrini, Sonja Sirk in Claudio Tonel. PSI Od 12. do 17.30 manifestacija pred tovarno GM; ob 20. uri shod v Dolini; ob 20.30 shod v Boljuncu; ob 18. uri zaključek volilne kampanje v Miljah. SSk Ob 18. uri na Opčinah in v Rep-nu; ob 18.30 v Trebčah in Zagradcu; ob 19. uri v Gropadi in Repni-ču; ob 19.30 v Bazovici in Zgoniku; ob 20. uri na Katinari in v Kolu-drovci; ob 20.30 v Ricmanjih in ob 20.15 v Saležu; ob 20.45 v Samator-ci; ob 21. uri v Borštu in Briščah; ob 21.30 v Dolini in Križu; ob 22. uri v Nabrežini in ob 22.30 v Boljuncu. Ob 21. uri srečanje kandidatov in volivcev SSk v devinsko -nabrežinski občini na novem sedežu sekcije v Nabrežini. NA POBUDO ODBORNIKA ZANFAGNJMJA Zakonski osnutek o jamstvu na posojili SSG in Verdiju Posojili bosta omogočili kritje primanjkljaja minule sezone Na predlog odbornika za finance Zanfagninija je deželni odbor izdelal zakonski osnutek, ki predvideva dodelitev jamstvenega posojila v višini ene milijarde lir Slovenskemu stalnemu gledališču in v višini poldruge milijarde avtonomni ustanovi gledališča «Verdi». Zakonski osnutek bo morala najprej odobriti pristojna komisija deželne skupščine, nato deželni svet. V polno veljavo bo stopil po odobritvi vladnih organov in po objavi v »Uradnem vestniku*. Gledališči bosta s posojilom lahko poravnali primankljaj gledališke sezone 1979-1980, SSG pa bo lahko tudi krilo izdatke v začetku sezone 1980-1981. Dežela je bila zaradi povsem nezadostne, pravzaprav neobstoječe pomoči s strani ministrstva, poklicana, da zagotovi kontinuiteto delovanja omenjenih kulturnih ustanov. Večina italijanskih gledališč se prav zaradi brezbrižnosti vlade nahaja iiiiiiililiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiajiiiiifiiiiiiiiiiiiiii ZARADI NEDEUSKIH UPRAVNIH VOLITEV Vpisovanje v otroške vrtce Tržaška občina obvešča, da se bo začelo vpisovanje v občinske otroške vrtce dne 25. junija 1980 od 8.30 do 11.30 za otroke, ki bodo do 31. decembra dopolnili četrto ali peto leto starosti, in 26. junija od 8.30 do 11.30 pa za malčke, ki bodo do istega datuma dopolnili tretje leto starosti. • Tržaški župan je včeraj slovesno podelil kiparju Simonu Benetto-nu zlati mestni žig iz IV. stoletja. Z včerajšnjim dnem konec pouka na vseh naših šolah Sedaj čakajo dijake zrelostni izpiti, ki se bodo začeli 16. t.m. oziroma 3. julija • Izidi o šolskem uspehu bodo objavljeni prihodnji teden Ob koncu šolskega leta je navada, da zapišemo nekaj misli o poteku študija na naših šolah in o šolskem življenju nasploh. Tako tudi letos in priložnost za to je prav včerajšnji zaključek pouka, ko so se osnovnošolci in srednješolci poslovili od šolskih klopi nekaj dni pred predvidenim rokom. Kot znano, so vzrok temu pokrajinske, občinske in deželne volitve, ki so še enkrat onemogočile, da b: pouk trajal točno število predvidenih dni. Letošnje šolsko leto je bilo skoraj na las podobno prejšnjim, vendar s to razliko, da je bilo s stra- lllllllilllltllflilllltlllllllltllllllHItlllllHIIIIinilllllllllllllllllimilllllllllllllllllllllllllllllllllllllillllltlltHIIIlllt SINOČI V KULTURNEM DOMU Skupna zaključna prireditev šoJJL Širok in J. Ribičič Na skupni zaključni prireditvi v Kulturnem domu so se včeraj poslovili od šolskega leta otroci osnovnih šol Karel Širok in Josip Ribičič. Učenci osnovne šole K. Širok so za temo končnega nastopa izbrali 35-letnico osvoboditve izpod nacifa-šizma, ki poteka letos. Uspeh, ki so ga dosegli, dokazuje, da so bile priprave dolge in temeljite. Skozi celo šolsko leto jim je z veliko pozornostjo sledila Mira Sardoče-va, večje učence pa je pripravljal Stane Starešinič. Otroci so predstavili recital z naslovom »Veš, poet svoj dolg*, v katerem so recitirali poezije slovenskih pesnikov z na rodno-osvobodilno tematiko. Za glasbeno spremljavo je poskrbel Klavdij Furlan. Učenci osnovne šole J Ribičič pa so se predstavili z igrico, dramatizirano povestjo, «Miškolin», ki so jo zaigrali že na slavnostnem poimenovanju svoje šole. Mladi i-gralci so se v njej dobro izkazali, potrudili pa so se tudi v izvedbi dveh skladb Aleksandra Vodopivca, ki sta bili na poimenovanju nagrajeni Z bučnim aplavzom številnih zadovoljnih staršev in prijateljev se je končala prireditev in tudi dejavnosti polno šolsko leto. Premalo poštnih uradov Italijanski sindikat delavcev lokalnih uradov poštnih agencij SILULAP, ki je včlanjen v CISL, poziva pokrajinsko poštno ravnateljstvo, naj ustanovi štiri nove poštne podružnice, in sicer na Melari, v Ul. Colo-gna, v Ul. Campanelle in na Alturi. Sindikat obenem predlaga odprtje poštnega urada v repentabrski ob čini, kjer ga doslej še nimajo. • Odbor za nagrado človečanske dobrote in vzajemnosti »Devinski grad* vabi občane, da prispevajo k nagradnemu skladu in nakažejo svoje prispevke na bančni račun štev. 4059/8 pri Tržaški hranilnici v Sesljanu. Odbor bo za najboljše delo podelil nagrado otrokom in mladim od 6. do 15 leta, ki bodo poslali svoje prispevke do 30 junija. Nagrajena pa bodo tudi društva, skupine ali ustanove, ki s svojo dejavnostjo zasledujejo cilje nagrade. • V nedeljo bo v Trstu, kot tudi v drugih deželnih središčih, odprto volišče na sedežu časnikarskega krožka, kjer bo na vrsti balotaža za izvolitev predstavnikov publicistov v deželnem vodstvu časnikarske zbornice. Sc en samomor osamljene ženske Spet samomor priletne ženske. To krat se je za usodni korak odločila 69-letna Rosina Poropat iz Ul. Pa duina 5. Ženska je živela sama in je bila umsko prizadeta. Pognala se je iz 6. nadstropja stanovanjske- ga bloka. Pri padcu je zadela v dva parkirana avtomobila, nakar je obležala na asfaltu. Njena sestra je policiji povedala, da si je nesrečnica že enkrat prej hotela vzeti življenje s plinom, a so jo zadnji trenutek rešili; tokrat pa ni bilo zanjo nobene pomoči več. Pismo uredništvu O bazovskem vrtcu in raznašanju volilnic Primorski dnevnik je svoj čas sicer izčrpno poročal o nevzdržnih razmerah v bazovskem otroškem vrtcu, ki je že zdavnaj pretesen za mlade obiskovalce, sploh pa neustrezen iz higienskega vidika. Vaš list je beležil tudi neprestane obljube tržaške občinske uprave, ki jo vodi Lista za Trst, da bedo bazovski o-troci dobili nov vrtec. Vendar se moram obrniti na vas, da preko dnevnika še enkrat obsedim ravnanje te uprave, ki od besed ni prešla k dejanjem. Aurelia Gruber-Benco, bivša tržaška podžupanja, se je bila obvezala, da bo vrtec nared že maja lani. Sedaj nam obljubljajo, da se bo gradnja začela čez tri mesece. Dejstvo, da sprejetih obvez «ni bilo mogoče izpolniti*, utemeljujejo me-lonarji z raznimi zakonskimi predpisi. birokratskimi za pleti ja ji in tako naprej. Kdaj bomo torej prišli do vrtca? (Sledi podpis) ni dijakov več asentizma, kot so sami dijaki in tudi profesorji priznali ob raznih okroglih mizah, ki smo jih objavili v našem dnevniku. Torej kljub polovičnim reformam in novim ukrepom, predvsem strožjim kriterijem ocenjevanja, preživlja italijanska šola (in z njo tudi slovenska) krizo, ki ji zaenkrat še ni videti izhoda. Tudi demokratizacija šole nekako stagnira in izvoljeni šolski organi nimajo tiste vloge, katero je bilo pričakovati. Ob tem je treba vsekakor pleniti, da slovenska šola še vedni nima tiste avtonomije, ki bi jo morala imeti glede na svojo specifično vlogo, beneškim Slovencem ni priznana možnost šolanja v materinem jeziku, šolski okraji so še vedno v oblakih, itd. To so vprašanja, ki se porajajo ob vsakem začetku in koncu šolskega leta in se še bodo, čeprav je bila* nekaj korakov k popolnemu ovrednotenju slovenske šole storjenih. Tu mislimo predvsem na ustanovitev strokovnih tečajev v slovenskem jeziku, kar je vsekakor velika pridobitev. Včeraj so se torej za veliko večino študentov šolska vrata zaprla, nekatere čaka sedaj najtežja preizkušnja - matura. Zrelostni izpiti bodo tekli po že ustaljenih tirnicah in bodo zapečatili »zrelost* naših dijakov, oziroma njihovo znanje. Matura na višjih srednjih šolah se bo začela 3. julija s pismeno nalogo iz slovenščine, mala matura pa bo na vrsti veliko prej, že 16. t.m., ko bodo tudi izpiti na osnovnih šolah za prestop čez peti razred. Cista li dijaki in učenci pa vsekakor najbolj nestrpno pričakujejo izide o svojem šolskem uspehu. Na osnovnih šolah bodo izide objavili predvidoma 14. t.m., za tiste, ki imajo izpite čez peti razred okrog 19., na nižjih srednjih šolah (kjer je bila včeraj zaključna šolska maša) pa bodo rezultati znani sredi prihodnjega tedna. Na višjih srednjih šolah bodo izide objavili 14. t.m. okrog 10. ure, takoj po zaključni šolski maši. Že dva dni kasneje se bodo na tej stopnji šole začeli vstopni izpiti za privatiste, istega dne pa bodo tudi izpiti za peti razred uči-teljšča, ki bodo omogočili vpis dijakom na vse fakultete. Oddaja o «majenci» na tretjem TV kanalu Tretja mreža italijanske televizije bo 10. in 18. junija oddajala enourni program v dveh poglavjih o letošnji dolinski »majenci*, ki sta ga pripravila Ldlla Cepak in Mirjam Koren. Program bo v celoti v slovenščina s podnaslovi v italijanščini. V njem je prikazan izreden značaj letošnje «majence», saj se je odvijala prav v dneh smrti jugoslovanskega predsednika Tita. Ta žalosten dogodek je postal povod za resno razmišljanje predvsem mladih — dolinskih parterjev in parteric — o preteklosti in perspektivah Slovencev tostran in onstraj meje. Prvo poglavje bo na sporedu 10. junija ob 20.30, drugo pa 18. junija ob 19.30. v podobnem položaju, v kakršnem sta SSG in gledališče Verdi. Černigoj in Zigaina v pokrajinski galeriji V umetnostni galeriji, ki jo je na Trgu Vittorio Veneto uredila tržaška pokrajina in v kateri se je v njenem razmeroma kratkem življenju zvrstilo že več zelo dobrih razstav kvalificiranih likovnikov, sta sinoči dala na ogled nekaj svojih del dva znana mojstra, tržaški mojster prof. Avgust Černigoj in veliki furlanski umetnik Giuseppe Zigaina. Pravzaprav gre za nekakšno posrečeno konfrontacijo dveh mojstrov, konfrontacijo, ki sestoji v prikazu le manjšega števila grafik. Giuseppe Zigaina je razobesil le šest svojih črno-belih grafik z izrazito ekološko vsebino ali motiviko, Avgust Černigoj pa je razstavil prav tako pol ducata črnobelih grafičnih listov ter še tri plastike. Kot je bilo pričakovati, sta imeni razstavljalcev privabili v galerijo precejšnje število ljudi. Navzoči so bili tudi predsednik deželnega sveta Mario Colli ter predsednik in podpredsednik pokrajine Lucio Gher-si in Enzo Martone. Razstavo, ki bo prav gotovo pritegnila veliko občinstva in ki je občinstvu dostopna sleherni delovni dan med 17. in 19. uro, sta organizirali italijanska ustanova za spoznavanje slovenskega jezika in kulture ter tržaški «L’Asterisco*. (fre) f4 Čestitke NORČI iz Križa slavi danes 60. rojstni dan. Še mnogo zdravih in srečnih let ji želijo mama, sestre in brat z družinami ter drugi sorodniki. Danes praznuje rojstni dan mama SILVA. Vse najboljše ji želijo mož Sergio, sin Sandi in hčerka Tanja. • Deželni odbor sindikalne federacije gledaliških delavcev prireja 27. in 28. junija v tržaškem Kulturnem domu srečanje na temo Gledališče v deželi F—JK. aiitaiiiiiiii*i«iiiitiiitiiiiiiiiiiii«iii»iiiii>»aiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiia>iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiM NA SEDEŽU TRŽAŠKE POKRAJINE Včeraj predstavitev vodnika botaničnega vrta «Carsiana» "'»bi* Im/ . D> « i m * » Avtorji so G. Gioitti, S. Budin, L. Poldini in F. Martini Vabimo Vas na proslavo 70-letnice Glasbene matice, ki bo v petek, 6. junija 1980 ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu, Mladinski odbor SKGZ ZSSDI Zveza slovenskih kulturnih društev (SPZ) prirejajo 20., 21. in 22. junija POTOVANJE V BEOGRAD NA GROB MARŠALA TITA Izlet je namenjen mladini s Tržaškega, Goriškega in iz Beneške Slovenije Program predvideva: odhod z avtobusi v petek, 20. junija, zvečer. V soboto, 21. junija, zjutraj se bomo na Dedinjah poklonili Titovemu spominu — popoldne krajši ogled Beograda. Večerja in prenočevanje v Mladinskem hotelu v Beogradu. V nedeljo, 22. junija, povratek. CENA POTOVANJA ZNAŠA *0.000 LIR. Polovico zneska je tre-ba plačati ob vpisu. V ceni je vštet prevoz z avtobusi, večerja, prenočevanje in zajtrk. Ostali obroki hrane niso všteti. Vpisovanje na sedežu ZSŠDI v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20/11. Število prostorov je omejeno, zato pohitite z vpisom. Predsednik pokrajine Ghersi in odbornik Volk sta včeraj popoldne na sedežu tržaške pokrajine predstavila vodnik botaničnega vrta »Carsiana*. Obširnejšo predstavitev knjige je podal Lucijan Volk, ki se je najprej zahvalil avtorjem in nato poudaril, da jo bodo tiskali v 4000 izvodih, od katerih bo 1000 slovenskih. Vodnik, ki vsebuje tudi izčrp-nejšo študijo o kraškem rastlinstvu in je bogato opremljen z ilustracijami in fotografijami, bodo razdelili raznim naturalističnim združenjem ter šolam, ostalo pa bodo prodajali v repenskem Kraškem muzeju in v botaničnem vrtu «Carsiana*. Botanični vrt je nastal na pobudo dr. Giottija in njegovih sodelavcev dr. Poldinija, dr. Martinija in dr. Stanislava Budina, ki so tudi avtorji publikacije. Leta 1978 ga je pokrajinska uprava uradno odprla publiki, ki si ga lahko-ogleda ob nedeljah in praznikih ter tudi med tednom, če obisk predčasno najavi. Delavec ob prste 58-letni delavec Alfredo Zoch iz Ul. Borghi 5 se je včeraj zjutraj resneje poškodoval v mehanični delavnici NOVUM na Korzu Cavour 2/2. Zoch je rezal usnje z obrezovalnim strojem, ko mu je leva roka zdrsnila med rezine. Z osebnim avtomobilom so ga prepeljali na ortopedski oddelek tržaške glavne bolnišnice, kjer so mu morali izrezati nMiiiMiiiimtiHiMiiiiiiHiHiiiiiiiniiiniiniiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiitiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiffiiiiiiNimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiii Od stare norišnice - lagerja do centrov za umsko zdravje Knjiga mladega psihiatra o relormi psihiatrije v našem mestu Reforma psihiatrije z zaprtjem tradicionalnih norišnic — lagerjev in z uvedbo novih, odprtih in decentraliziranih struktur, je od nekdaj v Trstu v središču razprav in polemik, saj se je pravzaprav rodila prav v našem mestu, ki je bilo v tem pogledu predhodnik ne samo v vsedržavnem, ampak tudi v mednarodnem merilu. Vprašanja, ki jih je odprla reforma, so v volilni kampanji, ki se pravkar zaključuje, postala predmet žolčne polemike s strani Liste za Trst, ki tedensko objavlja v svojem glasilu — predvsem z izkrivljanjem dejstev — vsakovrstne napade na reformo. Prav ta napad izrazitega reakcionarnega značaja pa je dal povod za vrsto umirjenih in tehtnih odgo vorov, katerih namen je predvsem seznaniti prebivalstvo s tem, kaj je pravzaprav pomerila psihiatrična reforma, katere so njegove negativne in pozitivne strani. Dejstvo je, da je javno mnenie še vedno pomanjkljivo obveščeno n vseh teh vprašanjih in da je torej podvrženo izkriv- ljajoči propagandi. V tem pogledu je lahko zelo koristna knjiga, ki je pravkar izšla in ki jo je napisal mlad psihiater, ki je bil sam soudeležen — kot sodelavec prof. Basaglie — pri uničenju stare norišnice in pri odprtju novih struktur — centrov za mentalno zdravje. Knjigo, ki nosi nekoliko hermetičen naslov tNimam o-rožja, ki ubije leva*, je napisal dr. Giuseppe Dell’Acqua, 33 let, doma iz Salerna, ki deluje v našem mestu od leta 1971 in trenutno vodi barkovljanski center za umsko zdravje. Ne gre za nobeno apologijo psihiatrične reforme, ampak le za prikaz cele vrste primerov, s katerimi je dr. Dell’Acqua prišel v stik, iz službenih dolžnosti. Prav v teh kratkih resničnih zgodbah, v orisu trpljenja in bede tolikih oseb, ki so na lastni koži okusile grozote starih umobolnic in probleme novih struktur, pa si neinformiran bralec lahko ustvari najbolj verno sliko tega. kar je reforma pomenila predvsem tistim, katerim je bila name- njena, namreč bolnikom. In ocena, ki je sicer avtor ne daje, ampak ki jasno izhaja iz knjige, ne more biti drugega kot pozitivna: reforma sicer ni rešila na en mah vseh problemov, ni seveda čez noč odpravila trpljenja, ustvarila pa je pogoje, da si tudi tisti, ki so bili nekoč usojeni dosmrtni ječi za rešetkami norišnice, ustvarijo svoj prostorček, pa naj bo še tako tesen, v družbi. Knjigo dr. Dell'Acque so predstavili včeraj v časnikarskem krožku ob navzočnosti velikega števila ljudi, predvsem psihiatričnih operaterjev. Predsednik pokrajinske uprave Ghersi je pojasnil razloge, zaradi katerih je pokrajina nudila pokroviteljstvo izdaji te knjige, profesor na bolonjski univerzi Giulia-no Scabia je orisal svoje izkušnje v Trstu za časa že znamenitega «Marco Cavallo», na koncu pa je nekaj besed spregovoril avtor sam. Knjiga, ki jo je izdala založniška zadruga iz Ul. Gambini, stane 4000 lir ter jo je vredno prebrati. sredinec leve roke ter delno tudi kazalec. Zdravniki so mu pripisali 50 dni zdravljenja, v kolikor ne bodo nastopile komplikacije. Razna obvestila Domicilni odbor 19. SNOB Srečka Kosovela v Sežani vabi borce te brigade z družinskimi člani na tovariško srečanje, ki bo v nedeljo, 8. junija 1980, ob 10. uri pri Lovski koči na Očinci pri Štjaku. Vse borce naprošamo, če imajo partizansko o-premo ali druge predmete iz NOB, da jih prinesejo s seboj zaradi evidentiranja, ker nameravajo urediti spominsko sobo naše brigade. Posebnih vabil ne bo. Zveza slovenskih kulturnih društev (SPZ) obvešča, da so uradi v Trstu odprti vsak dan od 8.30 do 12.30 in od 17. do 20. ure (ob sobotah popoldan zaprto). Deželni sindikat slovenske šole, tajništvo Trst, obvešča učitelje - su-plente, da je na sedežu sindikata v Ul. F. Filzi 8, vsak torek in petek od 16. do 18. ure na ogled ministrska okrožnica št. 137, ki govori o začasnih suplencah na osnovni šoli v šolskih letih 1980-81 in 1981-82. Rok za vlaganje prošenj zapade 5. julija t.l. Sindikat slovenske šole • tajništvo Trst obvešča neučno osebje v sta-ležu, da je na sedežu sindikata, Ul. Filzi 8, vsak torek in petek od 16. do 18. ure na ogled ministrska okrožnica o premestitvah za šolsko 1. 1980/81. Rok zapade 16. junija. Včeraj-danes Danes, PETEK, 6. junija MILUTIN Sonce vzide ob 5.16 in zatone ob 20.50 — Dolžina dneva 15,34 —■ Luna vzide ob 1.44 in zatone ob 13.08. Jutri, SOBOTA, 7. junija ZORICA Vreme včeraj: najvišja temperatura 22,3 stopinje, najnižja 16,2, ob 18. uri 21,2 stopinje, zračni tlak 1010,9 mb ustaljen, brezvetrje, vlaga 58-odstotna ,nebo malo poobla-čeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 18,4 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Daniela Fonta-not, Stefano Marassi, Daniele Men-gotti. UMRLI SO: 59-letni Giorgio Cere-ser, 87-letna Arusiak Ohanessian vd. Bahschian, 64-letna Adele Piaz-za vd. Bacer, 93-letna Giacoma Sburlino vd. Spanghero, 70-letni Marcello Rener, 76-letni Alberto Chermaz, 74-letni Giuseppe Sardo, 86-letni Carlo Cosiani, 8 ur star Mario Pastore, 83-letna Carla Iercog por. Concina, 76-letna Iolanda Cas- Moreal. danes, JUTRI IN V NEDELJO ŠPORTNI PRAZNIK V KRIŽU Šport, kultura in vsak večer ples z ansamblom The Lords DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Ul Dante 7, Ul. DellTstria 7, Erta S. Anna Ul. S Cilino 36. (od 8.30 do 13.30 in od 16. do 20.30) Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 21 do 8. ure tel. 732627; predpraznična od 14 do 21. ure in praznična od t. do 20. ire tel. 68441. LEKARNF V OKOLIC) Boljunec: tel. 228 124, Bazovica tel. 226-165; Opčine: tol. 211001, Prosek: tel 225-141; Božje polje, Zgonik: tel. 225 596; Nabrežina: tel 200-121; Sesljan: tel. ?(I9 197, Žavlje: tel. 213 137; Milje: tel. 271 124. Mali oglasi telefon (040) 7946 72 Kino Aldebaran 18.00 «11 tamburo di lat-ta». Barvni film. Nazionale 15.20—22.15 »Per qualche dollaro in piu*. C. Eastvvood. Ariston 18.00 »Rust never sleeps*. Koncert Neila Younga. Ritz 18.20—22.15 »Un sacco bello*. C. Verdone, V. Miriel. Eden 18.00—22.15 »La derobade*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Excelsior 16.30 «Lenny». D. Hoffman. Prepovedan mladini pod 18. letom. Grattacielo 17.00 «La collina dei co-nigli*. Barvni risani film. Fenice 16.30 »Super rapina a Milano*. A. Celentano. Mignon 16.30—22.15 «11 cane di pa glia*. D. Hoffman. Filodrammatico 15.30—22.00 »Piace-ri folli*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Cristalln 16.00 »La spada neila roc-cia* in «Tuffy e Toffy orsetti mat-tachioni*. Barvni risani film. Moderno 16.00 »Un uomo da mareia-piede*. Prepovedano mladini pod 18. letom. Aurora 16.30 «11 ladrone*. E. Mon-tesaino, E. Fenech. Capitol 17.00 »Gli amori impuri di Melody». Prepovedan mladini pod 18. letom. Vittorio Veneto 16.00—21.00 »P cac-ciatore*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Volta (Milje) Zaprto DELAVCA išče opensko podjetje, takojšnja zaposlitev. Telefonirati na številko 21-13-36 ob uri kosila. TRGOVINA jestvin v Raštelu išče vajenca za poln delovni umik. Telefonirati na številko 81-113. 15-LETNO dekle išče zaposlitev najrajši kot prodajalka. Poleg slovenščine obvlada tudi italijanščino. Ponudbe na upravo Primorskega dnevnika pod šifro »Proda- IVAN SANCIN Dolina 194 je odprl osmico. Toči domače belo in črno vino. Poskrbljeno tudi za prigrizek. PRODAM fiat 132 -1600 letnik 73 v dobrem stanju. Telefonirati na tel. št. 225-533 v popoldanskih urah. PRODAM akustični aparat AMPL1-FON vgrajen v naočnike. Cena po dogovoru. Telefonirati na telefonsko številko 82-50-59 v popoldanskih urah. KRIŠKA godba na pihala nujno išče prostor v vasi za vaje. Telefon 220-495. PRODAM fiat 500 F v dobrem stanju. Telefon 225-320. OSMICO je odprl Miro Žigon, Zgonik št. 36. Toči belo in črno vino. PRODAM volkswagen 1200 (hrošč) letnik 64, v dobrem stanju. Cena 300.000 lir. Telefonirati od 14. do 18. ure na tel. štev. 911 173. OSMICO je odprl Stanko Marušič iz Štandreža. Toči pristno domače vino. PRODAM: alfa romeo 1600 letnik 1974; fiat 124 special T letnik 1971; lancia fulvia GT 1300 letnik 1968; BMW 1502 letnik 1975; BMVV 200 tii letnik 1975. Telefonirati od 12. do 13. ure na telefonsko številko 87-059 razen ob nedeljah. ZARADI pomanjkanja skladiščnega prostora prodamo po izredno u-godni ceni «sončne» grablje, fre-ze 125 in 165 cm, rotacijsko kosilnico in hidravlične preše premera 55 centimetrov in več. Informacije Agromec Gorica, Carduccijeva ulica 33, tel. 27-58. Izšla je 4. ŠTEVILKA NOVE MITTELEUROPE ki jo dobite v knjig*0’8'1 in kioskUl Gledališča VERDI Danes, ob 20.30 za red A 01 soboto, ob 18. uri za red V --- ... -- — - - sporedu koncert orkestra 11 gledališča Verdi v okviru P"sudanskih simfoničnih koncertov-cert bo vodil mladi izraelski ^ gent Daniel Oren. V prvem 0 ja orkester izvajal scensko gla* a s «Sen kresne noči* Mendelss® ^ sodelovanjem ženskega zbor dališča Verdi ter pevk Sylv*e Thomasove in Vilme Borelh. ^gJl. gem delu pa je na sporedu ^ cert št. 1 op. 23 Čajkovskega delovanjem pianistke Nataše u son. Prodaja listkov pri gledališča Verdi. sol« Šolske vesti Dijaki in dijakinje srednJ gfj-»Fran Levstik* s Proseka 'J1 pri" ža vabijo na zaključno oh reditev, ki bo danes, 6. J11™ 'ppr 20. uri v Kulturnem domu n \fl seku. Poleg pestrega Pr0?j8j0t fP zamejska pesnica Marija Mb0 delila bralne značke. ,n ho v Jutri, 7. junija, ob 19-™ u -fi' Prosvetnem domu na OPcll\.noVD« ključna šolska prireditev 05 šole »France Bevk*. go*0' Dijaki srednje šole »Srečk« vel* na Opčinah bodo imeli * g. no šolsko prireditev v ^ .ptn«111 junija, ob 20. uri v P°>sVe demu na Opčinah. nažič Osnovna šola Pinko Tom /j pfi' Trebč vabi na zaključno šo|s u jfi. reditev, ki bo danes, 6. jumJa> uri v Ljudskem domu. BANCA Dl GREDITO P« TR?fli5KA VncniTNA B A Tržaška kreditna S. P. A. TRST - gLlCA F- FILZI 10> SREDNJI TEČAJ tUNK°V 5. 6. 1980 ? Ameriški dolar .930'' Funt šterling ,740.-' Irski funt šterling 503,9* Švicarski frank 20®-?] Francoski frank 38,9 Belgijski frank 437.'] Nemška marka 35,^ Avstrijski šiling 717.' Kanadski dolar 425.'' Holandski florint 0' Danska krona j97r švedska kron- jgg-'' Norveška krona j j).-' Drahma 38^ Mali dinar 47 Veliki dinar vseh tujih vojjji mu JI. E VESTI NA ZADNJI SIKA1'1* . ^KRAJINSKI TAJNIK SSk ZORKO HARIJ Nadaljevati proces uveljavljanja osnovnih pravic slovenske manjšine j^Pr-: Upravne volitve j okoliško nhčinskp za pokra- » - •" okoliške občinske svete bo-#rip°m^m*)lla llrei*kušnja na poti j Ivanja demokratičnega razvoja L Jržaškem. Kako ocenjujete se-I Si Etični položaj in kaj od teh J*v lahko pričakujemo? jj/r®-; Proces zbliževanja in po-S?*ja, ki so ga začele glavne po-Idh j s^e’ ene bolj druge manj j^/adeto, je prekinila Lista za Trst, lu * sjcer skupek različnih teženj jj pruj, a je po splošnem izrazu U | enju, kakor izhaja iz njene-], glasila La voce libera, naciona ?Cna in 68 tako nenaklonjeno razpolože-do slovenske nacionalne likim . 00 slovenske nacionalne |kW°sti, kakor tudi do Jugoslavi-IjjL^^ksteri pričakujejo veliko a-ili(It7c*i° tržaške liste tudi na volem? za Pokrajinski svet. Kaj poji^' brezizhoden položaj, kjer je »• 1ianje nemogoče, kakor, na tr-|jk~ občini. Koalicija med velikimi j .Jakami: matematično možna je . ^ava med KD in KPI, vendar to r^anji politični praksi KD bi ^‘Možnost izključil. Najbolj verjetij u6. .Povezava med Listo za Trst i< Tsčansko demokracijo, pri kate-. desno krilo blizu pozicijam P* ^ lfl rVl en tt m Ar, i L pnamn^nVi nn. bolj tč-in.bi se v novih razmerah ču ti® ^ v svojih naravnih vodah je mnogo predstavnikov in Vfjrov Prve in druge stranke poji 0>h s tukajšnjimi istrskimi kro-fetivn* se’ bista za Trst ne- „ vno vplivala tudi na odnose dru-w,strank do reševanja življenjske f‘uoir Vpr.: Kakšna mora biti vloga. je tudi, da je po zopetnem nasto-krajevnih javnih uprav, upoštevajoč pu enotne slovenske delegacije pri bistvene premike, ki jih je prinesel ministrskem predsedniku, letos ja-podpis osimskih sporazumov in per-1 nuarja, tokrat pri Cossigi, začel delovati paritetni odbor, ki se pogosto sestaja in izdeluje svoje predloge. Odbor bi moral končati z delom junija. Ko bodo znani izidi njegovega dela, bomo lahko ugotavljali, ali ustrezajo pričakovanjem naše narodnostne skupnosti. Šele tedaj bomo sklepali in sklenili, kako u-krepati in kam usmeriti napore, seveda če sklepi omenjenega odbora ne bi bili sprejemljivi. Menim pa, da tudi v primeru pozitivnega izida in sprejetja ustreznega zaščitnega zakona, bodo potrebni še nadaljnji težki napori, da se bodo njegove določbe in njegova programska načela dejansko uresničevala v korist Slovencev v tržaški goriški in videmski pokrajini. Vpr.: Pokrajinska in okoliške občinske uprave so v pretekli mandatni dobi vodile levičarske koalicije. Kakšna bo v bodoče vaša politična linija, zlasti na pokrajini ter v devinsko-nabrežinski občini, kjer nastopa Lista za Trst? Odg.: Večina, ki bo po volitvah lahko upravljala tržaško pokrajino, je odvisna od izida nedeljskih volitev. Vsekakor je v določeni meri neznana številčna moč Liste za Trst, ki se predstavlja prvič na pokrajinskih volitvah. Prav tako je nemogoče predvidevati večine, ki bo lahko vodila občinsko upravo v De-vinu-Nabrežini, kjer tudi nastopa krajevna Lista za Devin-Nabrežino, ki je otrok Liste za Trst. Kar zadeva politično zadržanje Slovenske skupnosti na pokrajini, se slovenska stranka ne bo izmikala odgovornostim, da se vsaj ne bi poslabšal položaj v zvezi z začetim procesom uveljavljanja osnovnih pravic do enakopravne uporabe slovenskega jezika, tako v uradnem poslovanju, kot pri nameščen ju o-sebja. Zato bo njen odnos do drugih strank odvisen od njihove pripravljenosti, da rešujejo probleme Slovencev v Italiji. V devinsko-nabrežinski občini si bo Slovenska skupnost prizadevala, da se sestavi takšna večina, ki bo upravljala občino po načelu enakopravnosti obeh narodnostnih skupnosti, kar v danih razmerah pomeni, da si bo morala aktivno prizadevati, da slovenska etnična skupnost v Italiji doseže globalno zaščito. Na krajevni ravni pa bo morala voditi tako upravno politiko, ki bo predvsem v korist domačemu prebivalstvu. spektive, ki se z njim odpirajo? Odg.: Pozdravili smo osimske sporazume kot oshovo za mir in vir prijateljstva in sodelovanja med sosednima državama. Pozdravili smo tudi njegov gospodarski del, ki je lahko izhodišče vsestranskega gospodarskega razvoja. Od vsega začetka pa smo, kakor je znano, na sprotovali namestitvi industrijske cone na Krasu. Menimo, da tukajšnje krajevne ustanove lahko pomagajo pri nadaljnji učvrstitvi že obstoječega sodelovanja s tem, da same sodelujejo s sorodnimi jugoslovanskimi obmejnimi telesi na vseh življenjskih področjih, od gospodarstva do kulture in športa, da sodelujejo s sorodnimi javnouprav-nimi telesi v deželi, tudi v smeri uvajanja enakopravnosti državljanov obeh narodnosti, da bodo slovenski manjšini zagotovljene pravice, ki so zajamčene v osimskih sporazumih, v italijanski republiški ustavi in deželnem statutu in predvsem, da bi pripomogli k hitri uresničitvi globalne zaščite, ki je zdaj v ospredju manjšinske problematike, kot bistvena postavka za nadaljnji razvoj naše narodnestne skupnosti. Občine in predvsem pokrajina, kot vplivnejše upravno telo, naj bi pomagale, da se začne uresničevati in se uresniči1 tudi gospodarski del omenjenih sporazumov, pri čemer naj bi se okoristilo predvsem domače prebivalstvo. Vpr.: Ena glavnih točk vašega programa zadeva vprašanje pospešitve globalne zakonske zaščite slovenske narodnostne skupnosti. Kako nameravate v tem pogledu u-krepati v prihodnje? Odg.: O važnosti globalne zaščite za življenje in razvoj slovenske manjšine smo veliko govorili in pisali. Slovenska skupnost je predložila osnutek za zakonsko zaščito slovenske manjšine kot peticijo v parlamentu leta 1976 in spet letos januarja. Zakonska osnutka sta pripravila in vložila KPI in PSI. Znano je, da je po nastopu slovenske enotne delegacije pri ministrskem predsedniku Andreottiju, avgusta 1977, delovala posebna komisija za proučevanje problematike slovenske manjšine, ki pa do predvidenega roka, lani junija, ni prišla do pozitivnih sklepov, ker sta ostali stališči italijanske večine in slovenske manjšine v komisiji nespravljivi. Znano ! I hootol Klmri srttol-SR V NEDELJO VOLIMO TUDI ČLANE RAJONSKIH SKUPŠČIN Bodoče člane rajonskih skupščin čaka odgovorno in važno delo Na roza glasovnici v Štandrežu, Podgori in Pevmi-Oslavju.Štmavru lahko damo samo en preferenčni glas - Naše konzulte so doslej opravile precej dela strank jjjj čmatike Slovencev v Italiji in h na odnos edine slovenske stranic v Italiji Slovenske skupnosti, ilggl® razvidno iz zadnjih zadržanj ij 'e do slovenskih problemov in Ijč^tove kandidatnih list pri stran-Slovej^ imai° v sv°jih vrstah tudi N*L,„ 11 oootoj Riie-.’ sntoi-SR mmas ,liiiiiiiiiU|||lii||||||||||||i||||||iiii|||||||imiiiimi|||||||i|||||||i||||imii||i||||||(||ii||iiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiumiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii"i*"tiiiiiiJi*iJtii'iiiiiit POKRAJINSKI TAJNIK KO ANTONIO COSLOVIČH ' Cimprej naj se izdelajo norme 'va vlac*a si s svoje strani pri-tvarti ba bi kljub omenjenim te-\ uresničila nekatere bistvene Hjvojega programa. In to pri-nam vliva novega za-Jso? ln upanja. Na krajevni rav-Wfazrnere Se znatno bolj zaskrbel, In ..zaradi navzočnosti političnih S j je medsebojno težko spra pi tik,) afogoejo v mestu podalj-S,bjl‘ brezvladja ter ravno I ^a*.)Sati upravno - politično I |»j 1 v kateri se mesto nahaja sko-bt f® dve leti Čeprav pokrajina £Cajevna ustanova uživa med i aDr vse Prcroato pozornosti, so Va.vne volitve še prav posebne SfjP1, saj bodo omogočile tisto Klinih0 in °dprt° soočanje o te-v ga ' vprašanjih našega mesta, Jig ' le KD sprožila že pred dve-'W, esccema. torej pred glasovali, d? [‘bčinskem proračunu. Upali v a, borl*i volitve potrdile zaupa-"|li . prav z namenom še okre-«ova,S Predlog, da se mesto in bf,.( voljene ustanove izkopljejo rjugu ZvJadja in da se temu pre-y°sti 1Sne Se »fkiblji pečat preprič- Katere naj Ivo d o, po vašem, krajevnih uprav spričo glo-aPremcmb, ki Izhajajo Iz pod-!jHt« **ITt«klh sporazumov in per-Nlji • ki jih ti sporazumi odpi- Odg.: Kljub temu da se mednarodne pogodbe sklepajo med državnimi ali naddržavnimi vladami, je jasno, da zdajšnja razširjena občutljivost narekuje političnim strankam, naj vpletejo zainteresirane krajevne uprave v izvajanje takih pogodb. No, kolikor zadeva posebej osimske sporazume in poznejše sporazume EGS - Jugoslavija, ki so v določenem smislu zajeli in še utrdili nekatere cilje, zastavljene v osimskih dogovorih, je na dlani, da je država v to problematiko na bistven način vpletla krajevno stvarnost in še prav posebej deželno u-pravo, kateri je prisodila v tem smislu primarno vlogo: pomislimo na primer, da so bila deželni vladi namenjena finančna sredstva za u-resničitev raznih cestnih in železniških infrastruktur in da je bila ravno tako deželi poverjena pristojnost za izpeljavo študij, ki jih predvidevajo sporazumi. V zadevo so vpletene, kot je naravno, tudi manjše krajevne ustanove, seveda v mejah svojih pristojnosti. Tako so v raznih komisijah navzoči predstavniki tako občine kot pokrajine, poleg seveda zastopnikov dežele. Kar izrecno zadeva mešano prosto cono, bodo krajevne ustanove obvezane za sodelovanje tako na urbanističnem področju, kot na področju storitev, tako da bi to pobudo izpeljali čimprej in vsaj v poizkusni fazi. Vpr.: Kako se nameravate lotiti vprašanja zaščite slovenske narodnostne skupnosti? Odg.: KD si je že v preteklosti prizadevala, da se slovenski manjšini zagotovi zaščita in njen razvoj ter v ta namen posredovala v raznih organizmih in inštitucijah. U-poštevajoč predpostavko, da je v tej zadevi pravzaprav odločujočega, če že ne prevladujočega pomena vprašanje omikanega sožitja in vzajemne sprejemljivosti z razliko od katere koli, čeravno koristne, zakonske norme, menim, da mora pristojna komisija pri predsedstvu vlade, zadolžena za sestavo sheme zakonskega osnutka o zaščiti slovenske manjšine, naglo zaključiti svoje delo (tudi v luči zagotovil v tem smislu, ki jih je dal predsednik Cos-siga) in s tem omogočiti objavo norm, ki naj vnesejo pravna jamstva v razne sektorje, v katerih prihaja do izraza in pomena zaščita manjšine. Mislim, da morajo biti danes vsi demokrati glede tega problema odprti in prežeti z iskreno voljo, prispevati lasten tvoren delež. Vpr.: V zadnjih petih letih je pokrajino in okoliške občine vodila levica. Kakšna bo vaša bodoča po-litičnu Unija s posebnim ozirom na pokrajino ter občini Milje in Dcvin- Nabrežina, kjer nastopa Lista za Trst? Odg.: Kakor sem že večkrat razložil, pomeni prizadevanje za odpravo brezvladja v tržaški stvarnosti čisto nekaj drugega, kot pa preprosto delitev mest in večin. Mi smo mnenja, da bo treba takoj po volitvah sprožiti med demokratičnimi in ustavnimi silami v Trstu soočenje ,da se konkretno preveri soglasje okrog nekaterih osnovnih ciljev za razvoj in ponovni zalet mesta. Te sile bi morale dokazati svojo pripravljenost, da mimo sporazumevanja okrog gornjega noiščejo tudi takšne možnosti sestave odborov v posameznih krajevnih upravah pokrajine, ki naj upoštevajo vzajemne zahteve in nespravljiva gledišča. Ko KD daje ta predlog, ne zasleduje mest v odborih, ampak le izhod iz zdajšnje paralize; z druge strani potrjuje, da ni pripravljena sodelovati v odborih s komunisti, in to zaradi načelnih razlik, ki jo od njih ločujejo, vendar ne toliko na krajevni ravni, kolikor bolj v širšem okviru. Tudi prisotnost KD v odboru, v katerem je Lista za Trst, se zdi dokaj problematična, dokler bodo v listi prevladovala iracionalno protestna in pro-tistrankarska stališča, pogosto prežeta z mržnjo do vsega, kar ni tržaško in še posebej do Italije. In vendar mislim, da bo z dobro voljo in domišljijo vseh le mogoče rešiti prvenstveni problem upravljanja posameznih ustanov v okviru tržaške stvarnosti. V goriški občini bomo v nedeljo in ponedeljek dobili v roke dve glasovnici: sive barve za občinski svet, roza barve za rajonske skupščine. Tokrat bodo člani rajonskih skupščin prvič direktno voljeni. Doslej so jih namreč imenovali po posebnem ključu na predlog političnih strank, kulturnih in športnih društev, šole ter sindikatov in strokovnih združenj. Na ozemlju goriške občine je deset rajonov. V vseh lahko damo, potem ko smo glasovali za stranko, samo en preferenčni glas. Izjemo tvorijo rajoni Gorica - center, Podturn - Sv. Ana in Svetogorska četrt - Placuta, kjer lahko damo dva preferenčna glasova. Našim bralcem svetujemo, da pazijo na to, kajti v nasprotnem primeru bo glasovnica uničena in to ne bi bilo koristno. Najbolj nas tu seveda zanimajo trije rajoni, kjer je največ slovenskega prebivalstva, in sicer rajoni, ki zajemajo predmestja Štandrež, Podgora, Pevma - Oslavje - Štma-ver. Največ ljudi biva v Štandrežu in tu je konzulta tudi največ napravila v teh petih letih. Na čelu skupščine je bil Valter Reščič, socialist, ki ponovno kandidira na čelu liste kandidatov PSI. Na tej listi je vrsta znanih ljudi, ki so precej angažirani v kulturnem in gospodarskem življenju Štandreža. Naj omenimo (drugi, upamo, nam tega ne bodo zamerili) kmeta Viljema Zavadlava, ki je neumorno na čelu akcije, ki jo štandreški kmetje vodijo v obrambo svoje zemlje. Predsednik dosedanje konzulte Reščič pa se je na občini in tudi drugje zavzemal, da bi v Štandrežu uredili nekatera javna dela. Omenimo metan, s katerim je sedaj preskrbljen ves štandrež, preureditev prostorov otroškega vrtca, kjer so namestili drugo sekcijo slovenskega vrtca, notranjo preureditev stavbe slovenske osnovne šole in prizadevanja za posodobitev športnega igrišča. Prizadevali so si tudi za to, da bo u-rejen dostop iz Štandreža na cesto, ki pelje na nov obmejni prehod in to tudi dosegli. Prav tako si prizadevajo dobiti določeno pomoč iz Goriškega sklada, da bi posodobili kmetijstvo in tudi dobiti pomoč dežele za razvoj obrtnih delavnic v vasi. Na čelu liste KPI za štandreško konzulto je dosedanja občinska svetovalka Vilma Brajnik - Corva. V občinskem svetu je bila deset let. Na tej listi je tudi obrtnik Livij $n-tonič»jpaše>T^a drugih domačinov. Na čelu Usfe SSk je Dušan Brajnik, sicer pa je lista sestavljena po abecednem redu. V Podgori je konzulto vodil do sedaj komunist Edi Maligoj, ki tudi tokrat kandidira in bo skoro gotovo potrjen na tem mestu. Tudi podgorska konzulta je imela precej opravka. V Podgoro so v tem razdobju napeljali metan, da ga ima sedaj skoro vsako gospodinjstvo. Tu so docela popravili poslopje osnovne šole, v kateri sta tako slovenska kot italijanska šola. Sodelovali so tudi pri reviziji regulacijskega načrta in dosegli, da so del bivšega Attemsovega parka določili za gradnjo zadružnih stanovanjskih hiš, nimajo pa denarja, da bi z gradnjo pričeli. Konzulta je tudi dosegla, da so preostali del Attemsovega parka namenili izživljanju podgorske mla- dine in domačini so park tudi sami očistili. Tudi v tem kraju so predstavljene kandidatne liste drugih strank. Na področju Pevme, Oslavja in Štmavra je v dogovoru mgd strankami, ki so bile tam zastopane, najprej vodil konzulto socialist Marjan Sošol, zatem komunist David Sos-sou, v zadnjem razdobju pa Silvan Bensa od Slovenske skupnosti. Vsi trije ponovno kandidirajo na listah svojih strank. Ne vemo za stališča strank, vendarle bo tudi v bodoče najbrž prišlo do takega enotnega vodenja konzulte, čeprav je v preteklosti prišlo včasih do nekaterih neenotnih gledanj. Kaj je bilo tu napravljenega in kaj se obeta v bodoče? Metan so raztegnili tudi na to področje, vendarle le na Pevmo, oz. na najbolj naseljeni predel Pevme. Prizadevali so si, da bi občina obnovila' šolsko poslopje. Denar je že nakazan, 125 milijonov, otroci so se v tem šolskem letu vozili v Gorico v šolo, domače šolsko poslopje nameravajo preurediti v tem letu, tako da bo konec tega leta ali v začetku prihodnjega vseljivo. Prav tako si prizadevajo, da bi dobili primeren prostor na odprtem, ki bi služil športnemu izživljanju domače mladine in v pogovorih z občino so nakazali tudi potrebo, da bi preuredili stavbo, kjer je župnišče (ta je občinska) in v njej bi lahko dobili tudi kako sobo za splošno javno življenje. Seveda imajo celo vrsto drugih problemov, najhujši je stanovanjski, saj želijo prebivalci teh krajev imeti možnost povečati in posodobiti sedanje stavbe; kdor hiše nima, pa bi želel novo graditi, tudi na zadružni način. Ker bodo rajonske skupščine odslej imele tudi odločujočo vlogo, je važno da naši ljudje v nedeljo dobro izberejo kandidate, ki jih bodo pet let zastopali v tgh skupščinah. Predvsem take ljudi, ki bodo znali uspešno zastopati koristi kraja in med kandidati so taki, ki so to že dokazali. lilni postopek je nekoliko drugačen od onega v krajih z več kot 5.000 prebivalci. Lista, ki dobi največ glasov, dobi kar dvanajst svetovalcev, druga lista, tista, ki izgubi volitve, pa bo dobila le tri svetovalce. Volivcem na našem podeželju, t.j. v občinah Sovodnje, Doberdob in Števerjan, priporočamo, da glasujejo samo za listo, ki so si jo izbrali in ne dajo preferenčnih glasov kandidatom. Če bi to napravili, bi odvzeli glas listi, kajti preferenčni glas se šteje samo za posameznega kandidata in ne za listo. V Sovodnjah in v Doberdobu je na prvem mestu na glasovnici znak Liste občinske enotnosti, na drugem pa znak Slovenske skupnosti, obratno pa je v števerjanu. NOCOJ V NOVI GORICI Koncert slovenskih ljudskih pesmi in glasbil Prireditev je ob priliki posvetovanja Slovenskega etnološkega društva • Na oglasni deski goriškega šolskega skrbništva je objavljen seznam osnovnošolskih učiteljev, ki so dosegli premestitev v šolskem letu 1980 - 81. Danes bo v Novi Gorici 4. posvetovanje Slovenskega etnploškega društva. Drevi, ob 20. uri bo v mali dvorani Kulturnega doma zanimiv koncert slovenskih ljudskih pesmi in glasbil, ki sta ga posebej za to priložnost organizirala Z KO Nova Gorica in Goriški muzej. Nastopili bodo: Mira Omerzel - Terlep, Matija Terlep in Bogdana Herman, ki se že tri leta ukvarjajo s preučevanjem in predstavljanjem ljudskih glasbil in pesmi. Skupina, ki ne nastopa pod kakim posebnim imenom, je imela doslej že 12 celovečernih koncertov po vsej Sloveniji, od katerih so v javnih občilih odmevali zlasti tisti v Narodni galeriji (1978) in v Mali drami (1980). Mira in Matija pa sta sama, brez Bogdane, velikokrat nastopala po slovenskih šolah in v zamejstvu, v organizaciji Glasbene mladine Slovenije. Z a svoje delovanje sta leta 1979 prejela največje mladinsko republiško priznanje na področju kulture — zlato ptico. Ker se glasba omenjene skupine močno razlikuje od popularne pred- VOLILNA ZBOROVANJA Lista občinske enotnosti v Sovodnjah Danes ob 20.30 v Sovodnjah pri Francetu. Lista občinske enotnosti v Doberdobu Danes ob 20.30 v Doberdobu pred gostilno Peric. Lista občinske iehotftosti ‘'V 'števerjanu Danes ob 2i. uri v Jazbinah pred gostilno Mrak. " ....— ni.-ir.o KPI Danes ob 18. uri v Gorici na Trgu Battisti; ob 21. uri v Štandrežu na Pilošču; ob 21. uri v Pevmi pred spomenikom. PSI Danes ob 18.15 v Gorici, v Palače hotelu. SSk Danes ob 21. uri v Sovodnjah pred cerkvijo; ob 21.30 v Štandrežu na glavnem trgu. Kako najbolje volimo v okoliških občinah V manjših občinah na podeželju imamo samo dve kandidatni listi. Vo- iiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiititimiifiiiitMiiiimiiiimitiiiiiiiiitttiiiiiiitiiiiitiiitiiiiiiiHitfimiiiiiiiiiiii DOSEŽEN SPORAZUM NA POKRAJINI V kratkem publicizacija podjetij Petruz in lsonzo Dežela bo prispevala 80 odstotkov sredstev za odkup podjetij in njihovo integracijo s podjetjem APT aiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimniiiiiiiiiiiii TISKOVNO POROČIIO SORIŠKIM ODBORA PR RADIKALCI VABIJO NA GLASOVANJE ZA LEVIČARSKE STRANKE IN LISTE Ce ne bi šli na volitve, bi okrepili desničarske sile - Poziv k podpisu za referendume Goriški radikalci očitno ne soglašajo s Panello in tistimi vsedržavnimi voditelji, ki vabijo mlade, da ne bi šli na volitve. Renato Fio-relli, goriški zastopnik radikalne stranke, vabi v imenu radikalnih skupin v Posočju radikalne volivce (samo v občini Gorica so radikalci lani dobili 1905 glasov!), naj glasujejo za levičarske stranke in liste in še posebej za tiste kandidate, ki so se v izvoljenih svetih ali v drugih organizacijah potegovali za akcije, ki jih vodijo radikalci. To kljub temu, je rečeno v poročilu radikalne stranke, da nista zgodovinski levičarski stranki vodili resne opozicije demokristjan-skemu odboru v Gorici in stališču odbora KPI - PSI do vprašanja strelišča Ca delle Vallade v gjmipu. Izleti DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tr-»>.a uci.c ,»Uauo v .žičct dežurna.lekarna bolnišnici. Ul. Ne iti na volišča, meiftjo goriški "žB, radikalci, pomeni ;V tem trenutku dati pomoč deSntčftritUSm Silanu « * Istočasno vabijo radikaTci vse lanske volivce in še druge državljane, naj nemudoma, na vseh županstvih, podpišejo referendume. Umirjen promet na mejnih prehodih Po rahlem porastu osebnega prometa na mejnih prehodih na Goriškem aprila letos, so v maju že spet zabeležili precejšen padec \ številu prehodov. Na vseh mejnih prehodih na Goriškem je mejo prestopilo 770.872 oseb ali približno 30 tisoč manj kakor mesec prej. Upadel je tako osebni promet s potnimi listi (okrog 10 tisoč prehodov manj), kakor tudi promet v o-kviru videmskega sporazuma. Po podatkih poveljstva obmejn« policije je mejo s potnimi list: prestopilo v maju letos 81.871 italijanskih državljanov ter 153.455 tujih državljanov. V maloobmejnem prometu so zabeležili 210.904 prehode italijanskih državljanov in 314.642 prehodov jugoslovanskih državljanov. Morda se bo bilanca popravila v tem in v naslednjih dveh mesecih, ko se bo začelo obdobje dopustov. Izleti SPDT obvešča, da je odhod avtobusa za izlet na Golico 8. junija, ob 6.30 s Trga Oberdan izpred sedeža dežele. Slovenske sekcije VZPI - ANPI priredijo 21. in 22. junija avtobusni izlet v Beograd z obiskom groba predsednika Tita. Prijavj in pojasnila do 10. junija pri predsednikih sekcij. Cena vožnje, hrane in prenočišča znaša 55 tisoč lir. Društvo slovenskih upokojencev v Italiji sporoča, da je odhod izleta v Maribor jutri, 7. junija iz Trsta ob 6.30 s Trga Oberdan, izpred sedeža dežele. Združenje UNION prired’ 15. junija 1980 enodnevni izlet na Jezersko in Goričane. Informacije na sedežu Združenja v Trstu, Ul. Valdi-rivo 30, te). 64 459. Sekcija PSI Prosek-Koniovcl priredi enodnevni izlet na otok Cres z obiskom Malega in Velikega Lošinja v nedeljo, 22. maja 1980. Vpisovanje v društveni gostilni na Proseku. Vabljeni. Vse kaže, da bo v kratkem času ugodno rešeno vprašanje publiciza-cije avtoprevoznikih podjetij Ison-zo in Petruz. Tako izhaja iz tiskovnega sporočila goriške pokrajinske uprave o nedavnem sestanku, ki je bil v Gorici med predstavniki deželnega odborništva za prevoze, po krajinsko upravo ter predstavniki pokrajinske sindikalne federacije CGIL, CISL, UIL. Deželna uprava bo dala na razpolago 80 odstotkov sredstev za odkup omenjenih podjetij in njihovo integracijo v pokrajinsko prevozno podjetje APT Kakor je znano, se vprašanje pu-blicizacije omenjenih dveh podjetij vleče že dalj časa, ne da bi prišlo do konkretnih rešitev. Na sestanku, ki je bil v sredo na sedežu pokrajine, so razpravljali tudi o ureditvi staleža uslužbencev obeh podjetij, ki jih bodo zaposlili pri APT, vendar na podlagi odlo čitev vsakega posameznika. Dogovor je bil torej dosežen, zdaj ga bo treba uresničiti in prav tu se bodo najbrž pojavile določene težave, saj je treba upoštevati, da je Pagurov enobarvni pokrajinski upravni odbor podal ostavko Počakati bo najbrž treba do ureditve političnega položaja na pokrajini. Pouka je konec, na maturo se pripravlja 44 fantov in deklet Upravne volitve so odškrnile nekaj dni pouka v letošnjem šolskem letu, ki se je uradno zaključilo včeraj, dijake višjih srednjili šol pa čaka v začetku julija še zaključni izpit. Na slovenskih višjih srednjih šolah v Gorici se na zaključno preizkušnjo pripravlja 44 fantov in deklet: 9 kandidatov je na trgovskem zavodu (5 fantov in 4 dekleta), 12 na liceju (sedem fantov in pet deklet), 15 na učiteljišču (5 fantov in 10 deklet), osem pa na tečaju za vzgojiteljice v otroških vrtcih. Nenavadna nesreča pri Begiianu Nekoliko nenavadna nesreča se je včeraj zjutraj pripetila 56 letnemu poklicnemu šoferju Alfredu Pe-tersemolu iz Trsta, Ulica Scompa rini 33, ki je zaposlen pri tržaškem podjetju Monti. S prazno cisterno in priklopnikom je bil namenjen v Porto Marghera, kjer naj bi nre-vzel tovor plinskega olja, vožnja pa se je klavrno končala že v bližini Begliana, na državni cesti št. 14. Petersemolo je iz nepojasnjenih razlogov izgubil nadzorstvo nad težkim vozilom, ki je udarilo ob železno cestno ograjo, jo prebilo ter obviselo na robu nekaj metrov visokega cestnega nasipa. Peterse-molu je namreč v zadnjem trenutku uspelo pritisniti na zavore. Prikolica je tako obstala na cestišču, vlačilec pa v nevarnem položaju nad cestnim nasipom. Šofer na srečo ni utrpel poškodb, bilo pa je nekaj zastoja v prometu. Nesreča priietne ženske V tržiški bolnišnici se zdravi 71-letna upokojenka Anna Zorzet iz Tržiča, Ulica Canova 11. Včeraj okrog 11. ure je postala žrtev prometne nesreče na osrednji tržiški ulici, y bližini kraja Anconetta. Šolske vesti V avli poslopja v UUci del Brolo bo danes zjutraj, ob 11. uri, zaključna šolska prireditev učencev slovenskih osnovnih šol v Ulici del Brolo in iz Pevme. Prirejena bo tudi razstava ročnih del. Gledališča Slovenske sekcije VZPI - ANPI na Goriškem priredijo 21. in 22. junija avtobusni izlet v Beograd z obiskom grobnice predsednika Tita. Informacije in prijave pri predsednikih sekcij do 10. junija. Cena izleta, hrane in prenočišča znaša 55 tisoč lir. Društvo slovenskih upokojencev v Italiji sporoča, da je odhod izleta v Maribor dne 7. junija (sobota) iz Gorice s trga Travnik ob 5.45. stave ljudske ali narodne glasbet je prav, da na kratko predstavimo bistvo njenega delovanja. Mira in Matija zbirata stara ljudska glasbila že 9 let. Potujeta po Sloveniji, obiskujeta godce in se u-čita od njih tehnike igranja ter drobnih malenkosti, ki dajejo pečat njihovi glasbi. Čeprav se je njuno javno nastopanje rodilo iz ljubezni do ljudske glasbe, je po sredi še poklicno zanimanje. Mira je absolventka muzikologije in etnologije, klasična kitaristka, Matija pa je strojni inženir, flavtist. Sprva sta želela predstaviti publiki samo stara ljudska glasbila, zato sta najprej izvajala le inštrumentalne skladbe, potem pa se jima je pridružila še pevka Bogdana Hermanova. Tako lahko sedaj predstavijo tudi vokalno ljudsko glasbo. Mira pravi, da jo že od nekdaj moti uniformiranost glasbenega dela naših folklornih plesnih skupin in pevskih zborov. Njihova glasba je priredba ljudske pesmi, zaradi okusa prirejevalcev pa nismo dobili le «polepšane» ljudske glasbe, ampak smo določene glasbene žanre popolnoma pozabili, na primer balade. Delovanje skupine zato obuja zlasti stare glasbene zvrsti in tonske načine (netemperirane tonske lestvice, pentatoniko in druge stare moduse), ki jih je zaslediti v naši ljudski glasbi. Na novogoriškem koncertu bomo ob kitari srečali naslednje stare inštrumente: žveglo, oprekelj, trsten-ke, drumelco, okarino, piščali, orglice, lončeni bas ali godalo, dvojnice, dude, violinske citre, bordunske citre in pojočo žago. Vsebinsko je spored sestavljen tako, da predstavi celo Slovenijo od Prekmurja do morja. Zahodna Slovenija bo predstavljena s pesmijo o Ribi faroniki (Tolminsko), o Kralju Matjažu (Rezija), s plesno melodijo (Koprsko) in z istrskimi dvojnicami. Kljub temu da se nam ob nastopu Mire Omerzel in njene skupine ljudska glasba kaže v povsem novi luči, vendarle velja omeniti opozorilo same avtorice, da tudi to ni «izvirna» ali *nepokvarjena» ljudska glasba. «Zavedati se moramo, da je vsaka glasba (pa naj bo to pesem ali inštrumentalna melodija) iztrgana iz širšega življenjskega konteksta» ... «Vsafc arhivski zapis je enkratna glasbena podoba trenutnega stanja, vsako izvajanje pa neponovljiv trenutek». Naško Križnar » »tr Mi Bianco&Bkinco GORICA 30. maj — 8. junij 1980 SREČANJA TRGOVINSKA ZBORNICA ZA INDUSTRIJO, OBRTNIŠTVO IN KMETIJSTVO GORICA goZi2La esposiZLom Ul. della Barca 15 — Tel. 0481/33440 SREČAJMO SE Primorsko dramsko gledališče v Novi Gorici, danes ob 20. uri, Bertold Brecht: Prividi Simone Ma-chard. Predstava za red S Petek B v gledališki dvorani v Solkanu. Kino (iorlcu VERDI 17.30—22.00 «11 cappotto di Astracan*. J. Dorelli in A. Fer-ron. Barvni film. CORSO 17.00-22.00 «Speccio per le allodole*. R. Burton in R. Stei-ger. Barvni film. VITTORIA 17.00—22.00 «La super bestia*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Tržič EXCELSIOR 18.00-22.00 «11 caccia-tore di squali». PRINCIPE 18.00—22.00 «R lupo e Tagnello*. l\ovn Gorica in okolica SOČA 18.00—20.00 «Zlati randevu*. Ameriški film. SVOBODA 18.00-20.00 «Osceola». Nemški film. DESKLE 19.30 «Božanski dnevi*. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves lan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Alesani, Ul. Carducci 38, tel. 22-68. POMLAD IN POLETJE ZARES S TEMI CENAMI ZARES « 1 N » « 1 N » Moške in ženske majičke 2.500 lir Moške in ženske srajce z žepkom 4.000 lir Moške in ženske barvne kavbojke 8.500 lir Originalne SUPER RIFLE kavbojke 11.900 lir Jopiči iz gabardena 5.900 lir Oprane SUPER JORDANS kavbojke 10.900 lir Moške in ženske žametne kavbojke 8.900 lir Otroške (4 • 12 let) žametne kavbojke 7.500 lir Ženski puloverji z gumbi 3.000 lir Moške in ženske žametne suknje FIORUCC1 5.000 lir Moške in ženske majice 4.000 lir Poletne 100% bombažne majice 5.000 lir Vsem kupcem poklanjamo sponko za ključe. Vaša trgovina? ELIO «IN» MODE ELIO «IN» MODE GORICA — Ulica Formica 28 Seveda —————— V Šolske razstave in prireditve' Ob zaključku pouka oziroma šolskega leta se na naših šolah vrstijo razstave in zaključne prireditve. Na gornji sliki vidimo skupino šolarjev, ki je pripravila lepo prireditev v dijaškem domu «S. Ko-sovel». Na spodnji sliki pa so zbrani otroci iz slovenskega otroškega vrtca v Ulici Conti. Otroci so pripravili lepo razstavo ročnih del. Šolarji srednje šole »Simon Gregorčič* v Dolini so pripravili lepo srečanje s starši in prijatelji, ki so se vabilu svojih malčkov odzvali v lepem številu (gornja slika). Šolarji šempolajske osnovne šole pa so pripravili bogato razstavo ročnih del in risb (spodnja slika). Slovenska narodna noša prihaja vedno bolj v poštev. Na sliki vidimo štiri mlade Barkovljanc, ki so jim matere pripravile lepe slovenske narodne noše za prvo obhajilo. Ženska in njena stvarnost ~ Položaj ženske v družbi je tak kakršnega si je sama priborila Enakopravnost ni samo v pravnih zagotovilih Žensko gibanje je prav gotovo v Italiji tisto, ki se je v zadnjih letih najbolj spremenilo, oziroma, ki nenehno doživlja nove spremembe, ki se stalno obnavlja in kaže v drugačnih podobah ali vsaj inačicah. Ta rast, to zdaj burno, zdaj mirnejše valovanje, seveda nista slučajna, temveč sta sad okoliščin, predvsem pa stalnega zavzemanja pripadnic ženskega gibanja v širšem pomenu, da bi si preko nepretrganega samoiz-praševanja in terjanja odgovorov s strani družbe priborile kot ženske in kot organizacije žensk vedno večjo samostojnost in težo. Med organizacije, ki zadnje čase poleg praktičnih, vsakodnevnih bojev vodijo tudi načelne razprave, prav gotovo sodi Zveza žensk Italije. Tako so vsedržavna zasedanja te organizacije postala tudi priložnost za preverjanje načelnih stališč o ženskem vprašanju, o organiziranosti žensk, o pojmovanju ženskega gibanja, o današ nji ženski stvarnosti sploh. Že dolgo je namreč tudi v to najstarejšo in po strukturi najbolj tradicionalno žensko organizacijo prodrlo spoznanje, da emancipacija ženske ne pomeni samo doseči določena pravna zagotovila in njihovo izvajanje, temveč da mora enakopravnost zajeti osebo v celoti in jo privesti v stadij o-svoboditve. Tu se pa postavlja vprašanje ali se osvoboditev in organiziranost medsebojno ne izključujeta? S tem vprašanjem, ki so ga feministične skupine vrsto let postavljale ZŽI. ta organizacija začenja svoje razmišljanje o današnji podobi zveze, vsega gibanja, o njenih novih hotenjih in ciljih. Sredi tega meseca bo namreč v Rimu vsedržavno zasedanje, posvečeno prav temu: iz osnovne i ugotovitve, da je zavest o pod reje- I nem položaju že skupna veliki večini žensk, je treba izhajati pri j iskanju novih prijemov ar. .i-eš-vv?.- s nje starih vprašanj, ne same lem- i več tudi pri zastavljanju drugih i vprašanj, celo pri načenjanju vse- j bine in bistva ženskega gibanja, kakršno se kaže danes. Kaj pravzaprav je danes "žensko gibanje*, kdo ga sestavlja? Prav zaradi večje razširjenosti zavesti o «ženski specifiki*, je namreč v ltaljji ^veliko oblik ženske organiziranosti: poleg tako imenovanih "zgodovinskih* formacij, kakor so lahko ZŽI. Gibanje za bSVbboditev ženske'iri "razne feministične skupine, se pojavljajo raznoliki odbori ali skupine, na primer za izvajanje zakona o prekinitvi nosečnosti ali za uveljavitev zakonskega osnutka proti nasilju. Ob organizacijah, ki se zavzemajo za nekakšno globalno reševanje široko vzeto ženske problematike, se razvijajo, z aktivnim sodelovanjem samih članic omenjenih organizacij, razne skupine, ki se zavzemajo za določen problem: v kakšni zvezi in odnosu so lahko ali morajo biti te skupine? Nedvomno je, da so tako ene in druge sestavni deli ženskega gibanja, oboji pa predstavljajo e-dini primer združevanja «zaradi identitete*: to je organiziranega združevanja oseb, ki preko tega iščejo in najdejo svojo subjektivnost. Lahko torej govorimo o izgrajevanju ženskega gibanja in kakšno vlogo ima pri tem ZŽI kot najbolj »izgrajena in konstantna* organizacija? Nadalje ali lahko trdimo, da pozna ta dolgoletna gradnja neke vsebinske stalnice? Ko postavljamo to vprašanje, se seveda moramo takoj vprašati, kako je pravzaprav UDI - ZŽI nastala, oziroma zakaj so se takrat ženske združile v to organizacijo in zakaj se danes včlanijo vanjo. Skupni imenovalec žensk, ki so ob nastanku, takrat se je bila še druga svetovna vojna, pristopile v zvezo, so bila «emanci-patorska načela*. Z leti so se ta obogatila in prisvojila še klice o ženski specifiki: prav poglablja- nje le te pa je bilo odločilno za pristop v katerokoli žensko organizacijo in zato tudi v ZŽI. Proces seveda ni bil tako enostaven, kakor ga lahko rišejo tele ugotovitve in se tudi še ni zaključil: kaj naj torej odloča o pristopu v tako žensko organizacijo kot je ZŽI ali sploh v žensko gibanje, idejna pripadnost ali dejstvo, da si ženska? Vprašanje ni zgolj retorično in odgovor ni lahek, kajti odločilno lahko pogojuje samo organiziranost žensk še prej kot posamezno organizacijo. Šele po tem se lahko vprašamo, kako naj gibanje ali posamezna organizacija delujeta. Pri tem je treba seveda pregledati obstoječe načine organiziranega delovanja žensk: zavzemanje za uveljavitev zakonskega osnutka o nekem vprašanju. ki ga je izdelalo žensko gibanje, skupno podpiranje in vodenje časopisov in revij, združevanje v razne skupine, ki slonijo na razpravah in iniciativah ob določenih vprašanjih, bolj usklajene in razčlenjene organizacije, posebne skupine ali odbori v političnih strankah in drugih organizacijah. Težko ali skrajno enostavno je za ta- V Ljubljani na robu Trga revolucije in sicer med stolpnicama Iskre in Ljubljanske banke ter Erjavčevo cesto raste velik ljubljanski in lahko rečemo vseslovenski kulturni dom, ali kulturni center, ki bo nosil ime enega največjih slovenskih umov Ivana Cankarja. O tem domu se je doslej že veliko pisalo, tudi pred nedavnim, kajti dolgo bomo še morali čakati preden bo KD Ivan Cankar dokončan. včhflar je ena izmed njegovih dvoran — srednik — že služila svojemu namenu. Kdf So že pred gradnjo domnevali, da bodo na gradbišču naleteli na ostanke stare rimske Emone, so bili pri odkopavanju previdni in so pred tremi leti začeli z arheološkimi izkopavanji. In res so odkrili ostanke emonske arhitekture, ki se razprostirajo na površini skoraj četrt hektara. Je to severozahodni del starega rimljanskega mesta z ostanki stanovanjskih blokov, cestišč in kanalizacije, kar vse izhaja izpred poldrugega tisočletja. Ker pa bi hoteli pisati o KD Ivan Cankar, pustimo staro Emono ob stran in se vrnimo k velikemu objektu v gradnji. KD Ivan Cankar bo imel nad 47.300 kv. m površin. Večina teh bo namenjena kulturnemu dogajanju, ostalo pa bodo zavzemali dvonamenski prizidek, zaklonišče, avtomatska telefonska centrala ter poslovni del doma. Večina površine in prostornine bo namenjena dvoranam, ki naj za daljšo dobo rešijo vprašanje pomanjkanja dvoran ne le v Ljubljani, pač pa v širšem obsegu. V Kulturnem domu Ivan Cankar bo pet dvoran. Ena, srednja, je, kot smo že rekli, že služila svojemu namenu. Velika ali Gallusova dvorana bo imela 1500 sedežev, če pa bodo prastar za orkester prekrili, bo prostora za 2100 oseb. V tej dvorani bodo prve dvoranske orgle v Sloveniji, ki jili bo dobavilo za-hodnonemško podjetje Karl Schu-ke. Ta velika dvorana bo služila kulturno - umetniški dejavnosti i« sicer za velike simfonične koncer- ko raznolike grupacije postaviti skupne smernice ali vodila. In končno, kako so te raznolike, oblike »ženskega prodiranja na plan* vplivale na družbeno dogajanje: so končno le priborile ženskemu gibanju status »subjekta*? Vsa ta vprašanja terjajo razmislek in nenehne odgovore, ne morejo pa mimo osnovnega vprašanja, ki zadeva odnos med splošnim družbenim razvojem in osvoboditvijo žensk. Teza, ki jo je že pred leti nakazalo žensko gibanje, da se mashilistična miselnost ne kaže samo v odnosu do ženske. temveč da je vodilo celotnega družbenega sistema, si je v zadnjem času pridobila precej pristašev. Zato so se tudi razprave premaknile s teme «mashilistične-ga znašaja nad žensko* na širšo «krivično znašanje nad človekom*, tistim seveda, ki ni na oblasti ali v določenih družbenih in miselnih strukturah. Tako se razumljivo obseg debate občutno širi: upoštevati moramo še dilemo med zavestjo, ki lahko prizadene napredno žensko glede izkoriščanja zaradi razredne pri- (Nadaljevanje na zadnji strani) te, za operne, operetne in baletne prireditve, za dramo, pa tudi za zborovsko petje, folklorno in, končno, za ples. Dvorana bo opremljena tudi za snemanje na plošče, kasete in trakove, vgrajene pa bodo tudi kabine in naprave za sprotno prevajanje ter kabina za film-slce projekcije. V tej dvorani bodo poleg že omenjenih kulturnih manifestacij tudi kongresi, konference, osrednje proslave itd. Srednjo ali Linhartovo 'dvorano smo že omenili, ko smo rekli, da je že služila svojemu »»aireriu. S svojimi 670 sedeži" bo služila za srednje in manjše zasedbe, za komorne zbore in podobno, pa tudi za manj množično družbenopolitično dejavnost. Tudi tu so dane možnosti za snemanje na trakove in plošče. Vrtljivi oder pa omogoča naglo spremembo scene. Vrhu tega se okvir odra po potrebi tudi zmanjša ali zveča. Arena ali okrogla dvorana, ki nosi ime po partizanu pesniku Kajuhu, bo imela le 260 sedežev. Posebnost te dvorane je oder v središču avditorija. Dvorana bo primerna za manjše dramske predstave, za. eksperimentalno gledališče, za satirični kabaret, monodramo, za literarne večere, za solistično glasbo in, končno, za družbenopolitične dejavnosti, za javne tribune itd. Gradbeniki računajo, da bo nared nekje do 20. septembra letos, torej do začetka 15. kongresa kirurgov Jugoslavije. Mala ali Kosovelova dvorana bo približno enakega obsega kot Kajuhova. Imela bo 250 sedežev. Posebnost te dvorane bo ta, da se bo lahko večala ali manjšala. Vendar pa tako, da bo imela največ 250 sedežev, lahko pa tudi veliko manj. Zaradi te svoje posebnosti bo primerna za eksperimentalno gledališče, lahko pa bodo v njej tudi družbenopolitične dejavnosti, sestanki, konference itd. Še besedo dve o zadnji, sprejemni dvorani. Ta bo imela dva vheda, glavni bo s Kidričeve ploščadi. drugi pa bo z bodočega Cankarjevega trga. V tej dvorani se bodo zadrževali obiskovalci pred začetkom predstav, ter v od- Francozi misijo v glavnem na bodočnost Francozi so ena izmed latinskih nacij, ki se lahko pobaha, da je zelo bogata. Francija, ki šteje nekaj nad 50 milijonov ljudi, je neprimerno bogatejša od Italije. Celo «vsakdanje* bogastvo te dežele je večje od italijanskega, saj znaša vrednost nacionalnega produkta v Franciji skoraj dvakrat toliko kot znaša italijanska. To navajamo v zvezi z zanimivimi rezultati ankete, ki so jo pred nedavnim napravili v Franciji in pri čemer so ugotovili, da povprečni Francoz bolj malo misli na smrt, pač pa skuša živeti in delati tako, da bi čim bolje živel. Anketa je namreč dokazala. da ima le deset odstotkov Francozov pripravljeno oporoko. Druga zanimiva ugotovitev to ankete je, da je francoski narod, ki je znan kot katoliški narod, vedno manj pobožen. Le dvajset odstotkov Francozov še hodi v cerkev in še to ne vedno iz verskih nagibov. Nadaljnja značilnost, ki izhaja iz te ankete je, da Francoz odklanja črnino kot znak žalovanja. Nad 52 odstotkov Francozov ne kaže ob smrti družinskega elana nobenega znaka žalovanja. Druga zanimivost v zvezi s tem je, da več kot 75 odstotkov Francozov zahteva «enak pogreb za vse umrle ne glede na njihovo socialno poreklo*. Med temi pa je obilna tretjina, ki se zavzema za to, naj bi bil pogreb »državna zadeva* oziroma "problem javnih oblasti* saj se javne oziroma krajevne o-blasti ukvarjajo s številnimi drugimi problemi istega značaja. morih, primerna pa bo tudi za velike sprejeme z največ 1000 gosti. V njej nameravajo organizirati najpomembnejše sprejeme na mestni in tudi republiški ravni. Zato bo za potrebe protokola v bližini vhoda protokolna soba z delovnimi kabineti, vrhu tega bo imela poseben dohod iz sosednjega izvršnega sveta SRS in posebni dostop v ložo za goste v veliki dvorani. Naravno, da feodftiivse dvorane imele tudi garderobe ; a nastopajoče in ostale potrebne prostore, z Erjavčeve ceste pa bodo uredili tudi dohod za invalide. Omenili smo že. da bo KD Ivan Cankar služil v glavnem za kulturne manifestacije, vendar bo v njem posebni del. imenovan kongresna etaža, ki bo služila tudi drugačnim namenom, v glavnem kongresnim dejavnostim. V tej e-taži bo pet kabinetov ali sejnih sob za delo v komisijah. Vsaka soba bo .imela po 25 do 30 sedežev, trije kabineti bodo fiksni, dva pa bosta imela predelno steno, to se pravi, da ju bodo lahko večali ali manjšali, kot bodo pač narekovale potrebe. Petim kabinetom dodajmo veliko dvorano s 150 sedeži, veliki tiskovni in teleprinterski center, strojepisnico za 15 do 20 strojepisk, razmnoževalnico ter končno še štiri man jše delovne kabinete za sekretariat. V kulturnem domu bodo imeli tudi infermativno-programski center, ki bo strnjeval vso kulturno ponudbo Ljubljane. Tu bodo na voFo prospekti, brošure, knjige itd. Že sedaj je v tem strogem centru Ljubljane kljub velikemu površinskemu in podzemeljskemu parkirišču med ljudsko skupščino in Ljubljansko banko težko najti parkirni prostor. Še težje bo. ko bo KD Ivan Cankar dograjen. Zato načrtovalci računajo z novo veliko parkirno hišo v neposredni bližini Kulturnega centra. KD bo nosil ime po Ivanu Cankarju. Slavko Tihec pripravlja spomenik velikemu slovenskemu pisatelju, spomenik, ki bo postavljen na ploščadi pred Kulturnim domom. V STROGEM SREDIŠČU SLOVENSKEGA GLAVNEGA MESTA Cerna vse bo služil ljubljanski Kulturni center «Ivan Cankar Pet večjih in manjših dvoran: od 1500 (ali 2100) do 250 sedežev Utrinki iz življenja Piše A. K. <4. svetoivanskih mandrjarjev Na gmajni smo brskali po smeteh, ki so jih odlagali iz bližnje tovarne olja. Iskali smo koščke lesa in druge odpadke, ki so v vojni stiski prišli prav za domačo po-tjrebo, bila je prava zbirka za popartiste in konstruk-tiviste. Manjkala je tudi kurjava — takrat smo v glavnem kurili z ogljem ali drvmi — zato smo otroci hodili skoraj vsako popoldne, po šoli — da le ni deževalo ali če ni mraz prehudo pritiskal — v -grižo* ali v Bošket. Nabirali smo «špičje», -čjenčke«, ali kakšno suho vejo, da je mama podkurila v štedilniku. Včasih smo pobrali tudi večjo vejo bora, ki so ga starejši posekali če v gozdu ni bilo čuvaja. Otroci smo radi hodili v naravo in mama nam je to dovolila, tudi radi tega, da nismo stalno mislili na to, kako smo lačni. V -griži* so dan za dnem malo po malem sekali borov gozd, da so nazadnje ostali sami štori kot neme priče velike stiske. Otroci smo tem štorom rekli -judov ski žegen». Ne vem. zakaj, saj ni nobeden od nas videi judovskega pokopališča. Prav na vrhu po robu -griže* so se vlekli strelski jarki, ograjeni z bodečo žico. Te jarke so kopale žene in dekleta pod vojaško kontrolo s pomočjo vojakov, za kar so jim plačevali dnevnice. Včasih so ti vojaki zaklali mršavega konja, ki ni bil več za rabo. Ženske so to meso prinesle domov in ga razprodale in mi, otroci, smo bili tistega dne siti. Ti vojaki so bili v glavnem Ogri, ker so nas ženske, ki so delale v strelskih jarkih, in bile z njimi dan za dnem v stikih, naučile ne samo jesti konjsko meso, marveč tudi tu pa tam kitico njihovih pesmi. Ponavljali smo te ogrske pesmi, četudi jih nismo razumeli. Ti vojaki so bili zadnji, ki so šli v borbo za avstro - ogrsko domovino, če so sploh šli. Tako so se vlekli dnevi, meseci in leta v pričakovanju konca vojne. Prišel je vendarle dan, da se je končala in so se očetje vrnili domov ali tudi ne. Nekateri so se vrnili pohabljeni in bolni. Doma je bila potreba in stiska še vedno velika, zato smo otroci še hodili v Bošket, kjer smo nabirali suhe veje in špičje. Vsi veseli smo tekli v popoldanskih urah kar preko potoka v gozd. Občudovali smo veveričko, ki je skakala z veje na vejo, pod hrasti smo nabirali želod, četudi ga mama ni več pekla mesto kave, kot za časa vojne. Oče nas je naučil nabirati gobe. Najboljše so bile -babke* (jurčki), iskali smo prstke, bolj redko žrdanke in lisičke. Tu pa tam smo nabrali šopek čudovito dišečega divjega nageljčka. Bil je neki tak popoldan kmalu po koncu vojne, ko smo nabirali suhljad in se klepetajo med seboj vzner.jali počasi v breg proti glavni cesti, ki se po gozdu vije proti -Revoltelli*, kar začujemo korakanje in govorico. Prisluhnili smo in nato radovedni pohiteli do ceste ter se ustavili na robu. Iz mesta je prihajala vrsta vojakov. Drugačni so bili od tistih, ki smo jih bili vajeni. Ne samo po uniformah, marveč tudi po postavi in govorici. Prvič smo tedaj videli italijanske vojake. Gledali smo jih z začudenimi očmi in molčali. Tudi oni so za trenutek utihnili, utrujeni so šli mimo nas, tu pa tam nas je kdo ogovoril, a smo ga kaj malo razumeli, zato tudi nismo odgovorili. Tuji so nam bili, tuje nam je bilo vse na njih in hudo nam je bilo pri srcu. Otroci smo se pogjedali brez veselja, kot bi slutili, da nam bodo oni brez njihove krivde prinesli toliko gorja in trpljenja in da bo uničeno vse, kar smo imeli radi. Konec je bilo torej prve svetovne vojne. Dovolj je bilo umiranja na frontah, dovolj trpljenja tudi v zaledju, zadosti lakote, bolezni. Mir, mir, vse je hrepenelo po miru, staro in mlado. Otroci smo ves čas sanjali o kruhu, celo o belem kruhu, ki ga nismo že leta okusili. O, da bi cesar Franc Jožef imel večkrat na leto rojstni ran, smo si želeli za časa vojne. Nekega takega dne, nam je mama prinesla domov štručko belega kruha, ki pa ga ni bilo dovolj za vsa lačna usta Trsta. Nobena pinca ne presenc, ne prej ne pozneje ni bil tako slačiek kot tisti kos belega kruha. Iz očetove vojaške suknje mi je mama skrojila top plašč po modi. To je bil moj prvi plašč, ker smo pred vojno otroci nosili navadno pelerino, volneno ruto ali šal, za časa vojne to, kar nam je ostalo od prej Še vedno sem nosila temnoplavo vojno obleko, ki je bila iz ITALIJANSKA TV Prvi kanal 12.30 šolska vzgoja 13.00 Risanke 13.25 Vremenske razmere 13.30 DNEVNIK 14.00 Jezik za vsakogar: Ruščina 17.00 3, 2. 1... stik! 18.00 šolska vzgoja 18.30 DNEVNIK 1 — Kronika 19.00 Dogodivščine medvedka Ruperta 19.20 Nagradno tekmovanje 19.45 Almanah in Vremenske razmere 20.00 DNEVNIK 20.40 TV film: Obala dragocenih kamnov 22.00 Volilna tribuna Ob koncu DNEVNIK in Vremenske razmere Drugi kanal 12.30 Lihi prostor 13.00 DNEVNIK 2 - Ob 13. uri 13.30 Šolska vzgoja 14.00 Risanka — Potovanje okoli sveta v 80 dneh 14.50 Kolesarska dirka po Italiji Oddaja za mladino 17.00 «Pierre Fabign in tovariši* 17.30 Glasbeni popoldan 18.00 šolska vzgoja 18.50 Dober večer z... Rossanom Brazzijem Vremenske razmere 19.45 DNEVNIK 2 - Odprti studio 20.40 "Druga plat zvona* 21.55 On the road 22.40 Tednik o turizmu in prostem času DNEVNIK 2 — Zadnje vesti Tretji kanal 18.30 šolska vzgoja 19.00 DNEVNIK 3 19.30 Volilna tribuna 20.00 Olimpijski rekordi 20.05 Hotel me je Strehler 21.15 Italija in kolesarska dirka 22.00 DNEVNIK 3 , 22.30 Olimpijski rekordi (Pon> vitev) JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 18.05 Poročila . ., 18.10 Mi smo smešna družina, 1* kovna oddaja 18.25 Ptičje strašilo, mladmsp nadaljevanka 18.55 Ansambel Lojzeta Slaka 19.30 Obzornik .. ir 19.40 Poklici v proizvodnji * vzdrževanju električnih stw jev in naprav 20.10 Risanka 20.26 Zrno do zrna 20.30 TV DNEVNIK 21.00 Mali koncert n. 5 22.00 Kako je bil osvojen uto* zahod, TV nad. 23.55 V znamenju Koper 18.30 Odprta meja Program v slovenščini 20.00 Otroški kotiček 20.15 Stičišče 20.30 Risanke 20.45 TV DNEVNIK 21.00 Vreden preziranj. fil® _ Igrajo: George Segal, J Courtenay, James Fox. »* žija: Brvan Forbes 22.30 Propagandna oddaja , 22.45 Program za naslednji tea^ 23.00 651 — operacija Munchen dok. drama, 1. del Zagreb 19.15 Mali svet 19.45 Paja pazjanija Zabavna oddaja 20.30 TV DNEVNIK 21.00 Mali koncert 22.00 Bratje Sackett, TV nad. 22.50 TV DNEVNIK , re, 23.05 Stoletje revolucij: Ruska volucija, 1. del TRST A krof on in zborovska skladba vaš telefonski klic — 25-888: * • Primorski dnevnik; 17.45 Reki®1 in zabavna glasba. RADIO 1 6.00, 7.00. 8.00. 9.00, 10.00, iMl 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.3«' 19.00 Poročila: 6.00 - 8.45 Gl*5^ za dobro jutro; 9.02 Glasbeno vorni program; 11.03 Glas . variete; 12.03 Glasbeno £°Vja: program: 13.25 Poštna , .Jn3 13.30 v>Salei: ) 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 14.00, 17 00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Jutranji almanah: Iz sveta folklore in ljudskega izročila; 9.00 Glasbena matineja; 10.10 Radijski koncert; 11.30 Nasveti, paberkovanja, zanimivosti: Osebna vozila danes; 12.00 Na goriškem valu; 12.30 Glasbena panorama; 12.45 Deželna volilna tribuna; Nastopi strank; 13.20 Zborovska glasba; 13.40 Skladatelj dirigira; 14.10 Otroško okence: «Kje je napaka?*; 14.30 Roman v nadaljevanjih — Thomas Hardv: «Tess iz rodovine D Urbervillovih — čista ženska*, 3. del; 15.00 Glasbeni popoldan za mladino: Popularnih deset, Mikrofon v razredu, S pesmijo po 1 ~ m Jugoslaviji, «W>;i&17,10l rr--«>ae. 7«30-, 8.30, 9.30. 11-30, V našem prostoru; Mi in glasba, 13.55, 16.30, 17.30, 18.30, 19.3*^ Glasbeni tttSidlek dotna "in; dru-; god. Literarni večer, Slovenski priimki v Furlaniji in na Goriškem, Ljudski zvoki. - 13.25 Poštna . Pogovor s poslušalci. Jazzovska glasba; 15.00 Koj*. ska dirka po Italiji; 15.03 danska srečanja; 16.30 Volilu* A buna; '17.33 Patch\vork; 1' Jazzovska glasba. RADIO 2 točila; 6.00,1 8.45 Glasbeno janje; 9.05 Radijska pru-^ 9.32 - 10.12 Radio 2 313L Tisoč popevk; 12.50 Lestvic* 11.32 KOPER (Italijanski program) naj- Stv*'-- .jjjj popularnejših poj)evk; 13.35 D* ^ 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30. 15.30, 16.30. 17.30, 18.30 19.30 Poročila; 8.00 Glasba za dobro jutro; 9,00 Štirje koraki; 9.15 Poje skupina Urzina Jata; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Z nami je...; 10.32 Glasbeni odmor; 11.03 Plošče; 11.32 Kim, svet mladih; 12.05 Glasba po željah; 14.(X) Kim. svet mladih; 14.33 I-talijanski zbori; 15.00 Prijetno popoldne; 15.33 Telestart; 15.45 Z nami je...; 16.00 Samoupravlja- vec; 1610 Izbrali za vas; 16.45 Poje Iva Zanicchi; 17.00 Kultura in družba; 17.32 Crash; 17.55 Izletnik; 18.00 Glasba, šport, zanimivosti; 19.12 Poslušajmo jih skupaj; 19.32 Petkov koncert. ska glasba: 15.00 - 15.42 Rad'V - 3131; 13.34 Pop - rock kon^ 1L32 Radijska priredba- Glasbeni program; 18.32 priredba; 19.57 Giasba za vse kuse. LJUBLJANA 7.00 7.30, 8.00, ".00, 10.00. G'« i fin 11 nn ir nn n___________Xila * "* 12.00. 13.00, 15.00 Poročila m*8,: KOPER (Slovenski program) 7.30, 8.25, 14.30, 15.30 Poročila; 7.00 Otvoritev, Glasba za dobro jutro; 7.05 Jutranji koledar; 7.37 Objave — kino - spored; 8.15 Najava sporeda; 14.00 Otvoritev; 14.05 Jugoslovanska pop scena; 14.40 Svirac svira, kolo igra — spored pesmi in plesov narodov Jugoslavije; 15.00 S polnimi ja- Rekreacija; 6.30 Jutranja kr® 7.50 Dobro jutro, otroci!: “•ti v naših sporedov; 9.08 Z glasDš]ii dober dan; 9.30 Glasbena P1"*^ ca; 9.56 Naši umetniki 013 poslušalcem; 10.05 Z radio®, jjl poti- 10.45 Turistični napotki: Rezervirano za...; 12.35 Zna*® priljubljeno; 13.10 Iz glasben* dicije jugoslovanskih narod®? narodnosti; 13.30 Kmetijski ®* ti; 13.40 Pihalne god bet 14,09 nes do 13.00; 14.30 Prip®r vam 14.50 Človek in 15.05 Kratko glasbeno poPTTti nje; 15.25 Naši poslušalci c ta jo in pozdravljajo; 16,00, godki in odmevi; 16.30 Nap«110, turiste; 16.35 Zabavna 17.00 "Vrtiljak*; 18.00 Stud 17.00; 19.00 Razgledi po ski glasbeni literaturi; 19,‘ knjižnega ,rga; 2'.35 Lahko otroci!; 20.45 Minute z ®" blom Milana Križmana dri; Glasbeni notps, obja ganite, pa vam zaigramo.to jTj ve, 16.00 Dogodki in odmevi; 16.30 Oddala o moriu in pomorec* , asha nn želiah- 17 10 irnltnml 40 on‘n______i. iZ __, , " Glasba po željah; 17X0 Kulturni relief; 17.10 Vaš telefon, naš mi- 23.30 Besede in zvoki iz 1®S°V mačih. St >81 H 'fi i: ‘S '0(]< fc H Ml: Ml .in d® papirja. Saj je bilo blago kar lepa imitacija malo lejšega platna. Čevljar mi je naredil tudi nove čevlje, ker sed1 ,|i že par let brez njih. Bili so iz očetovih škornjev, k1 jj, je prinesel iz vojne. Domači čevljar je raredil iz \ pravi čudež. Trdi so bili kot coklje ,in ko sem jih °°‘ ,e sem se vedno spomnila na priporočila none Tonce, v . pravila: »Otroci, če na cesti zapadete urokom in ,r dete poti domov, hitro sedite tudi sredi ulice in si p \]0 obujte čevlje, desnega na levo nogo in narobe in ur0 i0 hitro minil.* Ti čevlji so bili narejeni, kot nalašč potrebo. Lahko sem jih na nogah zamenjala in nis° izgubili na svoji lepoti. Avstrijski vo jaki so se počasi vračali domov. V* . tistih, ki so se živi vrnili iz vojnega pekla, je bil° njeno, S strahom so gledali v bodočnost. ^ General Petitti di Roreto, prvi guverner Trsta svojem prihodu v Trst izdal proglas, naslovljen °a j» Slovence »Novim podložnikom Italije*. Zagotavljal na'^i cel kup dobrot, ki smo jih kaj kmalu občutili na ^jji koži. Saj smo bili Slovenci samo podložniki, kjer 80 drugi »fratelli*. 1 akrat sem obiskovala slovensko osnovno ---- uiu»v/uonu UOUUVUU ~ , Sv. Ivanu. Nekega jutra so nam rekli, danes ne bo P° gremo vsi v Ljudski vrt. To je bilo veselja za nas, otr°'V nič šole! Ne vem, če so nam povedali, zakaj i® . \\P spominu mi ni ostalo. Mnbgo let pozneje sem v nek1 ^ lijanski reviji čitala, da so to priredile tržaške dain!jij* bi nam otrokom ostal trajen spomin na prihod v Trst. In res mi je ostal trajen spomin. °RSKI dnevnik ŠPORT ŠPORT ŠPORT 6. junija 1980 i prej, Fran-mu je nam- travnik iv. J Begliano - Dom 81:76; Dom - Er-basol 74:64; Sagrado - Dom 59:57; Dom - Edera 54:59; Pom - Dom 93:91; Časa del C. - Dom 100:82; Dom - Arte A 74:91; Pagnossin - sHMidnss bilcasa 83:78. ' ' tnossin 44rMdbiIcasa 36, Arte Časa del Carrozziere 28, Edera obili SanCAndrea 24, Dom 22. •• . v *. -cž favorit tur- -SARSTVO KRASNODAR RORA ZA NAŠE ČITATELJE KOŠARKA OBVESTILA Beograjčani praktično že prvaki Crvena zvezda je v tem, 30. kolu, izgubila točko, vseeno pa je še povečala svoje vodstvo na skupni lestvici, saj je njen neposredni nasprotnik za naslov, moštvo Sarajeva izgubilo v Novem Sadu proti presentljivi Vojvodini, ki igra v tem drugem delu prvenstva zares zelo dobro. Tudi sojenje je bilo v tem kolu dokaj dobro, če izvzamemo sodnika zagrebškega srečanja, 'ki je s ‘ svojimi odločitvami razburil gledalce ter same nogometaše in le malo je manjkalo,' da v" tem srečanju ni prišlo do splošnega prepira. In še zadovoljiva ugotovitev: gledalci so se le v večjem številu odzvali srečanjem. Skupno jih je bilo 84.000, v Zagrebu in Beogradu pa jih je bilo največ (po 20.000). Sedanj pa oglejmo si nekatera srečanja tega kola. Po «pravi črni serij h je Hajduku le uspelo osvojiti nov par točk. Spličanom pa je uspel «podvigs> proti zadnjemu na lestvici, proti ekipi Čelika, ki je sedaj praktično že drugoligaš. Crveni zvezdi ni uspelo streti odpora trdoživih nogometašev Napredka, ki odločno in kaže, povsem upravičeno jurišajo na visoko uvrstitev, ki bi jim omogočila nastop v pokalu evropske nogometne zveze. Od kandidatov za i-granje v tem pokalu pa je tokrat Radnički izgubil v Titogradu proti Budučnosti. In še o spodnjem delu lestvice. Po katastrofi v Sarajevu je ljubljanska Olimpija takoj reagirala in zanesljivo premagala Partizana in s tem osvojila zlata vredni i ki v borbi pred izpadom. Dve izredno pomembni točki je osvojil tudi Borac v dokaj težkem srečanju s Slobodo, tako da je ■ sedaj stanje na spodnjem delu razpredelnice izredno zapleteno. Katera ekipa se bo pridružila Čeliku v drugi ligi? Stanje je trenutno zelo nejasno, že v prihodnjem kolu pa bo na sporedu izredno delikatno srečanje v Osijeku med domačim moštvom in ljubljansko Olimpijo. .. Olimpija - Partizan 2:0 Budučnost - Radnički 2-1 Dinamo Vardar 2:2 Hajduk - Čelik ?0 C. zvezda - Napredak C:|UL; Vojvodina - Sarajevo , 1:0 . Velež - Osijek 1:0 Borac - Slobcda 1:0 Željezničar - Rijeka 1:1 LESTVICA Crvena zvezda 42: Sarajevo 38; Napredak 35; Radnički in Hajduk 33; Velež, Dinamo, Budučnost in Rijeka 30: Slcbcda, Vardar, Par tizan in Željezničar 29; Olimpija 27; Bcrac 26; Osijek in Vojvodina 25; Čelik 20. PRIHODNJE KOLO (8. 6.) Borac - Budučnosti; Sloboda -Velež; Osijek - Olimpija; Partizan - Vojvodina; Sarajevo - Željezničar; Rijeka - Crvena zvezda; Čelik -i Dinamo; Vardar . Radnički. V soboto tudi po TV: Napredak - Hajduk. Francoz Hinault ni 'Sati in čakati na krono-»ateri je glavni favorit, i n?P°d je sprožil že vče-aJvišjem vrhu letošnjega sa Prelazu Stelvio - Cima •tor S* tolikšno pred-ir končna zmaga ne mo-, ’ razen če se ne zgodi (a^Predvidijivega. Svojim ■ i®1 ie zadal hude zaostan-\ .na primer bivša roza zaostal za več kot ^-.Saronni pa je prispel jjrosmih minutah. ^.1° etapo je Hinaultova e- 1 Čim ^n° 'zredno J^aadeau, Hinault je zali ty Fanizza, Beccia, Battelli ltn So Prispeli po 2’4” ™ Po 2’54” -—— reč odsvetoval, da bi nadaljeval dirko, ki ga je zadnje dni zaradi prebavnih motenj vse huje izčrpavala. Moser je izjavil, da namerava v miru okrevati in se pripraviti na «Tour de France.* Danes bo na sporedu 21. in obenem predzadnja etapa, na kronometer. Kolesarji bodo morali prevoziti 50 km dolgo progo cd Sondria kupereV. fti Saronni, Fu-in Arroyo pa iaj s Prelaza Stelvio je Hi-j, kmalu dohitel svojega fe^variša, s katerim je I j/ Val vožnjo proti cilju, C,Prepustil prvo mesto. ja 33 ^ Sondrio je Hinault •,Krašnjo etapo na kro-zvedel, da ima pred t J) sv°je klubske tovari-hft,®1 kot je menil, se je i in je p-ešel v na-ifj^nu proti Stelviu je ta-Jj tospešil ritem in ko je % 5® italijanski kolesarji (JWrazumeti, da bi začeli tiai j_Se J® ■ brez pomišlja- te! vseh svojih upov Proti vrhu. Ja ! prefneč francoskega tjk. J® dejal; «Vedel sem, ki '. Ve se ne bi zgodilo ' ( J-u^- Vendar ftioram "j,? pi nisem delal preve-^.Saronni £Wt*>'m-njegove ekipe le ni rtlVen. Panizza je dalj W 0za majico, sam pa je ^Posameznih etap. k Se "''"raj ni predsta- do Turbiga. Veliki favorit je seveda Hinault skupaj z Norvežanom Knudsenom, Dancem Marcussenom, Saronnijem in Švedom Tommyjem Primom. Vrstni red 20. etape (Cles Val OI.Tfdi-.iJJ*# -Seadrto) .urn lv Bemaudeau (Fr.), ki'je 221 km :ib prevozitolv 6.24’24'‘ s poprečno hitrostjo 34,495 km na' uro 2. Hinault (Fr.) po 2” 3. Beccia po 4 22” 4. Prim (Šved.) po 4’24” 5. Battaglin 6. Barcnchelli 8. Natale, vsi v istem času 9. Fatato po 8’42” 10. Colombo 11. Ruperez (šp.) 12. Arroyo (Šp.) 13. Fuchs (Švi.) 14. Loro 15. Pozzi 16. Saronni, vsi v istem času Skupna lestvica 1. Hinault (Fr.) v 108.37’05! 2. Panizza po 3’14' 3. Battaglin po 4’39’ 4. Prim (Šved.) po 7'28" i 5. GB Baronchelli po 8’25" ! 6. Beccia po 9’34” 7. Saronni po 13’09” 8. Natale po 14’24” 9. Fuchs (Švi.) po 15’59” 10. Ruperez (Šp.) po 18'15” 11. Visentini po 19’28” 12. Pczzi po 23’55” Zmagovalec včerajšnje 20. etape na kolesarski dirki po Italiji, Francoz Jean Rene Bemaudeau, je na cilj prispel nekaj metrov pred klubskim tovarišem Hinaultom (Telefoto AP) noniiiiiiiiiiiihiiiiiiiiHiiioiiiiniloioiiiiiniiiHMOiMiiiniiniiiMiiiiiiiiiilMniiiHnMioniiniilliHMMiiMinniiiiiiiHiiiiiiiiiiiniiioiooiiHliiiiiiniililliiiiiiiiiiililliiaiilllillllillililoiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiliiiiuiiuiiuiiiiiniiiiiiiiiiiioiiriltiiliniiillMMiiiMilMoiioiiiiiiii«iiioiHHloiiiiiiiiiiiii»iiiiiioHuiioiiiiioiiiiiiiiiiiiioiioiilil«lillM» Drevi v Sežani ob 20.00 V prijateljskem srečanju Jugoslavija - Wichita State Tekma bo v sežanski telovadnici - Igral bo tudi Kičenovič Jugoslovanska košarkarska reprezentanca bo drevi ob 20. uri odigrala prvo od treh prijateljskih srečanj v novi sežanski telovadnici. Izbrana jugoslovanska vrsta se že od srede pripravlja v Lipici za nastop na olimpijskih igrah in bo v tem kraju vse do 18. junija. Varovanci zveznega trenerja Ran-ka Žeravice bedo terej drevi odigrali, v tem «sežanskem obdobju priprav*, svojo prvo prijateljsko srečanje, in to prav proti ameriški univerzitetni vrsti Wichita State. Po tem srečanju bosta na sporedu še prijateljski tekmi z mladinsko jugoslovansko reprezentanco (13. junija) in proti poljski reprezentanci (16. junija). Kot dre višnja bosta obe srečanji v sežanski telovadnici s pričetkom ob 20. uri. Za drevišr;je1 srečanje v Sežani vlada veliko zanimanje v vsej okolici, tako da je predvidevati, da bo sežanska telovadnica «pretesna» za vse ljubitelje košarke, ki si bodo hoteli ogledati današnji spektakel. Jugoslovanski košarkarji so sicer že dvakrat zanesljivo premagali današnjega nasprotnika, vseeno pa bo drevišnje srečanje za Žeravico nova preizkušnja, da preveri formo svojih izbrancev. V vrstah «plavih» bo tokrat igral tudi Dragan Kičanovič, ki se ni mogel docela udeleževati dosedanjih priprav, ker odslužuje vojaški rok. Ljubitelji jugoslovanske košarke bodo seveda z velikim pričakovanjem sledili nastopu prav tega košarkarja, ki je za jugoslovansko reprezentanco še neobhodno potreben. Nastop jugoslovanske vrste v Sežani pa bo tudi za vse zamejske košarkarske delavce in igralce, pa tudi za vse ostale športne delavce lepa priložnost, da si ogledajo res kakovostno tekmo in pravi košarkarski spektakel. P« KONČANEM PROMOCIJSKEM PRVENSTVU D0M0VCI BI LAHKO DOSEGLI KAJ VEČ Osvojili so le sedmo mesto, pa čeprav so imeli dober igralski kader ^ e8a zbora Sloge se je kot kaže zgornja slika, udeležilo veliko število članov tega društva l|,,,|iuiii|l,||,|lllllll|IIIIIIUIII„„iii„iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiai„iiiiii„miiiiiiaiiiiiiiiiii„iiaiii(iHiiiiiMiiiiiiiiiimiiiiiiiiriuiiiiiiiiiiiiiiiiiiia A "■'iiiaaiaaaiaaaiiaiaiaaiiiimiiaai Vh L ” v Milanu fcrice Zoisa ' m s« ^Savskega zavoda ^ Usn.?3 •"ladinskih igrah ' Fešno začele finalne Ijk . \v ec‘l"iu so namreč brez 12;|) 'alpravile moštvo iz ' C5-?. •Krale proti šoli iz iV ZaŽrebu odličen t.^gfpi^a atletskem tekmo-za »Memorial Bo-iHl Je Rok Kopitar no f°rmo, saj je W L3' pretekel v odličnem v* rf.r seveda ni nov ju-iiFlriii; rci' vseeno pa ta f0frn?‘ da ie celjski atlet olifl' .!n da so obeti za k ., PlJskih igrah v Mo-Sitat5abru-i°či-riieoJa Ve*ja omeniti še ( ^ra!)a “1110 m dosegel čas Saviča, ki je 1500 m V IGRI MED DVEMA OGNJEMA JUTRI V GORICI OSEM MOŠTEV Na finalnem turnirju se bodo pomerile ekipe s Tržaškega, Goriškega in iz Beneške Slovenije Jutri bo v Gorici, v telovadnici Kulturno-športnega centra, deželno otroško srečanje v igr' «med dvema ognjema*. Kvalifikacije tpga tekmovanja so opravili na Goriškem in Tržaškem že pred časom, jutrišnje srečanje pa bo finalno in bo na njem nastopilo osem ekip. Zastopale bodo mesto Trst, tržaški Kras, Goriško, ena ekipa pa bo predstavljala Beneško Slovenijo. Nastopile bodo naslednje ekipe: TRŽAŠKA OŠ Župančič, Oš Kette, OŠ Ribičič, ŠK Kras GORIŠKA Briški Grič, Dom, Doberdob BENEČIJA Čedad Srečanje se bodo bačela ob 15. uri. Prve tri ekipe bodo prejele kolajne in pokale, vsi udeleženci pa tudi spominsko nalepko. 1. DIVIZIJA Servolana A — Bor A 107:75 (53:31) BOR A: Kapič 20 (2:2), Pegan, Kozlovič 2, Parovel 20, Mahorčič, Sestan 9 (1:3), Struna 2, Oblak 22. SODNIKA: Allegretto in Steši. Borova A ekipa, ki nastopa v prvenstvu prve divizije, je doživela še en poraz, tokrat proti solidni e-kipi Servolane. .kedenjci so sicer nastopili le v petih, vendar pa v najboljši postavi in so izkoristili svojo višinsko premoč. Borovce gre vsekakor pohvaliti, saj so nastopili močno okrnjeni, a so sp kljub temu dostojno upirali očitno telesno boljšemu nasprotniku. Marko ot&s OD K. JUNIJA Teden pomorskega kluba Čupa Tečaj v razredu «optimist» V ponedeljek, 16. junija, v Seslja-nu se prične jadralni tečaj v razredu «optimists>. Tečaj bo pretežno regatnega značaja ter je namenjen od devet do dvanajst let starim o-trokom, ki mislijo pozneje tudi tekmovati na «optimistih». Starše tečajnikov bi radi opozorili na dolžnosti, ki jih bedo pozneje imeli, saj bodo morali otrokom slediti ter jih spremljati n" regate. Tečaj, na katerem je število omenjeno,_ bosta vodila Darjo Bensi in Matjaš Hmeljak. Tečaj bo na društvenih «opti-mistih* v Sesljanu vsak dan od 9.00 do 16. ure. Zaključil se bo v nedeljo. 22. junija, z regato. Otroke bodo na morju spremljali društveni čolni. Najboljši tečajniki bodo imeli letos možnost tekmovanja na najmanj petih regatah. Za člane so tečaji brezplačni. Prijave in informacije po telefonu, štev. 212267, vsak dan od 11. do 12. ure. Tečaj v «fiying junior« Srednješolski otroci se v času tečaja «optimistov» lahko prijavijo na sedežu v Sesljanu za tečaj v «flying junior*. Tečaj je že tradicionalen, saj ga Čupa organizira vsako leto, tokrat že s Jmič zapovrstjo. Vodila go bosta Klavdij Cibic in Milko Malalan. Tečaj se bo začel v prvi polovici julija. r'očen datum bomo objavili. Trofeja sardele V petek, 20. junija, ob 20. uri priredi čupa regato za «trofejo sardele*. Prijavljene jadrnice bodo startale naravnost izpred pomola. Cilj bo pred društvenim sedežem. Raba «spinakerja» ni dovoljena. Prva jadrnica bo prejela «trofejo sardele*, za vse druge tekmovalce in gledalce pa bodo na razpolago sardele in vino. Društveni večer V soboto, 21. junija, bo na sedežu društvena zabava. Poskrblje no bo za ribe in vino. Vabimo vse člane in prijatelje društva v Sesljam Društvena regata Dne 22. junija ob 6. uri bo dru štvena regata za jadrnice «cardi-nai», ki bo skupno z društveno regato v septembru veljala za naslov društvenega prvaka. Regata bo «open» ter se je lahko udeležijo tu di tekmovalci drugih društev. Za izračunavo »ratinga* bo veljal pravilnik «gornjena Jadrana*. S pred-sledkom nekaj minut bo start »optimistov* in jadrnic s premično kobilico. Vpisovanje bo v soboto zvečer na sedežu društva, kjer so na razpolago tudi regatna pravila. Pele filmski igralec BUDIMPEŠTA - Pele, eden naj večjih nogometašev vseh časov, se te dni mudi v madžarski prestolnici, kjer bo imel glavno vlogo v filmu, ki ga režira John Huston. V tem filmu («Escape to vieto-ry») bodo zaposleni kot filmski igralci še nekateri slavni nogometaši kot Bobby Moore, Osvaldo Ar-diles, Kazimir Deyna in Van Himst. Domovci so v nedeljo končali letošnje promocijsko prvenstvo za go-riško cono. Zasedli so končno 7. mesto toda s to uvrstitvijo ne morejo biti preveč zadovoljni, saj bi lahko dosegli višje mesto. Domovci so v letošnjem prvenstvu startali po mnenju drugih kot drugorazredna ekipa, ki se bo borila le za obstanek v ligi. Favorita v tem prvenstvu pa sta bila nedvomno Časa del Carrozziere iz Gorice in Mobilcasa iz Krmina. Proti vsakemu pričakovanju pa so Hvaličevi varovanci v prvih šestih kolih pripravili pravo presenečenje, saj so bili do tedaj neporaženi in na samem vrhu skupne lestvice skupno s Pagnossincm. Šele tedaj so nasprotniki začutili pravo moč naših fantov, ki so nadvomno imeli najvišjo ekipo v tem prvenstvu. Toda žal tega niso znali izkoristiti in so si tako v naslednjih kolih d«-I končno zapravili vsako možnost za prestop v D ligo. Domovci §o po šestem kolu prišli v hudo krizo, izgubili so najpreji z Artejem. A, nato s Pagnossinom pa še proti Go-riziani in to samo za borni dve točki, kar jih je nedvomno še bolj potrlo. Naslednje srečanje proti Arte ju B so sicer osvojili, toda že v naslednjem kolu so v Krminu izgubili proti domači Mobilcasi z razliko tridesetih košev. V povratnih kolih pa so »belo-rdeči* le štirikrat zmagali, in sicer proti Erbasolu, Arteju B, Goriziani in Mobilcasi. V ostalih srečanjih so prikazali poprečno igro, igrali so res pod vsako kritiko, to pa so tudi izkoristili nasprotniki, ki so jih večkrat premagali za sami dve točki. Naši so si po neumnem zapravili zmage v Beglianu, v Tržiču proti Pomu, v Zagraju in v Gorici proti Časi del Carrozziere in Ederi, Če bi zmagali v vseh teh srečanjih, bi morda zasedli drugo mesto na skupni lestvici, kar bi omogočilo prestop v D ligo. Kje je treba iskati neuspehe naših fantov? Morda v slabih in neorganiziranih treningih, ali v slabem delovanju samega športnega društva ali pa celo v samih igralcih, ki niso dovolj samokritični, da bi se bolj zrelo udeleževali treningov in srečanj? Po našem mnenju je vsega malo gotovo pa so bili tile do-, volj veliki vzrbki, da 'so naši igralci izgubljali tekmo za tekmo. > N OV *ti>M j* . t Domova ekipa je bila, po mnenju nekaterih, ena najmočnejših ekip letošnjega prvenstva, morda še najmočnejša. Imela je ogromen potencial, ki pa ga je slabo izkoriščala. Igralci so v določenih trenutkih prikazali izredno formo in požrtvoval- Tekmovanje na Kolonji Borovec Gorazd Pučnik odličen v krogli in kopju Nastopal bo na državnem prvenstvu v Fuencah Zadnje od treh atletskih tekmovanj za metalce na Kolonji, je prineslo Boru, ki je prireditev tudi organiziral res veliko zadoščenja. Naraščajnik Goiazd Pučnik je bil nedvomno junak dneva, saj je najprej sunil kroglo kar 13,69 m daleč in osebno znamko popravil za 32 cm. Nato pa je v metu kopja dosegel 48,08 m in rekord iz lanske sezone izboljšal za nekaj centimetrov. Rezultat v kopju mu je veljal tudi uvrstitev za državno prvenstvo, ki bo konec prihodnjega tedna v Firencah. Borov metalec pa bo verjetno pri tem nastopu izbral met krogle, ker je tudi spričo narave te panoge zanesljivejši. Kopje je zelo uspešno metal tudi mladinec Gabrijel Sedmak. Križan je prav tako zasledoval normo za državno prvenstvo, žal pa ni dosegel zaželenih 53 m, čeprav je z znamko 51,69 i tehnično povsem zadovoljil. Sedmaku ostaja na razpolago še ena priložnost in nekaj možnosti za podvig. Kopje bo ponovno metal jutri v Gorici. Na koncu je zelo dober uspeh dosegla tudi ŠZ Gaja priredi za mlade od 8. do 15. leta starosti začetniški in nadaljevalni teniški tečaj, ki se bo pričel 9. junija ob 9. uri. Vpisovanje in druga pojasnila na teniških igriščih na Padričah v ponedeljek, 9. junija, ob 9. uri. » » • TPK SIRENA prireja jadralni tečaj v razredu »OPTIMIST* za letnike 1971, 1970 in 1969. Tečaj bo v juniju 1980 na društvenem sedežu na terenu v Barkov-Ijah. Za prijave in informacije telefonirati Pertot Majd' tel. 417697 vsak dan od 11. do 12. ure. « • • Košarkarska sekcija Š1 Bor obvešča, da bo v ponedeljek, 9. junija, na »Prvem maju* ob 20.30 seja odbora sekcije ob 21.30 pa seja za Borove košarkarske trenerje. Irena Tavčar, v krogli je dosegla dobro, vendar rutinsko znamko 12,79 m. Odlična pa je bila proti pričakovanju v disku z najdaljšim metom 42,74 m in z nadaljnjimi tremi meti med 41 in 42 metri. Rezultate malo ali precej pod pričakovanem sta dosegli Tanja Furlan v kopju in Igor Bigaton v kladivu. V posebni lestvici, ki je nagrajevala najboljše rezultate iz vseh treh tekmovanj in iz treh različnih panog, sta prvi mesti osvojila Gorazd Pučnik in Karmen Menegatti (oba Bor), v ekipni lestvici pa je zaradi masovne prisotnosti pokal odnesla Ginnastica Triestina. K. B. nost, nato pa so popolnoma odpovedali in igrali brez vsake zagrizenosti in predvsem volje po zmagi. Menimo, da je res prava škoda, če našim letos se ni uspelo prebiti v D ligo, ko so imeli vse potrebne rekvizite, da bi to storili. Oglejmo si rezultate, ki so jih naši fantje zabeležili v teku letošnjega prvenstva: PRVI DEL Dom - Begliano 85:57; Erbasol -Dom 68:81; Dom - Sagrado 82:74: Edera - Dom 73:74; Dom - Pom 69:64; Dom - Časa del C. 89:88; Arte A - Dom 101:91; Dom - Pagnossin 62:77; Goriziana - Dom 85:83; Dom - Arte B 102:88; Mobilcasa -Dom 102:72. POVRATNI DEL Dom 93:91; Dom A 26, Mobili Pom 20, Sagrado 12, Begliano 8, Arte B 6. Erbasol 0. DOMOVI STRELCI Semolič 389 (188:182), Blažič 345 (54:114), Dornik 325 (63:104), Prinčič 137 (7:26), Visintin 122 (23:53), Klanjšček 109 (19:37), Podberšič 96 (11:30), Kont 90 (8:22), Čubej (5:10), Ziani 34 (4:16), Terčič Sancin 12 (4:8), Hvalič 11 (3 Nanut 6(2:4) in Košuta 2 (0:2). M. Č. 3. ŽENSKA DIVIZIJA Kontovel — Solaris 1 (9:15, 15:11, 15:7, 15:9) KONTOVEL: Husu, Štoka, perle, Menegatti, Starc, Regent: Pertot. SODNIK: Benedetti. Tudi v povratnem srečanju so Kontovelke klonile Solarisu, ki si je s to zmago zagotovil drugo mesto na končni lestvici tretje ženske divizije. Čeprav so nastopile v okrnjeni postavi, so se Kontovelke skozi vso tekmo enakovredno upirale izkušenejšim nasprotnicam, saj so bile v vseh štirih setih stalno v vodstvu. V ključnih trenutkih pa so bile i-gralke Solarisa odločnejše in so zmagale. Kljub porazu zaslužijo Kontovelke pohvalo, saj so v tem srečanju pokazale dokajšen napredek. T. C. PRVENSTVO FRANCIJE V ženskem finalu C. Evert - V. Ružiči PARIZ — Američanka Chris Evert in Romunka Virginia Ružiči sta se uvrstili v finale ženskega turnirja za prvenstvo Francije. Američanka je odpravila Čehoslo-vakinjo Mandlikovo s 6:7, 6;2, 6:2, medtem ko je Romunka premagala Bbrg (zgoraj) je glavnj nirja v Parizu. Gerulaitis pa bo v polfinalu poskušal Connorsom -------1.............................i.. Avstralko Dianne Fromholtz s 7:6, 6:1. V ženskih parih pa sta v polfinalu Jugoslovanka Mirna Jaušovec in Nizozemka Stove izgubili proti ameriškemu paru Jordan-Smith s 6:2, 4:6, 6:8. Posnetek z mednarodnega tekmovanja na ski - rolkah za 3. trofejo Grmade, ki ga je v nedeljo zel* uspešno priredil SK Devin V 20. ETAPI «GIRA D’ITALIA» OD DANES DO NEDELJE V Križu športni praznik Mladine ŠD Mladina prireja od danes do nedelje na kriškem Klancu športni praznik z bogatim športnim in kulturnim programom. V športnem deiu praznika bo jutri ob 15. uri v občinskem rekreatoriju v Križu turnir moške cdbojke, na katerem bodo sodelovale šesterke Sloge, Brega, Sokola in domače Mladine. V nedeljo zjutraj bodo vedno v občinskem rekreatoriju finalne tekme namiznoteniškega deželnega promocijskega prvenstva, v popoldanskih urah pa bo turnir v «med dvema ognjema* s sodelovanjem Bora, osnovnih šol Karel širok in Fran Milčinski ter M.adine. Ob 18. ure pa bo v okviru praznika ŠD Mladine že tradicionalna nogometna tekma med Dulenci in Gurenci, ki bo brez dvoma privabila na kriško igrišče številne ljubitelje nogometa. Kriški športni delavci so ob tej priložnosti pripravili tudi bogat kulturni spored z nastopom moškega in dekliškega zbora Vesnr. ter vaške folklorne skupine. Vse tri večere bo za ples i-gral ansambel The I-ords. Delovali bedo dobro založeni kieski z jedačo in pijačo. KOŠARKA ODBOJKA ATLETIKA KOŠARKA JADRANJE TENIS J Uredništvo, upravo, oglasni oddelek, TRST. Ul Montecchl 6, PP 559 Tel. (040) 79 46 72 (4 linije) Podružnica Gorico, Orevored 24 Maggio 1 — Tel. (0481) 8 33 82 57 23 Naročnina Mesečno 5.000 lir — vnaprej plačana celotna 60.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 53.000 lir. za naročnike brezplačno revija «DAN». V SFRJ številka 4,50 din, ob nedeljah 5,00 din, za zasebnike mesečno 65,00. letno 650,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 80,00, letno 800,00 din. Poštni tekoči račun zo Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ 2iro račun 50101-603-45361 «ADIT* Gradišče 10/11. nad., telefon 22207 DZS 61000 Uu# Oglasi A ^3 (|K Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šlr. 1 st., ^ 22.600 lir. Finančni 800. legalni 700. osmrtnice J ............ ... . OSmnmuo jjggd 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 " ^ Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi iz dežele Furlani* # _______________„,l ^HrlolUn nll linrnvi IZ VSeh O™ Stran 6 uu h^viouin c.\j /o• •*«-* •-»/». - --- ■ h krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi \j » ■tadl' PM SPI. tzdaiak. JzTT iv«« 6. junija 1980 Odgovorni urednik Gorazd Vesel in tiska f URADNI OBETI PRED ZAČETKOM SEZONE Turizem naj bi uravnovesil zunanjetrgovinsko bilanco Lani je porast tujih turistov in nočitev zagotovil «zaslužek» več kot 5.500 milijard lir RIM — Navzlic muhavosti vremena. ki še vedno ne kaže znamenj dokončne ustalitve, se že vsi pripravljajo na turistično sezono. »Proračunske razprave* ne potekajo pa zgolj v srečnejših družinah, ki si lahko privoščijo dopust zdoma (ob edini razdvojenosti: na morje ali v hribe?) in v krogih turističnih operaterjev (hotelirjev in gostincev), ki zrejo z zaupanjem v nebo v pričakovanju izdatnejše «mane». Veliko pričakovanje vlada tudi v najvišjih vrhovih finančnih ustanov in državne uprave, saj je znano, da prinaša turizem, zlasti tujski, Italiji velike dohodke, ki so med. drugim temeljnega pomena za zajezitev zunanjetrgovinskega primanjkljaja. Pomembnost te postavke v italijanski zunanjetrgovinski bilanci je tolikšna, da v najodgovornejših finančnih in gospodarskih krogih vlada prepričanje, da je od dohodkov od turizma odvisno, ali bo jeseni treba razvrednotiti liro. Zaradi tega je državna banka opravila skrbno analizo lanskih podatkov o tujem turizmu v Italiji ir. poskusila iz njih izvleči možne napovedi za letošnje leto. Resnici na ljubo ti podatki u-pravičujejo določen optimizem, ki bi ga mogle demantirati le izredno neugodne vremenske razmere. V lanskem letu se je namreč pri hod tujih turistov povzpel za skoraj 16 odstotkov in je dosegel rekordno število 17.711.000 tujcev, nočitev je pa bilo skoraj 102 milijona, z več kot 16-odstotrum porastom v primerjavi z letom 1978. To pa kljub temu, da so se turistične cene povi sa;e za okrog 15 odstotkov, a vse eno manj kot v drugih državah, ki so pri turizmu z Italijo v konkurenci. Temu primemo se je tudi povečal (za skoraj 28 odstotkov) dohodek od turizma, ki je dosegel skoraj 7.000 milijard lir (toda v drugih, dragocenih valutah). Upoštevajoč, da so italijanski turisti lani potrošili v tujini le -nekaj več kot 1.250 milijard lir, je ostala v dobrem razlika več kot 5.500 odrešitve nelahkih problemov italijanskega majavega gospodarstva in negotove lire. Po koncu gospodarskega srečanja v Dubrovniku BEOGRAD — Predsednik ZIS Ve-selia Djuranovič je včeraj sprejel predsednika Ameriško - jugoslovanskega gospodarskega sveta Hansa Bachelorja in sekretarja sveta Jamesa Walkerja. V daljšem pogovoru so izmenjali mnenja o nadaljnji okrepitvi in razširitvi dolgoročnega gospodarskega in finančnega sodelovanja med SFRJ in ZDA. Z zadovoljstvom so ugotovili, da redni sestanki gospodarstvenikov obeh držav vse bolj prispevajo k boljšemu spoznavanju možnosti za krepitev gospodarskega sodelovanja TRŽAŠKI DNEVNIK Včeraj zaključna prireditev na srednji šoli v Nabrežini Po šolski maši so se učenci srednje šole iz Nabrežine včeraj zbrali v društveni dvorani na zaključni prireditvi. Najprej so člani dramskega krožka zborno recitirali Župančičeve in Grudnove otroške pesmi. Z nošami in kulisami, ki so jih sami izdelali, so prikazali domovino obeh pesnikov. Nato so učenci prvih razredov podali nekaj pesmi tržaškega pesnika Miroslava Košute, ki je bil tudi častni gost prireditve. Njemu je bila poverjena naloga, da pedeli bralne značke. Po kratki predstavitvi je spregovoril tudi sam. Priporočil je učencem, naj ostanejo zvesti svojim prednikom in naj radi segajo po knjigah. Tretješolec je nato prebral pismo, ki ga je pisatelj Bevk napisal slovenskim pionirjem ob podeljevanju bralnih značk leta 1970. Nagrajenih je bilo več učencev, kar je razveseljivo. Nato so uprizorili igrico profesorja Lojzeta Cijaka, ki je počastil nastopajoče s svojo prisotnostjo, z naslovom »Plastika*. Odigrali so jo zelo živo in sproščeno učenci, ki so obiskovali dramski krožek. Učenci obeh tretjih razredov so poskrbeli za zabavo, in sicer s filmom, ki so ga posneli na zimovanju v Auron-zu letos pozimi. Folklorna skupina se je predstavila s štajerskimi plesi. Nastop šolskega kvinteta je z domačimi vižami na koncu poskrbel, da so se učenci, starši in profesorji. veselo razšli. M. T. Sožalje predstavnikov dežele ob smrti G. Amendoie Študijske štipendije Tržaške hranilnice Predsednik deželnega odbora Colli je včeraj izrazil deželnemu tajniku KPI G. Rossettiju svojo solidarnost ob smrti G. Amendoie. Predsednik deželne skupščine Colli pa je poslal osrednjemu vodstvu stranke brzojavko, v kateri izraža globoko sožalje KPI in vsej italijanski javnosti ob smrti vztrajnega borca za demokracijo in mir. Pokojni Amen-dola, pravi nadalje Colli v brzojavki, predstavlja svetel lik ne le za svojo stranko, temveč za vse delavce v državi in za ves italijanski narod. •iiiiirinimimmuiiiiiiiiitmiiiinmi ....................................................................................... SODNE DOKUMENTE SO IZROČILI VČERAJ ZAGOVORNIKOM OBTOŽENCEV Rimski sodniki objavili utemeljitev razsodbe o zadevi Isman-Russomanno Tržaška hranilnica bo tudi letos nudila denarno podporo dijakom srednjih šol, ki so uspešno zaključili tretji razred srednjih šol in ki pripadajo manj premožnim družinam. Za štipendijo se lahko potegujejo tudi tisti dijaki, ki so je bili deležni že lani, seveda če so prav tako uspešno končali tudi to šolsko leto. Za informacije se zainteresirani lahko obrnejo na tajništvo glavnega sedeža Tržaške hranilnice in na tajništva šol v krajih, kjer poslujejo njene podružnice, to je v Trstu, Miljah, Dolini, na Repentabru, v Devi-nu-Nabrežini, Zgoniku, Tržiču, Doberdobu, Foglianu-Redipuglii, Gra-dežu, Ronkah, Škocjanu in S. Pieru ob Soči, štarancanu in Turjaku. Položaj ženske (Nadaljevanje s 4. strani) Kot znano je bil novinar Isman obsojen na poldrugo leto zapora zaradi objave zapisnikov Pečijevih zasliševanj, ki mu jih je izročil podravnatelj tajne službe Russomanno milijard lir, ki je bistveno prispeva la k uravnovešanju plačilne bilance s tujino, ki jo tako hudo bremenijo deficiti pri uvozu petroleja in kmetijskih pridelkov. Razumljivo je zatorej, da gospodarski ministri in voditelji državne banke obračajo pogosto poglede v nebo, saj pričakujejo od sončnih plaž (poleg kulturnih znamenitosti, katerim pa resnici na liubo ne posvečajo dovolj pozorno sti, da bi ovrednotili njihovo vlogo pri pritegovanju turističnih tokov) RIM — Včeraj so sodniki rimskega porotnega sodišča izročili sodno dokumentacijo o zadevi Isman-Russomanno prizivnemu sodišču. To je bila tudi prilika, da se je spoznalo utemeljitev razsodbe, po kateri sta bila novinar Fabio Isman in podravnatelj tajne službe Sisde Russomanno obsojena na izredno strogo kazen, glavni urednik dnevnika Mes-saggera. ki .je objavil Pecijeva zasliševanja, Vittorio Emiliani, pa na plačilo 400 tisoč lir gldbe. Posebno stroga obsodba časnikarja Ismana (poldrugo leto zapora brez olajševalnih okoliščin in tudi zavrnitev začasne svobode), je povzročila v Italiji val polemik, še posebno v novinarskih krogih, kjer so to tolmačili kot poskus sodstva, da se c .leji svoboda tiska. Argumenti, ki utemeljujejo razsodbo so na las podobni onim, s katerimi so rimski sodniki zavrnili zahtevo Ismanovih branilcev po začasni svobodi, zavzemajo pa kar 58 tipkanih strani. V njih sodniki poudarjajo, da je bilo storjeno izredno hudo kaznivo dejanje bodisi, ker so bila zasliševanja »skesanega brigadista* tajna zadeva in je njihova objava močno oškodovala razvoj preiskave o terorizmu. bodisi ker sta dejanje storila človeka, ki imata pomembno vlogo v družbi: .Russomanno je visok funkcionar tajne službe in je zato vezan na tajnost bolj kot navaden civilni uslužbenec, Isman in Emiliani pa sta izkušena in kvalificirana novinarja, ki opravljata svoje delo na zelo razširjenem dnevniku. Glede Ismana utemljitev na-glasuje, da je izkoristil prijateljsko zvezo z Russomannom za nepoštene koristi ter da nima večjega pomena dejstvo, da ni objavil, kot je sam poudaril med sodno razpravo, ti- ste dele Pecijevega zasliševanja, ki so govorili o še neidentificiranih o-sebah (med temi, kot se je pozneje izvedelo, naj bi bil tudi Donat-Cat-tinov sin). Sodniki namreč trdijo, da Isman ni imel nobenih dvomov, ko je izročil kopijo celotnih zapisnikov zasliševanja nekemu drugemu dnevniku (Lotta continua). Ta dejstva. ob 'izredno napetem vzdušju, ki je o’ aferi nastalo v Italiji in obtoženčevo ravnanje, ki ni kazalo nobenega znaka o spoznanju krivde, je privedlo sodnike do zavrnitve o-lajševalnih okoliščin in do najstrožje obsodbe, ki jo zakon predvideva za to kaznivo dejanje. Pri tem pa so upoštevali tudi položaj javnega funkcionarja, ki so ga dejansko obsodili na dve leti in osem mesecev zapora. VOZNI RED VLAKO Regata ob 350-letnici Bostona Pri nadaljnji obrazložitvi o zavrnitvi začasne svobode sodniki zelo togo jemljejo Ismanove trditve, ki jih je s pismom poslal med razpravo porotnim sodnikom. V njih urednik pravi ,da ni prvič, ko kdo objavi tajna zasliševanja in da je trdno prepričan, da spada to dejanje, ki ga sodniki smatrajo za kaznivo, med njegove delovne dolžnosti. Zato pripominja, da bo še naprej o-pravl.ial svoje delo z istimi načeli, prepričanji in kriteriji. Na sodnike so te besede imele izredno velik vpliv, saj jih uporabljajo za potrditev Ismanove obtožbe. Pravijo, da s tem misli Isman nadaljevati s protizakonitimi dejanji in da ni razumel dometa svojega dejanja. Med drugim še omenjajo dejstvo, da ni hotel odgovarjati na vprašanja sodnikov, kar je bilo v njegovi pravici, ni pa pripomoglo, da bi preiskovalci lahko preverili, dopolnili in obogatili svoje izsledke. Velik del utemeljitev nato obnavlja nekatere dogodke, ki so pripomogli ugotoviti Russomannovo krivdo, zadnji del pa pojasnjuje pojem »sokrivde*. Sodniki ugotavljajo, da če kdo hujska in prepričuje osebo da mu da določeno informacijo, je ravno tako kriv za kaznivo dejanje-Zato sta bila torej Isman in Russomanno obsojena za isti zločin. PRATO — Dva delavca, 37-letm Enrico Sabatini in 40-letni Virgilio Norveški trijambornik »Chistian Radiih* na startu 3.096 morskih milj dolge regate od Bostona do Kri-stiansanda, ki so jo organizirali ob 350 letnici ustanovitve Bostona (Telefoto AP) . umintiMH,,,■■»„■„1,utonil, ..................................................................................................................n ................. Cicchinelli, sta izgubila življenje nekem gradbišču blizu Firenc. Delavca sta bila zaposlena pri izgrad nji temeljev nekega poslopja, ko se je utrgal zemeljski usad, ki ju je pokopal. Sodne oblasti so uvedle preiskavo. PRIČAKOVANA VEST IZ KITAJSKEGA GLAVNEGA MESTA Deng Kiaoping napovedal postopen umik Njegov odstop ne bi smel povzročiti večjih pretresov v kitajskem političnem življenju PEKING - Deng Xiaoping, morda najuglednejši in vsekakor najvplivnejši kitajski voditelj, se bo postopno umaknil iz političnega življenja. Vest ni dospela nepričakovano, saj je znani državnik, ki je star 76 let, večkrat javno izrazi' željo, da bi odstopil s položaja namestnika ministrskega predsednika in podpredsednika kitajske komunistične partije. Včeraj je to potr dil skupini ameriških in kanadskih novinarjev, ki se mudijo na prijateljskem obisku v Pekingu. Po vsej verjetnosti bo Deng Xiaoping od stopil s položaja namestnika pred sednika vlade že sredi avgusta, ko bo na sporedu plenarno zasedanje kitajske skupščine, do leta 1985 pa M bo odrekel vsem partijskim m ostalim državniškim funkcijam. Kot smo uvodoma že omenili, je Deng Xiaoping že večkrat uradno naglasil, da se misli umakniti iz političnega življenja. Tajniku KPI Berlinguerju je izjavil, ko se je mudil na obisku na Kitajskem, »da se pripravlja na srečanje s Karlom Marxom». Njegov umik po prvih predvidevanjih ne bi smel sprožiti večjih pretresov v kitajskem vod stvu, čeprav je jasno, da bo ime! v daljšem roku let svoje posledice. Sam Deng Xiaoping je bil v tem smislu z novinarji zelo jasen. «Nimam namena se odpovedat' vsem funkcijam* je poudaril, »imam pa 76 let in mislim omejiti svoj de lovni urnik in se posvetiti počitku in razmišljanju. Sklepam, da čez pet let bom res utrujen in moja leta mi ne bodo dovoljevala opravljati tako visoke in odgovorne državne in partijske funkcije*. Poudariti je treba, da je prišlo v zadnjih mesecih do določene po mladitve v vseh višjih kitajskih forumih in da tisk posveča veliko pozornost zamenjavi starejših voditeljev. O tem je pred kratkim go voril sam namestnik vladnega pred sednika, ki je bil mnenja, da potrebuje v tem trenutku Kitajska no vih. svežih moči. Deng Xiaopinga bo v vladi po vsej verjetnosti zamenjal Zhao Ziyang. ki je do sedaj skrbel za tekoče vladne zade ve. Namestnik predsednika in pr vega partijskega voditelja Hua Gup fenga, ki je še razmeroma mlad (star je 59 let), se je pred nedav nim odpovedal funkciji vrhovnega voditelja kitajske vojske. To važno funkcijo sedaj opravlja general Yang Dezhi, veteran korejske vojne. Vloga Deng Xiaopinga je neločljivo povezana s kitajsko zgodovino zadnjih let, po smrti voditelja Mao Tse Tunga. Podpredsednik KP Ki tajske je bil med glavnimi pobud niki tako imenovanega kitajskega odpiranja v svet in predvsem do Zahoda ter eden od ustvarjalcev družbenega razvojnega načrta, ki nosi ime teorija o štirih modernizacijah. Tuji opazovalci ga imajo za enega ostrejših nasprotnikov Sov jetske zveze in tako imenovane »tolpe štirih*, proti kateri se bo pred koncem leta začel javni proces. padnosti ali tudi zaradi spola, kolikor se morda izključujeta ali pa tudi seštevata. Kaj torej danes v prvi vrsti prizadene žensko? To, da je ženska ali dejstvo, da pripada zapostavljenemu družbenemu razredu? Položaj ženske v družbi je tak, kakršnega si je priborila in ga lahko obdrži, kar pomeni, da lahko priborjeno tudi izgubi. Na to ne smemo pozabiti, posebno če u-poštevamj splošno težnjo k zatekanju v zasebnost, kar se je pokazalo tudi pri ženskem gibanju. Zaprtje v : sebno življenje pa bi v danem trenutku pomenilo osvojitev mashilistične miselnosti. Nanizanih je veliko teoretičnih vprašanj .In o njih bi prav gotovo veljalo razmisliti. Ob koncu jih lahko združimo in se vprašamo še, če ta vprašanja, ki jih danes narekuje razmislek o ženski problematiki, o ženskem gibanju v Italiji in družbeni stvarnosti, lahko izoblikujejo neki celovit načrt o družbeni rasti. Kod vodijo, kam bi bilo treba speljati poti v današnjih razmerah ob sedanji stvarnosti, da bi se približali ženski enakopravnosti in osvoboditvi? Odgovor mora vsak, še posebej vsaka, iskati rama v razgovoru in skupnem delovanju: vsaka beseda je dragocena, vsak prispevek zaželen. Vedeti bi morali le to, da je vsaka organizacija izraz njenih članov, vsako stvarnost pa i-zoblikuje tisti, ki v njej hote ali ne živi, ki vanjo aktivno posega ali jo zgolj pasivno prenaša, (bp) ~/v fw£WAtam polovico. Dovolj je en sam telefonski klic, da slišiš dragi glas. In če ^ pokličeš ob sobotah po 14.30 ali ob telefonske tarife ZA MEDKRAJEVNE'AjZfa ................ ................................................. nedeljah in vse do 8. re v ponedeljek, medkrajevni telefonski poziv stane le polovico. Po vsej Italiji. Nikar ne pozabi na to. In če telefoniraš v teh urah, ne le da prihraniš na denarju, pač pa nam t^di pomagaš, da linije v ostalih urah niso preobremenjene. OD PONEDELJKA DO PETKA OB SOBOTAH Redna tarifa 9,3 0 Tarifa ob konicah Da zveš kaj več o tarifah medkrajevnih pozivov poglej na prve strani telefonskega imenika. Veljaven od 1. junija 1980 do 30. maja 1981 TRST - BENETKE - BOLOGNA - RIM • REGGIO CA-LABRIA - CATANIA - SIRA-KUZE - PALERMO - MILAN - TURIN - GENOVA -VENTIMIGLIA Odhodi 4.25 D Benetke 5.50 R Milan - Genova Brignole (preko Mester) (*) 6.00 R Benetke - Bologna • Firence (preko Benetke) (*) 6.22 L Portogruaro (1) (2) 6.42 D Benetke - Rim - Turin (preko Mester - Milana). Spalni vagoni Moskva -Rim (3); 1. in 2. razred Zagreb - Benetke, Budimpešta - Rim in Zagreb -Rim; spalni vagoni Moskva • Turin (samo ob petkih od 6.6. do 26.9.) -pogradi 2. razred Varšava - Rim (ponedeljek, četrtek in sobota od 5.6. do 27.9.) 8.02 E Benetke 8.50 R Benetke - Rim (*) 8.55 E (Benetke Express) Benetke 10.14 I. Portogruaro 12.35 E Benetke - Bologna - Fi- rence - Rim - Termini -Neapelj - Catania - Sira-kuze - Palermo - Reggio Calabria (pogradi I. in 2. razred) Palermo - Catania - Reggio Calabria 13.23 D Benetke - Milan - Turin 13.40 L Portogruaro 14.30 E Benetke 17.12 R Mestre (brez vmesnih postaj) - Milan - Genova • Brignole (*) 17.18 D Benetke - Bologna - Bari - Lecce (spalni vagoni in pogradi 2. razred Trst -Lecce) 17.35 L Benetke 18.05 L Portogruaro 19.08 E (Simplon express) Benetke - Rim - Milan Lam-brate - Domodossola -Pariz (pogradi 1. in 2. razred Trst - Pariz) spal ni vagoni Benetke - Pariz; (pogradi 2. razred Beograd - Pariz, Zagreb - Pariz, Benetke - Pariz) 19 23 L Portogruaro 20.28 D Benetke 22.10 D Benetke - Milan - Turin -Genova - Ventimiglia -Marseille (pogradi 1. in 2. razred Trst - Turin: spalni vagoni in pogradi 2. razred Trst - Genova) 22.20 E Mestre - Bologna - Rim (spalni vagoni in pogradi 1. in 2. razred Trst - Rim) Prihodi 2.17 D Benetke 6.12 L Portogruaro (2) 7.10 L Portogruaro 7.26 D Marseille - Ventimiglia -Genova - Turin • Milan • Mestre (spalni vagoni in pogradi 2. razred Genova - Trst; pogradi 1. in 2. razred Turin - Trst) 7.48 E Rim - Bologna - Mestre (spalni vagoni in pogradi 1. in 2. razred Rim - Trst) 9.30 D Benetke 10.01 E (Simplon express) Pariz - Domodossola - Milan Lambrate - Benetke - Mestre (pogradi 1. in 2. razred Pariz Trst; pogradi 2. razred Pariz • Zagreb in Pariz Beograd) 10.25 E Lecce - Bari - Bologna -Benetke (spalni vagoni in pogradi 2. razred Lecce -Trst) 10.40 E Ženeva - Zurich - Domodossola Milan ■ Mestre (ob sobotah od 28. 6. do 2.8.) — (pogradi 2. razred ženeva Trst) 13.05 D Benetke 14.27 D Milan - Benetke 15.22 D Benetke 17.05 E Palermo - Sirakuze - Ca- tania Reggio Calabria - Neapelj - Rim Trihurti-na Firence - Bologna -Benetke (pogradi 1. in 2. razred Reggio Calabria -Trst; Palermo • Trst in Catania - Trst) 17.52 D Turin ■ Milan - Benetke 18.42 R Firence - Bologna - Benetke (*) 19.10 D (Benetke express) Benet- ke (spalni vagoni Benetke - Beograd; Benetke - A-tene samo ob četrtkih in nedeljah od 5.6. do 28.9., pogradi 2. razred Benetke Istanbul, Benetke -Skopje, Benetke • Beograd in Benetke -Atene) (razen ob četrtkih in nedeljah od 5.6. do 28.9.) 19.20 L Portogruaro 20.10 D Benetke - Portogruaro 20.49 R Rim - Mestre (*) 21.20 R Genova Brignole - Milan (preko Mester) (*) 23.13 L Benetke 23.27 E Turin • Milan • Rim : Benetke (spalni vagoni Rim - Moskva (4); spalni vagoni Turin Moskva • (samo ob sobotah od 7.6. do 27.9.) (*) samo 1. razred in obvezna re-rezervacija. (1) nadaljuje do San Dona del Piave od 2. do 14. 6., od 15. 9. do 23. 12., od 5.1. do 16. 4. in od 22. 4. do 30. 5. (2) ne vozi ob praznikih (3) ne vozi ob petkih (od 1.6. do 24. 9.) in ob sredah in petkih od 25.9. (4) ne vozi ob sobotah (od 1. 6. do 25. 9.) in ob četrtkih in sobotah (od 26. 9.). TRST - OPČINE - LJUBLJANA - BEOGRAD - BUDIMPEŠTA - SOFIJA - A-TENE - ISTANBUL -MOSKVA Odhodi 10.21 E (Simplon express) Opčine i ' - Ljubljana - Zagreb - Beograd (pogradi 2. razred Pariz - Zagreb in Pariz - Beograd) 13.48 L Opčine - Ljubljana (1) (3) 14.48 L Opčine - Ljubljana (2) (3) 15.02 D Opčine - Ljubljana - Zagreb - Subotica - Novi Sad (pogradi 2. razred Trst - Subotica, pogradi 1. razred Trst - Novi Sad) (vozi ob torkih, sredah, četrtkih, petkih in sobotah — ne vozi od 15.8. do 1.11., 25. in 26. 12., 25. 4. in 1. 5.) 16.48 D Opčine - Ljubljana (1) (3) 17.48 D Opčine - Ljubljana (1) (3) 18.30 Opčine - Ljubljana (1) (3) 18.56 D Opčine - Ljubljana - Zagreb - Beograd (pogradi 2. razred Trst - Beograd) (4) 19.50 Opčine - Ljubljana (2) (3) 20.08 E (Benetke express) Opčine Ljubljana Beograd - Skopje, Atene Istanbul (spalni vagoni in pogradi 2. razred Benetke Beograd; pogradi 2. razj-ed Benetke Skopje in Benetke Istanbul; pogradi 2. razred Benetke - Atene (razen ob četrtkih in nedeljah od 5.6. do 28.9.), spalni vagoni Benetke Atene samo ob četrtkih in nedeljah od 5.6. do 28.9.) 20.20 L Opčine 23.52 D Opčine - Ljubljana ■ Zagreb - Budimpešta Varšava (pograd* 2. razred Rim - Varšava samo ob torkih, petkih in nedeljah od 6.6. do 26.9.), spalni vagoni Rim - Moskva (5), spalni vagoni Turin - Moskva (samo ob sobotah od 7.6. do 27.9.) razred Be°& in Zagreb • 21.30 L Opčine liti Prihodi 5.01 D Budimpešta Zagreb • Ljubljana - Opčine (spalni vagoni Moskva Turin samo ob petkih od 6 6. do 26.9.), spalni vagoni Moskva - Rim (6) 5.30 D Novi Sad Subotica - Zagreb - Ljubljana - Opčine (pogradi 2. razred Subotica - Trst; pogradi 1. razred Novi Sad Trst) (vozi samo ob torkih, sredah, četrtkih, petkih in sobotah, ne vozi 15.8., 1. 11., 25. in 26. 12., od 1.1. do 25.4., 1.5.) 9.17 D Ljubljana Opčine (1) (3) 10.17 D Ljubljana 13.35 L Ljubljana 14.35 L Ljubljana 16.38 D Ljubljana 17.33 D Ljubljana 18.48 E (Simplon Opčine (2) (3) Opčine (1) (3) Opčin (2) (3) Opčine (1) (3) Opčine (2) (3) express) Beo- grad Zagreb • Ljubljana - Opčine (pogradi 2. (1) vozi od 28. 9. o. (2) vozi od 2. 6. doj J j* (3) ne vozi ob p (4) vozi ob torkih, J kih, petkih in s°^ in? ^ zi 15. 8.. , od 25. 4. do 1- * ■ f (5) ne vozi ob sot^trtlci*' do 25. 9.), ob ce botah od 26. 9- Sm j (6) ne vozi ob ® 24. 9.) in ob sr« od 25.9. TRST - VIDEM ‘Ji DUNAJ - SAl> MUNCH^ ,a» O d b oc 5.20 L Videm bji 6.10 D Videm f 6.16 L Videm ^0 j K>* Trbi*e (1) Bene1* 7.15 D Videm • Munchen do 27.9.) 9.52 L Videm uj} 12.22 D Videm 13.10 L Videm 14.00 D Videm 14.35 L Videm 16,55 L Videm 17.43 D Videm 18.00 L Videni 19.18 D Videm 20 02 L Videm 20.42 D (Italien , press) -S Dunaj , di 1 'n Dunaj) 23.00 L Videm dl /i<*V Prih0 0.56 L Videm 6.35 L Videm