Doitodki in Drige nascga hmcla. Spomladansko delo se je .začelo, apnl sicer nagaja, toda čas hiti in priganja; na njivah je vse veselo, nekaj zrnja je že v zemlji, za krompir in drugo se zemlje pripravljajo. Toda kaj pa letos z vinogradi? Tu pa ni tistega življenja, ki je vladalo prejšnja leta, nl tistega petja in vriskanja in vendar je bilo lansko leto vino najboljše skozi dolga desetletja; saj je sploh le tuintam kaj Ijudi v goricah, k.aj je neki vzrok? Kaj? Strašna kriza. Kmet nima denarja, njegova živina nima cene, gr« ponujat svoje vino trgovcu, pa ne doM niti Din 1.50; če je že vino v jeseni prodal, še ni dobil denarja zanj, a č« ga je dobil, je denar že davno porabil za najnujnejše potrebe, če ima denar v, denarnem zavodu, ga ne dobi zlahka ven, ker nihče ne vlaga, niti obresti ne plačuje. Pa se Še znajdejo med našinct. sicer dobrim ljudstvom nekateri, kl prepričujejo viničarje, da naj pod Din 10.— na dan ne gredo delat. V tem oziru naj ne bo odveč nekaj stvarnili opazk. Ako je viničar priden, prav tako njegova žena in otroci, so pač zaposleni na leto malo več kot 51 dni. V, naši župniji vem, da opravijo viničarji delo najprej pri svojem gospodarju; ko je to delo opravljeno, ne drže kiižem rok, ampak si najdejo delo pri kmetu, zjutraj in zvečer pa imajo tudi na svojih prideljenih jim njivah dovolj opravka. V Casu, ko sc povsod radi cenejših življenjskih potrebščin znižujejo plaCe uslužbencem, je težko mislitl in zahtevati, naj se vinifarjem plače tvišajo. Pri nas v okollci Ljutomera easlužl vinogradni delavec dnevno Din 7.— do Din 10.—, ne pa Din 2.—. Ko razpravljamo o tem, ne smemo pustiti v nemar izredno težke razmere, v katerih danes živi kmet, ko ga tarejo skrbi, brige ln razne dajatve. Neglede na villno in množino teh davkov, moramo pomis-iti na visoke cene modre galice ln žvepla ter kolja za gorice, na naravnost smešno nlzko ceno vina ter nato le vračunamo obdelavo, pa si bomo kmalu na jasnem, koliko dohodkov ima vinogradnik; dandanes mu ne ostane niti toliko, da bi imel za najnujnejše potrebe. V tej stiski so sklenili nekateri vinogradniki, da gorice sploh ne bodo kopali, ker jim donašajo namesto koristi samo škodo. Mislim, da se bo ta gklep poznal tudi pri viničarjevih dohodkih. Po vseh krajih groze »redukcije«, tudl pri nas ne bodo izostale, čeprav v omiljeni obliki. Vendar upajmo na boljše Casel