PRVI KONGRES delavskih svetov Pripraoe za prvi kongres delavskih svetoo se končujejo in le nefcaj dni nos loči od n.jegooega zacetka. Sestaoa tega edinstoenega zbora zastopnikov neposrednih proizoajalcev, iematika, o kateri bodo razpraDljali, kakor tudi č&$, v katerem bo, dajejo kongresu poseben pomen. Zato je tudi razumljivo zanimanje, ki ga je ta kongres zbudil ne satno med deloonimi kolektivi, temveč tudi med vsemi nasimi družbenimi in političnimi organizacijami, znanstoe-nimi institucijami, znanstvenimi in jaonimi delavci, ki so požrtoo-valno pomagaii pri pnpraoah zanj. Po prijavah tujih delegatoo je razoidno, da se zelo zanunajo za delo kongresa tudi razne smdi-kalne, pa tudi druge delaoske in p&litične orgardzacije izven naše drzave. Prvi kongres delavskih svetov bo zbral sedemietne izkušnje delavskega samoupravljaaja v Jugoslaviji in bo najizrazitejša. luanifestacija tako raz-voja socialističnih družbeniii odnosov v naši državi, ki so doživeli od uved-be delavskili svetov kakovostne spre-membe, kakor tudi razvoja proizvod-nje, ki je dobila v pobudi neposrednih proizvajalcev novo spodimdo. Z izro-čitvijo podjetij v upravljauje delov-nim kolektivoin se je začelo razreše-vauje stoletuega protislovja, ki je iz-viralo iz tega, da s drugih ustreznih instituci-jah prav delavske svete kot najpri-rnernejšo obliko za razrešitev teh pro-tislovij. Tako je prišeJ naš delavski razred v popolnoma nov položaj, ker delavci niso več saaio proizvajalci, temveč tudi upravljaJci družibenib proizvajalnih sredstev. Ves ta proces je imel moČao vpiiv tudi na nadaJjnji razvoj poJitične za-vesti delavskega razreda. Že bežeu po-gJed ua naše družbeno politične od-nose potrjuje to ugotovitev. Upravlja-oje gospodaiskib orgamzacij, sodelo- Rato DUGONJIČ vanje v zborih praizvajalcev, komu-nah in drugih oblikab družbenega upravljanja je okrepilo v delavcib zaupanje v lastne sile in sposobnosti, je pozitivno vplivalo na razvoj soci-alističnih odnos«v nasproti družbeni skupnosti kot ceJoti, okrepilo je za-vest o povezanosti inter&sov posaiuez-nikov, kolektivov in družbe, posebno pa zavest o tem, da lahko rešujejo materialni položaj tako posarueznika kakor družbene skupnosti z lastnim prizadevanjem. Samo dejstvo, da dela v organih delavskega upravljanja nad 500 tisoč delavcev ua leto, z drugimi besedami, da je tretjina delavskega razreda v teh sedmih letih sodelovaJa v delu delavskih svetov, govori o tem, kako velikega poruena je bilo delavsko samoupravljanje za razvoj jx»litiene zavesti in gospodarsko iz-obraževanje naših delovnih Ijudi. Sedemletma izkušnja uašega gospo- darskega sistema, zasnovanega na sa- mostojnosti gospodarskili orgamzacij, (Nadaljevanje oa druga strani) (S*daJjeTamije s j>rve straiii) ki ob ^plo&nili pogojib ia usmerjanjiii po družbeiti skupnoeti prek svobod-rcega tržišča realizirajo druibeno pri-zuanje za svoje delo, je uveljavila ta-ko ves naš gaspodarski sistem k&kor delavske svete posobej. Na tej asiKrvi so delav&ki syeti ne samo razvila ši- roko gospodarsko inšciaitrvo, ki je po-vzroeila, da so se maogo hitreje kakar doslej razvijale praizvajaJaie siie m d-ružbeiu) bogastvo, temvee so bkrati ttidi dosegli boljše zadovoljemnje družbenib potreb, kar se je pasebao odrazilo y izboljšanju kakovosti in asortimaja proizvodinje. Delavtte »veti in gospodarsfa rasvoj Ceprav so začeli delaTski sveti delo-vati v razdabju, ki je bik> za našo državo zaradi raznih zunanjih vzro-kov gaspodarsko najtežje, kažejo do-seženi uspehi, da so popolnoma opra-vičili svojo vlogo. Narodni dohodek, raeunan po enakih cenah, se je pove-čaJ od 1. 1952 do 1956 za 37 odstotkov. V industriji je indeks povečanja fizič-nega obsega praizvodnje, če vzamemo za 1. 1939 indeks 100, porasel na 166 v letu 1951, a na 266 v letu 1956. Izvoz se je od leta 1952 do leia 1956 povečal za 50 odstcrtkov, izvoz izdelkov visoke obdelave pa za 151 odstotkov. Hknati se je neneh.no povečevala tudi delovaa storilnost. Delavski sveti so pokazali veliko pobudo v izboljševauju organi-zaeije dela in poslovaiija ter so v teh sedmih letih posebno v Tečjih pod-jetjih orgaaizimli razne organe, ki si- stemaitičiLo skrbijo za povečainje de-lovne storilnosti. Z investira-ajem ne samo sredstev iz skladov, ki so name-njeni za razširjeno reprodukcijo, tem-več zelo pogosto tudi sz^dstev, ki so po razdelitvi pripadala osebni potroš-nji, so delavski sveti povečali proiz-vodnjo svojiii podjetij. Iz teh nekaj podatkov lahko vidimo, kako pomemben je kongres za nadalj-nji razvoj socialističnih družbenih od-nasov kakor tudi za razvoj gospodar-stva in delovne storilnosti. Z izmenja-vo izkušeDJ, s sumiranjem doslej do-seženih rezultatov ter s povzetjem praktičuih sklepov iz njih, ugotavlja-joč okvire za nadaljnji napredek, ki so bili z dosedanjim razvojem prese-ženi, bo kongres pomeniJ velik prispe-vek za nadaljnje progresimo gibanje naše družibe. Temeljna vprašanja na kongrem Ttiae, o katerih bodo razpravljali na kongresu, nudijo širckke možnosti, da bo prispevek za nadaljnji napre-dek zares velik. Kakor je znano, bo kongres razen dela v plenumu, na ka-terem bo prebra.no poročilo, ki lx> vse-bovalo splošno oceno sanioupravlja-nja v teh sedmih leiih, delal po komi-sijah, ki jih je 11, in te bodo razprav-Ijale o naslednjih vprašanjih: Ekonomski okviri samoupravljanja proizvajalcev; Razmerje organov delavskega samo-opravljanja do organov oblasti in uprave, gospodarskih zbornic, zd.ru-ženj in družbenih organizacij; Gospodarsko poslovanje delavskih svetov; Delovna razraerja; Orgamzacija iu metode upravljanja; IzobraževaRJe in usposabljanje de-lavcev za upravljanje; O dosežkili delovnih Ijudi po svetu v boju za uprav-ljanje gospodarstva. Razen teh komisij bodo štiri komi-sije razpravljale o specifičnih vprasa-njih samoupravljanja v posameznih gospodarskih vejah: trgoviai, gostin-stvu in turizmu, obrti i.n komuualnih službah, promeiu ter v zadružništvu. Težavno je orisati v taiko kratkem opisu vsa načela in praktična vprasa-nja, ki bodo prišla do izraza v tako širokem programu dela. Dosedanje priprave, posebno pa razpravljanje v delavskih svetili pa so pokazale, da bodo nekaitera vprašanja imela po-membno mesto, pri čemer je vseen-o, v k&teri skupiai bodo o njih razprav-ljali. Edo izmed takih vprašanj je nai go-spodarski sistem, ki daj« splošne okvi-re za gospodarsko dejavnost delavskih svetov. Ceprav ne gre omalovaževati kvantitativnib odnosov aJi velikosti sredstev, s katerimi so do danes samo-stojno razpolagale gospodarske orga-nizacije, o čemer je doslej bilo tudi največ govora v razpravljanjih, sem mnenja, da bodo lahko delegati dali uajvečji prispevek, kolikor bodo raz-pravljanje posvetili načelni strani po-ložaja posameznikov, kolektivov in skupnosti pri upravljanju in razpola- gan ju z dnazbeoimi sredatvi. Na dnig straai je krepiteT samoupravljanjj odviszta od zavesn m organdsiranost kolektiva, da čim bolj pra^Tli«! ii smotrno gospodari s sredstvi, ki so mi poverjena. Zato bo verjetno imelo raz-pravljajije o sodelovaajju in inetodal delavskih svetov v vodenju ekonom ske poJicike podjetij in o izkuš-njaJti, kako s» odjviadali kompliciraae orgaciiacijo praLzvodnje, prometa ii finainčuega poslovainja, emo izmed naj-pcanenii>nejših mest na kongresu. Ni dvoma, da se bodo v vseb. komi-sijak pojavila tudi vprašanja organi-zacijsko pravne narave. Dosedanja praksa je pokazala, da je razvoj stari zakon o delavskem samoupravljanju v vrsti njegovih določb prehitel, poseb-no, ko gre za sistem odnosov med ko-lektivom, delavskim svetam, upravnim odboroni, direktorjem, ko gre za odgo-vornosti delavskih svetov, za pmvice delavskih svetov, obratov itd. Po ab-delavi vprašanja sistenaa odnosov raed delavskimi sveti in kainuiiaiiii, zbor-nicami, gospodarskimi združenji, na-dalje družbenimi in političnirni orga-nizacijami je prav taiko videti, da bo-do razpravljanja na kongresu znatnc prifipevala k nadaljnjerau razvoju na-šega družbenega sistema in njegovega pravnega oblikovanja. Ekonomsko-pravno individualnost podjetja, ki jc oujna v našem sdstemu blagovne pro-izvodnje ter uveljavljena s pravniioi predpisd. labko še znatno okrepimo na mnogih področjih. To je posebno mo goče in potrebno, kakor so to pokaza-le analize, na področju ureditve de-lovnih razmerij, ki danes bolj ustre-zajo razmerjem v neposrednem prebo-du od administrativnega sisteroa k družbenemu upravljanju, kakor da-našnjemu splosnemu položaju podjetij v našem družbeno ekononiskesm siste-mu. Na tem področju je cela vrsta z«lo zanimivih predlogov, ki težijo za tem, da bi znatno razširiLi mejo pravic de-lovaih koJektivov pri saimosiojnean od-ločevanju o delovnih razmerjih v pod-jetju. Kodčho je skupno vprašanje, ki sa pojavlja v vseh analizab in ki bo go-tovo prišlo do izraza v delu večjega števila kongresnib komisij, nadaljnje izpopolnjevanje združevanja in ko-operacije gospodarskih organizacij, za katero odmerjajo daoašnji predpisi zelo ozke meje. Razvoj tebnike, arto-matizacija, uporaba jedrske energije, hkrati pa tudi pojavljanje na tržišča, posebno tujem, postavljajo na dnevni red tudi bolj elastično načenjanje tega vprašanja, da bi bolj ria široko odprli pot za združevanje naporov in sred-stev in da bi dobili čim boljše rezul-tate.