Poltni urad Celovec 2 — Verlagspostamt Klagenfurf 2 Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenfurf Posamezni Izvod 1,30 lil., mesečna naročnina 5 lilingov Letnik XVIII. Celovec, petek, 24. maj 1963 Štev. 21 (1096) V Adis Abebi zaseda „afriški vrh“: Afriški narodi na poti k enotnosti Po enotedenskih pripravah na konferenci zunanjih ministrov se je v »Afriški dvorani* v Adis Abebi zadnjo sredo začela in bo jutri zaključena konferenca 'sefov 30 neodvisnih afnskih držav. Na tej doslej največji konferenci v Afriki iščejo poti in možnosti, da bi vse neodvisne afriške države zasledovale skupno politiko tako v medsebojnih odnosih kakor še posebej v mednarodnem življenju. Namen sedanje konference je zlasti v tem, da bi proučili posamezna vprašanja v zvezi s skupno afriško listino, ki bi služila potem kot osnova za enotno afriško politiko na političnem, gospodarskem, kulturnem in obrambnem področju. Poleg tega obravnavajo konkretne ukrepe za podporo tistim afriškim deželam, ki se še niso osvobodile kolonialnega gospostva. Končno pa zahtevajo afriške države močnejše zastopstvo v organih Združenih narodov. Konferenca poteka v času, ko so se v naj-večji meri okrepile zahteve po afriški enotnosti, zato je njena prva neposredna naloga najti tiste stične točke, ki takšno enotnost omogočajo, ter odstraniti vsaj del tistih ovir, jo preprečujejo. Pri tem so se šefi afriških držav znašli pred dvema precej različnima Programoma: na eni strani je tako imenovana monrovijska skupina, ki združuje tiste afriške dežele, katere so več ali manj navezane za Zahod in nosi njihova politika v določeni meri obeležje blokovstva; na drugi strani pa je casablanška skupina, katera se zavzema za enotnost akcije v mednarodnih zadevah, za Politiko nepovezovanja z bloki, likvidacijo kolonializma in neokolonializma, za odpravo vojaških oporišč na afriški celini, za politični, gospodarski in socialni razvoj v korist afriškega prebivalstva in enakopravno razdelitev narodnega gospodarstva ter končno za pospešene napore za dosego učinkovitih oblik sodelo-vanja med afriškimi državami. Prvič gostuje na Koroškem hrvatski pevski zbor ..Vladimir Nazor44 iz Zagreba in priredi koncert v nedeljo, dne 9. junija ob 15. uri v Veliki dvorani celovškega Doma glasbe. Podrobno bomo o gostovanju poročali v prihodnji številki. Slovenska prosvetna zveza Med obema tema skupinama, ki sta svoja politična načela že lani zajeli vsaka v svoji posebni listini, pa obstoja še tretja sila, namreč politično in moralno močna skupina držav, katerih politična gibanja so se povezala v Vseafriškem gibanju vzhodne, srednje in južne Afrike. Ravno od te skupine opazovalci pričakujejo, da bo igrala važno vlogo posredoval- ca, posebno še zato, ker se opira na sodelovanje tudi tistih afriških dežel, ki se še borijo za svojo osvoboditev. Predstavnike teh dežel je namreč konferenca sklenila pripustiti k obravnavi določenih vprašanj kot »pridružene člane«, medtem ko je zahtevo po sodelovanju opazovalcev neafriških držav kratkomalo zavrnila. Sedanja konferenca v Adis Abebi je nedvomno velikega pomena za nadaljnji razvoj afriških držav. Vendar pa ni pričakovati, da bi že na tokratnem zasedanju našli rešitev za vsa še odprta vprašanja in je senegalski zunanji minister po zaključku predhodne konference zunanjih ministrov pravilno ugotovil, da nobena listina tako važnega pomena še nikdar ni bila izgotovljena in sprejeta na enem samem zasedanju. Občni zbor Slovenske prosvetne zveze v Gorici: »Za razvoj kulture, za zaščito jezika, za narodni obstoj« Nove pobude za rešitev nemškega vprašanja . Pred nedavnim je minilo 18 let, odkar je “>la nacistična Nemčija premagana, vendar so-Q* Uko imenovano nemško vprašanje še vedno “'ed najbolj pomembne in hkrati tudi najbolj *ainotane probleme sodobnega sveta. S tem YPfašanjem so se v teh 18 letih bavili že na j^jrazlicnejših konferencah, predloženih je bi-0 že nešteto načrtov za rešitev nemškega Vprašanja, kljub temu pa vse kaže, da je reši-,ev zelo daleč, ne nazadnje po krivdi Za-°dne Nemčije, ki s svojo trmasto politiko že ^naprej obsodi na neuspeh vsak poskus zbliža med obema nemškima državama kakor u°i med Vzhodom in Zahodom sploh. Možnosti mirne rešitve nemškega problema 0 proučevali tudi na nedavnem mednarodni11 sestanku v Bruslju, kjer so se zbrali javni elavci iz Belgije, Češkoslovaške, Francije, v j«* Itali)e> Madžarske, Nizozemske, Nor-eske, Poljske, Romunije, Sovjetske zveze, Vc-,e Britanije in Združenih držav Amerike. . aeleženci tega sestanka so poudarili, da je 0P0g*Bn° treba priznati stabilnost sedanjih mej jel’ neni^ih držav. Resolucija, ki so jo spre-1 na koncu zahteva, naj vlade, ki še niso •znale Vzhodne Nemčije, če že ne drugega, laž* nave^ej° z nj° odnose, ki bi omogočili sl )c gibanje ljudi in zagotovili trgovinsko po-j, vanje ter olajšali kulturne in športne zveze. so udeleženci bruseljskega sestanka *agali, naj bi proučili načrt poljskega zu- V nedeljo je imela v Gorici svoj občni zbor Slovenska prosvetna zveza, ki po združitvi obeh prosvetnih organizacij leta 1961 združuje zdaj vsa slovenska prosvetna društva na Tržaškem in Goriškem. Zbora se je udeležilo nad 60 delegatov iz 21 slovenskih prosvetnih društev iz goriške, tržaške in videmske pokrajine, prišli so tudi zastopniki iz Slovenske Benečije, kot gostje pa so se občnega zbora udeležili poleg predstavnikov drugih slovenskih organizacij v Italiji tudi sekretar Zveze Svobod in prosvetnih društev Slovenije Dane Robida ter tričlanska delegacija Slovenske prosvetne zveze iz Celovca s podpredsednikom Jankom Ogrisom na čelu. Občni zbor je imel izključno delovni značaj in so na njem proučili rezultate dela v času od združitve obeh prosvetnih organizacij, pregledali izkušnje in pomanjkljivosti ter podčrtali dosežene uspehe. Na dnevnem redu so bila tri poročila: predsednik prof. Ubald Vrabec in tajnik Gorazd Vesel sta osvetlila pogoje prosvetnega dela in aktivnost posameznih društev v preteklem delovnem obdobju, Tončka Čok pa je poročala o šolskih vprašanjih. Po poročilih se je razvila zelo živahna razprava, v kateri so se delegati temeljito pogovorili o perečih vprašanjih prosvetnega dela in o nadaljnjem še plodnejšem delovanju slovenske prosvete v Italiji. Predstavnik zveze Svobod iz Slovenije Dane Robida je v svojem pozdravnem govoru dejal, da se številna društva v Sloveniji vesele vsakega uspeha, ki ga dosežejo slovenska prosvetna društva v zamejstvu, hkrati pa z obžalovanjem ugotavljajo, da je treba še sedaj še vedno govoriti o osnovnih pravicah, ki pripadajo Slovencem. Prav delovanje na kulturnem polju, za katerega ne obstajajo meje, pa predstavlja izredno močno orožje za reševanje raznih vprašanj in za ustvarjanje boljših, človeka dostojnih odnosov. Zastopnik slovenskih prosvetašev iz Slovenske Benečije Marij Kont je pozval vse Slovence, naj priskočijo na pomoč Sloven- nanjega ministra Rapackega, ki se zavzema za ustanovitev brezatomske cone v Evropi. Mnenja so, da bi bilo nadzorstvo nad takšnim sporazumom mogoče zaupati OZN. Za zahodni Berlin predlagajo, naj bi ga spremenili v demilitarizirano mesto s tem, da bi zahodne vojaške sile številčno skrčili in jih postavili pod kontrolo OZN, pozneje pa na podlagi sklepa Združenih narodov zamenjali s silami drugih držav. Vzhodna Nemčija pa naj bi zagotovila svobodo gibanja med zahodnim Berlinom in drugimi državami. Končno so udeleženci mednarodnega sestanka v Bruslju izrazili mnenje, da bi bila sklenitev sporazuma o nenapadanju med članicami Atlantskega pakta in članicami Varšavskega pakta pomemben prispevek k miroljubni rešitvi nemškega problema, s tem pa tudi k zmanjšanju mednarodne napetosti v svetu sploh. cem, ki žive v Benečiji, da se bodo zbudili iz umetnega spanja, v katerega so jih potisnili raznarodovalci. Podpredsednik Janko Ogris, ki je občni zbor pozdravil v imenu naše Slovenske prosvetne zveze, pa je podčrtal vezi, ki združujejo Slovence tako v Avstriji kot v Italiji, „saj smo si po narodu, kateremu pripadamo, bratje in sestre. Naša prizadevanja so u-smerjena v to, da si zagotovimo naše manjšinske pravice, kajti ohraniti naš jezik, naše šege in navade ter jih posredovati potom naših kulturnih ustanov tudi našim potomcem". DR. ADOLF SCHARF: %a mir in prijateljstvo Zadnjo sredo je bil na svečani skupni seji parlamenta in zveznega sveta zaprisežen zvezni prezident dr. Schdrf, katerega je avstrijsko ljudstvo na volitvah 28. aprila ponovno izvolilo za najvišjega predstavnika republike Avstrije. Zvezni prezident je ob tej priložnosti v svojem govoru najprej poudaril, da pomeni njegova ponovna izvolitev priznanje za njegovo naziranje in nato spomnil na zadnja desetletja, v katerih je morala Avstrija prestati mnogo hudega. Toda mi vsi, mladi in stari Avstrijci, se moramo vedno zavedati, da se imamo za napredek naše dežele zahvaliti sodelovanju, h kateremu se Avstrija priznava od svoje obnovitve. V svetu, ki ga je strašna druga svetovna vojna razmajala v njegovih temeljih in ga končno popolnoma spremenila, stremijo narodi vseh kontinentov po novih oblikah sožitja ljudi. V Avstriji smo se odločili za politično sodelovanje, ki nam zagotavlja varnost, mir in napredek. V tem slovesnem trenutku se priznavam k skupnemu delu in sem pripravljen, vse svoje sposobnosti, izkušnje in znanje staviti v službo Avstrije. Po svojih močeh hočem naši deželi zagotoviti mir in ob spoštovanju avstrijske nevtralnosti prispevati k prijateljskim odnosom do vseh držav, prav tako pa hočem sodelovati pri obvarovanju sveta pred novo vojno in pri preprečevanju pogube človeštva z novimi nečloveškimi sredstvi uničenja. Saj vendar vsi hočemo, da bi to našo deželo izročili našim otrokom in vnukom še lepšo in še bolj srečno. Po zaprisegi zveznega prezidenta je bila pred parlamentom velika vojaška parada, pri kateri je sodelovalo okoli 4000 vojakov, 400 vojaških vozil, 100 tankov in 50 vojaških konj, v zraku pa so počastila svojega vrhovnega poveljnika letala avstrijske vojske. V Zahodni Nemčiji: Antifašisti na zatožni klopi... Pred sodiščem v Solingenu se je prejšnji teden začela razprava proti funkcionarju protifašistične organizacije »Nemške unije za mir« Lorenzu Knorru, ki so ga obtožili, ker je v nekem govoru pred dvemi leti izjavil, da so nekateri, katerih vojne zločine je obsodilo tudi mednarodno sodišče v Niirnbergu, danes spet na visokih položajih v zahodnonemški vojski. Obtoženi Knorr je predložil sodišču obširen dokumentacijski material, iz katerega je razvidno, da so številni generali današnje zahod-nonemške vojske odgovorni za sodelovanje v zločinih, katere so v pretekli vojni zagrešile njim podrejene enote, in da so sodelovali v pripravah za Hitlerjevo agresijo. Zato bi morali — je izjavil Knorr pred sodiščem — na zatožni klopi sedeti namesto njega nekateri generali zahodnonemške vojske. Javni tožilec Reuter je prekinil njegova izvajanja, čemur pa se ni čuditi, saj je po dokumentih, ki jih je predložil Knorr, tudi javni tožilec sam na seznamu vojnih zločincev. Po zaslišanju prič obrambe je sodišče preložilo razpravo za deset dni. ... in obsodba vojnih zločincev Porotno sodišče v Koblenzu, pred katerim se je odvijal največji proces proti vojnim zločincem v Zahodni Nemčiji po letu 1945, je izreklo sodbo proti skupini funkcionarjev nacističnih zasedbenih oblasti med zadnjo vojno na ozemlju Sovjetske zveze. Obtoženi so bili sokrivde na umoru več kot 30.000 Židov in sovjetskih državljanov. Glavni obtoženec Heuser je bil obsojen na 15 let kaznilnice, v ostalih primerih pa se sodba glasi na 3 do 12 let, medtem ko je bil Stark obsojen na dosmrtno ječo, ker je poleg sodelovanja pri množičnih umorih tudi osebno umoril določeno število Židov. Enakopravnost narodnostnih manjšin bo še posebej zajamčena v novih občinskih statutih ----------------------- ------- Kakor smo v našem listu že obširno poročali, so pravice narodnostnih manjšin v Jugoslaviji obširno zajete že v zvezni ustavi in v ustavah posameznih republik. Še bolj konkretno in podrobno pa bo prišla enakopravnost narodnostnih manjšin do izraza v novih občinskih statutih, ki jih pripravljajo v skladu z zvezno in republiško ustavo. O problemih italijanske narodnostne manjšine so se pred nedavnim posvetovali na seji koordinacijske komisije za manjšinska vprašanja v okrajih Koper, Pulj in Reka. Zadnja seja imenovane komisije meseca marca je bila posvečena vprašanjem manjšinskega šolstva, tokrat pa so razpravljali o usklajevanju in nadaljnji dopolnitvi občinskih statutov na dvojezičnih območjih. Za podlago razprave je služil predlog posebnih členov, ki urejajo položaj občanov italijanske narodnosti v statutih občin Kopra, Izole in Pirana. Ta predlog obsega 24 posebnih členov, namenjenih zaščiti italijanske narodnostne manjšine In na tokratni seji so ugotovili načelno enako tretlranje italijanske manjšine na področju vseh treh okrajev. Bodoči statuti prizadetih občin bodo uveljavili in podrobneje urejali pravice manjšin, ki so zagotovljene že v republiški In zvezni ustavi ter v mednarodnih pogodbah. Posamezni členi novih statutov bodo urejevali dvojezičnost posameznih področij z enakopravno uporabo italijanskega jezika v vseh poslih, vprašanje šol z italijanskim učnim jezikom in dvojezičnih šol, vprašanje kulturne dejavnosti in drugih pravic ter pogoje za nemoten razvoj manjšine. Nova pota v francoskem kmetijstvu Francosko kmetijstvo se z občudovanja vredno načrtnostjo pripravlja na to, da bo na agrarnem področju zavzelo vodilno vlogo v Evropski gospodarski skupnosti. Njegov cilj je, da si osvoji trg s kmetijskimi pridelki za 170 milijonov ljudi. Z isto vztrajnostjo, kakor se Francija v Bruslju bori na diplomatsko ju-rističnem polju za dosledno izvajanje določil rimske pogodbe na agrarnopolitičnem področju in s tem za najbolj ugodno izhodišče svojega kmetijstva, se tudi v državi sami prizadeva za potrebno preusmeritev tega kmetijstva. Racionalizacija proizvodnje, povezana z obsežno spremembo strukture kmetijstva in komasacijo zemljišč, modernizacija kmetijskih obratov, uvajanje novih oblik odkupa pridelkov, zboljšana poklicna izobrazba podeželj-skega prebivalstva in končno ustvarjanje enakosti zaslužka kmečkega prebivalstva z zaslužkom drugih poklicov so najbolj vidna področja te velike preusmeritve. Francoski »zeleni načrt*, ki služi uresničevanju teh ciljev, ima na razpolago obsežna finančna sredstva. V štiriletnem načrtu za preusmeritev francoskega kmetijstva na pogoje Evropske gospodarske skupnosti, ki izteče koncem leta 1965, je v ta namen na razpolago 31 milijard šilingov za subvencije in nadaljnjih 29 milijard za kredite. Za zboljšanje oz. subvencioniranje cen gotovin kmetijskih pridelkov ima francosko kmetijstvo na razpolago nadaljnjih 16 milijard šilingov. Od 1. januarja 1958, ko je stopila v veljavo pogodba o Evropski gospodarski skupnosti, se je francoski agrarni eksport v dežele te skupnosti povečal za 187 °/o; najbolj je narasel agrarni eksport v Zahodno Nemčijo. Sploh je postala Francija na prostoru EGS kmetijsko najbolj pomembna dežela. 40 °/o njivske zemlje in 46 °/o vseh krav v EGS je v Franciji. Od proizvodnje mesa v EGS odpade 40 »/o na Francijo, od proizvodnje žita pa 45 °/o. V takih okoliščinah je razumljivo, da bo imelo francosko kmetijstvo od izenačenja ravni agrarnih cen največje koristi. Kako je Francija, katere polja so bila pred leti v veliki meri neobdelana, kmečke hiše in ^UHiiiimiiiinimiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiminmiiinniimmiiiiiiij: | Sredstva iz ERP-fonda J razdeljena | Na svoji seji v sredo preteklega ted- f | na je vlada za gospodarsko leto 1963-64 f | odobrila razdelitev 1,38 milijarde ši- | 1 lingov kreditov iz fonda bivšega Mar- | | shallovega plana. Od tega zneska je za | | pospeševanje turizma določenih 120 mi- | § lijonov šilingov, za obrt 58 milijonov, i | za promet 78 milijonov, za kmetijstvo § § in gozdarstvo pa 190 milijonov šilingov. I rimiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiE vasi pa prazne, v tako kratkem času reorganizirala svoje kmetijstvo in dvignila njegovo proizvodnjof — Zakonita podlaga za to reorganizacijo francoskega kmetijstva je bila sklenjena leta 1960, ko je bilo težišče agrarno-političnih ukrepov od subvencioniranja kmetijskih cen predloženo na zboljšanje proizvodnih pogojev in na zboljšanje pogojev vnovče-nja kmetijskih pridelkov. V zadnjih letih pa so v Franciji reformirali tudi dedno pravo, sklenili zakon o pospeševanju združevanja večjega števila kmetij v proizvodne skupnosti. V zadnjih letih pa je dobila Francija tudi zakon o zboljšanju agrarne strukture potom izločanja nesposobnih kmetijskih obratov iz agrarne proizvodnje, zakon o posebnem socialnem fondu pa ima namen, da prevzame nesposobne obrate in jih spravi v roke ljudi in skupnosti, ki hočejo sodobno in skrbno kmetovati. Kot peti pa je bil v zadnjih letih v Franciji sklenjen še zakon o organizaciji kmetijskega tržišča, v katerem so poleg prostovoljnih oblik združevanja predvidene tudi zakonite tržne ustanove z obveznim članstvom. Poleg teh ukrepov so v Franciji tudi na tem, da čim prej popolnoma mehanizirajo svoje kmetijstvo. Z 830.000 traktorji stoji Francija na četrtem mestu za ZDA, Sovjetsko zvezo in Zahodno Nemčijo, po žitnih kombajnih, katerih število je od 250 leta 1945 naraslo na 67 tisoč, pa celo na tretjem mestu. Francosko kmetijstvo je s tem na najboljši poti, da bo svojo proizvodnjo tako racionaliziralo in organizacijo za vnovčevanje pridelkov tako moderniziralo, da ne bo le resen konkurent evropskemu kmetijstvu, marveč bo postalo dejanski regulator agrarnih cen na evropskem trgu. Na seji koroške deželne vlade v sredo preteklega tedna je bil na predlog deželnega svetnika Sime sklenjen peti investicijski program na Koroškem v višini 635,6 milijona šilingov. V sklopu tega programa bodo zgrajena nova upravna poslopja v Celovcu, St. Vidu, Spittalu in Feldkirchnu in izvedena adaptacijska dela v deželnih bolnišnicah v Celovcu, Beljaku in Wolfsbergu ter v Laasu pri Kočah. Poleg tega je v program vključena gradnja nekaterih šol, med drugimi tudi poslopja za kmetijsko šolo v Alihofnu. Precejšen znesek petega investicijskega programa za Koroško je neposredno in posredno namenjen razvoju koroškega turizma. Tu so predvidene investicije za turistični razvoj v območju Innerkremsa, nadalje investicije akcijske družbe koroških žičnic, nadaljevanje gradnje ceste na Dobrač in investicije za izgradnjo celovškega letališča. Na kulturnoprosvetnem področju so v program zapopadene investicije za preureditev in povečanje celovškega Mestnega gledališča in investicije za nadaljevanje izkopavanj na Štalenski gori. Za izvedbo teh investicij bo koroška deželna vlada prispevala 331 milijonov šilingov, zvezna vlada 110 milijonov, občine pa 81 milijonov. Drugi investitorji bodo prispevali preostali znesek 133 milijonov šilingov. Nasproti zadnjemu investicijskemu programu od 1. januarja 1961 se je obseg investicij sedanjega programa povečal za 207 milijonov šilingov. Prispevek zvezne vlade se nanaša predvsem na obvezne prispevke k izgradnji celovškega letališča, izgradnji ceste na Dobrač, pospeševanju gospodarskega razvoja na gospodarsko zaostalih področjih in k preureditvi in povečanju celovškega Mestnega gledališča. Neposredno v korist južne Koroške za lažji gospodarski razvoj njenih zaostalih področij sedanji investicijski program ne predvideva nobenih investicij, čeprav ponekod še zdaleka niso ustvarjeni najnujnejši pogoji za zboljšanje življenjskih pogojev našega prebivalstva. XXX. mednarodni kmetijski velesejem v Novem Sadu prepričljiv dokaz napredka jugoslovanskega kmetijstva „Impresioniran sem nad veličino sejma, ki se po mojem mnenju lahko uvršča med podobne sejme evropskega okvira. Posebno sem iznenaden nad visoko stopnjo mehanizacije jugoslovanskega kmetijstva in nad napredkom živinoreje. Na kanal Donava— Tisa—Donava, katerega veliko maketo smo lahko študirali na sejmu, pa bi bile lahko ponosne tudi najnaprednejše dežele." S temi besedami je novinarju novosadskega »Dnevnika' izrazil svoje vtise o novosadskem sejmu predsednik koroške kmetijske zbornice, državni poslanec Hermann Gruber, ki je v soboto obiskal Novi Sad v spremstvu direktorja za živinorejo koroške kmetijske zbornice dr. ing. Korberja in tajnika Slovenske kmečke zveze Blaža Singerja. Isti dan je obiskal tudi še 6.000 ha veliko kmetijsko posestvo Verušič pri Subotici, kjer se je seznanil z njegovo organizacijo proizvodnje in upravljanja. Tam so ga pozdravili tudi predsedniki občine, okraja in gospodarske zbornice — vsi pripadniki madžarske manjšine v Vojvodini. XXX. mednarodni kmetijski jubilejni velesejem v Novem Sadu je bil prepričljiva manifestacija razvoja kmetijske integraci-j e Jugoslavije v zadnjih letih in njegove sedanje stopnje. Na 36 ha velikem razstavišču niso bili ob kmetijskih strojih drugih dežel razstavljeni le najmodernejši kmetijski stroji in naprave jugoslovanske proizvodnje — med njimi žitni kombajn kombiniran z napravo za spravilo in mletje sena — in 700 glav plemenskih in pitanih goved, prašičev in konj, marveč je bila prava posebnost sejma razstava jugoslovanske živilske industrije, ki je večinoma v tako imenovanih kombinatih združena s kmetijskimi posestvi in zadrugami v eno podjetje. Živilska industrija je zlasti kar tiče mesa, mesnih in sadnih izdelkov in konzerv ter testenin pokazala, da je v svojem eksportu v stanju zadostiti spe-civičnim željam trga vsake evropske dežele, kakor tudi vsake dežele na Bližnjem in Daljnem vzhodu ter v Afriki. Takorekoč za vsako državo, kamor Jugoslavija izvaža izdelke svoje živilske industrije, so bili razstavljeni vzorci, ki gredo tam najbolj v denar. Močno je bilo na sejmu zastopano tudi semenarstvo, ki je zlasti pokazalo obsežno tovrstno dejavnost jugoslovanskega kmetijstva na področju vzgoje visokorodovitnih sort hibridne koruze, pšenice, krompirja, krmnih rastlin in specialnih kultur, kot so oljarice, pre-divnice, tobak, sadje in vinske trte. Skoraj vsakogar pa je najbolj zadivil primer velikih m e 1 o r a c i j na veliki maketi kanala Donava—Ti#—Donava, ki bo s 700 km skupne dolžine v Vojvodini obvaroval 760.000 ha naj-rodovitnejše zemlje pred poplavami in ki bo istočasno omogočil rečni ladijski promet ter namakanje 360.000 ha zemlje, vsled česar se bo *v Vojvodini poljska proizvodnja povečala za 420.000 vagonov, število goveje živine pa za več kot milijon goved. Projekt kanala Donava—Tisa—Donava bo končan leta 1967. Skupno bo z njegovo izvedbo izkopanih 128 milijonov m3 zemlje, medtem ko je je bilo pri Sueškem kanalu izkopane le 75 milijonov m*. Poleg jugoslovanskih podjetij so bila med več kot 2.000 razstavljavci zastopana podjetja 19 evropskih, azijskih, afriških in ameriških držav, med njimi tudi Avstrija. Prav tako je bilo med več kot 700.000 obiskovalci sejma zelo veliko število inozemskih delegacij z visokimi vladnimi predstavniki na čelu. Brez pretiravanja lahko rečemo, da se le redko kateri evropski kmetijski velesejem po svoji strukturi, obsegu in udeležbi lahko pomeri z novosadskim, v kakršnega se je od leta 1930, ko je zavzemal le 7 šotorov, razvil ob svoji trideseti jubilejni prireditvi. Jubilejni kmetijski velesejem v Novem Sadu je bil v resnici prepričljiv dokaz razvoja jugoslovanskega kmetijstva v zadnjih 5 letih, odkar je država s pomočjo regresov zvišala cene kmetijskih pridelkov za 40 °/o in odkar je omogočila povečanje letnih investicij v kmetijstvu od povprečno 14 na povprečno 100 milijard dinarjev. V tem času se je kmetijska proizvodnja Jugoslavije povečala za 30 °/o. Lani je bila proizvodnja pšenice dvainpolkrat, proizvodnja sladkorne pese pa dvakrat tako visoka kot leta 1958. Letna proizvodnja mesa je v istem razdobju narasla od 496.000 na 630.000 ton. Poleg zvišanja cen za kmetijske pridelke in investicij v kmetijstvu je ta napredek v veliki meri omogočila koncentracija proizvodnih sil in širokopotezna integracija v kmetijstvu. Kmetijska posestva so se medse-boj spojila in se z ustreznimi industrijami združila v kombinate. Podobno pot so ubrale tudi kmetijske zadruge, katerih število se je zaradi koncentracije zmanjšalo od 5.506 na 2.363, zato pa se je vrednost njihovega blagovnega prometa povečala od 56 na 173 milijard dinarjev. H temu porastu proizvodnje pa je veliko pripomoglo tudi povečano sodelovanje (kooperacija) kmetov z zadrugami na področju proizvodnje. Leta 1962 so kmetje v kooperaciji z zadrugami obdelovali več kot še enkrat toliko zemlje, kot so je obdelovali leta 1957. Ta kooperacija je bistveno pomagala povečati produktivnost in s tem tudi zaslužek zasebnih kmetov, katerih število v državnem povprečju še vedno presega 70 %>. Železniška proga Dunaj—Trbiž v celoti elektrificirana Danes bo zvezni prezident dr. Scharf s slavnostnim aktom v Brucku ob Muri izročil svojemu namenu zadnji elektrificirani odsek avstrijskega dela železniške proge Dunaj— Rim med Knittelfeldom in Miirzzuschlagom na Štajerskem. Z elektrifikacijo tega 91 km dolgega odseka bo ta na avstrijski strani nad 350 km dolga železniška proga v celoti elektrificirana. Z elektrifikacijo so pričeli pred 10 leti in so med tem tudi modernizirali in utrdili progo, da bo odslej dopuščala vlakom tudi brzino 120 km na uro. Z elektrifikacijo te želčzniške proge so povsod odstranili tudi telefonske vode nad zemljo in jih nadomestili z kablom pod zemljo. osi imen)svecu V/ASHINGTON. — Skupina 27 uglednih ameriških znanstvenikov, med katerimi so tudi trije Nobelovi nagrajenci, je poslala poziv ameriški javnosti, naj podpre prizadevanje za dosego sporazuma o prepovedi jedrskih eksplozij. Znanstveniki poudarjajo, da je tak sporazum velikega pomena tako za Ameriko kot za ves svet, kajti sporazum bi ublažil sedanjo oboroževalno tekmo in zmanjšal nevarnost nove vojne. LJUBLJANA. — Med nedavnim bivanjem v Jugoslaviji je predsednik Združene arabske republike Naser obiskal tudi Ljubljano, kjer je bil na slavnostni seji mestnega sveta imenovan za častnega meščana Ljubljane. DŽAKARTA. — Indonezijski predsednik Sukamo je izjavil, da je Indonezija mobilizirala vse notranje finančne sile, da bi prebrodila gospodarske težave. Prebivalstvo je pozval, naj strne vrste, da bi s skupnimi napori premagali težkoče. AL2IR. — V posebni poslanici ljudstvu je predsednik alžirske vlade Ben Bela pozval delavce, naj izvolijo organe delavskega samoupravljanja v industrijskih podjetjih in na kmetijskih gospodarstvih, ki so jim zaupana v upravljanje. Pri tem jih je opozoril na nevarnosti .birokratskega Izrojevanja” in pa na to, naj bodo plani podjetij v skladu z nacionalnim planom za izgradnjo države. RIM. — Poveljnik ameriškega VI. ladjevja admiral Gentner je izjavil, da Amerika ne namerava vzpostaviti pomorskega oporišča na Sredozemlju za podmornice, opremljene z atomskimi raketami .Polaris”. Dejal je, da so takšne podmornice določene za križarjenje po Sredozemlju, njihovo oporišče pa bo ostalo na Škotskem. JAJCE. — Z otvoritvijo Male galerije v spominskem muzeju II. zasedanja AVNOJ ter razstavo partizanske grafike Božidarja Jakca se je v Jajcu začelo praznovanje 20. obletnice zgodovinskega II. zasedanja AVNOJ. Proslave se bodo vrstile vse do 29. novembra, ko bo osrednja proslava v Beogradu. TOKIO. — Predsednik Japonske vlade Ikeda J« v zgornjem domu japonskega parlamenta izjavil, da Japonska ne bo dovolila, da bi dovažali atomsko orožje v ameriška vojaška oporišča na japonskem ozemlju. BUDIMPEŠTA. — Letošnji mednarodni velesejem v Budimpešti je obiskal tudi vicekancler dr. Pittermann, ki je ob priložnosti sprejema v avstrijskem paviljonu izjavil, da se obseg blagovne izmenjave med Avstrijo in Madžarsko močno veča in da bi bilo ob obojestranskem razumevanju mogoče še dalje povečati tako blagovno izmenjavo kakor tudi izmenjavo turistov. LONDON. — Velika britanska jeklarska družba se pogaja s Sovjetsko zvezo o dobavi cevi za naftovode. Kakor znano, bi morala te cevi dobaviti Zahodna Nemčija, ki pa je sporazum odpovedala i* .atlantske solidarnosti” ali bolje rečeno na pritisk Amerike. Zato je razumljivo, da gre Nemcem sedanja trgovina Velike Britanije s Sovjetsko zvezo močno na živce in je zahodnonemški zunanji minister Schrd-der v tej zvezi izjavil, da Velika Britanija .krši solidarnost atlantske skupnosti”. Vendar s tem ni imel uspeha, kajti britanski tisk je ostro zavrnil njegovo vmešavanje v gospodarsko politiko Velike Britanije. DUNAJ. — Na povabilo vicekanclerja dr. Pittcr-manna je prispela v Avstrijo skupina sovjetskih inženirjev in tehnikov, ki vračajo s tem lanskoletni obisk predstavnikov avstrijskih podržavljenih obratov v Sovjetski zvezi. Med svojim bivanjem v Avstriji si bodo sovjetski gostje ogledali naftine vrelce na Nižjem Avstrijskem ter vrsto podržavljenih podjetij. STOCKHOLM. — Med nedavnim obiskom švedskego zunanjega ministra Nilssona V Sovjetski zvezi je le-fa izročil predsedniku sovjetske vlade Hruščovu povabilo za obisk na Švedskem. Hruščov je povabilo sprejel, vendar bo čas njegovega obiska na Švedskem določen šele po diplomatski poti. BEOGRAD. — Predstavnik jugoslovanskega zunanjega ministrstva je na zadnji tiskovni konferenci po* vedal, da bo predsednik SFR Jugoslavije maršal Tito letošnjo jesen obiskal štiri latinskoameriške države, namreč Bolivijo, Brazilijo, Čile in Mehiko, vendar ni navedel točnega datuma. RIM. — V petih letih intenzivnega boja proti nepismenosti so v Italiji dosegli, da se je pol milijone odraslih ljudi naučilo pisati in brati. Leta 1958 je bile v Italiji še okrog dva milijona nepismenih, sedaj p* jih je še poldrug milijon. Po statistikah iz leta 1981 je bilo v Italiji od 6 do 6,5 •/• nepismenih. V zadnjih petih letih je italijanska vlada stalno zviševale vsote, ki so bile v proračunu določene za javno vzgo' jo. Pomembno vlogo je v boju proti nepismenosti o,. v/ Posebna razstava v celovškem muzeju: Pomladanski običaji na Koroškem Narodopisno-narodoslovna znanost tolmači ljudski običaj, šego ali navado kot dejanje, ki ima oziroma je imelo nekdaj za svoje osnovno gibanje neko vero, verovanje ali čarovno predstavo. Ko s časom stara poganska versko-čarovna podlaga nekega običaja razpade, običaj sam ne izgine, temveč nasprotno še naprej trdno obstoji in prehaja iz časa v čas, od roda do roda, kar vse je odvisno od večje ali manjše konservativne sile človeka, od krepke medsebojne povezanosti neke skupine ljudi, to je od skupnosti ali občestva, ki izvaja običaj po starem izročilu. Več velikih namenov skuša doseči versko-čarovno dejanje: odvrniti pogubne zle sile, pospeševati rodovitnost in rast, izprositi srečo in zdravje... Ljudski običaj, šego ali navado najdemo z raznimi nameni predvsem na vseh velikih in pomembnih prehodih v človeškem življenju, pri delu doma in na polju ter ob različnih dnevih in praz- nikih v štirih letnih časih. Tako je v uvodu k svoji razpravi o slovenskih ljudskih običajih, objavljeni v »Narodopisju Slovencev”, zapisal znani slovenski strokovnjak prof. dr. Boris Orel. Njegove besede v polni meri veljajo tudi za sedanjo razstavo v celovškem muzeju pod naslovom »Pomladanski običaji na Koroškem", ki obsega obdobje od Svečnice do Binkošti. Začenja se s tradicionalnim spuščanjem razsvetljenih cerkvic po vodi v Železni Kapli ter sega mimo raznih pustnih običajev, pasion-skih iger, velikonočnih obredov in Zelenega Jurija do ziljskega štehvanja in precej po- 15 let folklorne skupine „France Marolt“ Daleč preko meja Slovenije znana Akademska folklorna skupina »France Marolt« je pred nedavnim slavila svojo 15-letnico in je za to priložnost priredila v Ljubljani jubilejno predstavo, s katero je znova opozorila na visoko kvaliteto svojega izvajanja. Ob svojem jubileju se je predstavila z obzirnim programom, ki je bil tokrat omejen na slovensko pevsko in plesno ljudsko izročilo, medtem ko ima sicer v programu tudi pesmi in plese dru-Z’-h jugoslovanskih narodov. Izvajanju posameznih plesov so pristne narodne noše dajale poseben poudarek in tako je prireditev bogato zrcalila raznolike značilnosti folklornega iz-raza Koroške, Bele Krajine, Primorske, Prekmurja in Gorenjske, kot razveseljiva novost Pa so bile pesmi in plesi iz Rezije. Folklorna skupina »France Marolt«, ki smo jo pred leti videli in občudovali tudi Pri nas na Koroškem, je enako kot doma v Sloveniji dobro znana tudi v inozemstvu, saj ie gostovala že v številnih državah, kjer povsod so jo sprejeli z največjim zanimanjem. Njen uspeh dokazuje, da se skupina zvesto ravna po smernicah, ki jih je folkloristom začrtal veliki slovenski znanstvenik France Marolt: skrajno disciplino v obnavljanju, nevsiljivo koreografsko povezavo posameznih plesov, ob tem pa ustvarjalno vživljanje v stil ‘n razpoloženjske barve pokrajinskih ljudskih značilnosti. dobnih običajev v Weitensfeldu (Kranzel-reiten) iin Huttenbergu (Reittanz). V glavnem so vsi ti običaji že časovno vezani na prehod od zime na pomlad in je tudi njihov iz starih tradicij pogojeni, iz roda v rod pre-nešeni namen, odvrniti pogubne zle sile, pospeševati rodovitnost in rast, izprositi srečo in zdravje — skratka: zmagoslavje novega življenja nad smrtjo, pomladi nad zimo. Poleg številnih fotografij in slik ter originalnih predmetov, ki so povezani s temi običaji, obsega razstava tudi bogato zbirko strokovne literature; med nemškimi knjigami raznih avtorjev sta tudi slovenski publikaciji »Narodopisje Slovencev" in »Slovenska ljudska kultura" Vilka Novaka. Pretežni del zanimivega in smotrno urejenega gradiva izvira iz zbirke muzeja, marsikaj pa so prispevale tudi občine in druge ustanove v krajih, v katerih se posamezni običaji še danes redno izvajajo. Sploh spada Koroška med tiste predele Avstrije, kjer so stari ljudski običaji še posebno živi. Vendar so mnogi izmed njih več ali manj le lokalnega pomena in zato znani le ožjemu krogu ljudi. Da bi tu širša javnost imela možnost, spoznati te zanimivosti, je bila prirejena sedanja razstava, ki bo odprta do konca junija ali začetka julija, torej prav v času, ko šolska mladina v zadnjih tednih pred koncem šolskega leta obiskuje Celovec in so zato tudi obiski v muzeju najbolj številni. Salzburške slavnostne igre so lani stale nad 40 milijonov šilingov Izdatki za lanskoletne slavnostne igre v Solnogradu so znašali 41,3 milijona šilingov, od tega so država, dežela in mesto prispevali 19 milijonov šilingov. Pri dohodkih pa so bile na prvem mestu uprizoritve »Trubadurja" s skoraj 3 milijoni šilingov za 11 tisoč 500 prodanih vstopnic. Zakaj so take prireditve tako drage, je razvidno že iz dejstva, da so samo stroški za operne in koncertne soliste znašali 4 milijone šilingov, za druge igralske soliste skoraj 3 milijone in za dirigente 870.000 šilingov. Za dunajske filharmonike so morali plačati 2,88 milijona šilingov, za zbor dunajske opere 1,89 milijona, za dva salzburška orkestra 680.000, za domači balet 680 tisoč in za baletne goste 410.000 šilingov. 1 Velik zborovski koncert v celovškem Domu glasbe V ponedeljek bo v veliki dvorani celovškega Doma glasbe zanimiv zborovski koncert, na katerem bodo pod vodstvom dirigenta Gerstackerja sodelovali združeni moški zbori Annabichl, moški zbor policije, moški zbor Koschatbunda, celovški moški zbor, pevska akademija ter člani celovških madrigalistov in članice celovškega ženskega zbora. Kot solista sta napovedana Jakob Wildbacher (tenor) in Franz Pacher (bas), spremljal pa bo pihalni ansambel Mestnega gledališča. Spored obsega dva dela: nemško pesem in pesem narodov. V drugem delu bodo izvajali zborovske komade iz Severne Amerike, Anglije, Nizozemske, Moravske in Hrvat-ske. Posebna zanimivost bo avstrijska prvo-izvedba »Kolede" znanega hrvatskega komponista Jakova Gotovca. KuiamntPROKine 0 V Novem Sadu so ob zaključku Vlil. Jugoslovanskih gledaliških iger, na katerih je deset gledališč uprizorilo sedem sodobnih domačih dram, eno odrsko adaptacijo in tri drame Miroslava Krleže (ob 70-letnici živ- ljenja in 50-letnici njegovega književnega dela), podelili tudi tradicionalne Stcrijine nagrade. Za najboljžo predstavo v celoti je bila razglašena odrska realizacija Krle-ževe drame „V agoniji”, ki jo je izvajalo Slovensko narodno gledališče iz Ljubljane. Poleg tega sta bila iz- med Slovencev nagrajena tudi Sava in Stane Sever za najboljši vlogi v omenjeni drami. % Pod naslovom .Prosti čas — včeraj, danes, jutri* je bila v celovSki Delavski zbornici odprta zanimiva razstava, ki obsega kakih 350 prispevkov z vseh področij upodabljajoče umetnosti. Razstavljavci niso poklicni umetniki, marveč v pravem pomenu besede amaterji, ki se umetniško udejstvujejo le v svojem prostem času. Kljub temu pa je med razstavljenimi deli mnogo tudi takih, ki govorijo o resničnem talentu. £ V Sovjetski zvezi je pred kratkim izSla prva izdaja celotnih del Bertolta Brechta v ruskem prevodu. V petih zvezkih so zbrani vsi njegovi dramski teksti, pa tudi njegovi najpomembnejši članki o literaturi in umetnosti. Sovjetski kritik Evgenij Surkov je v posebnem eseju analiziral Brechtovo ustvarjanje. ^ Agrarna politika EGS in njen vpliv na mednarodna tržišča s*kmetijskimi pridelki (2. nadaljevanje) 1 40 Včlanjene države razvijajo skupno agrarno Politiko postopoma tekom prehodne dobe in t° še pred njenim potekom dokončno do- 2 2a dosego ciljev člena 39 se ustvari enot-n° organizacija agrarnih tržiSč. Ta obstoja Ogovarjajoče proizvodu iz ene izmed na-Jl©dnjih organizacijskih oblik: °) skupna pravila za medsebojno tekmovanje, k) obvezna koordinacija različnih ureditev *r*išča po včlanjenih državah, 3 ^ evropska ureditev trga. 0 drugem odstavku izoblikovana skupna 0r9anizacija lahko združi vse ukrepe čle-n° 39, zlaStj pa urejanje cen, prispevke za Proizvodnjo in razdelitev različnih pridel-t°v* ukrepe za skladiščenje In izravnavo r skupne ustanove za stabilizacijo uvoza 'n i*voza. Skupna organizacija se mora omejiti na koledovanje ciljev člena 39 in mora iz-č,ti sleherno možnost diskriminacije med Proizvajalci in potrošniki. Eventuelna skupnih POlU5ka V cena^ mora temeljiti na skup-načelih in enotnih sistemih izračunava- , nJa. 1 Da So v drugem odstavku določeni orga-I ,Oc,ji omogoči dosega njenih ciljev, se nih ° US*anov' eden ali pa več usmerjevalci 9arancijskih fondov za kmetijstvo. 25^°®0^a ° EGS je bila podpisana nujeI^larca (^57 v Rimu (zato jo ime-J° tudi rimska pogodba) in je stopila v veljavo 1. januarja 1958. Na konferenci v Stresi julija 1958 so članice EGS prišle do sporazumov, ki so pozneje služili za osnovo pri pripravi predlogov za skupno agrarno politiko. Te predloge je v obliki 8 odredb, 4 odločitev in 2 resolucij odobril ministrski svet EGS dne 14. januarja 1962, v veljavo pa so stopile 1. julija 1962. Odredbe se nanašajo na skupno agrarno politiko na področju žita vseh vrst vključno moke od pšenice, rži in zmesi, pod določenimi pogoji pa tudi na drugo moko, zdrob, otrobi in podobno. Na področju prašičjega mesa določa odredba skupno politiko za žive prašiče enako kot za meso, slanino in mast ter za klavne odpadke in izdelke iz prašičjega mesa. Ostale odredbe se nanašajo še na perutnino, jajca ter na sadje in zelenjavo. Ta »bruseljska ureditev trga« je bila prvi neposredni začetek dolge vrste nadaljnjih ukrepov za realizacijo skupne agrarne politike tekom prehodne dobe, ki se bo končala 31. decembra 1969. Ti nadaljnji ukrepi se nanašajo oz. bodo nanašali na mleko in mlečne izdelke, goveje meso, sladkor, riž in vino. S 1. januarjem 1970 bo — kakor predvideva- jo — skupna agrarna politika EGS docela realizirana. Agrarna politika EGS in mednarodna agrarna tržišča Tako daleč naš kratek oris zgodovine razvoja EGS in glavnih določil za njeno skupno agrarno politiko. Ta oris je bil potreben za lažje spoznavanje vpliva te politike na mednarodna agrarna tržišča. O tem vprašanju je 20. februarja 1963 govoril na Dunaju dr. Horst Marmula, načelnik oddelka za trgovinsko politiko pri generalni direkciji EGS-ko-misije v Bruslju. Iz njegovega govora, ki ga je imel pred konferenco prezidentov kmetijskih zbornic, povzemamo naslednja izvajanja in misli: Evropska gospodarska skupnost sodi med najvažnejše agrarne impor-terje v svetu. Spričo težkega položaja na svetovnih agrarnih tržiščih je razumljivo, da so vsi trgovski partnerji EGS osredotočili svoje zanimanje na obdržanje in — če le mogoče — povečanje svojih agrarnih eks-portov na tržišče EGS. To velja za razvite države Evrope in Severne Amerike ter za Avstralijo in Novo Zelandijo enako, kot za nerazvite države Južne Amerike, Afrike in Azije. Tudi države Vzhodnega bloka v teh prizadevanjih ne zaostajajo. V teh prizadevanjih pa se vedno bolj očitno kaže, da le-ta ne temeljijo več toliko na dosedanjih oblikah svetovne trgovine, ki je vse interese izvoza in uvoza, neglede na to, če je šlo za kmetijske pridelke ali industrijske, izdelke, urejevala v okviru mednarodne trgovinske politike in mednarodnih trgovinskih organizacij, marveč da so vedno bolj vidna prizadevanja, da bi svoje interese za ograrne eksporte uveljavili znotraj skupne agrarne politike in ne več — kot bi bilo to potrebno — v okviru mednarodne trgovinske politike do EGS. V teh stremljenjih pa tiči nevarnost težko opravičljivega premika ravnotežja. V daljši perspektivi je namreč nemogoče trgovinskopoli-tične interese uveljavljati neposredno proti tuji agrarni politiki, zlasti tedaj ne, če trgovinskopolitično zainteresirani partner ni pripravljen, da bi se tudi sam podredil zahtevam, ki jih stavi do tuje agrarne politike. Stvarno je mogoče sodelovati ali samo na področju trgovinske politike ali pa samo na področju agrarne politike, nemogoče pa je sodelovanje med trgovinsko politiko ene dežele ali skupnosti in med agrarno politiko druge dežele ali skupnosti. Drugo vprašanje so vpliv in posledice skupne agrarne politike in vsake agrarne politike sploh na mednarodna agrarna tržišča. Tu gre zlasti za vprašanja osnovanosti zahteve, da mora agrarna politika zadostiti zahtevam mednarodnega trga s kmetijskimi pridelki. Pri sedanjem svetovnem gospodarskem položaju je ta zahteva razumljiva in upravičena, vendar je na splošno zelo enostranska, kajti agrarna politika kot vsaka prava politika mora predstavljati izravnavo interesov. Seveda bi bilo lepo, če bi se dala agrarna politika razvijati tako, da bi ne imela škodljivih učinkov, temveč po možnosti le pospešujoče vplive na svetovna agrarna tržišča. Dejansko pa je le tako, da je prvenstveni cilj vsake agrarne politike v dosegi blagostanja za kmete, ki so od nje prizadeti. Interesi po blagostanju kmetijstva so torej običajno nasprotni interesom po čim manjši motnji svetovnega trga. Vsaka agrarna politika je torej lahko le kompromis med notranjimi interesi od nje prizadetega kmetijstva in zunanjimi interesi mednarodnih tržišč. Prosto polje dejavnosti, ki tak kompromis dopušča, je spričo tega zelo ozko. Izključeno je namreč, da ne bi bil še tako premišljen kompromis predmet kritike bo-dj*i s strani kmetijstva, bodisi s strani mednarodnih tržišč. (Nadaljevanje prihodnjič) Pevski zbor »France Pasterk-Lenart" na Radišah Našim zadružnikom v premislek: Brez nič ni nič Če so zadruge podaljšana roka posameznega kmetovalca, če hočejo delati v njegovem duhu in zanj, potem morajo izpolnjevati tudi one zahteve, ki jih hoče ali mora izpolniti vsak član, če se hoče v bodoče uveljaviti na večjem gospodarskem prostoru*. To je pred kratkim izjavil deželni svetnik Prirsch v delovnem poročilu upravnega odbora na občnem zboru Štajerske Raiffeisenove zveze, katere predsednik je. V svojem govoru se je zlasti bavil z nalogami zadružnih organizacij v spremenjenih gospodarskih pogojih. Pri tem je predvsem poudaril, da so bile zadruge ustanovljene, da pomagajo svojim članom v konkurenčni borbi. Ta konkurenčna borba se od nastanka zadrug ni zmanjšala, postala je le še bolj izrazita zaradi procesa koncentracije, ki so ga sprožile kapitalne družbe. Kako daleč se je ta proces razvil, spoznamo po tem, da ima 1,3 °/o industrijsko obrtnih podjetij v rokah polovico celokupne proizvodnje naše države in da odpade v trgovini polovica blagovnega prometa na en sam odstotek trgovskih podjetij. Drobna trgovina z živili je iz tega razvoja že napravila svoje zaključke: sedaj je že 90 °/o vseh drobnih trgovcev z živili združenih v tej ali oni prodajni organizaciji, bodisi v A & O, Adeg, Spar itd. Tem spremenjenim razmeram morajo seveda zadostiti tudi zadruge. Otresti se morajo starih navad in lokalnih omejitev, če hočejo svojim članom bolje služiti in če hočejo doseči uspehe, ki jih doseči morejo. Ko je s tem v zvezi govoril o kreditnih in blagovnih zadrugah, je deželni svetnik Prirsch naglasil potrebo združitve manjših in šibkejših zadrug v svrho povečanja njihove moči in delovanja na modernejših kreditnih in blagovnih področjih. Nato pa je nadaljeval: »Vedno širše škarje med izkupički kmetijskih producentov in med izdatki potrošnikov bodo v bližnji bodočnosti postavile zadruge pred nove naloge. One bodo v korist svojih članov delale na tem, da se bodo pričele te škarje spet zapirati. Podaljšana roka kmetijskih . zadrug bo morala pripraviti kmetijske pridelke tako, kakor jih pričakuje trg in kakor jih potrebuje kuhinja, da bo na ta način prišel kolikor mogoče visok del one cene, ki jo je konzument pripravljen plačati, kmetu v korist. Predelovalne in blagovne zadruge bodo odgovarjajoče nakazanemu procesu koncentracije in ukrepom za racionalizacijo prisiljene, da s potrebnimi investicijami ustvarijo stvarne predpogoje za izpolnjevanje teh nalog. Tu pa je potreben primeren lastni kapital. Če zadruga svojim članom kaj pomeni, potem bodo tudi pripravljeni, da ji gredo pri zbiranju oz. ustvarjanju tega kapitala na roko s povišanjem svojih deležev. Zadruga služi končno le svojim članom in ne zasleduje sebičnih namenov.* Deželni svetnik Prirsch je ob tej priložnosti citiral besede dr. Clausa Doerka, predsednika Raiffeisenove zveze v Bonnu na zadnjem občnem zboru Zveze evropskega kmetijstva v Madridu, ko je dejal: »Zadružni obrati ne smejo več rasti tako počasi kot doslej. Člani zadrug morajo plačati znatno večji prispevek za financiranje teh obratov, da bo zadruga lahko vzdržala konkurenčno borbo. Ta zahteva je gospodarsko upravičena s tem, da je dosedanja uspešna dejavnost kmetijskih zadrug zboljšala gospodarski položaj njihovih članov in da je zaradi zadružnih ustanov za vnovčenje pridelkov vsak član prihranil vrsto investicij. H temu pa pride še boljša izkoriščenost dobavljenih surovin in tehnična prednost veleobrata.* Z drugimi besedami: Če hoče kmetijsko zadružništvo v pogojih modernega blagovnega prometa še obdržati svojo vlogo izključevanja bogatenja nekmečkih prekupčevalcev in predelovalnih podjetij kmetijskih surovin in če hoče kmetu posredno priboriti udeležbo na koristih te predelave, potem je dolžnost vsakega člana in zadružnika, da z več in višjimi deleži pomaga povečati kapitalno moč svoje zadruge. Brez nič ni nič in kar je v zadružništvu doslej nastalo, je nastalo le po predhodnih skupnih žrtvah, doprinosih in prispevkih. Preteklo nedeljo je bila naša dolga želja le izpolnjena. Priljubljeni pevski zbor »Fran-ce Pasterk - Lenart" iz Železne Kaple in Št. Vida v Podjuni s svojimi mladimi pevkami in pevci pod vodstvom Vladimira Prusnika se je odzval povabilu našega prosvetnega društva in prišel na obisk na sončne Radiše ter nam skupno z našim zborom pripravil lepo in prijetno popoldne. Kakor ni bilo drugače pričakovati, je bila za ta obisk in koncert naša društvena dvorana napolnjena do zadnjega prostora. Toplo pozdravljeni mladi pevski zbor je najprej pozdravil naš društveni moški in mešani zbor pod vodstvom predsednika in pevovodje Šimeja W r u I i c h a in mu zapel v pozdrav vrsto domoljubnih in narodnih pesmi. Naši gostje iz Železne Kaple in Št. Vida so se zatem najprej v mešanem, nato pa še v moškem zboru predstavili z Prihodnjo nedeljo nas bo v tretjič obiskal Prvi slpvenski pevski zbor „Lira" iz Kamnika. Prvič nas je ta zbor, ki goji zborovsko petje že 81 let, obiskal pred 69 leti, ko je nastopil na proslavi Andreja Einspielerja in Antona Martina Slomška v Celovcu in v Skočidolu. Drugič nas je obiskal pred tremi Po daljšem času je prišlo tudi pri nas v Ločah spet do prijetnega slovenskega družabnega večera. Oskrbelo ga je naše prosvetno društvo „Jepa", ki je povabilo k Pušniku v Ratenče godbeno-pevsko skupino „Pavle Kernjak" iz Št. lija, o katere uspešnih nastopih smo že večkrat brali v našem listu. Radovedni, kakor smo, smo se povabilu na družabni večer odzvali v takem številu, da smo Pušnikovo dvorano docela napolnili. Da kar naravnost povemo: Tudi nas Pavle Kernjak s pestrim in vedrim sporedom svojih godcev in pevcev ni razočaral. Njegove skladbe — med njimi posebno Moj-cej, Katrca in Regina — so se nam zelo dopadle, lepa pa je bila tudi interpretacija Avsenikovih, Koscevih in nemških ljudskih zabavnih skladb. Ne da bi hoteli postavljati v ozadje ostalih godcev in pevcev, moramo le reči, da smo bili nad spretnostmi mladega Pavleja Kernjaka na trobenti in posavni ter nad solo-vložki Mira Kernjaka ter Folteja in Pavleja Sime zelo iz-nenadeni. Harmonija in povezanost dvorane z ansamblom, do katere je prišlo že brž po začetku prijetnega večera, sta se razvili v pri- lepim šopkom ubranih pesmi, ki so se nam zelo dopadle in od katerih nekatere še nismo poznali. Za zaključek koncerta pa sta nam oba zbora skupno zapela še šest pesmi, pri čemer sta nas zlasti navdušila zbor ujetnikov iz „Nabucca" in „V Gorenjsko oziram se skalnato stran". Na našem lepem nedeljskem koncertu smo počastili tudi našega mežnarja ob štiridesetletnici njegovega službovanja in sodelovanja v našem prosvetnem društvu. Nedeljsko srečanje s pevskim zborom »France Pasterk - Lenart' na Radišah je med nami poživilo spoznanje potrebe in koristnosti pogostejših izmenjav in medsebojnih obiskov med našimi prosvetnimi društvi in po plodnejšem sodelovanju v korist večje slovenske prosvetne in družabne dejavnosti po naših vaseh. Kapelškim in šentvidskim pevkam in pevcem pa za obisk najlepša hvala z željo po skorajšnjem svidenju. leti na koncertih v Dobrli vasi, v Ločah nad Baškim jezerom in pod Jerberkom. V nedeljo pa bo vrnil obisk pevskemu zboru »France Pasterk - Lenart" in nastopil v kinodvorani vŽelezniKapli. Najstarejšemu slovenskemu pevskemu zboru tudi to pot lep pozdrav na koroških tleh! jetno družabnost, ko nam je pričel godbeni kvintet igrati za ples in zabavo. Tu se je razvil mladi Albert Sima v posrečenega glasbenega komika in nas vedno spet spravljal do smeha in vedno večje dobre volje. Ansamblu Pavla Kernjaka smo za prijetni večer in veselo razpoloženje, ki ga je zapustil med nami, zelo hvaležni. Kdo more pomagati nesrečnemu slepcu? Mladi Willi K u I n i g iz Novega Sela, pošta Kotmara vas, je slep in potrebuje nujno psa vodnika. Ker prejema s svojo staro materjo (mati mu je umrla) skromno rento komaj 450 šilingov se obračamo do naših bralcev s prošnjo, da bi mu oskrbeli prepotrebnega psa ali pa mu z denarnimi prispevki omogočili nakup. Pomagajmo človeku v stiski, ker ne vemo, kdaj bomo tudi mi potrebovali pomoč! Predavanja o vprašanjih civilne zaščite Po predavanjih, ki sta jih referat koroške deželne vlade za civilno, gospodarsko in duhovno zaščito ter Zveza za civilno zaščito pretekli teden organizirala v Celovcu, Beljaku, Pod-kloštru, Šmohoru in v Kočah, bodo prihodnje tri tedne med drugimi še naslednja predavanja: V r b a v četrtek, dne 30. maja ob V28. uri v občinski čitalnici za občine Vrba, Teholca, Kostanje, Lipa, Škofiče, Loga vas in Rožek; Borovlje v sredo, dne 5. junija v kinodvorani za vse občine boroveljskega sodnega okraja; Velikovec v ponedeljek, dne 10. junija v novem gradu za vse občine velikovškega sodnega okraja; Dobrla vas v torek, dne 11. junija 1963 za vse občine sodnih okrajev Pliberk, Dobrla vas in Železna Kapla. Predavanja o vprašanjih civilne zaščite niso le silno zanimiva in poučna, marveč nudijo tudi pogled na delo in naloge organizacije, ki je v naši državi šele v nastajanju, ki pa drugod v svetu obstoja že od zadnje vojne naprej in združuje n. pr. v Sovjetski zvezi 15 milijonov ljudi. Njene naloge so podobne nalogam Rdečega križa in gasilcev, le da se nanašajo na druge naloge civilnega in gospodarskega življenja. „Lira“ iz Kamnika bo gostovala v Železni Kapli Godbeno-pevska skupina „Pavle Kernjak" v Ločah KOLEDAR Petek, 24. maj: Johana Sobota, 25. maj: Urban Nedelja, 26. maj: Filip Ponedeljek, 27. maj: Beda Torek, 28. maj: Avguitin Sreda, 29. maj: Maksim četrtek, 30. maj: Ivana SPZ NAZNANIA Slovensko prosvetno društvo »Zarja" v Železni Kapli vabi na PEVSKI KONCERT prvega slovenskega pevskega zbora »Lira" iz Kamnika v nedeljo, dne 26. maja 1963 ob 11.30 uri dopoldne v kinodvorani v Železni Kapli ________ Godbeno-pevska skupina »Pavle Kernjak" priredi na binkoštni ponedeljek ob 1/23. uri v kulturno prosvetni dvorani v Št. liju KONCERT Na sporedu petje in godba. Potresni sunki na Koroškem Preteklo nedeljo brž po 11. uri dopoldne smo na Koroškem, zlasti pa v Celovcu, po Rožu in Podjuni ter v Št. Vidu občutili močne potresne sunke. Posebne škode ti sunki niso povzročili. Le iz Žihpolj smo zvedeli, da so pustili na šolskem poslopju večje razpoke na ometu. Potres, ki smo ga čutili na Koroškem, je zajel razmeroma velik teritorij Slovenije, severne Hrvatske ter avstrijske Štajerske in Koroške. Občutili so ga povsod na območju med Trstom, Zagrebom, Bad Glei-chenbergom in Celovcem. Njegovo središče je bilo pri Litiji vzhodno od Ljubljane, kjer je povzročil večjo materialno škodo. Pomlad po naših vaseh: Črnijeva mama brska po svojih spominih Sedaj, ko nas je po dolgi in trdi zimi pomlad na pobočjih naših Gur spet razveselila z lepim majskim cvetjem, mi spomin, kakor že večkrat v tem času, poroma v čase, ko smo se tod okoli toliko navduševali za lepo sadje in za lepo cvetje na vrtu in v oknih. Bilo je pred okroglo 60 leti, ko smo se tudi mi pričeli ravnati po neznanem pesniku, ki je nekako dejal »Al‘ ‘maš kakšno prazno mesto, al‘ za hišo, al‘ ob cesti, sadno drevce tja posadi, al‘ jeseni, al‘ pomladi. Sadno drevce tebi v zahvalo žlahtno sadje bo dajalo* in pričeli na veliko kupovati sadna drevesca in jih saditi po vaseh zahodnih Gur. Zdi se mi, da bo ravno 60 let, kar so moj oče pd. Hauptman na Otožu naročili iz neke drevesnice na Kranjskem 1500 sadnih drevesc in jih razprodali po Otožu in sosednih vaseh. Tedaj so tod okoli pričeli nastajati lepi sadovnjaki in nihče ni hotel biti brez lepega sadnega drevja. Sledili smo poučnemu kmečkemu listu »Kmetovalec«, ki nam je pripovedoval in nas učil, da je sadjarstvo lepa reč in da je pri sadju za kmeta lep zaslužek. Da bi pridelovanje sadja še pospešil, je imel vsak njegov naročnik pravico, da je dobil 4 drevesca zastonj. In kmetje so taki pobudi radi sledili. Pozneje je vzel krajevno pospeševanje sadjarstva v roke zdaj že rajni Valentin Martič, pd. Ravbar v Želučah. Vsako leto je obiskoval kmete v okoliških vaseh, se pogovarjal z njimi o sadjarstvu, jim dajal nasvete in zbiral naročila za nakup nadaljnjih drevesc. Seveda se mu je večkrat pripetilo, da denarja za kupljena drevesca ni videl, in da je moral v korist naročnika seči v svoj žep-Za njim je prevzel skrb za dobavo sadnih drevesc Ferdej iz Kovič, ki to delo še sedaj opravlja, zaradi spremenjenih gospodarskih razmer seveda z manjšim uspehom kot njegova predhodnika. In naj povem še to, kako smo prišli po naših krajih do lepih rož po oknih in vrtovih-Te nam je posredoval Purovcov Francej ‘z Kovič. Ker zaradi bolehnosti ni mogel ‘kmetovati, je odstopil posestvo svojemu bratu, sam pa pričel vrtnariti z rožami in lepotiČ- nim grmičevjem. Do svojega vrta je imel enako ljubezen kot do svojih okolišanov. Ni )e bilo skoraj hiše in dekleta, kateremu Franci ne bi stisnil v roko korenino ali seme svojih pih rož in grmičevja, da je z njim olepša*0 domačo hišo in vrt. Še sedaj pričajo števil**1 vrtovi in okna po naših vaseh o Francije''1 lepih dejanjih in spominjajo nas starejše nan)> čeprav ga že dolgo krije črna zemlja. * Bil je kralj, ki je imel tri hčerke. Nekoč je Moral na daljno pot v mesto, pa jih je vprašal, kaj naj jim prinese. Najstarejša je rekla, naj J1 prinese obleko, druga je prosila za plašč, najmlajša pa mu je dejala: »Očka, meni pa, prosim, prinesite rožo vrtnico.« Kralj je odrinil na pot in prispel v stolno Mesto. Preden se je napotil domov, je kupil obleko in plašč za starejši hčerki. Toda za-Man je vse pretaknil, iščoč rožo vrtnico za najmlajšo hčer; ni je mogel najti. Zato je odšel domov brez nje. Domov grede pa ga je pot zanesla mimo Vfta, na katerem je bilo čuda rožnih grmov, Polnih cvetja, in kralj si je dejal: »Glej no, pa sem le našel rožo za svojo hčer.« Razjahal je s konja, da bi šel in vzel rožo. Bilo jih je nič koliko, pa je vzel eno, na 'moč lepo. Ko jo je utrgal, je planila predenj neka zverina in mu rekla: »Gospod, kdo vam je dal dovoljenje, da utrgate to rožo?« Kralj ji je odgovoril: »Takoj boste zvedeli. Kralj sem in imam tri hčere. Šel sem na pot in vprašal hčere, kaj *i žele, da jim prinesem. Starejši dve sta me Prosili za obleko in plašč, ki sem ju kupil v stolnem mestu. Moja najmlajša hčerka pa me )e prosila, naj ji prinesem rožo vrtnico, ki pa je v stolnem mestu nisem mogel najti, zato sem stopil v tale vrt in jo utrgal.« Zver pa mu je dejala: »Prav. Vzemite to rožo, toda jutri morate s svojo najmlajšo hčerko priti sem. Sicer boste plačali z življenjem.« Kralj je nato odrinil domov. Doma je izročil hčerkam svoja darila, potem pa je hudo ki je v njem oče rožo utrgal, a nikogar ne najdeta. Toda tam zagledata graščino in stopita noter. Pa tudi v gradu ni bilo nikogar. Pač pa sta našla mizo z najbolj slastnimi jedmi, pa sta sedla in jedla. Po obedu sta šla po vrtu na sprehod in nista nikogar srečala. Ze proti večeru sta se vrnila v palačo, stopila v obednico in miza je bila spet obložena z naj- Rožna zver potrt odšel v svoje sobe. In že je prišla za njim najmlajša hčerka in ga vprašala, zakaj je tako žalosten. Oče ji je brž odvrnil: »Oh, draga hči, ko bi vedela, kaj me tare!« Hčerka pa mu je prigovarjala, naj ji razodene, kaj ga teži. Dejal ji je: »No, vedi, draga hčerka, da v stolnem mestu nisem mogel najti rože vrtnice. Ko sem se vračal, sem jo ugledal na nekem vrtu. Utrgal sem jo, tedaj pa je prišla nadme neka zver in mi ukazala, da te moram jutri pripeljati tja.« Hči pa mu je dejala: »Nikar se zaradi tega ne mučite, oče, saj bom šla z vami.« Naslednjega dne vzame oče dva konja in s hčerko odjezdita k zverini. Prideta do vrta, r, a v 1 j i c a boljšimi in najslastnejšimi jedmi. Pa je prišla noč in zagledala sta sobe s posteljami za spanje. Šla sta tja in legla spat, ne da bi koga videla. Naslednje jutro sta vstala — zajtrk je bil že pripravljen — in jedla sta. Po zajtrku de oče hčerki: »Tako, hčerka, zdaj moram iti. Zapuščam te.« Nato je odšel. Ona pa je ostala in hudo žalostna planila v jok, ker ni vedela, kaj jo čaka. Ko je oče odšel, je odšla na sprehod po vrtu. Tam se je sprehajala, dokler se ni prikazala zver in ji rekla: »Ne boj se, ker hočem, da se poročiš z menoj. Daj mi besedo, da se z mano poročiš.« Razgovor pred vrati Dekle ji ni hotelo dati besede, a nazadnje je pristalo. In že jo je zver odpeljala k mizi, kjer so dali dekletu jesti. Postregli so ji z vsem mogočim, a dekle ni nikogar videlo. Tako je Pred vrati stoji par čevljev. Dva majhna, Pošvedrana, zamazana čevlja. — Kakšen pa si? — vpraša levi čevelj 5vojega desnega tovariša. — Še pred nekaj dnevi si blestel v izložbi nov in lep. — Ali si ti kaj lepši? — je odgovoril uža-Ijeno desni čevelj. — Ves tvoj vrh je zbit! ^nstal si star in grd! — To je zato, ker so naju kupili za ne-H^Mega dečka! — pravi levi. — Kje le ^°jde ta deček najglobji prah in najhujše “lato? In kako brca žogo z nama! desni. — Veš, slišal sem, da ljudje ne kupujejo novih čevljev tako pogosto. Dragi so. Zato morajo paziti nanje . .. Tedaj je stopila na hodnik dečkova mamica in zagledala čevlje. S ščetko je snela blato z njih, jih namazala z mastjo in lepo očistila. — No zdaj je dobro! — sta zamrmrala oba čevija. obedovalo in večerjalo. Po večerji pa so se odprla vrata njene spalnice; vstopila je in legla spat. Naslednje jutro je dekle vstalo in srečalo lepega kraljeviča, ki jo je čakal v obednici. Na moč presenečena ga je vprašala, kdo je. Odvrnil ji je: »Tvoja zver sem, ki si ji obljubila, da se z njo poročiš. Bil sem začaran tako dolgo, dokler nisem srečal nekoga, ki se bom z njim poročil.« Kmei in zemljiški gcspod V trgovini sem bil miren, — je vzdihnil desni. — Zdi se mi, da ne boš več dolgo živel. Ali nimaš že luknje? Levi čevelj se je prestrašil. — Luknje? — je prestrašneo zaškripal. — ^orda imaš prav. Luknjast sem, pa je pri-šla voda vame. — Pravzaprav niti ni tako slabo, — je ^ejal desni čfevelj pomirljivo. — Davi sva k'la v šoli, pozneje sva dirjala po travnikih, Poskakovala potok in plezala preko ogra-j6- Najin mali gospodar je pač vesel tant, n jutri se bo pričelo znova ... Boli me vrh! — je zajavkal levi. — Q tudi luknjo imam. Te bodo že zakrpali! — je odgovoril KITAJSKA PRAVLJICA Nekoč je kmet srečal na ulici zemljiškega gospoda in se mu ni priklonil. Zemljiški gospod ga je potegnil za rokav in vprašal srdito: »Zakaj se mi ne prikloniš? Mar ne veš, da sem tukajšnji zemljiški gospod?« »Vem,« je odgovoril kmet. »Ne razumem pa, zakaj bi se moral jaz prikloniti prvi?« »Pozabil si, da se morajo reveži zmeraj klanjati bogatim! Ti pa imaš na glavi manj las, kakor imam jaz kosov srebra v zaboju!« »V kakšni zvezi pa je vaše bogastvo z menoj?« je vprašal kmet vljudno. »Bogatina lahko napravim iz tebe!« je odgovoril zemljiški gospod. »Če hočem, ti lahko dam polovico svojega denarja. Zato pa se mi moraš prikloniti prvi!« »Če pa bom imel jaz toliko denarja kakor vi, čemu se vam bom potem klanjal prvi?« »Dobro!« je zakričal trmasti zemljiški gospod. »Dam ti ves moj denar, če se mi boš klanjal prvi!« »Če bi mi dali ves svoj denar«, je dejal kmet, »bi jaz obogatel, vi pa obubožali. Sami pa ste rekli, da se mora revež prvi klanjati bogatinu. Ko se bova torej srečala, se mi boste morali prikloniti vi prvi.« Miška in slon Miška je padla v jamo in nikakor ni mogla iz nje. Otožno je piskala, toda nihče je ni slišal. Že je mislila, da bo v tej jami poginila. Vendar pa je šel tod mimo slon, vtaknil svoj trobec v jamo in izvlekel miško. »Hvala ti, slon. Rešil si mi življenje in jaz se ti bom oddolžila," se je zahvaljevala miška. »Kako se boš ti, mala miška, oddolžila meni!" se je zasmejal slon in odcapljal. Čez nekaj časa so lovci ujeli slona, ga zvezali z vrvjo, da bi ga prihodnji dan odpeljali. Bila je noč, slon je žalostno ležal na zemlji in čeprav se je še tako napenjal, ni mogel pretrgati vrvi. Pa se je nepričakovano pojavila miška in začela grizti vrvi. Grizla je, grizla in preden se je zdanilo, je bil slon osvobojen. »Vidiš, slon," je potem tekla miška, »moje besede so se uresničile. Tudi mala miška zmore marsikaj,, česar ti s svojo močjo ne moreš dokazati." (Iz češčine) Najboljši krojač Trije krojači so odprli delavnice v eni in isti ulici. In ker je bila konkurenca huda, jim je šel posel zelo slabo od rok. Vsi trije so začeli razmišljati, kaj bi storili, da bi privabili kar največ strank. Prvi je pritrdil nad svojo delavnico tablo z napisom: »Najboljši krojač v mestu" Drugi ne bodi len, je brž še bolje napisal: »Najboljši krojač na svetu" Tretji je pa malo delj razmišljal. Ni se mogel takoj spomniti kaj boljšega. Končno je tudi on obesil tablo, na katero je z velikimi črkami napisal: »Najboljši krojač v ulici' Prva dva sta bila tako jezna, ker je bil modrejši od njiju, da sta takoj snela svoji tabli, zaprla delavnici in se odselila iz mesta. ^'^ooc Ivo A n d r i č Travniška kronika I Oktobra 1809 je bil na Dunaju sklenjen mir med Napo-°^om in dunajskim dvorom. Osnovane so bile ilirske po-jrQiine, kamor sta pripadli tudi Dalmacija in Lika, torej te Poc*ročje Davillovega dela. V Ljubljano, glavno mesto I n°ve Ilirije, sta prišla generalni guverner in generalni J^sndant s celim štabom policijskih, carinskih in davčnih ,^Qdnikov, da uredijo administracijo, posebno pa trgovino Promet z Levantom. Se prej je general Marmont, po-® j n i k Dalmacije, ki je bil prišel o pravem času za bitko f1 ^agramu, postal maršal. Sedaj se je Davilla, ko je ®da| vse to okrog sebe, polotilo melanholično in prijetno Pci tj° ^*ove*ca' ki je pomagal zmagi in slavi drugih, sam u °S,QI v senci brez slave in nagrade. To občutje mu je n?a,Qlo in pomagalo prenašati travniške nadloge, ki jih rt1°9la predrugačiti nobena zmaga. r,; ^Qr je Davilla kot vedno prej spet mučilo in česar j6 Srrie* nikomur priznati in zaupati, je bilo vprašanje, ali Sedaj zmaga res dokončna in koliko bo mir trajen. not^Q..,0 vPra5an5e, od katerega je bil odvisen njegov v0rJlr’ii Mir iin usoda njegovih otrok, ni mogel najti odgo-n'kjer, ne v sebi ne okrog sebe. Pri posebno slovesnem obisku je konzul seznanil vezirja z nadrobnostmi Napoleonovih zmag in določbami dunajskega miru, posebno kolikor so se tikale dežel v neposredni soseščini Bosne. Vezir je čestital za zmage in izrazil veselje, da se bodo odnosi dobre soseščine med njimi nadaljevali in da bo sedaj, pod trancosko upravo, zavladal mir in red v deželah okrog Bosne. Toda vse te besede »vojna” in »mir” in »zmaga” so bile v vezirjevih ustih mrtve in tuje stvari; izgovarjal jih je s hladnim in trdim glasom, z okamenelim obrazom, kakor da omenja dogodke davne preteklosti. Vezirjev teftedar Tahir beg, s katerim je Daville govoril isti dan, je bil vse bolj živahen in zgovoren. Zanimal se je za položaj v Španiji in za podrobnosti o organizaciji uprave v novih ilirskih pokrajinah. Bilo je očitno, da se želi poučiti in da sam zase primerja, toda vsa njegova ljubezniva zgovornost in razumna radovednost ni povedala kaj več kot vezirjeva nema in mrtva mirnodušnost; iz pogovora z njim je konzul lahko sklepal, da še ne vidi konca vojskovanju ne Napoleonovim osvajanjem. Ko ga je Daville hotel pripraviti, da bi se odločneje izrazil, se je teftedar izognil odgovoru. »Vaš cesar je zmagovalec, zmagovalca pa sleherni vidi v sijaju, ali kakor pravi perzijski pesnik: Zmagovalčev obraz je kot roža," je lokavo in nasmejano končal teftedar. Daville je vselej občutil neumljivo zadrego pred tem čudnim nasmehom, ki je venomer trpolel na teffedarje-vem obrazu, mu delal oči satansko poševne in malce ški-laste. Po vsakem pogovoru z njim je bil Daville razburjen in kot okraden; ni dobil rešitve in odgovora, temveč so ga oplašila nova vprašanja in nove nejasnosti. In vendar je bil Tahir beg edini človek v Konaku, ki je hotel in tudi znal govoriti o poslovnih zadevah. Takoj po sklenitvi miru je bil stik med konzulatoma spet obnovljen. Konzula sta se obiskovala in gostobesedno izražala svoje dvomljivo veselje ob doseženem miru; pod tem pretiranim navdušenjem sta se skrivala zadrega spričo vsega, kar sta si prizadejala zadnje mesece. Daville se je trudil, da bi s svojim vedenjem kot zmagovalec ne užalil von Mittererja, zraven pa nič ne izgubil od prednosti, ki mu jo daje zmaga. Polkovnik je govril o vsem silno previdno kakor človek, ki želi čim manj priznati neljubo sedanjost in si obeta vse od prihodnosti. Oba sta skrivala svoje prave misli in resnični strah za zaveso melanholičnih pogovorov, kamor se večkrat zatekajo starejši ljudje, ki si še kaj obetajo od življenja, hkrati pa se zavedajo svoje nemoči. Gospa von Mitterer še ni izmenjala obiska z gospo Davillovo in se je srečno izogibala srečanju z des Fos-sesom; ta je bil seveda od pomladi »mrtev’ zanjo in je počival na velikih Žalah njenih prejšnjih razočaranj. Ves čas pohoda proti Dunaju je bila trmoglavo in naskako-valno »z vso dušo na strani velikega, neprimerljivega Kor-zikanca" in s tem grenila dneve in noči von Mittererju, ki niti med štirimi stenami svoje spalnice ni trpel neprevidnega pomenka in mu je vsaka neprimerna beseda prizadejala fizično bolečino. To poletje se je Ana Marija nenadoma vrnila k svoji stari strasti: ljubezni do živali. Na vsakem koraku je privrelo na dan njeno pretirano in bolestno usmiljenje do vprežne živali, psov, mačk in goveda. Pogled na shujšane, utrujene mule, ki klavrno prestavljajo svoje tanke noge, pod solzavimi, krotkimi očmi pa se jim pasejo roji muh, je povzročil An Mariji prave živčne napade. Razvneta od svoje strastne narave se je zavzemala za živali v vseh okoliščinah in na vsakem kraju, brez mere in ozira, in tako šla naproti novim razočaranjem. Zbirala je kruljave \ Negujte zobe! Zobje se zde na pogled čvrsti, vendar so izredno občutljivi. Zato preberite naslednjih nekaj pravil o negi zob in se jih tudi držite, kajti po toči je prepozno zvoniti! ■ Važen pripomoček pri negi zob je zobna krtačka, ki pa naj ne bo prevelika. Najboljše so krtačke iz ščetin, tiste iz nylona so preostre in zato škodljive. Robovi ščetke naj bodo zaobljeni, da ne ranijo dlesni. Imejte vedno dve krtački, ki ju uporabljajte izmenoma. Krtačke morajo biti zelo čiste, zato jih enkrat na teden desinficirate z rastopino kuhinjske soli. ■ Brez zobne paste bi bilo čiščenje zob skoraj brez pomena. Večina zobnih past vsebuje tudi razne dodatke, ki osvežijo ustno votlino in preprečujejo zadah. Nekatere vitaminske paste pa vsebujejo še snovi, ki uničujejo bakterije in krepijo dlesni. Od časa do časa je priporočljivo, če zobno pasto menjamo. ■ Važno je tudi, kako čistimo zobe. Večina ljudi drgne zobe le v vodoravni smeri in s tem očistijo le prednjo ploskev. Največ ostankov hrane pa tiči ravno med zobmi. Pravilno čistimo zobe takole: najprej jih oščetka-mo z vodo, šele potem iztisnemo na krtačko 2 cm zobne paste in krtačimo zobe tri minute v navpični smeri. Zgornjo čeljust od zgoraj na-vzgol, spodnjo pa od spodaj navzgor. Tako bomo odstranili ostanke hrane, ki so se nabrali za dlesnimi in med zobmi. Zatem spirajmo Drobni nasveti ■ Ocvrte močnate jedi bodo vpile veliko manj maščobe, če dodaš testu in masti eno do dve žlici ruma. ■ Fižol v stročju izgubi naravno barvo, če ga kuhamo v aluminijasti posodi. Zato je bolje, da ga kuhamo v pološčenih posodah. ■ Cvetlice v vazi ostanejo bodisi pozimi ali poleti dlje časa sveže, če jih postavimo v mlačno in ne v mrzlo vodo. S Kako koristna je čebula, sicer vemo, vendar pa premalo upoštevamo. Čebula in česen razkužujeta želodec in črevo. Poleti ohranimo meso sveže, če ga prepražimo ali nekaj časa kuhamo s čebulo, s katero meso po kuhanju tudi obložimo. Takega mesa se ne bo lotila nobena muha. • Da se škrobljeno perilo ne bo lepilo na likalnik, dodajmo raztopljenemu škrobu kapljico ali dve glicerina. ® Novo emajlirano posodo je treba pred uporabo vselej prekuhati, ker ostane lošč bolj odporen. Položimo jo v mrzlo vodo, prekuhamo in jo pustimo v vodi tako dolgo, da se ohladi. ■ Zatohla posoda bo izgubila duh, če prekuhamo v njej krompirjeve olupke. ■ Jedi ohranimo tople (pražen riž, rezance, krompir Ntd.), če jih damo v emajlirano ali porcelanasto posodo in jih postavimo v posodo z vročo vodo. usta tako dolgo, dokler ne odstranimo vseh ostankov hrane in zobne paste. Zobe si očistimo temeljito vsak dan dvakrat, sperimo pa si jih po vsaki jedi. Vsekakor pa si moramo očistiti zobe pred spanjem, kajti ponoči se slina izloča le v malenkostnih količinah in lahko bakterije neovirano delujejo. Čiščenje zob zjutraj pa nas osveži in spodbudi delovanje žlez slinavk. ® Tudi ustna voda spada k negi zob, ker osveži, in desinficira ustno votlino po čiščenju. Ena kapljica v kozarec vode zjutraj in zvečer zadostuje. Za spiranje uporabljajte vedno le hladno vodo, ker vam bo pomagala, da boste kontrolirali vaše zobe. Hladna voda namreč povzroči bolečine že pri najmanjši luknjici v zobu. B Zdravi zobje so skoro vedno rumenkasti. Bleščeče beli zobje pa so pogosto znamenje, da primanjkuje apnenca. Razne snovi, ki umetno belijo zobe, so nevarne, ker škodujejo sklenini. Zobje pa so včasih rumenkasti tudi zaradi kajenja ali zobnega kamna. Čiščenje takih zob prepustimo zobozdravniku, ki bo to opravil s posebno krtačko. Zobni kamen je treba temeljito očistiti vsake tri mesece. ■ Zdrave dlesni so čvrste in rožnate. Pri čiščenju zob pa ne smejo krvaveti, niti nas ne smejo boleti. Najbolje je, če po čiščenju zob dlesni masiramo s kazalcem. Ranjenih ali vnetih dlesni pa nikakor ne smemo masirati. Vnetje pozdravimo tako, da usta vsak dan trikrat spiramo z mlačnim kamiličnim čajem. Če se vnetje kljub temu v enem tednu ne pozdravi, moramo k zdravniku. Ta bo v hujših primerih uporabil posebno pasto. Če obiščemo zobozdravnika dovolj zgodaj, bo zaustavil ali popolnoma ozdravil karies in paradentozo. Po temeljitem čiščenju navadno izgine tudi neprijeten vonj. Ta nastaja mnogo pogosteje zaradi kakega vnetja v ustni votlini kakor zaradi kake druge bolezni. ® Sama nega ne zadostuje za zdravje zob. Zobje potrebujejo tudi delo. Surove in grobe jedi so zanje mnogo bolj zdrave kot mehka, kuhana hrana. Jabolka, limone, korenje, črn kruh, solata in kosmiči krepijo zobe. Žvečiti moramo počasi in. temeljito. Izogibajte se sladkorja in sladkarij. Predvsem pa: ne jejte nobenih slaščic več, potem ko ste si zvečer očistili zobe. Namesto tega raje pojejte pred spanjem jabolko! Kruh na mizi Prav vsak dan ga kupujemo, režemo In jemo, zalo največkrat pozabimo na stvari, ki so v zvezi s skrbnostjo in zdravjem. © Ne narežimo več rezin, kot jih v doglednem času pojemo. Čeprav je kruh pokrit, je zelo privlačna vaba za muhe in mušice, ki zelo rade zaležejo vanj svoja jajčeca. Tudi razni mikroorganizmi so veliki ljubitelji kruhove vlažne sredice. © Presni kruh bomo najlaže rezali z nožem, ki smo ga prej potopili v vročo vodo. Moramo pa poudariti, da topel in mehak kruh zelo škoduje občutljivemu želodcu, če pa le ne moremo brez njega, ga bomo dobro prežvečili in pregnetli s slino. © Shranejvanje kruha v plastičnih vrečkah ni primerno, ker postane kruh mehak in kisel, pa tudi skorja ni več tako okusna. © Bel kruh ima sicer večjo kalorično vrednost (100 gr — 246 kalorij), je pa manj zdrav in vitamina B siro-mašnejši. Zelo priporočljivo je občasno uživanje rženega in koruznega kruha, da se s tem vzbude prebavne žleze k živahnejšemu delovanju in izločanju potrebnih prebavnih sokov. ^ Napake pri oblačenju Včasih se vam zgodi, da se iz kateregakoli vzroka pojavite na cesti neprimerno oblečeni. Solidni modni žurnali so že precej prevzgojili okus povprečnega potrošnika, vendar se povprečnemu stilu oblačenja težko izognemo. Včasih, zelo redko, na cesti naletimo na žensko, ki je oblečena skrajno neokusno. Skušajte si zapomniti nekaj pravil in v bodoče ne kombinirajte dele, ki so tu našteti. Ne gre na primer za malenkosti, kot so na primer neskladni dodatki, čeprav se spotaknemo obnje, kakor se spotaknemo ob odvečnem centimetru manšet, ki gledajo iz moškega suknjiča; ne, tu bi opozorila na skrajno malomarnost v oblačenju (ki so jo nekatere osvojile kot modo) ali pa gre za pomanjkanje estetskega čuta.. Prav gotovo ste že srečali na cesti dekle v dolgih hlačah in visokih petah. K športnim hlačam ne nosimo čevljev s petami, niti s francoskimi petkami. Drugače je seveda, če nosimo hlače kot domačo obleko, vendar morajo biti iz 'izbranega blaga. V takem kompletu lahko sprejmemo tudi goste. Natikači z visoko plutovinasto peto so postali popularna obutev za ves dan in ob raznih priložnostih. Prav nič lepo ni bilo videti ženo v kostimu, ki je z natikači klopotala po pločniku; nosite jih raje doma in poleti ob morju, kamor edino spadajo. »Prepovedana" kombinacija, ki pa jo največkrat vidimo, sta krilo in bluza, če sta oba dela vzorčasta ali kako drugače pisana. Včasih se sami sebi opravičujemo, ko moramo obleči tako kombinacijo morda zaradi pomanjkanja časa. Preglejte svojo garderobo in, če imate več vzorčastih kosov, od sedaj naprej kupujte raje kaj enobarvnega, četudi v živih barvah. O nakitu ste gotovo že brali, da raje nič kot preveč; ločiti morate damski in športni nakit. K športnemu puloverju ne boste nosili dragocene ogrlice ali dolgih visečih uhanov. Varčujemo lahko povsod Vse večja poraba električne energije v gospodinjstvu zahteva od gospodinje več pozornosti v zvezi z varčevanjem električne energije. Edina oblika varčevanja ni samo izključevanje svetlobnih teles oziroma toplotnih ali hladilnih naprav. Vgrajene naprave za reguliranje toplote, uporaba primernih posod za kuhanje in drugi navidezno drobni postopki pri izkoriščanju električnih naprav lahko znatno doprinesejo k temu, da se poraba električne energije v gospodinjstvu znatno zmanjša. Ena izmed najbolj razširjenih električnih naprav za kuhanje je navaden odprt električni kuhalnik. Le-ta je tudi najmanj gospodarno-sten aparat v gospodinjstvu, ker se proizvedena toplota v večini primerov samo delno izkoristi. Če si namesto tega nabavimo zaprt kuhalnik z debelejšo ploščo, ki ima stikalo za prekinjanje toka, bomo videli, da je ta mnogo bolj gospodarnosten. Masivna kovinska plošča bo dobro nakopičila proizvedeno toploto, jo dolgo zadržala in jo oddajala posodi, v kateri kuhamo. Razen tega, da bomo s prila-gojevanjem primerne obremenitve uravnavali potrošnjo električne energije, pa bomo varčevali z njo že s tem, da postavimo posodo na kuhalnik še preden smo vključili tok. In to zaradi tega, da se hkrati segrevata plošča in posoda. Dandanes že na široko izdelujejo električne naprave z avtomatskim uravnavanjem toplote. Le-te imajo posebne termostate ali termo-uravnalce. Ko v določenem času grelec doseže zaželeno ali potrebno temperaturo, avtomatične naprave samodejno prekinejo tok v grelcu. Tako se električna energija prekine dokler toplota ne pade pod stopnjo, ki je za določen cilj potrebna. Termostate ali uravnalce toplote vgrajujejo v električne kuhalnike, bojlerje, hladilnike in druge naprave in moremo z njimi prihraniti precej električne energije. So še druge, na pogled drobne stvari, ki vplivajo na porabo električne energije. Tako je na primer kuhanje v majhni posodi na veliki plošči zelo neekonomično. Mirno lahko rečemo, da so džezve za kuhanje turške kave veliki sovražniki gospodinjskega predračuna, ker pri kuhanju izkoristimo dejansko samo eno tretjino energije, ki jo je zabeležil števec. Poraba toka ni odvisna samo od velikosti posode, marveč tudi njene oblike, če je dno deformirano, kar je pogosto pri emajliram posodi. Izgorevanje toplote in s tem električne energije je zelo veliko. Zato je treba zelo paziti pri izbiri in nakupu posode za kuhanje na električnem kuhalniku in štedilnikih. Za kuhanje na elektriki uporabljamo posodo, pri kateri se stene in dno po daljši uporabi ne bodo deformirali. Za električne pečice so najprimernejši črni pekači. Za kuhanje na plošči pa aluminijasta posoda z brušenim dnom. Zelo ustreza za kuhanje na elektriki tudi steklena »Jena« posoda. iJOOO 3C« pse in garjeve mačke, jih zdravila in negovala. Krmila je ptiče, že tako vesele iin site. Oštevala je kmetice, ki so čez rame nosile za noge obešene kokoši. Ustavljala je po mestu prenaložene vozove in preobložene konje, zahtevala od kmeta, da jih raztovori, jim namaže rane, popravi zaprego, ki jih udarja, ali podprogo, ki jih stiska. Take zahteve so bile v tej deželi težke jn nemogoče stvari, ki jih nihče ni mogel razumeti in so morale povzročiti smešne prizore in nerodne spore. Nekega dne je konzulka zagledala v strmi ulici dolg voz, preobložen z vrečami žita. Vola sta se zaman mučila, da bi potegnila tovor po strmcu. Tedaj so ljudje pripeljali neko mršavo kljuso, jo vpregli pred vola in s »hi!" „ho!" poganjali navkreber. Kmet je stopal ob volih in ju tepel zdaj po suhih stegnih, zdaj po mehkih gobcih, konja pa je opletal z bičem postaven, raztrgan 'in zagorel mestni Turčin, neki Ibro 2valo, pravi travniški nebodigatreba, voznik in pijanec, ki je kdaj pa kdaj opravljal tudi službo rablja, odžirajoč zaslužek Ciganom. Vola iin konj pred njima se niso mogli zediniti in složno potegniti. Kmet je vsak hip stekel in podložil kamen pod zadnje kolo. Živdli so hrople in podrhtevale, voznik zamolklo psoval in trdil, da levi vol goljufa in sploh ne vleče. Pognali so vnovič, foda levi vol je popustil in klecnil na prva kolena. Desni vol in konj sta vlekla naprej. Konzulka je zavreščala, skočila zraven in vsa v solzah začela vpiti na voznika in kmeta. Kmet je spet podstavil kamen in zmedeno gledal tujko. Toda Žvalo, poten in razkačen na vola, ki se pretvarja, da vleče, se je besno obrnil proti konzulki, z zvitim kazalcem desne roke otrl pot s čela in ga otresel na tla, opsoval reveže in tistega, ki jih je spravil na svet, nato pa z bičem v levi stopil naravnost proti Ani Mariji. »Zgini mi spred oči vsaj ti, babnica, in nikar me ne gnjavi, kajti pri bogu, če te . .." Pri teh besedah je voznik zamahnil z bičem. Čisto blizu nad svojim je zagledala Ana Marija Žvalov obraz, režeč in razpotegnjen v spako, naguban, poln brazgotin, potan in prašen, zloben in besen, predvsem pa utrujen, skoraj jokav od izmučenosti, kot pri tekaču zmagovalcu na tekmi. Tedaj je pritekel prestrašen kavaz, odrinil podivjanega Žvalo in odpeljal konzulko, ki je glasno jokala od brezmočnega srda, na domače dvorišče. Dva dni je Ana Marija drgetala ob spominu na ta prizor in med solzami terjala od konzula, naj doseže, da bodo ti ljudje strogo kaznovani za svojo krutost in žalitev, ki so jo prizadejali konzulki. Ponoči se je včasih zdrznila iz sanj, skočila s postelje in vrešče podila od sebe Žvalovo obličje. Polkovnik je miril ženo z lepimi besedami, čeprav je vedel, da ni mogoče pomagati. Oves, ki so ga vozili, je bil za vezirjevo kaščo. Svalo je človek brez ugleda, ki mu nič ne moreš. Z njim se ni treba prepirati. Navsezadnje pa nosi glavno krivdo njegova žena, ki se je, kot že tolikokrat v drugih priložnostih, na neprimeren način vmešala v stvari, ki bi ji morale biti deveta skrb, sedaj pa ni, po stari navadi, dovzetna za nikakršen razlog in pojasnitev. Zato jo je miril, kot je najbolje vedel in znal, ji vse obljubljal kakor otroku, potrpežljivo trpel očitanja in žaljivke, ki so letele nanj, in čakal, da žena pozabi svojo besnost. V francoskem konzulatu je nekaj novega. Gospa Davillova je v četrtem mesecu nosečnosti. Skoraj nespremenjena, drobna in lahka se čilo 'in neslišno vrti po prostorni hiši in vrtu, pripravlja, nakupuje, naroča in ukazuje. Težko nosi to četrto dete. Toda vsi njeni opravki in tudi te fizične nadloge nosečnosti ji pomagajo, da laže prenaša bolečino za slinčkom, ki ga je lansko jesen tako nenadejano zgubila, na katerega neprenehoma misli, pa g° nikoli ne omeni. Mladi des Fosses preživlja v Travniku svoje poslednje dneve. Čaka samo še kurirja iz Carigrada ali iz Splita za Pariz, da bo odpotoval z njim. Prestavljen je v mirristi'' stvo, toda že so mu sporočili, da bo še letos dodeljen poslaništvu v Carigrad. Gradivo za svojo knjigo o Bosni ima do kraja zbrano. Vesel je, ker je spoznal to deželo, in srečen, ker jo lahko zapusti. Bojeval se je z njeno tišino in s številnimi odpovedmi, sedaj pa odhaja nepremagan in veder. Pred odhodom o malem šmarnu je z gospo Daville obiskal samostan na Guči gori. Daville ni hotel z njima, ker so se odnosi med fratri in konzulatom povsem ohladili-Pravzaprav so bili več kot hladni. Spor med cesarsko francosko vlado in Vatikanom je dosegel vrhunec. Papež je bil zaprt, Napoleon izobčen. Fratrov že nekaj mesecev ni bilo v konzulat. Vendar so oba gosta po zaslugi gospe Davillove gučegorski samostanci lepo sprejeli. Des Fosses je moral občudovati, kako fratri znajo ločiti tisto, kar osebno dolgujejo gostoma, od stvari, na katere jih veže poklic in resno pojmovanje dolžnosti. Vedli so se tolik0 hladno in užaljeno resno, kolikor je terjalo dostojanstvo' in toliko prisrčno, kolikor to terja starodavno gostoljubje in zakoni osnovne človečnosti, ki mora vladati nad vsem| trenutnimi spori in minljivimi stanji. Od vsakega neka) in pravšno mero, vse pa povezano v popolno, skladn0 celoto in izraženo s svobodnim, naravnim vedenjem in z naravnimi, sproščenimi potezami na obrazu. Toliko ubr°' nosti in prirojenega čuta za mero si mladenič res ni °^e. tal od teh grčavih, okornih in sitnih mož s povešen1111 brki in smešno ostriženimi okroglimi glavami. (Se nadaljuje) J E R O M E J E R O M E : Recept Nekega dne sem stopil v Britanski muzej, da bi pogledal nekaj o bolezni, ki me je napadla. Zdi se mi, da je šlo za senski nahod. Ko sem prečital, kar je bilo treba prečitati, sem pričel od dolgega šaša listati po zdravniških knjigah. Ne spominjam se prve bolezni, na katero sem najprej naletel, toda že sem bil popolnoma prepričan, da jo imam. Za hip sem otrpnil od strahu, nato pa sem nadaljeval z listanjem. Preči-tal sem znake tifusa in takoj uvidel, da ga imam že več mesecev, ne da bi sploh vedel zanj. Ko sem prešel na malarijo, mi je postalo jasno, da se bo najpozneje čez deset dni pri meni pričela najakutnejša faza te bolezni. Z davico sem, kot je bilo videti, prišel na svet. Nadaljnje branje me je privedlo do strahotne ugotovitve, da skoraj ni bolezni — razen otroške paralize — ki je ne bi imel. Pričel sem razmišljati. Brez dvoma sem bil za medicino zelo zanimiv primer. Pravi dobitek za medicinsko fakulteto. Če bi študentom nudil možnost, da me proučujejo, jim sploh ne bi bilo treba hoditi po bolnišnicah. Sam sem bil cela bolniš- nica. Dovolj bi bilo, da samo mene pregledajo, pa bi že lahko šli na diplomski izpit. S strahom sem se vprašal, koliko življenja mi še preostaja. Pričel sem si otipavati pulz. Dolgo ga nisem našel, nato pa se mi je vendarle zazdelo, da sem ga občutil. Vzel sem uro.Stosedeminštirideset udarcev na minuto. Poizkusil sem prisluhniti bitju svojega srca. Ni mi uspelo. Otipal sem si čelo in vse telo od pasu do glave, šel sem z roko preko beder in hrbta. Ničesar nisem mogel čutiti. Poizkusil sem pregledati svoj jezik. Iztegnil sem ga, kolikor je bilo mogoče, in zaprl eno oko. Videl sem samo vršiček jezika. Edina korist, ki sem jo imel od tega, je bilo prepričanje, da imam Škrlatico. V čitalnico sem stopil srečen in poln zdravja, iz nje pa sem odšel kot stara ruševina. Zakaj ne bi obiskal svojega zdravnika, ki je bil razen tega tudi moj dobri prijatelji — Kaj ti jel — me je vprašal. — Nočem te dolgo nadlegovati, dragi prijatelj, z naštevanjem vsega, kar imam — sem mu odgovoril in mu na kratko povedal, kaj sem na sebi odkril. Prijel me je za roko, otipal moj pulz, me potrkal po prsih, ko tega nisem pričakoval — kar je bilo od njega zelo podlo — nazadnje pa me je potipal po čelu. Po pregledu mi je napisal recept, ga zložil in mi ga izročil. Vtaknil sem ga v žep in odšel v prvo lekarno. Še na misel mi ni prišlo, da bi ga razgrnil in prebral. Ko sem recept izročil lekarnarju, mi je na moje veliko začudenje dejal, da mi ne more ustreči. — Ali niste lekarnar? — sem ga vprašal? — Lekarnar sem že —, mi je odgovoril mož v belem plašču, — toda vam bi lahko ustregel edino, če bi imel namesto lekarne hotel ali restavracijo. Ker pa sem samo lekarnar, vam žal res ne morem ustreči. Prebral sem recept. Na njem je bilo napisano: »Pol kilograma bifteka in liter črnega piva vsakih šest ur. Vsako jutro šest kilometrov sprehoda. Spet ob enajstih. In nikar si ne obre- menjuj glave s tem, česar ne razumeš!* V neoddano sobo se je preselila dekle ione iz Valdarna, iz mesta, ki je slovelo po stavkah v bližnjih rudnikih. V mestu je bila šele nekaj dni in iskala je zaposlitev. Povedala je, da je iz „dobre družine": oče, nekoč posrednik, je postal upravnik posestva, dva brata sta bila zaposlena v rudnikih, tretji je bil lastnik garaže, mlajša sestra pa — dijakinja. O materi ni pripovedovala, in ko so jo vprašali zanjo, je dejala, da je umrla in da se je oče ponovno poročil. Zvedeli smo, da ima še svakinjo s hčerjo, ki je nosila materino ime. V hiši sem bil najmlajšii podnajemnik, skoraj deček, in tako se nisem bal žena, ki so ji zavidale lepoto in bile ljubosumne nanjo zaradi svojih soprogov, pa sem se takoj spoprijateljil z dekletom. Nekega večera sem jo našel v kuhinji pred delom štedilnika, ki ji je bil odmerjen, kajti kuhali smo skup- J o n e no. Oblečena je bila v lahko obleko žive barve in okrog vratu je nosila pisano ruto. Imela je črne lase in prav takšne oči, živahne, ostre, razprte in premetene, podobne živalskim. V hiši drobnega buržuja, zabredlega v siromaštvo, kjer sem iz istega razloga stanoval z babico, je dekle pomenila utelešeno kljubovalnost. Dejal sem ji: »Dobrodošla!" Obrnila se je in presenečeno vzkliknila: »Ah!" — Potem je pristavila: »Slednjič človeško bitje." Tako se je rodilo najino prijateljstvo. Zvečer, ob isti uri, je prihajal zaročenec, P°dnarednik, ki je pri gospodinji dosegel, ^a je odstopila od svojih načel iin jo spredla v našo družbo. Toda včasih se je zgodilo, da je bil vojak na straži ali v pošlji. Tedaj je Jone potrkala na vrata moje s°be in skesano stopila pod okrilje moje b°biCe: »Vsi me jezno gledajo." Babica je odgovarjala: »Ej moj otrok, zelo ste še mladi!" Toda Jone mi je medtem za babičinim brbtom kazala lesketajoč se zavojček cigaret. 2 Včasih je babica odhajala k bolni prija-,eljici, ki jo je negovala in tako sva preživ- ljala skupaj večere. Običajno sva stala pri oknu na hodniku, obrnjena proti ulici, v temi opazovala poštni avtobus, ki je vozil v svojo garažo, zaljubljene parčke, naslonjene na zidove, dečke, ki so se igrali na bradlji, in na koncu ulice razsvetljen napis hotela »Cervia”. Slišala sva trušč avtomobilov, ki so vozili v daljavi, kakor grmenje med nevihto, pa odmev drugih glasov v nejasnem mestnem trušču. Jone mi je pripovedovala o svojem domu, o polsestri, ki se je rodila z madežem jagodne oblike na prsih: »Kdo ve, kaj bo, ko zraste ..." je pripovedovala. Vznemirjal me je močan vonj njene polti in las. Kadar sva bila sama, sva se naivno tikala kakor otroci. Zvedel sem, da ima samo osemnajst let. »Ko bi bila polnoletna ..." je dejala. Pokazala mi je vrsto svojih fotografij s prijateljicami in sorodniki in eno na motornem kolesu, z očali na čelu in v vetrnem jopiču. Včasih se je spomnila zaročenca — pravila mu je »ta hudič' — in pristavila: „Če bi ta hudič zasumil.” Vojak je bil hudo ljubosumen in dovolil ji je, da se druži z menoj, ker me je smatral za fantiča. Pri Jone v sobi je ostajal vse do polnoči. Vselej je navil budilko, da bi ne zaspal. Ženske v kuhinji so godrnjale in govorile, da je to škandal, nemoralnost in nekaj, »česar svet še ni videl”. Le babica je imela zanjo prijazno besedo. Dejala je: »Poročil se bo z njo, zanesljivo se bo poročil." Ko je odhajal, je Jone skrivaj prihajala v mojo sobo. Oblečena je bila v hišno haljo iz rožnate svile, lasje pa so se jii razsuli po ramenih. Vedel sem, da je pod domačo haljo gola. Na mizo mi je dajala karamele in čokolodne bonbone in včasih tudi kozarček likerja. Bila je močno nadišavljena. Pravila mi je „Uci" in me gladila po glavi. Potem je takoj odšla iin pustila v sobi pa v meni svoj vonj in mladeniški dih. 3 Ko je našla službo v kartonažni tovarni, se je vračala domov pozno zvečer. Zgodilo se je tudi, da jo je vojak prehitel. Iz njene sobe je bilo slišati pridušeno in prestrašeno kričanje. Slišati je bilo žalitve, ki sem jih slišal le jaz, ker sem pač pozorno poslušal. Potem je zavladala dolgotrajna tišina in v moji domišljiji so se prebujale predstave o zločinu. To so bili meseci mučnih in nekoristnih misli. Joni sem želel predložiti, da bi zbežala. Mislil sem na svobodno, potepuško življenje, na ceste, ki jih greje sonce, počitke v senci podeželskih cerkva, na beli kruh in sadje, ki ga jeva med potjo, na poletno kopanje v osamljenih brzicah, na svež večerni veter po travnikih, na odkritje neznanih severnih mest, do katerih bi čudežno prispela in se držala za roke. Sen me je premagoval z vonjem njenih las na mojem licu. Posvečala mi je vedno manj pozornosti. Bila je jesen in pokrila se je s temno baretko. Bila je bleda in izmučena. Nekega večera, ko sva stala pri oknu kakor nekoč, sem jo poljubil na tilnik. Roko mi je dela krog hrbta in me pogladila po vratu. Ostala sva pri oknu. Potem je dejala: »Tudi jaz bi želela... vendar ni lepo!’ In pokazala mi je nekoga na ulici, in nekega večera sva jo z vojakom zaman čakala pri oknu. Na ulici je bila noč. Dejal sem: »Nemogoče, da se ne bi vrnila." Videl sem, da vojak joče. Ženskam, ki so mu rekle, da je morda šla k sorodnikom, je odgovoril: »Sama je na svetu. Podobna je otroku. Slaba je in naivna kakor otrok." Tisti večer je vsa hiša žalovala zaradi njenega bega in njenega dolgega laganja. Ob neki priložnosti, zvezani s steklenico vi-se je moj generalni direktor tako razpolovi da me je povabil k sebi na karte. Zame, lomnega uradnika, je bila to velika čast in °&romna življenjska šansa. Ob kartah se ljudje ^jlaže sprijateljijo. Zaigrala sva poker, po grošu. Zdaj sem jaz t^OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO UTRINKI Ne nosi bunda zaradi lepote, marveč zaradi mraza. a Zlato molči in ustvarja. Zlobnež ne verjame, da so tudi dobri ljudje na svetu. « nadejaj se tujemu kosilu. a klska prešteva v snu kokoši. * Ujedljivost tvojega prijatelja je boljša kot priliznjenost sovražnika. « Nobena ptica se še ni vzdignila tako visoko, da ni morala spet k 'lom. « Vtakni roko v svojo vest In poglej, 6 i® ne izvlečeš črne. 0000000000000000 izgubil šest grošev, zdaj jih je spet direktor dobil sedem ali osem. »Tovariš direktor pa res čudovito igra,« sem ga previdno pohvalil. Nadrejeni se je razvnel in predlagal je, naj povišava vložke. Pet grošev. Potem deset. V nekem trenutku sem izgubil tri zlote šestdeset. Začel sem že misliti o napredovanju. Direktor se je veselil kot otrok. Čez čas je vložek naraste! že na deset zlotov. Dokupila sva karte in začela zviševati. V banki se je znašlo nekaj sto zlotov. Nisem se več mogel izvleči. Izkazalo se je, da ima direktor tris kraljev. Jaz sem žal, imel tris asov. Takšne karte se redko posrečijo in utegnejo privesti soigralca do pravega živčnega zloma. Prihodnjo igro sem seveda moral zgubiti. Začel sem višati kot norec z dvema nizkima paroma, h katerima namenoma nisem nič dokupil. Na nesrečo je direktor sodil, da imam običajne, kolikor toliko dobre odnose. »Pojdite k vragu!« se je togotil soigralec, ko je izgubil zadnjih sto zlotov. Nikoli še nisem videl, da bi koga igra toliko razbesnela. Vedel sem, da je moje kariere konec. »Igrajmo dalje!« je kričal direktor in me mrzko gledal. Postalo mi je popolnoma vseeno. Ničesar več nisem imel zgubiti. Znova je zgubil petsto zlotov. »Prosim, dajte mi v zastavo suknjič,« sem velel s hladno brezupnostjo. Po drugi uri igre sem bil popolnoma brez perspektiv, kar je zadevalo mojo kariero, imel sem pa v lasti že dve obleki, omaro, lep kavč, kompletno jedilnico, marksistično biblioteko in zavese. »Ni tepel oče sina zato, ker je igral, ampak zato, ker je hotel spet dobiti izgubljeno,« sem J A N U S Z OSEKA HAZARD blazne karte in odstopil je od igre. Tako sem znova pospravil denar. Poskusil sem igrati proti zdravemu razsod-ku, skušal sem zgubljati za vsako ceno, toda biti sem moral previden, ker je bil direktor že tako ali tako besen. Kljub vsem mojim ukanam pa je zgubljal brez prestanka, kajti karta me je čudovito ljubila. »Kaj hudiča mi je bilo tega treba!« je kričal in stiskal pesti. Dobival sem izredne karte, in sicer kar v roke. Če sem jih hotel poslabšati, sem po neki hudičevi sreči dokupil se boljše. Nadrejeni me je gledal tako, da na napredovanje ni bilo moč niti pomisliti. Nisem mogel upati niti na navedel ljudski pregovor, medtem ko sem tlačil v kovček štiri kompletne posteljnine. Na koncu so bile vse nepremičnine v stanovanju moja last. Tedaj sem se domislil, da ima generalni direktor pravico, da me predlaga za direktorja katere izmed podružnic. Kot protivložek sem lahko zastavil omaro, zavese in kompletno jedilnico. Direktor je privolil. Dobil je štiri ase, jaz pa flash. Spravil sem pogodbo z njegovim podpisom v žep in kljub njegovim moledovanjem in grožnjam nisem hotel več dalje igrati. Dejal sem mu, da se človeku mojega položaja ne spodobi, predajati se hazardnim igram. Ko mi je odpiral vrata, je bil generalni bled od sovraštva. Nič čudnega. Kdor ima srečo v kartah, pač ne more računati na kakšno posebno ljubezen. ______ ANEKDOTE _____________ Neka švedska letalska družba je priredila razstavo, na kateri je hotela pokazati svatovske noše iz vsega sveta in je zaprosila posredovalce v raznih deželah, naj ji pošljejo posebne primere. Med prvimi pošiljkami, ki jih je družba prejela, je bil zavitek, ki je prišel po zračni pošti iz Nairobija. Na sprem-nici je bilo zapisano: »Svatbena obleka iz naše dežele.* — Zavitek je bil prazen. »Kakšna je razlika med bratovskim in ljubezenskim poljubom?* »Kakih 25 sekund!* »Ali ti ni dobro.* vpraša učitelj Petrčka, »saj si čisto bled!* »O, ne, samo mama me je davi izjemoma umila.* ^ »Kako moreš trditi, da se ženiš iz ljubezni, ko pa ima tvoja zaročenka milijon?* »No in kaj? Mar se človek ne more zaljubiti v milijon?* ^ Ponesrečenec se je prebudil iz nezavesti. »Kaj se je zgodilo z menoj, kje sem?* »Povozili so vas in zdaj ste pri svoji tašči. Razen tega imate res srečo.* »Kaj je ni doma?* Promet poštnih avtobusov v letu 1962 Pošfna direkcija ra Koroško je te dni objavila poročilo o razvoju poštno-avto-busnega prometa v letu 1962, iz katerega povzemamo naslednje podrobnosti: Leto 1962 je bilo za poštno avtobusno službo na Koroškem in Vzhodnem Tirolskem spet zelo uspešno. Skupno število doslej prevoženih potnikov je lani presegalo že 11 milijonov oseb. V omenjenem letu so poštni avtobusi vzdrževali promet na 75 domačih in 10 inozemskih progah s skupno dolžino 4076 kilometrov. Tekom leta 1962 so poštni avtobusi izvedli na teh progah 217.433 voženj s skupno kilometražo 6 milijonov 347.162 km ter prepeljali 11,165.162 oseb (leta 1960 jih je bilo 10,732.085). Potnikov, ki plačujejo polno voznino, je bilo lani sicer za 255.845 oseb manj, nasprotno pa se je močno povečalo število šolarjev in delavcev, ki imajo znižane vozne cene, delavci za 50 in šolarji celo za 75 odstotkov. Leta 1962 so poštni avtobusi prevozili 1,735.553 delavcev (leta 1960: 1,524.736, torej povečanje števila za 210.817 oseb) in 2,662.209 šolarjev (leta 1960: 2,185.574, povečanje torej za 476.625 oseb). Samo za prevoz delavcev in šolarjev je morala pošta dati na razpolago 117 avtobusov. Znižanje voznih cen je pri delavcih tekom leta znašalo 3,862.316 šilingov in pri šolarjih celo 8,338.953 šilingov. To pomeni, da je pošta na Koroškem in Vzhodnem Tirolskem v enem samem letu prispevala za prevoz delavcev in šolarjev 12,201.269 šilingov in zato upravičeno velja za eno izmed najbolj socialnih ustanov. V glavni sezoni je imela pošta v prometu 234 avtobusov, za katere ima na razpolago veliko garažo v Celovcu, 6 garaž z delavnicami ter 96 drugih garaž širom Koroške in Vzhodne Tirolske. Tekom leta 1962 so poštni avtobusi porabili 2,136.000 litrov goriva, prometnega davka pa je plačala nad 3 milijone šilingov. Za propagando je lani razdelila 67.000 pokrajinskih prospektov, 17.000 voznih redov za Vzhodno Tirolsko in 20.000 krajevnih voznih redov. Poleg tega je izdala še 10.000 posebnih prospektov za Groljglockner, kamor so poštni avtobusi lani prevozili 34.512 oseb na 1441 progah s skupno kilometražo 162.983 km. Iz teh podatkov je razvidno, da predstavlja poštni avtobusni promet važno postavko v koroškem gospodarstvu. Hkrati pa pomeni stalno zaposlitev za 590 uslužbencev. NOGOMET Celovška Austria še vedno ogrožena Zadnjo soboto in nedeljo je bila odigrana spet cela vrsta prvenstvenih tekem v okviru državne lige. Za največjo senzacijo je nedvomno poskrbela dunajska Austria, ki je graški klub GAK deklasirala z visokim rezultatom 7:0. Presenetil pa je tudi izid srečanja Rapid — Wacker, kjer je Wacker, ki zavzema zadnje mesto na prvenstveni lestvici, premagal četrtoplasirano moštvo Rapida prepričljivo s 3:1. Izmed ostalih kandidatov za izločitev iz državne lige se je tokrat uspešno branila le salzburška Austria, ki je s pičlim rezultatom 2:1 premagala Simmering, medtem ko je celovška Austria proti dunajski Vienni morala kloniti 0:5 in je zato njen položaj v državni ligi še vedno močno ogrožen. Na prvenstveni lestvici je trenutno naslednje stanje: 1. Admira Dunaj 22 14 4 4 43:17 32 2. Austria Dunaj 21 14 4 3 50:20 32 3. Sportklub Dunaj 22 11 5 6 45:32 27 4. Rapid 22 11 3 8 44:25 25 5. LASK 22 12 1 9 35:34 25 6. GAK 22 8 5 9 25:33 21 7. Vienna 22 7 6 9 38:34 20 8. Sckvrechat 22 8 3 11 37:37 19 9. WAC 22 8 3 11 30:43 19 0. SVS Linz 22 7 4 11 28:40 18 1. Simaiering 22 6 5 11 28:41 17 2. Austria Celovec 22 7 3 12 24:38 17 3. Austria Salzburg 21 8 1 12 27:47 17 4. Wacker 22 6 5 11 31:44 17 Brazilija kot svetovni prvak v Evropi ni ravno prepričal Nogometni svetovni prvak Brazilija je med svojim gostovanjem po Evropi odigral devet tekem, pri katerih pa ni zapustil tistega vtisa, ki bi ga pričakovali od najboljšega svetovnega Da mi ne bo več dolgčas, iščem spremljevalko za skupne izlete. Bila naj bi iz Slovenije, starost 20 do 28 let. — Ponudbe s totografijo na upravo lista »Slovenski vestnik", Celovec, Gosometergasse 10. moštva. Dosegel je namreč le štiri zmage, ena tekma se je končala neodločeno in v štirih srečanjih je svetovni prvak naletel na boljšega nasprotnika. Po zadnji tekmi proti Izraelu, ki se je končala 5:0 za Brazilijo, izgleda skupno razmerje golov 13:14, torej v škodo svetovnega prvaka. Madžarska pa je v nedeljo odigrala tekmo proti Danski in je prepričljivo zmagala z rezultatom 6:0. KOŠARKA Jugoslavija vodi na svetovnem prvenstvo Na svetovnem prvenstvu v košarki so se v izločilnih tekmah kvalificirale v finale Sovjetska zveza, Francija, Združene države Amerike, Italija, Jugoslavija in Portoriko, ki se skupaj z dosedanjim svetovnim prvakom Brazilijo v teh dneh bojujejo za naslov svetovnega prvaka. Izločilno tekmovanje po skupinah je pokazalo, da so Jugoslovani najboljši strelci saj so dosegli skupno število 261 košev, na drugem mestu so Italijani z 258 in Američani z 256 koši, medtem ko je Sovjetska zveza dosegla le 222 košev, kar je celo manj od Mehike in Peruja, ki pa se nista uvrstila v finale. Jugoslavija pa dokazuje svojo visoko kvaliteto tudi v finalnih tekmah, saj je že kar v prvem srečanju poskrbela za pravo senzacijo, ko je z rezultatom 75:73 premagala Ameriko, katera je veljala za največjega favorita. Svojo drugo zmago je slavila Jugoslavija proti Portoriku (73:57) in končno je premagala tudi še Italijo v razmerju 85:74, tako da po tretjem kolu finalnega tekmovanja vodi s šestimi točkami pred Brazilijo in Sovjetsko zvezo, ki imata vsaka po 4,5 točke. Pri ostalih finalnih tekmah so bili doseženi naslednji rezultati: Sovjetska zveza — Francija 58:48, Brazilija — Portoriko 62:55, Amerika — Francija 81:61, Brazilija — Italija 81:62, Francija — Portoriko 67:60 in Sovjetska zveza — Amerika 75:74, Brazilija — Jugoslavija 90:71. Odločilna tekma za naslov svetovnega prvaka bo odigrana jutri. Prihodnje svetovno prvenstvo v košarki bo leta 1967 v Urugvaju, še prej pa se bodo najboljše ekipe pomerile na olimpijskih igrah v Tokiu, ki bodo prihodnje leto. Ta teden vam priporočamo: Za otroke: pravljice in pripovedke Bogomir Magajna: V DEŽELI PRAVLJIC IN SANJ, 200 str. in slik. priloge, ppl. 29 šil. Aleksander S. Puškin: PRAVLJICE, 144 str. ilustr. kart. 30 šil. Jorgen Moe: NORVEŠKE PRIPOVEDKE, 2 knjigi skupaj 530 str. ilustr. ppl. 72 šil. FRANCOSKE PRAVLJICE, 296 str., ilustr., ppl. “''“'“'30 šil. ŠPANSKE LJUDSKE PRAVLJICE, 136 str., ilustr., ppl. 24 šil. Ran Bosilek: BOLGARSKE PRAVLJICE, 146 str., ilustr., ppl. 24 šil. KITAJSKE IN KOREJSKE PRAVLJICE, 192 str., ilustr., ppl. 30 šil. PANČATANTRA, indijske basni, pravljice in pripovedke, 220 str., ilustr., ppl. 41 šil. Andersen: SNEŽNA KRALJICA in druge pravljice, 304 str., ilustr., ppl. 29 šil. AFRIŠKE PRIPOVEDKE, 120 str., slik. priloge, pl. 23 šil. ALTAJSKE PRAVLJICE, 112 str., ilustr., ppl. 18 šil. UKRAJINSKE PRAVLJICE, 152 str., ilustr., ppl. 15 šil. KAMEN RESNICE, slovenske izvirne pravljice, 136 str., ilustr., kart. 16 šil. Samnil Maršak: BAJKE IZ BALALAJKE, 96 str., ilustr., kart. 32 šil. CIGANSKE PRAVUICE, 260 str., ilustr., ppl. 36 šil. ŠVEDSKE PRAVUICE, 160 str., ilustr., ppl. 32 šil. „Naša knjiga*1, Celovec, Wulfengasse RADIO PROGRAM RADIO CELOVEC RADIO LJUBLJANA I. PROGRAM Poročila: 5.45, 6.45, 7.45, 12.30, 16.45, 20.00, 22.00. Dnevne oddaje: 5.55 Kmečka oddaja — 6.00 Peslro mešano — 7.00 Pestro mešano — 7.55 Gospodarske vesli — 9.00 Pozdrav nate — 10.00 Za gospodinjo — 13.00 Pestro mešano — 13.05 Opoldanski koncert — 14.00 Objave — 16.55 Kulturne vesli —• 18.45 Peslro mešano — 18.55 Lokalni šport — 19.30 Odmev časa. Sobota, 25. 5.: Naš hišni vrt — 8.15 Glasba za flavto in klavir — 14.15 Pozdrav nate — 15.30 .Mali brat', ro-man — 15.50 Za filateliste — 16.30 Sirni pisani svet — 18.25 Ljudske pesmi — 19.20 Mešano za vas — 20.1S Dunajski slavnostni tedni 1963. Nedelja, 26. 5.: 8.05 Kmečka oddaja — 9.05 Popevke od včeraj, do danes še nepozabljene — 11.00 Dunajski zajtrk v zelenem — 13.00 Operni koncert — 14.30 Pozdrav nate — 17.05 Plesna glasba ob petih — 18.00 Veselo petje, veselo igranje — 19.45 Godba na pihala — 20.10 Človek ne jezi se — 21.18 Na lepi modri Donavi. Ponedeljek, 27. 5.: 8.15 Glasba za godala — 13.30 Majhne melodije — 15.00 Posebej za vas — 15.45 Koroški knjižni količek — 16.00 Glasba zate — 17.00 Popoldanski koncert — 18.25 Za vas! Za vsel — 18.35 Oddaja za mladino — 19.00 Dober večer, dragi poslušalci — 20.15 Sto let medicinska fakulteta v Gradcu — 20.30 Koroška lovska ura — 21.15 Operetni koncert. Torek, 28. 5.: 8.00 Zveneči jutranji pozdrav — 8.15 Orkestrski koncert — 14.45 Kulturno delo v deželi — 15.00 Posebej za vas — 15.30 Komorna glasba — 16.00 Glasba zate — 17.00 Koncert pri kavi — 18.15 Iz prve roke 19.00 Trideset let oddaja Bisamberg — 19.15 XY ve vse — 20.15 .Nebo polno godal', slušna igra — 21.30 Pesem za lahko noč. Sreda, 29. 5.: Zveneči jutranji pozdrav — 8.15 Jutranja glasba — 15.00 Glasba za mladino — 15.45 Predstavljamo vam: Mladi talenti igrajo — 16.00 Glasba zate — 17.00 Glasba, ki se nam dopade — 18.00 Ljudske viže — 18.15 Pomoč vsakdo potrebuje — 19.00 Dober večer, dragi poslušalci — 20.15 Dunajski slavnostni ledni 1963. Četrtek, 30. 5.: 8.00 Zveneči jutranij pozdrav — 8.15 Orkestrski koncert — 14.45 Ura pesmi — 15.15 Posebej za vas — 15.45 Koroški avtorji: Ida Weiss — 16.00 Glasba zale — 17.00 Popoldanski koncert — 18.05 Ljudske pesmi — 18.20 Oddaja za delavce — 19.00 Dober večer, dragi poslušalci — 20.15 .Tvoji bregovi tihi in sanjavi ..." ___ 21.00 Zveneča alpska dežela. Petek, 31. 5.: 8.00 Zveneči jutranji pozdrav — 8.15 Glasba Franza Schuberta — 15.00 Angleška komorna glasba — 16.00 Glasba zate — 17.00 Koncert pri kavi — 19.00 Dober večer, dragi poslušalci — 20.15 Štirje proti štirim — 21.00 Dunajski slavnostni tedni 1963. II. PROGRAM Sobota, 25. J.: 8.30 Prosimo, prav prijczno — 9,45 Ti in žival — 11.00 Ljudstvo in domovina — 13.20 Odmev iz Avstrije — 13.55 Agrarna politika — 14.00 Mi igramo — 15.15 Vsaka stvar ima dve strani — 16.00 Za delovno ženo — 16.30 Odmev popevk — 18.00 Vseh devet _____________ 19.10 Oddaja zveznega kanclerja — 19.35 Pariški ABC — 20.00 Avstrijska Hit-parada — 21.00 Strauss vam igra. Nedelja, 26. 5.: 7.05 Godba na pihala — 8.15 Kaj je novega — 9.00 Operni koncert — 10.15 Zabavna glasba — 13.10 Za avtomobiliste — 14.10 Dunajski filharmoniki — 15.00 Ljudstvo in domovina — 15.30 Ljudska glasba — 16.00 Glasba vsega sveta — 18.00 Veliki orkester radia Dunaj — 19.10 Teden dni svetovnih dogajanj — 19.45 Melodije za nedeljski večer — 20.30 Lepi glasovi, lepe viže — 21.15 Made in Japan. Ponedeljek, 27. 5.: 8.10 Prosimo, prav prijazno ___ 9.35 Iz ustvarjanja velikih mojstrov — 11.00 Ljudske viže — 13.30 Za prijatelja opernih melodij — 15.30 Melodije Heinza Kiosslinga in VVernerja Tautza — 16.00 Otroška ura — 16.30 Koncertna ura — 17.15 Nove knjige o glasbi — 17.40 Oddaja za žene — 18.00 Popevke _______ 19.30 Orkestrski koncert — 21.00 To smo peli, ko je bila babica še mlada . . . Torek, 28. 5.: 8.20 Da, fo je moja melodija — 9.35 Iz ustvarjanja velikih mojstrov — 11.00 Ljudske viže — 13.20 Teden pri Združenih narodih — 13.30 Znani orkestri — 15.30 Glasba Lea Geitnerja — 16.30 2ivljenje se začne pri šestdesetih — 17.15 Znanje za vse — 17.50 Esperanto — 18.00 Popevke se vrstijo — 19.30 Veseli večerni spored — 20.00 Operetni baleti — 21.30 Lahko govorimo o tem. Sreda, 29. 5.: 8.10 Prosimo, prav prijazno _____ 9.35 Iz ustvarjanja velikih mojstrov — 11.00 Ljudske pesmi — 13.30 Za prijatelja opernih melodij — 14.15 Sodobni avstrijski komponisti — 16.30 Koncertna ura — 17.40 Hišni zdravnik — 18.00 Od popevke do popevke — 19.30 Halo! Teenagerjit — 21.10 Temza-Donava — 21.40 Popravi, kar drugi zagrešijo. Četrtek, 30. 5.: 8.10 Z veselim igranjem ______ 9.35 Iz ustvarjanja velikih mojstrov — 11.00 Veseli ljudje __ 13.30 Orkestrski koncert — 14.10 Znani orkestri — 15.30 Avstrijski komponisti — 16.30 Koncertna ura ______ 17.40 Za žene — 18.00 Od plošče do plošče — 19.30 Zveneče platno — 20.00 Pozori Snemanjel — 21.00 Problemi mladinske kriminalitete. Poročila: 5.05, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 22.00, 23.00, 24.00. Oddaja na srednjem valu 327,1 — 257 — 212,4 — 202 « UKV frekvence 96,5 — 92,9 — 94,1 — 88,5 — 97,9 MH* Dnevne oddaje: 5.00 Dobro jutro — 5.10 Nekaj domačll — 6.25 Zabavni kaleldoskop — 10.15 Od tod In ondod — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Melodije ob 12.25 — 16.60 Vsak dan za vas — 18.00 Aktualnosti doma In ▼ svetu — 19.05 Glasbene razglednice — 19.30 Radijski dnevnik. Sobota, 25. 5.: 8.35 Med mladimi jugoslovanskimi skladatelji — 9.25 Pogled z ljubljanskega gradu — 9.45 Igra pihalni orkester — 12.15 Rado Simoniti: Kolednica mlo-dinskih brigad — 12.30 Igrata Dubravka Tomšič in Igor Ozim — 13.30 Znane in neznane v vedrem ritmu — 14.05 Kantata mladosti — 14.20 V tričetrtinskem taktu — 14.35 Voščila — 15.15 Za oddih in razvedrilo — 15.40 Vesele zborovske pesmi jugoslovanskih skladateljev — 17.50 Z lokom po strunah — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.45 Okno v svet — 20.00 Sončna ura — 21.15 Revija zabavnih melodij jugoslovanskih avtorjev. Nedelja, 26. 5.: 8.05 Mladinska radijska igra — 8.40 Pripravljamo se na mladinsko pevsko revijo — 9.05 1 vedrimi zvoki v nedeljsko dopoldne — 10.00 Se pomnite* tovariši ... — 10.30 S koncertnega in opernega odra — 11.50 V tričetrtinskem taktu — 12.05 Voščila — 13.30 Za našo vas — 14.00 Koncert pri vas doma — 14.15 Voščilo — 15.35 Za vsakogar nekaj — 16.00 Humoreska tedna — 16.20 Orglice s popevkami in prijetnimi melodijami —-17.05 Kitara v ritmu — 18.30 športna nedelja — 20.00 Izberite svojo melodijo — 21.00 Naši skladatelji v spominih sodobnikov. Ponedeljek, 27. 5.: 8.05 Pesmi angleške, francoske in nizozemske renesanse — 8.30 Glasba ob delu — 8.55 Zo mlade radovedneže — 9.25 Ponedeljkovo komorno dopoldne — 12.15 Pesmi dela in izgradnje — 12.30 Zvočno panorama — 13.30 Baletni intermezzo — 14.05 S solisti mariborske opere — 14.35 Voščila — 15.40 Literarni sprehod — 17.05 Mozart in Tartini — 17.40 Ob glasbenei* avtomatu — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.10 Veseli zvoki izpod zelenega Pohorja — 18.30 Portret v miniaturi: Nino Robič — 20.00 Simfonični koncert orkestra Slovenske filharmonije — 20.45 Novo v znanosti. Torek, 28. 5.: 8.05 Iz oper romantičnih mojstrov — 8.40 Kvartet Jožeta Privška — 9.25 Torkovo dopoldne ob narodni pesmi — 12.15 Zadovoljni Kranjci s pevci — 12.30 Od melodije do melodije — 14.35 Romantični valčki — 15.30 V torek nasvidenje — 17.05 Koncert po željah — 18.10 Narodi v svoijh pesmih — 18.45 S knjižnega trga — 20.00 Igra Zlatko Balekovič — 20.15 Radijska igra. Sreda, 29. 5.: 8.05 Jutranje glasbeno popotovanje ■—' 8.55 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.25 Popevke v sredo dopoldne — 10.30 Poje Planinski oktet — 12.15 Trio Rudija Bardorferja — 12.30 Trio Gobbi v Verdijevih operah — 13.30 Plošča za ploščo — 15.15 Zabavni intermezzo — 17.05 Haydn na dvoru Kneza Esterhazyja — 18.10 Z o poskočne pete ... — 18.45 Ljudski parlament — 20.00 Spoznavajmo svet in domovino — 21.15 Godala v noči. Četrtek, 30. 5.: 8.05 Ljudske pesmi raznih narodov v koncertnih priredbah — 8.35 Malo instrumentov, veliko glasbe — 9.25. Četrtkov dopoldanski operni spored — 12.15 Slovenske narodne — 12.30 Vedri ritmi — 14.20 Pet popevk za pet pevcev — 14.35 Voščila — 15.15 Zabavni intermezzo — 15.30 Turistična oddaja — 16.00 Vsak dan za vas — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.1& Grške narodne pesmi — 18.25 V ritmu twista in bost« nove — 20.00 četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 20.45 Poje Jonny Mathis — 21.00 Izročilo XX. stoletja. Petek, 31. 5.: 8.30 Naši amaterji pojo — 9.25 Petkovo koncertno dopoldne — 10.15 Igrajo majhni ansambli — 12.15 Veseli planšarji so v gosteh — 12.45 Trikrat pet — 13.30 Od tod in ondod — 15.15 Napotki za turiste — 15.20 Zabavni intermezzo — 15.45 Jezikovni pogovori — 17.05 Chopin in Liszt — 18.00 Aktualnosti doma in p° svetu 18.10 V pesmi in plesu po Jugoslaviji — 18.45 Iz naših kolektivov — 20.00 Lahka glasba — 20.15 Tedenski zunanje-politični pregled — 20.30 štiristo let klavirske glasbe — 21.00 Kitarist Al Caiela — 21.15 Oddaj0 o morju in pomorščakih. rcLevizua Sobota, 25. 5.: 15.00 Dunajska glasba — 16.00 otroke od 5 let — 16.30 Za družino — 18.30 Kaj vidim® novega? — 19.25 Zabeleženo za vas — 19.30 Poročila 20.00 Kratki film — 20.15 Pisan senčnik. Nedelja, 26. J.: 16.45 Prenos iz Monaka: avtomobili* dirke — 17.45 Za otroke od 11 let: Svet mladine — 18.1^ Mladinski film iz Japonske — 19.05 Sedem dni časovnih d°' godkov — 19.20 Zanimalo vas bo — 19.30 Družina LeH-ner — 20.00 Poročila — 20.15 Vroče železo. Ponedeljek, 27. J.: 19.00 šport — 19.25 Zabeleženo vas — 19.30 Poročila — 19.45 čas v sliki — 20.00 Kratki film — 20.15 »Volitveni boj', angleški film. Petek, 31. 5.: 8.10 Prosimo, prav prijazno — 11.00 Po-zdrav iz Avstrije — 13.30 Za prijatelja opernih melodij — 14.15 Sodobni avstrijski komponisti — 15.30 Moderna zabavno glasba — 16.00 Otroška ura — 16.30 Solistična ura — 17.15 Znanje za vse — 18.00 Od popevke do popevke — 19.30 .Mladostni bog", slušna igra ________ 21.25 Tretje znamenje. SLOVENSKE ODDAJE Soboto, 25. 5.: 9.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca. Nedelja, 26. 5.: 7.30 Duhovni nagovor. S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo. Ponedeljek, 27. 5.: 14.15 Poročila, objave. Pregled sporeda. 2ena in dom. 10 minut za športnike — 18.00 Zbor Fr. Prešeren iz Kranja. Torek, 28. 5.: 14.15 Poročila, objave. Aktualna reportaža. 'v Sreda, 29. 5.: 14.15 Poročila, objave. Kar želite, zaigramo. četrfek, 30. 5.: 14.15 Poročila, objave. Solistična ura. Petek, 31. 5.: 14.15 Poročila, objave. Od petka do petka po naših krajih in pri naših ljudeh. Nova spoznanja o ziljskem štehvanju. (Razgovor s prof. dr. Nikom Kuretom). Torek, 28. 5.: 19.00 Moški zvoni, film — 19.25 Zabel«' ženo za vas — 19.30 Poročila — 19.45 čas v sliki 20.00 Kratki film — 20.15 Enaindvajset. Sreda, 29. 5.: 17.00 Za otroke od 5 let: Listamo v kanici — 17.25 Za otroke — 17.50 Za družino — 19-0^ Slike iz Avstrije — 19.25 Zabeležno za vas — 19.30 P°' ročila — 19.45 Čas v sliki — 20.00 Kratki film — 2°*15 Gledališki prenos. Četrtek, 30. J.: 19.00 Spori — 19.25 Zaboleženo za v0‘ — 19.30 Poročila — 19.45 Cas v sliki — 20.00 Kratki f'1"1 — 20.15 Vaš nastop, prosimo — 21.00 Birmanec. Petek, 31. 5.: 19.25 Zabeleženo za vas — 19.30 PoroČ*^ — 19.45 Cas v sliki — 20.00 Kratki film — 20.15 Viktorja (III) — 21.25 Nemčija od Hitlerja, dokument0'' ni film. Izdajatelj, lasfnlk In založnik: Dr. Franc Petek, Vellk0**^ Uredništvo In uprava: Celovec - Klagenfurt, . goste 10, tolefon 56-24. Glavni urednik: Rado Janežih ^ govorni urednik: Lovro Potočnik. — Tiska založnllk-^ tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec - Borovljo« —' ^ pisl na) se pošiljajo na naslov: Celovec • Klagenf® Postfach 124.