St. 11.
V Gorici, 15. marca 1889.
Ted;
„8oLft" feliaja tsak petek in velja po poiti prpjemana nit v ftorict na Horn pofiiljarit-:
.     Vae if-to.....f. 4.40
Pol IV »c......, !>.2(
Cctvrt let*     .   .   .   .   „ l.lti Pri ozuanilih in tako tudi pri „jw. lanicah" to pULuje za tiavadnu tristop-no rrsto:
8 kr. fie «e tiska 1 krat 7   „   „   „     „   2    „ «   „   „   ,.     »   3   ,. Zmveia irke  po progtom
SOČA
Posamezne Stevifktf se dobiVajo po 8 kr. v tohakarnicah na Starem trgn iji v Nunski ulici in v prodtijal.niciGt. Likaija v SeraeiiiSkili ulicnli li. St. J-0.
. .Dopisi, noj 86 px>siI,ajo urednifitvu Via Mercato 12, AaroSnfoa pa opray-niStTu „Soce"r Via Seminario it. 10.
Rokopisi sc ne vrafojb; dopisi naj so blagovoljiio fratikujcjo. — DchjJi^jp, in. drugiro ttepi-pmogiiim se narooiftlia ssniia, akose oj-Iase pri opraYfljaivuv,' ..,.
Koro&ko—in GoTiSko.
KoroSki 8lovenci bili ao pred leti najbolj za-puficeni in fie zdaj ae jm godi najbolj hudo v Soli in v uradu, vendar radi tcga ne spijo, ampak krepko naprcdujejo. V Mariboru na juznem Stajerskem iz-hajajoc tednik „Sloven»ki Gospodar" piinese* je v svoji itevilki z due 7. t. m. v tern oxiru prnv zaoimiv dopia iz Belovca. ki bo ROtovo tudi naSe citatelje za-niiual tor silit jih k primerjanju naSih razmer s ko-roSkimi. Jako poucui sestavek se glasi:
Po slovenskem delu Gorotana veje zdaj druga-Len duh, kakor Se pred malimi leti. Kdor je obceval a nnSimi Ijudmi pred 10 leti, se fiurii, ako danea pride tje, da je mogotfe, v tako kratkein casu toliko spremeniti. Rodoljubi so bili takrat redki in bili so v dczeli steklim psora enako obrajlani, katerim se veak 2e iz daljave izogoe in tudi, ee hoLe, kaini*n vrfe za njitti, (Tako se godi zdaj uckaterim rodo-Ijubom v Gorici).
Vsi koroSki liberal™ listi so izlivali svoj strup na te trpine in jih pred ljudstvom tako ogrdili, da bi fie bera6 ne bil vzel kruka iz njihovih rok. (Tako je dandanes v Primorji.) Kako je pa danes? U Celovoa je zgioil iisti glasoviti Macnik. pred kojega poresom se je vse treslo, ki je vso de2elo strahoval, posebno pa Rlovensko duhovSCino grdo obiral in sraeSil. Po-bagnil je, ko je na dan priSlo ve6 njegovih sleparij, pustil jo feno in otroke v revSomi — pravi izgled iiberalcft! Pogmila sta njegova dva lista, vec nc raz-saja po wBauernzeitungitt; vse mine!
Iz Beljaka pa sta zginila Lab Foresti io zid Graf (brata, kakor drugod!), ki sta tain izdajala „BeljaSko UrSo" sli „Deutsche Allgemeine Zeitung", v nebo povzdigovala uemStvo, ceravno noboden iz nju ni bil Ntmiecl Blatila in grdila pa sta slovenstvo in duhovnike! Le en sam list > liberalcem Se ostai, ki ec imenuje „f<Veie Stimracn* *n dvakrat ua teden pita svoje brake s avojo badalostjo. t reduje ga neki Do-beruik, ftegar oCe je bil aoiski iluga, doma iz Tinj-ske 2upnijet torej eiato slovenskc krvi (kakor drugod!). To pa Doberaiko ne braoi, da je „Urgerinanea in da povelifuje starega Viljema in vse pruske glavarje bolj, k(» domaCpga naSega cesarjal (kakor drugod!)
Da doka2em, kako neuinno in prismojeno ta lut pi§e, navedem le en sam slu&rj: Pri nas je veliko pomanjkanje duhovnikav.  Za'o so rail. g. koezoSkof
LISTEK.
Tobija Vitek.
(Iz fogeme poalovenil Rozinsky)
Goapod Tobija Yitek porodil se je v nekem rnnjhnem mesteci, a mimo \a?ij v okoliei ni priSel dalje t avet. Pri vaem tern pa je poznal sret mnogo bolje kakor mnogokdo, ki je zapravil svojo dedSCino kja v Parizu ali Napolji. Kaj rad je pripovedayal znajhoe povestice, katere si je nabral iz svoje skuSnje. PeaniSke vrednosti aicer niso imele, to.la t6!iko ve-cja jim je bila praktieaa vrednost; to pa je bilo pn njih nekaj posebnega, da Bta se vedno po dve in dve povostici zlagali v lepo celoto, — Nekdaj g<i hvali goipod Nozek, mlad zaaneo, zaradi njegove previdnosti.
—  Aj I — dejal je atari Vitek, smebljaje sc, — tern li res tako tftraSno moderP
-— Ves svet pravi takd, gospod Vitek; ker ki pa tudi jaz bil rad moder......
—• I, no, Se hoceie, to vam je kaj lebka red; treba vam je le, gospod No2ek, da pazite, kaj in kak6 delajo norci.
—  Kak6?-------kaj delajo norci?
—¦ To je da, gospod NoLek ! pa da druga&e delate, kakor delajo in se obnasajo oni.
—  Na prilikoi?
—  KApriJiko, gospod, iToieit; U mlwfaM fliojo
vzeli v bogoslovje veL 2eskih bogoslovcev, ker doma-Cih ni. Da bi se pa s6asom^ do bilo vec* domacih du-hovnikov, zidajo Skof Marijani§6e, kjer se bojo koroSki dijaki zastonj preskrbovali, samo da obljubijo, po dokonfonih latinskib Solah stopiti v bogoslovje. V ta namen se nabirajo doneski vernikov; pa tudi bo-gateje cerkve so proSene, naj nekaj svojega pre mo-ianja. prepustijo MarijaniSiu, saj Ijndem cerkev nic ne koristi, ako ni duhovnika. List nFreie Siramea" pa akofu na vao mo5 nasprotttje; hiso, ki jo §kof zidajo, imenuje „Zwingburg" in AZwinguri", obfiinam pa svetuje, naj skofu n\i ne dajo za zidauje Marija-nisfia, in ko bi cerkveni kljuforji to aklenili, naj ob* ftnski zastop vse ovrze.
6lovek bi tedaj mislil, da ta Hat ne raara zado-raace duhovnike, ker toliko naapiotujc hisi, kjer bi se taki izgojevali. Pred kratkim pa je spisal oster 61a nek zoper §kofa, zakaj da jemtje Oehe v bogoslovje, (v Trstu je iz enakoga povoda staresinstvo protest!-ralo!) in pisal je tako oitro, da je bil list zasezeo. V drugiC pa je pogrel isto re6 bolj poni^no, in spot Skofu oCital, zakaj da ne skrbijo za domaSe duhovnike in zakaj da jemljejo 6eho v bogoslovje. Prasam tedaj vaaccga pametnega Lloveka: Kjc je tukaj logika ali zdrava pamet? Ako Skof iprejemajo Se§ke bogoslovce, liberalcem ni prav; ako pa zidajo hiSo, v katoii ho-Lejo izgojevati domade duhovnike, jim spot ni prav! Kaj in "kako naj bi skof storiii, da bi bilo tern Iju-dem prav?
Mi Slovenci smo pa teh Ceskih bogoslovcev prav veseli. Zdai jih je v semeniSdu 37 in vsi so iskreai todoljubi. Nckateri gospodje pa dolujejo kot kaplani in ao izvrstui nio^je. OomaLih Slovencev pa je v bo-goslovju samo sedem. Na§i ljudje so prerevni, da bi dajali sinove v Sole; nekaj jih je pa tudi to ostraSilo, ker skorej vsi dijaki v CelovSkera zraku postanejo li-beralci in nemSkutarji. Duhovniki noLejo postati inLe postanejo kaj druzega, zaniCujejo navadao svoj slo-venski rod in vleCejo zr Neraci. Le sedem elovenskih bogoslovcev, kaj je to za toliko elovenskih 2upnij?V nevainoali smo bili ostati brez duhovnikov ali pa do-biti nemske. Ali Bog je za nas skrbel in nam postal toliko ce§kih miadeni^ov, ki so vsi vaeti za naS na-rod in se prid:so ufiijo sloven&kega jezika in vsakje narofien na svoj BMira, §e dva vkup enega nofieta brati, vsak ho5e svojega imeti.
Zdaj pa Se to poveml kako se razrazStrja po de2eli slovenski duh. Rodoljubov je zdaj Le lepo §to-
zrel je tukaj neki star rafunar, zaoeraarjen in grd mo2i§ak, po imenu Orel. Hode godinjal in momljal je vedno sam & seboj; v celem svojem Liv!jenji je ni izprogovoril prijazae beaodice s kakim ilovekom. T6-liko raanj je pogied.nl kdaj komu v ooi; le potuh-njeno je gledal vedno pod noge. Kaj menite, gospod Nozek, kak6 so ga iinenovali ljudje?
— Kak6?.....morebiti globukomislefo glavo? —
—  Raj Set — norec so mu rekali. Ha! — po-mislil sem sam pri sebi (kajti pridevek. norec ni mi bil posebno po volji) — kakor gospod Orel ne smoS se vesti, tako ni dobro. Pod noge gledati, to ni spo-dobno: Gledaj ti raje ljudem naravnost v ocf. Sam a aeboj govoriti — tudi ne! — govori ti raje z dru-gimi Ijudmi. No torej, kaj menite, gospod Nozek, ali sem prav mislil?
—  Aj, kaj pa da, kaj pa da !
—  Hm. ne vem, morebiti pa vendar ne tak6 do cela prav! Tu pri nas jo namre5 takrat kolovratil neki plesalni %&tolj, po imenu gospod Skok. Ta je gledal ljud4m vodno v oft in govoril jo z vaakim, ki ga je hotel poslusati. In kaj menite, kakdso ga ime-novali ljudje?
—  Gotovo so lekili, da je to veseljak, ki mu ni oaia.
—  K«j 5o! tudj temu so rekali norec. Ha! — pomi:-'jl sem zopet sata pri sebi, — lo ti jt» res kaj poucna reel Kako naj se torej vedem, da bora mo* der rao2? Niti ne do cela tak6, kakor goepoi Orel, aiti no do cela uki>t kakor $o*po& Skok, tf*jpopw4
vilo. Duhovniki so vsi vneti za Slovenee, pa tudi med kmeti je ro<!oljubov obilno Stevilo. Zdaj imajo ze nas-protniki strah in nas, pustijo bolj pri rairu, Zoaho Vara je, koliko smo i& ustanovili podru2nic sv. Cirila in Metoda, pa jib ustanovimo Se vo«5, ako Bog da. Veliko je Stevilo rodoljubov, ki stojijo v vecni vojski za vcro, za narod in za pravico, kakor dekanj Wieser, Arabro2, ^upniki Gregor Einspieler, Katuik, Skerbinep, Lutman, ^ervicelj, Petcrmpn, Ceptrih, Muden, Gra-diSuik, Pogafinik, MariniC, Suster, KrnM, StOqkl, mnogo privizorjev in kaplanov, muogo posvetnih rodoljubov iz vseh stanov. Pa bolje, da njih imen ne naznanim, akoravno zas! <2ijo, da jim poavetoa hvala ne odje vefinega placila. Enega pa moiain vendar Se imenovati, ker so ieSki bogoslovci naiim liberalcem tako hud trn v peti, naj Slovenci epoznajo, da ae mo-ramo teh Cehov le Vcseliti, ne pa jih po atraui gledati. To je Oeh g. Dragotia Rous; Se le pred par leti posve^eo, je ustauovilze posojilnice vDravogradu, (Trajbergu, Drauburg), na Djekiah in v Stnihelju. V Mosticu med Nemci nastavljen vendar le vedno misli na Slovenee, ker vidi, da so ti bolj pomoSi potrebni, in zdaj sauje posojilnico v spodnji Rozoi doliai. On ae misli na kaj druzega, kakor na to, kako bi na-redil. da bi se slovenskim kmetom bolje godilo, in premiSljuje, kako bi ustanovil kmeeke zadruge, dabi nasi Slovenci bolje prodajali svoje. pridelke: KoroSci iivino, Stajarci in Dolenjci vino itd. Slovenci imamo Se precej takih ljudi, ki znajo lepo pisati, pa uialo jih imamo, da bi lepe in dobre misli ozivili in urcs-niCili. Gosp. Rous pa je mo2 dejanja, kakor g. Miha VoSnjak ali g. Ivan Hribar, in takih mo2 potrebu-jemo 1
Sploh pa se more reci, da Gorotan hitrona-preduje, blizajo se nam boljSi casi. Bog pomagaj Se zanaprgji
Tako na KoroSkem—a  na GoriSkem!
Dopisi.
Iz Brd, 12. marfia. — Na§ Mimik smo bili pohodili, da bi kaj udov za dru^bo sv. Mohora do-bili. Lepo smo bili sprejeti: se lepsi pa je vspeh, ker dcSlo nam je lepo Stevilo udov.   Zahvaljujemo
gledaj lepd vsakemu v o6f, kakor gospod Skok, pa tudi lep6 pozorno gledaj na se, kakor gospod Orel. Govori z vsakim razumno, kakor prvi, pa tudi po tihoma aam s seboj. kakor drugi. Vidite, gospod No-5ek, tak6 sem sc obnaSal jaz, a v tem tic"i vsa Bkriv-nost.
0 neki drugi prilo2noati priSal je k Vitku mlad kupec, gospod Sokol, ki je hudo tozil o raznovrstnih nesreQah, ki so ga zadele.
—  I, no! — dejal je atari Vitek potreSuje mu desnico, — sre6o morate iskati. dragi moj gospod Sokol.                                       ,             .  ,    . .
—  To sem tudi delall Toda kaj ki konsti, kajti obiskuje mo uezgoda za nezgodo. V bodoSe vta-knem raje roki v zep ter ostanem doma.
—  Ne tak6, ne tak6, dragi moj gospod Sokol! Iti monite za arefio, toda paziti morate, kak6 nosito svoj nos po svetu.
—• Kak6 td,... kakd naj nosim svoj nos po svetu ?
—  Kaj pa da, gospod Sokol, kak6 hosite svoj nos po svetu. Pojasnim naj vam td. Ko je tu-le moj sosed na levo zidal hiSo, bila je nekdaj ulioa polna gradiva, kamenja in leaii. In tod mimo pride naa 2u-pan, gospod Dvorski, — bil je takrat fie prav mlad svetovaleo — ter hiti z rokama mahaje in povzdigo-vaje nos naravnost gori proti nebosom. Bao 1 pade. ziomi si nogo in S.<pa Se danes. Kai hofiem re5i s fetm, .gospod Sckol?                                  -
«• SUro resoioo, da ne smemo prevjaoko nouti
se 8. g. vikarju Perko-ttt, ker je ktfub Sibkemu u-panju oznanil v cerkvi 1 Zahvaljujemo se g. ufi. J. S, ker je radovoljno nabiral ude ter slavno izvrsll tezko nalogo!
Na§ Mirnik potrebuje dobrega berila; m to dobi od druibe sv. Mohora, katera z bukvami utr-juje zvestobo do vere, do slovenskega jezika,  do avstryske drzave.   To je patrijoticno delo! Sjvio!                           ¦   ¦                  Jez-ovi.
12 KOJSkega pri Gorici, 12. inarca. — V dan 10. t» m. priredila je tukaj§nja Citalnica svoj redni poucni govor. Hitro po blagoslovu se je zbralo mnogo ljudstva v druStvenih prostorih; po pozdra-vu predsednikoyem pricne druStveni tajnik govoriti „o koristi pticev in o njih pomenu za pojjedetetvoa, Govor je bil dober in Jjndsvn je zeld dopadal. Med toikami so peli tukajSuji izvrstno izvezbani pevci Po koncanem govoru smo se razslf. Up in nada naj nas tolazi, da se bode nase diuStvo veselo raz-cvetalo in plodovito nplivalo na na§e ljudstvo s podufljivimi govori. „fatalnica naj nam bo Sola po-duku in izomiki 1"                ..
IZ Cerkljansklh hribOY, 6. marca. — Vem, da ni kraju v nasih cerkljanskih hribih, katerega bi ce-ujena „SocaB ne obiskala in zanimala ga z dob rim in poducljivim herilom ter * razoimi novicarai. AH or-aj pa §e pogreSamo, namrec to, da bi tadi od uusih cerkljanskih hribov vefikrat kaj pisali v cenjeno „Soco." Tako bi postala vrla BSocatt zopet bolj zani-miva za na§ okraj. Nekateri priprosti kmceki ljudje so ze toliko izcbrazeni, da bi lahko kaj pisali; seve-da vecje ia slovnicne pogreike bi moral g. urednik dobrohotno popraviti. (Iz cerkljanskih hribov in od drugod dobivali smo iz kmeckih rok dopise, ki bi delali Cast vaakerau omikancu. Op. nredo.) Sicer je • pa tudi tezavuo kaj pisati, ker je §e veliko neotesa-nih surovih ljudi, ki, ako kaj koristnega svetujeS, hitro odgovarjajo: „Govoriti in svetovati je lahko, ali nare-diti je drugace". Ako pa kaj nepotreboega grajaS, po-tem ti Se le pokazejo svojo inodroat; hitro gre od ust do ust govorica: „so pa nas deli v „cajtengett— ter iScejo dopisnika od hi§e do hiSe (seveda dostikrat ne dobe pravega) in ga poljubujejo z razoimi priimki. Tako pocetje kaze le, da se omika ni §c razSirila povsod, in je nekaterim ljudem kak dopis iz domaeega kraja le bela vrana. Komur dopis ne ugaja, ga lahko popravi, ce more; ce ne, najmolci in naj se poboljSa. Torej je razvidno, da je potrebno, se bolj vaditi v branji in v pisanji, zlasti sedaj v ziaiskem casu. Sleherna zima nam le predolgo zakriva s svojo mrzlo belo odejo na§e imetje; takrat skrbi lahko alehernt posestnik zraven svojega dela tudi za dugno omiko, da kaj napredaje. Vse napredaje k boljSemu; torej tudi mi ne smemo le v znozji ostati, ampak podvi-zajmo do vrhunca omike in nam primernega blago-stanja.                       _______                         P.
V0I58, 12. marca 1889. — V prejsnjej Stevilki letosnje „SoceB povedalo je nrednistvo svojim bral-cem tuzno vest, da je preblagi nas g. zupnik oas za vselej zapustil, preselivli se v boljso dezelo. V svojih zahtevah skromnega g. zopnika, milega nam sveto-valca, tolazltelja v vseh nasih dusnih in telesnih britkostih, gospoda brez sovraznika — nij ve6. Yae-mogocnema je dopadlo poklicati ga k aebi. Nam, ki
smo bili prifia zadnjega njegovega potovanja v doiini solz, se je premilo atorilo, ko naa je prerano zapustil; a smehljaj na njegovih nstnicah zadnje trenutke njegovega bivanja na tej zeralji osvedo&l nas je, da „to je smrt pravifinega". Prerano nas je ostavil; a naj se srgodi volja Onega, brez katerega ne pade las z glave. Zadnjo saboto BpremiH smo ga alednj>5 na tem svetu doli k naaej nekdanjej presiari fari sv. Danijela. Spremilo ga je 18 S6. gg. dnhovnikov, njegovih so-biatov, doslih z GoriSk?ga, Kanalskcga in Tolmin-akega; uraduiStvo bliznjega tolminskega glavarstva, na ficlu urn blag. g. c. k. okrajni glavar, c. k. okraj.-sodnik, c. k. davkar; g. zupan tolminski; g. 2upan ia doiulni poslanee od Sv. Luerjo; domadi zupan ah stares:nstvoin; oddelek vctcranov; solska mladina; doma«Si farani. Videii smo tudi mnogo ?<jegovih nek-da njih vikarijanov iz Loina, koji so kljuhu slabemu vremeitu prisli tkazat nu^zadnjo ^ast. Krsto je ki^i»lj It'p venccs trakom. kat^ega je podaiulo tuk. bralno i drustvo v znak hvaloznosti in sodutja svojemu usta-novniku in ur!u. Trak je kin&il napis : Bralno drustvo i>voj«»mu udn.
Ljudstva bi!o jo i/ve>tuo nad dva tisoS. Vsa tuioa slavnost trajala je tri ure. Prc6. gosp. dekan tolminski imel je po dokoncanih zadusnicah in nekr-vavi dantvi sv. mase za blngim pokojnikom pogrebni govor v farni cerkvi sv. Looarda. Srce pretresujoc in nsojstcMko nam je g. govornik predstavil pokojuika v njegovem delovanji, fiegar sosed in aobnit bil je dvakiar. Pokojnik bil je nad vse unet zt-. olepsavo bozjik hramov po gaslu: Kakorsna cerkov, tako je ljudatvo; svedocijo nam to po vaem prenovljeni eei-kvi v Lorau in tukaj pri nas. Poseben poapesevutelj bil je krSanskim btatovSfiinam, upeljal ja novo, po-navljal in ozivljal stare. Doma6o ljudstvo jo med govorom kar ihtelo, spominjaje se dobrot pokojniko-vih. Pevci peli so pred iapnijako hisu: „Oj, kak grenek tu2en", v cerkvi med darovanjera „Blagor mu, ki se spofiije* in ko smo pokojntka izrofiilihSad-nej zemlji: aJamioa feiha, kofcieek miru* ze!6 ganljivo. j Vsem nam prihajajo na misel besede pre5. g. gover- J nika: In ti, ki izveatno vie gledas iz svetih cebes na nas, aprosi tej fari tebe vrednega naslednika, da bode po tvojih stopinjah nadaljeval tvoje delo, tej J fari v duani in telesni blagor. Tako prosimo tudi mi poknjniku, ki nam ostane v veduera hvale^nem spo-minu, veeno lu8; priporofiamo ga njegovim gg. so-bratom v njih molitev; sebi pa 2elimo njemu vrednega naslednika.         _M_—_
!z Bolca, dne 7. marcija. — (Pa le z^anjel) ^el sem bil nekam za pust, ne-peljal sera se bil. Dmz*ba mi je bila jako ugodna. Govorili smo to iu to. Pri I odmoru napoatanku jamem opazovati gibaoje in kre-tanje in norenje naSe nnadepolne" mladiue, in uzali se mi src6. Drug mi je spoznal menda moje misli, 1 ter dodene: nSpoininjam se, ko mi je del major Str. — er iz Twta t Pred 15 leti morali smo mizati, da nismo pobrali na Bolskem kar vseh od kraja; a zdaj moramo miziti, da katerega dobimo!" Huda obaodba! V tem pride prijazna tofiajka, tet se utnesa v govor: Bl, 2ganje in ti Spanjoleti ugonobi to ml;ide2 !" In pritrditi smo jej morali. Kedor ima otSi, ta lahko vidi. Pa odkod jc to zalezlo na Bols"ko? odkod po-aebno to zganjepitje? Naj omenitn nekaj o tem posebej; ob jednem i to, kafco skuSajo naSi mo#je tej razvadi v okom priti.
Jedna vrsta Sole za zganje pitje jc na Bolskem
kropljenje pri mtliLih. I druge godl se v6asih pri mrlioih marsikaj negodnega> nepristojnega, a tako se menda vendar uo uganja, kaker se je pri nas — do zdaj. Tu dobi vsakedo lahko glaiek iganega, ko pride kropit, in to tudi zenske in otrooi. In sicer je za vse le 1 glazek napravljen, s katerim se lahko Se posebno bolezen siri. In nekoji gredo kropit iz tega namena Se veSkrat, da dobojo vefi. In potem pa leze I ob potu ~ cbveSke stvat-i z dolgimi lasmi in zme-I Sano pametjo. Gnuaoba! A nekojim to godi, ker jim Bneseu, namre6 v ^ep jim neso-kokija.
ULe prejsnji   sodnik g. Jako pi 5   uatavljal se je
temu, kar je mogel. Poaebno  pa je delovul nasproti
I naS 80cijalno politidni g. Durjava, ob^inski odboriiik,
on je trkal uzo parkrat  pri staresinstvu in kazal na
Lalostne nasledkc,   ki izhajajo  in se kaiojo iz popi-
I vanja te brljuzge; opozarjal je, kako pe§a rod, kako
[ boleha  posebno  zenstvo, a  zastonj!   Mokra   kokoS
i ?a le otiose, pa je1
Dne 11. januaija t. 1. spravii je g. Durjava ta ne8reLni fuzeij spet na povraje, in — prodrl je. A kako P G. zupau, strokovnjak v 2ganjardkem obrtu, je ugovarjal, da railodarov ne kazu zavirati, da zu-panstvu no pmtoja o tem sklepati, naj le stariii gledajo, da otroci ne pridejo poleg, da treba poma-gati, i vladi k; zeli vec skupiti iz zganja! itd. Ko je pa vrli g. Alojzij Zotc poskocil in tirjal, naj se gla-suje o tem nasvetu imenoraa in naj se imena po-aamiSnikov z.'ibelezija, da bodo pozni rodovi vedeli, kako se je ^oJilo v Bulci leta tega in tega, vzpre jeli «o imciovani predlog z 11 glasovi proti petim. In tudi g. r;upan, ki je prej ugovarjal, zacel je uva-zati navedune razloge in ji podpisal to, cemur je prej naapi'Otoval.
Pa cudo du.lovito, glej 1 Miie nedelja, druga, ttetja: a, kar je bib sklenjeno, ni bilo oklicano, da bi sp ob5ani po tem ravnali. In trebalo jo priziva do via. dezolnega odbora, da se je to posledi vendar le Bgodilo. Tako 1. 1889 po rojstvu Gospodovem I      *
Politi^ni razgled.
Dr^avni zbor melje v svojem navadiiem tint ter premleva dr^avni proradun, ki ga je viada predlo2ila, v podrobni razpravi. Sprejete so vie vsote za cesarski dvor in za driavni zbor, ter za dispozicijski fond (v povoljno neiz-kazano porabo ministra notranjih zadev) in »2e so na vrsti posamezne to6ke notranjega mini-sterstva. Pri tej prilikt poudarjajo posianci trdobe, katere je drzavljanotn prena§ati v raz-nih krajih, ter zahtevajo, naj vlada pomore. Poslaoee Vitozid govoril je pri dispozicijskem fondu in dodol, Cesar ni mogel refit tisti dan, ko ga je dr. Vergotini motil. Ttia§ki Stalitz je zagovarjal primorsko vlado glede rabe defcel-nih jezikov ter je v to svrho pokazal dve ob-javi, ki ste bili to zimo nabiti po vseh ob6in-skib uradih. Vitezi<5 je povedal, kod prihajajo one prestave. Poslanee FerjanfiiS potegnil se je za slovensko uradovanje v de^eiah, kjcr bi-vajo Slovenci,  katerim  se dopisuje v nemikem
—  Ko g> je casih kdo popra§al: „No kak<S je kaj> goapod Kova^? Koliko pa ate pridobili pri tej kupciji ?" — n0h, mnogo novcev — odgovoril je — mnogo novcov*. In videti je bilo, kako se mu smeje sree v prsih. „Celih sto lolarjev!" Kcdar mu je pa kdo dejAl: BNo kaj vam je, gospod Kova6, da sto tak6 6merni?tt—„0h! — odgovoril je — izgubil sem mnogo novcev, premnogo novcev: oelih petdeeet gro-sev I" Z malim je zafel ta moL, ali kakor pravim, nabral si je celo to lepo ime'jo. No torej, gospod Novak, kateri teh dveh rekov vam je najbolj po volji ?
—  0, ta poslednji, t6 se umeje!
—  Vendar tak6 do cela ni mi bil po volji niti gospod Kova6. Rekal je namrcc: „Mnogo novcev! mnogo novcev! ko je trebalo ubozcu pomoliti milo-§cine ali pla&iti gospoaki, ko bi raje imel rekati, kakor gospod Boga6. Jaz pa, ki givfra med obama so-sedoma, zapomnil aeia si oba ta reka iu o primernem Lasn in po potrebi rekam vdasih kakor gospod Eogao, vHaih kakor gospod KovaL.
—  Ne, na mojo kokoS! jaz se dr2im gospoda Kovafa; dom in zitnica sta mi zelo vseL.
—  Yi hoeete torej.,,. P
—  Mnogo novcev! mnogo novcev! gospod Vi-tek: celih sto tolarjev.
—  No dobro 1 dragi moj Novak. Dobro upanje imam o vas, ker dobro ste rekli, Eo se pti prijate-Ijih zadolLujeir.o, rekajmo kakor gospod KovaL, a kcdar prijatelju v potrebi pomagamo, rekajmo kakor gospod Bopdf
—  Tako je! — toda tndi neprenizko. Nedolgo potem pride namrefi tod mimo tudi gospod Pevec, mestni pesnik. Bodisi, da je v mislih koval verze, ali da so mu drnge skrbf rojile po glavi, korakai je lep6 tiho zamisljen ter gleda pod noge, kakor bi iekal cesa po tleh. Prask! — pretrgala se je nad njim neka vrv in velik tram treakne po bliskovo ravno njemu pred noge. Zel6 se prestraSi; ubogi pesnik omedlf, zgrudi se na tl& in nekoliko tednov ni zapustil postelje. Razumete li me zdaj, drag! moj gospod Sokol ?
—  Yi mislite: tako nekako sredujo pot?
—  To seveda! niti ne ravno preve6 predrzno proti nabu. niti ne preboje6e gledati doli na z»m!jo. Eedar pa tak6 Iep6 tiho obradamo o6f gori pa doli, naprej in nazaj, na levo in desao, skratka na vse stranf, tak6 nam ni ravno tezavno r svetu uspeSno ncopredovati in  kaj  lehko  se izognerao mnogim ne*
; likam in nezgodam.
Se o neki drugi prilozooiti obiskal je gospoda Vttka mlad zaCetnik, gospod Novak, ki si node izpo-soditi pri njem denarja za L.iko majhno podjetje. Mnogo dobi6ka, dejal je, ne bode pri tem, to vem; toda prezreti ne am cm te lepe priloznosti.
Popolnoma po godu niso bile te besede cospodu Yitku.                                                       or
—  A koliko mislite, dragi moj gospod Novak, da petrebnjete za to kup&joP
—  Aj, ne mnogo, ne mnogo, malenkoatl ,-rr kakih sto tolarfikov.
—I, nn, ako ni veL, posodim vara jihrad.Rad!
prav rad 1 Toda, da apoznate, kako ze!6 vam jih privoScim, dam vam Se nekaj za nameLek, ki je med brati vreden tiooo tolarjev. Ce .ste pameten, moreto i njim obogateti.
—  Kaj pa je td, goapod Vitek, kar mi hoSete dati za namecek?
—  Ni6 posebnega, to je le neka poveatica. V svoji mladosti imel sem tukaj za soseda nckega ki$-inarja, kaj veselega monfia, po imenu gospoda Kogada. Le-td so je privadil jednemu samemu reku, ki ga je pogoal iz bile.
—  Aj! in t6 bi bilo? Kak6 pa jo glasil ta rek ?
—  Ko ga je easih kdo popreSal: nNo kakd je kaj, kako? gospod Koga6? Koliko ste pridobili pri tej kup6iji?" — „Malenkost — rekal je — kakih petdeset tolarckov. Kaj je to ?« Ali kedar ma je kdo dejal: „No gospod RogA6, pri tej kupSji zgubtli ste par grofiev, ne HP* ~-„Ah kaj — dejal je zopet — ni vredno besede; malenkost kakih petdeset grosiLev". Na trdnih nogah stal je ta rao2, ali kakor pravim, ta prosneta navadica pahnila ga je polagoma v rovScmo. Koliko ste io zeleli, gospod Novak, da vam posodim P
—  Jaz?------dejal   sem    za   sto   tolarjev,
dragi gospod Yitek.
—  Da, da, zarL*! spomin me ie po malo za-pna5a, Toda imel sem §e jednega soacda in ta je bil gospod KovaS, zitni kupec: le-ta pa si je z jodnim samim rekom zgradil celitaveliki dom. Kaj pravite k temu ?
—  Hoj, za, Boga svetega! td bi pa rad znft); kako je glasil pa to rekP
jeziku, ter za narodne ljudske sole v istih de-Selab;. Minister Taaffe ga niti pazljivo ni po-slusal, kakor pise dunajski dopisnik „Novicam% a vendar ma je Saljivo in zanikavno odgovar-jaL Tudi trza§ki Luzzatto jc menil, da mora Ferjanfrtfa zavrnitiy ter je rekel, da tria&ki Slovene!, katerih je, okolo 20.000, imajo 11 pravilno ustanovljenih ljudskih Sol, triaSki Ita-lijani, katerih je 90.000, pa le 9. Gospod po-slanec so je pozabil -povedati, da slovenske Sole so vecmom enorazrednice in_ vse v okolici, italijanske pa vse vefcrazrednice s paralelkami in v mestu. Za tr&isko gospodo so take raz-like nifieve, samo da stavijo na laz poslance, ki so potegujejo za svoje rojake. Taaffejcv go-vor ni napravil nifc kaj dobrega utisa.
V ogerskem drzavnem zboru §e vedno Stre-nc kuhajo; §. 25. nove vojaske postave jim ni §e dovolj jasen, zato ga se vedtio razlagajo in presojajo; a pri tern kaj radi zaidejo na druge 6tvari, ki nimajo z vojasko post'avo ni6 opraviti. | Zadnje dni lotili so se celo dvora, in Sloveku se gabi, ko bere ali slisi, kako se ume in rabi prostost govora v ogerskem drzavnem zboru. Vse politicno delo je na Ogerskem zafiasno ustav-Ijeno in Tiszi ne prcostane drugega nego da pojde.
Bivsi kralj Milan je 8c vedno v Belem gra-du in u6i svojega dvanajstletnega sina latinskq. Kedaj in kam odide, ni se gotovo; nekateri list! so pisali, da pojde v Budapest in na Bunaj, potem v Opatijo in na  Jutrovo,   da bo obhajal velikonoCne praznike v Jeruzalemu.    Ker  kaze pravoslavni   koledar   vse   praznike   12 dnij za na§imi, se mu ne mudi  §e na bozjo pot.   Kralj ico Natalijo   prifiakujejo v Beligrad, ko odide Milan odtam; vendar gotovega o tern se ne more §e re6i.   Srbi so jako zadovoljni s premem-bo  zadojih  dnij,  na§i  politiSni  krogl  pa  niso tako   zadovoljni, kakor se je kazalo s poCetka. Prevrat   v   Srbiji   dal  je nov pogum tudi Rumnneem, ki so uzc die fiasa v nekaki vojski s svojim   kraljem   Karlom  Hokenzollerskim.   V na§ih dezelah nimamo niti pojina o svobodi tiska in o politienih  razmerah,   kakerSne   so   v Ru-niuniji. Casnik „Averultt prinesel je fclanek, pod katerim je  podpisan   brat  nekega bivsega mi-nistra, ki naravnost kralju svetuje,  naj zapusti dezelo, 6es ker je po veri in po naroduostl tuj rumunskim   dr2avljanom   in   ker je   vse   proti njemu.  Take razmere so dovolj zalostne in ka- | zejo, da sedanje stanje se ne bo moglo vrdriati | t   v Rumuniji. Kralj Karol jc protestant in Nemee in jako dober (varfcen) gospodar za se.
Italija bi bila dohra, ako bi imela kje vzcti denar; ali tega jej manjka. Odkar.se je zave-zala z Nem&jo, odtujila si je Francijo in ta jo straSno pritiska pri kuptiji. Italija izvaza zdaj po pet tisod milijonov frankov manj blaga na Franeosko nego prej. Za toliko denara je Italija vsako leto uboznejsa, ker blago jej ostane doma in ga ne speca drugam. V tej sili si ta velesila ne zna drugace poraagati ko s cerkvenim pre-mozenjem, z bratovS&inami,. ki imajo velikansko imetje; pa to ne gre tako hitro, kakor bi dr&iv- j niki'Seleli, in zdaj si ne vejo pomagati. Eoteli so imeti veliko besedo pri evropskem koncertu in rozijati z ostrogami na strani Bismarkovi; a to stane vec" nego more Italija placati; zato je v zadregah. Pravijo, da zvisajo ceno soli, tabaku in drugim reSem, pa vse to ne bo nifi pomagalo. Da bi bila tukaj bozja roka vmes, ne sme niti misliti, kdor hode veljati za razvet-Ijenega Italijana.       -
Domade in razue vesti,
Poziv k letnemv zboru goriSke podruiBnico dru-zbe bv, Uirila in Metoda. V zmislti §§. 11. in 12. p-avil druibe sv. Cirila in Motoda oasti se podpisani sklicati letoi zbor gorisko podruznice isto druzbo za dan 23. marcija 1.1. ob 7. uri zve^ier v proatore sio-vensko goriSke (Sitalnice bo sledefiim dnovnim redom: 1. Letao poro«ilo naiSclaialva. 2. Prcberejo se nazna-nila druibeoega vodstva. 3. Nasveti druJbenikov. k Yolitevnacelaistva. 5, Volitev podra«at«nih zagtop.
nikov za veliko skupSfiino. NacelniStvo goriSke po-druinice druSbe sv. Cirila in Metoda. V Gorici, 14. marcija 1889. Vjek Spin6i5, prvomesfnik.                  j
Drobne novice. Kot Supnijski upravitelj pojde v Voice t. o. G e I a z i j K o b a 1, maSaik kapu-cinskega reda sv. FranLiSka iz samostana goriSkega. 1 --  Knjige «Matic^  Slovenske»za leto   1888 doSle so v Gorico preu dolgim dasom,  kakor je bi lo v ttSoLi» naznanjeno; a nekateri  udi niso §e po-slali po nje. Naprogeni naznanjamo  torej z nova, da se nahajajo pri   Litalnidnem   duvaji  v Gorici za vse J tiste, ki so se bili oglasili ali ki so  plaCali pri gori-Skem poverjeniku. — Kdor ima stare  bankovce po So gl., na katerih je tiskan   dan 25,  avgusta 1866, naj pohiti in naj jih po§lje s proSnjo, koleko-vano s 50 kr., mtnisterstvu,  da mi jih zameni, ker z dnem 31.  maja t. 1. zgubijo oni  bankovci popol- j noma svojo veljavo. A ooi nemsko-madjarski iz no-vejSe dobe, kateri cam zdaj rabijo, ostanejo v velja-vi tudi se dalje. — GoriSka podruXnica sv, Cirila [ iu Metoda bo imela v soboto 23. t. m. ob 7. uri popoludne  v prostorih goriSke  ditalnice svoj leto- I §nji obfini zbor z navadnim dnevnim redom. Dru§tve-niki se uljudno vabijo, da bi se ga  udelezili v obil-I aem Stevilu. — V druiioi Jaschi v RaStelji urarla • sta, kakor smo ze  porodali,   za   Lrnimi kozami dva brata (edeu v Trstu) iu sestra. Preteklo nedeljo umrl je 5e oCe za isto boleznijo v tukajSnji bolnici za na-lezljive bolezni.  Ostale  so §e mati,  ki je ozdravela, J hder, ki ni obolela, dasi je Se oietu stregla, in dru-ga hfier, katere ni doma, ker je v Gradci. — V to-varni za zvepleoke g. Lebherza na  Mirenski ce-sti nastal je prejSnji petek ogenj,  ki je uni&l blaga za 2 do 3   tisod   goldinarjev.   Delavci in gasilci so ogenj omenili in   umorili,   da ni  vecje  Skode.  Prvo nazuanilo o pozaru prinesel je v  mesto  topnicarski fiastnik, kateri je bil pa tako nesrecen,   da je padel s konja, ko se je hotel obrniti v prehod Edlingov, kjer imajo gasilci svoj  stan,   in da se je precej po-tolkel. G. Hermanek, ki ima pravtam svojo Stacuno za disave in enake reii,   mu je rane izprai in obve* j zal, tako da ni nikake nevarnosti.  Lebherz ima za-varovano   poslopje  in blago,   ki je v njem.   — Isti veSer s t r e 1 j a 1 je nekdo kamenje pri SoSkem mo-stu, a tako nesrecno, da ga je kamen zadel in daje umrl, med tem ko so ga nesli v tukajsnjo bolniSni-co usmiljenih bratov. — 6. g. Anton  6erv, spiri-tuval v tukaj§njem bogoslovskem semeni§6i, je na svojo prosnjo   radi  bolehnosti odvezan od svoje sluzbe in je §el zopet na Sv. Goro. Na njegovo mesto je imenovan dr. Aloj/ij Faidutti.
O Mdih bi oe dalo m.nogo pisati, pa ne smemo, j ker so ravnrtpravni avstrijski dr^avJjani in vrhu tega j stebri avstrijakega (Suatva,  mialjenja in dejanske mo-diosti.   Povsod,   kjer je  treba  starodavne avstrijske narode u^iti politidaega ftvljenja in avstrijakega mi-Sljenja, so zidi vmes:  pri BConieru,w   „frie3ter-Zei-tungi in Tagblattu," pri  „Neue fraie Preasi,"   Frem-denb)!attu,"   „Peeter Lloy.lu*   iu  druzih Hstib.  Brez 1 Jida je politiia nemogo6a,  nemogoc liberalizem, ne- J mog«»6e novo ustave, nemogo^a drzavna podjetja, ne- i mogoSa vojska,  ker Lid dnje za njo denar, katerega I mu potem ravnoptavni sod.dsavljani povradajo z obro^ J stimi   vred.   A  dasi   so zhli  vse in povsod, nofojo vendar  nikjer  valjati  kot  2idi,  ampak   ee   povsod, prodsfcavljajo pod §kako emo. V Gorici ho5cjo veljati kot  itatijanski   nacijoualci   in   liberalci,  v Trstu kot izgledni Avstrijci,  na Dttnaji kot nemski narodnjaki, ua 6eSkem kofc pristasi mladoieSki, na Ogerskem kot Magyar-ember prve mte, v Bosni kot ncaebiSni po-apeSitelji   madjarskc kuHure  z ucmskim jezikom, v Italiji   kot  voditelji framaaonskih  lo5t  na Nemskem kofc  nositelji .Bismarkove  dr2avne ideje.   Povsod se druzijo z mogo6nimt in skrbijo, da ohranija in utrdijo svoj   upUv  v odlo6ajo6ih krogib,   6e  droace  no, z I'osten'tativno Injalnostjo, * delnicami, z 2eL.ko lepoto, z vsemogo6o  ^usnaliftiko, se  strabovanjem in z raz- j nimi   aredatvi.   A  vse delajo ne pod inicnom 2idov, i.mpak pod kakim drugim imenom,   kakor zgoraj re-ceno, ker vedno zakrivajo  svoj   hrbot z& kakim na-slovom, ki jih prikriva. Odtod izvira straSansk* razdra-ienost v BCorrioru,B v „MattinuB   in v drugih listih, I ker je   g. D. v „Eco del Litorale,"   na5tevajo6   go-F risko  narodnosti,   imenoval   tndi  zde,  ki so se do zdaj .vedno skrivali pod plaaccm italijanskeRa narod-njaStva in  liberalizma.   Zvijajo s«,   kakor 2uzek, ki je bil skrit pod rulevino, ko to odzdigois, da posije soloee nanj.
Karol Seppenhofer v Gorioi izdal je v ita-lijanskem jeziku pri tiskarji Paternolli-ju kralke zgo-doviuake podatko o Vipavaki dolini, kiterira je dolo2il odlomke iz kronike meatx Sv. Kriza iz 18. stoletja, G. D. hvaliv „Kco del LifcoMlc" ta. poskus ter izraza zoljo, naj bi go ve5 takih dol zigledalo beli dan. Ob enem pa svetuje, naj bi. kdor hoSe italijanciti imena alovauake koreniko, vedno doatavii tudi zgodo-vinsko slovenako ime (n. pr. za Moncorono, ataro naSo ime Stran). H konou doticnoga sestavka omonja g. D., da o6e nasi zgodovioi, ji»zuvit iu Slovau 0. Martin I 3mm (BaviJar) se je rodil vtej dolini, -* Vipawka
dolina pripadala je nekdaj v svetnem in oerk'venem oziru k goriSki de^eli, oziroma Skofiji. Vipavsko de-kanijo odtrgali so od goriski? Skofije in' priklopi!? jo ljubljanski lota 1830, ko se je vniila Gorici nadsko-fiJ8ka fiast. Ljudatvo je pozneji baje veekrat proailo, da bi prifilo pod Gorico, pa ni bilo uslisano. Zdiu-Simo §e najbr^e §e le tedaj, ko se zjedinijo v eno administiativno celoto vse dezele, po katerih bivajo Slov.nci, naj se uze imenuje taka zveza ilirsko kra-Ijstvo all Innero-terieich, kar je blizu vae jedno. Vipavska dolina je imenitna v atari zgpdovini, ker v nji je bil prems>gal cesar Teodozij, ki je ukazoval vaem!i rimskomu cesatstvu, tirana Evgenija in je bil zudal tako zadnji udatee paganstvu. V novejSih caaih Vc>ze se zgodovina Vipavske doiiue z mnogimi odii6aim i diuzmami goriSkimi, GroS Lantbieri imajo fie dandanes gradove in posestva v Rifembergu in v Trgu vipavskem, a nekdaj imeli so tudi gospostvo ter aodstvo civilno kazenako. V Vipavski dolini imela je tudi rodovina Dornberg, ki je izmrla, grad enakega imena, ki je bil poaut, v kraji, ki se se ?daj tako imenuji>. Zgodovinske preiskavo nam morejo biti gotovo le v koriet in pouk,
Dva junaka,  kakoranih  dandanes zalibog ne
\ manjka, ata kriva, da se je radi njih pcelilo 2o mnogo-
j firnila. Eden je i-ojen CelovSan (Linde), drug pa Ba-
varec (Poach, PoS). NaSla sta se najbrKe se le v Gorici,
kjer sta hotela niti potrebi  in  osfcri zimi te>* sta v
uliei  Tre Re  praznila  nekc  akrinje,. ki so »e jima
zdeli pretegki.  H sna  gospodinja, ki jo zapazila njih
trud, se ni vjemala   z njih nazori ter je tako glaano
upila,   da so jo alisali na ulico in da so ujeli zvesta
tovarai, ko sta lioteta v bega otrosti prah, ki se jih
je bil prejel v hifii uerazumne 2ene.   Da bi se odpo-
6ila od trudapoluega dela, peljalisojih k bv. Antonu
ter  odkazali jima  brezplaeno  stanovanje in  hrano.
Ali pritlua mladonifia sta bila vajena boljSe postreSbe
ter se niata  mogla privaditi  vifietu  in igancem, ki
jimajihjokuhalamarljivagoapodioja blizu bv. Antona.
Oglasita se, da nova hrana jih Sciplje, da zrak jima
ne ugaja,  z eno besedo,  da fita bolna. Propeljali so
jih torej v bolniSnieo usmiljenih bratov, da bi si ne-
koliko  opomogla.  Ko  sta ti<5ka  dozorela in ko sta
sodila,  da jima  bo  treba  pred sodnika,  hotela sta
poakuSati utnost svojih  oet in sta izletela iz kletko,
1 ki jima ni bila nic kaj VBe5. Zelezro omregje pri oknu
zlomita, priveivti se za rjuhe in odejo ter ae apuatita
iz bolniSnice v vrt, z vrata 5oz zid in potem po cesti,
kolikor bo jih noge nealo.   Drugo jutro se stvar izvo
in naznani zondiirmeriji,  ki jo zacela zasledovati be-
gunca,  da  bi ne pozobla po zimi, kei sta bila brez
povrhne obleke. RirVmberSka 2audarja Horak in Hraat
zasafiila sta prid»a mladu moza v ondaSnjih nogradih.
Begunca stase spuatila v tek, ko sta zapazila 2andarja,
ali  ta sta bila  bolj  urna ter spravila ticka zopet v
varno klet,  kjer  Cakata  primeme pohvale za avoje
junagtvo. A poroSa se,  da sta hotela ze spet niti in
da so jih morali dejati v zeleza.
Solkanska 6italnica ee pripravlja na Bbe-sedott, ki bode najbrze v npdeljo 24. t. m. Pti^ tej besedi se bode predatavljala zaloigra .Genoycfa", ki obaega sest dejanj, in bode sodelovalo Stirnajat oseb. Ker je igra jako g"n?jiva in primerna za se-danji Cas, nadejati se je mnogo domacega in zuna-njega obfiinatva. Sporcd flbesedett priobdi se v pri-hodnji Stev. „Socos.
Ogenj je zopet nastal v sredo sveder v novi hifii mi zarskega m^jstia Frankovica v Franca Jo5efa ulici. HiSa Se ni dokoncana; zgorela so tri nad-atropja. Tudi tu se ceoi nad 2000 gl Skode. Govori se, da je bila h Sa zavarovaua precej, ko je bila pokrita.
Na Tt'ovadnem trgu izpusiil se je vforaj [ popoldne zracni bilon, pod katerim se je dr2al moz, ter odSel 1500 metrov visoko. Zrakoplov in moz sta srefino padla na siedi Podgorekega hiiba. Mo2 si je le malo toke odraal, ker je padel med dreveaa. Govori se, da prihodnjo nedeljo so zopet spusti v zrak.
V Iijubljani je bil zabavni ve6er „Pisateljske-ga druStva* preteklo soboto primerno prav dobro obiskao, ker je ude vleklo, kakor piSe „81oy,tt ime na§ega rojaka, znanega slovonskcga zgodovinarja prof. S i m 0 n a R n t a r j a, kateri je prijazno obljubil, da bode 6ital 0 Bslovenski Benefiiji*. Gosp. citatelj je tudi v polni meti ustregel posluSalcem; cital je dolg popia, v katerein je opisaval razmere Slovancev v Be-neCiji. Ti iive v SLuih politicnih okrajih, 12 iupnijah in stejejo okoli 30.000 du§. SlovenSeina se drugje ne sliai nego v domacV hi§i in v cerkvi. Ta od sloven-skega debla odcopljena veja mogla bi se ohrauiti, ako bi jim poSiljali za priprosto ljudstvo pisanih knjig, iu le bi bile ,DruSbo-sv. Mohora". Naj torej sorojaki v tem oziru pomagajo svojim bratom, ki ginejo med ita^ lijanskimi aodriavljani. Pri prihodnjam vofteru bo g. Rutar nadaljeval svojo berilo ter slikal Rezijane.
Karol De^nian, nekdaj slovenski narpdnjak,
potem renegat in strasten nasprotoik na§ih teienj, a,
J ?e» tu »vi>jega flyyeoja izr^dao datew* nmtfr
voslovsko vcdo, umrl je v ponedeljek 11. marca v IdnWjani. Rodrt se je 3. januarja 1821 v Idriji, kjer je bU njegOY ofie aktuar all kancelist pri okrajnem sodiSdi. USU in Solal se je y Solnogradu do 1835 in t Ljubljam* do 1839; potem je Sel na Dnnaj, kjer je ostal do 1849. Priprayljal se je za jezicnega dok-torja, a to mu ni dopadalo in pecal se je bolj z na-ravoslovakimi vedami. Leta 1851 in 1852 je bil su-plent ria ljnbljanskigimnaziji,kjerje s tako nauduSe-nostjo ugil, da je vzbudil splosno sanimanje za svoje predmete. Za Preyer-jem imenovao je bil kustos dc« Lelnega mnzeja in na tern mestn deloval je do smrti. Y mlauih letih je veliko pisal v vezaoi in nevczani besedi ter naduSeval mladino k uarodnemu delu. Oh-Ceval in sodeloval jespokojniki Bleiweisom, Tutnanom, TuSekom, Ezjavcem, Levitikom in s druziini sloven-skimi mozrai. Leta 1861 je bil Mraan izvoljeu v dezelni in iz tega v drzaVni sbor. Na Danaji rotil jo slovenske vstafiili^nike, naj si iibirajo le Slovenke v neveste, ter je iaroiil v drzavrem zboru z dr. Toraa-nom peticijo z 20.000 podpisi, ki jeobsegala zahtove alovenakega naroda (reoitno Zjediajeno Slovenijo). A 27. junija 1861 krenil je naenkrat v naaprotni tabor, postal je najhujSi nasprotaik slovenskega naroda ter zabavljal mu in oviral ga povaod, kjer je le inoge!, ter tako sam sebe toikel po uatih s svojimi ,Pro-kietimi grabljami." Povcljnega vspeha ni imel, kajti Slovenci so ae vabojali in dramili, dvigali in krepili Tkljub vaestranskim ovirara, V znanstvencra oziru do-segel je pokojni Desman bolje, da sijajoe vspehe. Rndolfinum, ki brani prelepe naravoslovske in drug* xbirke, bil je njpgovo veselje, pa tudi njegovo delo v veliki meri. Nemskutarji in Nemci zgubili so delavca in voditelja, kakersnega niso iraeli ni prej ni poslej. DeZmanov pogreb bil je cez vse velicasten.
Eristovo trpljenje predstavljali so v prej&njih atoletjih kmeftki Ijndje na raznih krajih posebno post-ni cas in na cvetoo nedeljo. Po nekaterih krajih ohr&nila se je ta navada Se dandanes, in znano je, da t gorski vasi Ober-Ammergau na Bavarskem ne dalec od tirolsko-bavareke rneje se ponavljajo te pred-stave vsakih deset let in sicer s takira vspehom, da hodijo Ijndje z vsega sveta, celo iz Amerike, gledat te verake predstave kmeftkega ljudstva. Pa tudi med Slovenci niso take predstave popolnoma neznane. tern-vec* so se ohraniie v nekaterih krajih do daaasnjih dnij. To nam priia vabilo, katero jo objavil celovski jjMir" t svoji Stevilki z dne 10. marca 1.1., iz kate-xega posnemaao, da bodo predatavljali nasi kraec'ki umetniki Kristovo trpljenje ˇ sloveupkem jeziku in sicer v G o r i 6 a h pri Borovljab na KoroSkem dae 24. in 25. marca, v Tmari vesi pri Iioieci pa celo petkrat, namre$: 31. marca ter 7., 14., 22. in 25. aprila. Vsi prijatelji slovenskc umetnosti so nljndno vabljeni in proSeni, naj bi stvar podpirali, da ai nasi kmeftki igralci pridobe vedno vec pomockov in da se tako ta lepa navada za stalno utrdi. Na-vadno plaLujejo gledalci po 10 kr., ali veiikodusnosti se ne stavijo rneje. Varnjmo, kar nam je ostalo, da nam ne zatre zadnjega sledu nckdanjega zivljenja ostri zob novib casov.
SoSalxdca v spomin preatitlemu cesarju F r ae na Josipa I. o prebridki izgabi sina, nadvojvodl-in prestolnega naslednika R u d o 1 f a. Pesem, zlo^i Fr. Z a k r aj 5 e k, a priatavkom zgodovioskim. V Gorici 7. febr. 1889. Sofak. Natisail in zalozil A. M. Obizzi. 1889. — Pod tern naslovom izsla je lidna knjizica, katere vsebina je izraiena v navedonih beae-dah. Pesem obsega 17 kitic po fiest vrst ia se pray lepo dita. NaS doma6i pesnik in pisatelj polo^il je v t». novi proizvod srojega nma raznoterih ramie iz zgodovine in vsakdanjega zivljenja, katere si je nabral z dolgoletnim uienjem in razmiSljevaajem cloveSke uoode, ter cote najzvestejSe ndanoati do preavitle habsborSke vladajoce rodovine. Pristavek v prozi ali nevezani besedi predo6uje citateljn na treh straneh nekoliko zgodovine in ' sedanji polozaj mogo5oe Av-strije posebno z ozirom na tesna vez, ki yeie presvit-Icga Tladarja z avstrijskimi narodi, ter obSirneje po-roca 0 ttmrlem prestolonasledoikn, navajajoi nLe znane podatke o prezalostnem dogodka. Tisek je prav lep, papir lifien, vsa znnanja oprava taka, da dela dast tiskarju in taio^niku A. M. Obizziju na SuSaka pri Reki. Cens nam ni znana; najbrze da pisatelj razpe-coje sain delo svojega nma in svojih rok. Priporo^amo ga rojakom, pri katerih se oglaai. V zgodovini slovenskega slovstva imel bo tndi on svoje mesto.
T-istniea oredaKtva. Goap. dopisnika iz goriSke ckolioe; Tail mi ne dregamo radi t ^gue^do sri«noTB, zato amo Vai dopis odkionili.
Gestreifte nod karrirte Sei-densfoffe von 80 kr. *«tVf S2t
De««.) — yera. toben- nnd atfickwewe porto- und zcllfrei das Fabrik-DSpftt 6. Henaeberg (E. n. K. Hoflief), Ztiriob. MuBtsr wngehend. Briefe kosten 10 kr. Porto.
Javna zahvala.
SrSno zahvalo izrekam pre6aatitim gospodom duhoynom, ki so 9. t. mr. iz bliznjih in daljiiih krajev priSH v Voice skazat zadnjo Last mpjemu prozgodaj umrlema nepozabnema biatn JTosfcetfu. GJ-olja.-i» fajmoStru; dalje bvala gospodom urndnikom in drugim prijateljem v Tolminu, kukor tudi tBralnemu. drustvn" v Yol5ah in veterauom, pa tudi vaera drugim iz do-made in iz tolmiuske fare, ki so se v obilnem Ste-vilu udolo2ili pogroba. Poscbej Se hvala gospodu kaptanu, ki je ob Cisu hole/ni veliko ao#j preenl ter za dusni in tcleani Magor svojega 2upuika skrbel in molil. Hvala nasadnje tudi ristim bogoljubnim du-8am, ki so vea 6^s njegoye boleznt o&.tno in aati-homa moliive opravljale 7ft njogovo ozdravljenje.
V BV.yem io vse d.ulinff imenu
V Volfiah, 13. marca 1$39.
IVAN GOUA,
tajnik pri c. k. okr. glavaratvu.
Vinlce na Dolenjskom, dni IS. jnn. 1889.
Blngovolite mi poslati dvanojat steklonic Vaso eaenee za zelodec.
Pohyalno omonjam, d« je bila raba Iani poslanih U6 ateklcnic izvrstntt. Bolnilci raznih rrst so yiirali eaonco z najboljSim vspehom. Neka bolnice je bila be za smrt bolna, vsi so mislili, da mora t malo uroh umreti; toda komaj je zavzila nekoliko kapljic esence, je ze okreyala in iez nekoliko ur popolnoma ozdravela — med tern, da je bila poprej yeL Jni ze akoraj na smrtni postelji. Esenca se tedaj zaradi njenega izvrstnega vpliva sama najbolje priporoSuje.
Z odliCnim spoitoyanjem
JURU EONIG, zupnik.
V steklenicah po 15 kr. nahaja se v vseh Iekarnah y G»rici, Tolminu, Gervignanu, Gradu, GradiSoi, TrzWi, v Trstu, na S*ojer-skera, KoroSkem, Kranjskom, HrvaSkem, v Dalmaciji, Istri in na Tirolskom.
^¦3C
lias
X
Jablane, visoke, 9 najboljsib vrst,
ena po 30 — 35 kr. HruSke, visoke in sredojo viaoke,
ena po 40 — 50 kr. Breskve, marelico in ringl6, ena po 20 — 35 kr. Koldi raznih vrst, sto po               -------35 kr.
Josip Stiegler.
Oskrbnih grajsinskih posestey
Nj. ekscelence grofa Coronini-ja
y St. Petru pri Oorici.
X
IX——XI, „J{W
Na drobno in na debeto. *m.
J02EF (lLOT
v GORIG! v RA&TEUI;
obilna in mnogovrstna zaloga  horimberffkih, galanterijskih, malih re6i in igra5.
Najvc6i izbor blagaza raznosoeke (hayzirarje) kratnarje, Oevljarje in kroja6e, potem molkov. svetth podob, roienkranco itd.; priporofa svojo veliko zalogo nres ali lepotidij, tapecerij, olepSevulnegii papirja kakor tudi zlate in ereorne podlega za mrtvagbe tz-uge po fabri-cnih cenab, veliko zalogo aveS in veliko zalogo flevljov vsako sorle za male in velike cene in mo2e itd.                 _____
POSEBNOST
VRTNA SEMENA
v»ake vrste in gotove dobrote.
tako  nizkc,   da   se   ni   baii   tekmovanja.
Na drobno in na debelo.  -^w
FRAN   WANEK-OVA
izdeiovalnica sodine vode
v GORICI via Morelli Stev. 12 s poddruLnico v VolCoh,   (ktcra  se  nahaja v gOBtil-nici udoye (Kofolnve) imnjofio avoj lastni aparat,  in kder so iz tamosajega vira, po svojih  izvrstoih last-nostih   daleko  znana veda zajemlje,
priporoca
svoje oglenokisJe vode-, ki tie pripravljojo po od-lidnih aparatih s parno modjo in po najno-vejsi sistemi.
LftstDik se ni ustraSil ni truda ni RtroSkov, da ustanovi S teiu obrtnijo primerao vsem zahtevam novejega 6asn.
Ker mu velja kot najviSe VOdiiO najskrajniia previdnost in sna^nost, skrbi in pazi ttrogo, da je zmes snovij po polnem dista, da so diste sklenice in orodje. Vaelej, predno se sklenice na novo napolnijo, odistijo se s posebno pripravo. Zel6 dista je ruda za vse dela potrebnoga orodja, isto tako dista je ruda Skle-nidnih okovov, ki so §e posebej zaniklovani.
lzd«!Oval;i!ca izdeluje poleg obi^ajaih proizvodov tudi znane in „kracherlnw imenovane v vspb baiah, ter so v to upotrebovani sadni sokovi odlid-nega duha in preprijetnega okusa.
^pggg^gp^Bppg^g^p^P^
Zateptmofefi, Kroiaciaiiip.
I6HAC ST1HER Y GORICI.
Da nstreiem tnnogostranski Selji svojih gospodov odjemalcev in da bom posneraal izgled yecjih skladi§2 v glavnib mestih, sklenil sem, da se bom drzal glede izdelkov in blaga v svoji Stacuni nze od 1. marca tekoSega leta naprej nacela
STALNIH CEN,
katero prihrani prodajalcu mnogo Sasa ia daje kupovalcu poiostvo,  da dolo^ena cena jo zadnjt, po kateri more prodajaleo oddati svoje blago.
Potem ko sem dotocil najniije cene,  dovolim  kupovalcu,   da razSirim kupfiijo se svojim odbitek 2 0/q.   ako kupi za 50 f. blaga, in odbitek 3 0/0,   ako  kupi za 100 gl. blaga in JJako placa hitro v gotovioi.
V edoajstih letih, v katerih mi je bila prijetna cast sluziti slavno obLinstvo, iskal sem vedno v tern vso svojo bvalo, da sem se sknzal vrednega njegove podpore, to bilo mi je to glavna skrb, da aem u-odel v svoje skla-diS5e ona zboljsenja (reforme), ki raorejo &Iu2iti v sloznost in do-biLek gospodom kupovalcem, in zdaj je mojn nsjvccja 2elja, da bi si zasluiil vfldno vecjo naklonjenoat tnkajdnjega slavnega obttnstva.                      NajudanejSi IGKAC STEINER.
IzdAvate^j ia odovorti ureduik: M. KOHSIC — Bilarijamka fTskama v Gorici.