0©M©YINft AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN Vi LANGUAGE ONLY irif^ #,106 AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER CLEVELAND, O., TUESDAY MORNING, MAY 6, 1941 LETO XLIV. — VOL. XLIV. oložaj v Mezopotamiji je zelo resen 0 bo Anglija izgubila oljne vrelce v Mezopotamiji, bo moralo priti ameriško olje v Egipt. -Oljne cevi do Palestine so baje že razdrte. — Nemški bombniki napadajo otok Kreto, sedež Srške vlade. — Abesinski cesar je na potu v Addis Ababo. Pazi, Amerika! Ameriški vladi je znano, da je nemškim agentom v tej deželi natančno znano, kdaj odpluje kaka ladja iz ameriškega pristanišča, kam je namenjena in kaj vozi. Če ne bo postala Amerika-kmaki nekoliko "manj demokratična" in stopila tujim agentom na prste, bomo to še drago plačali. --\j- Za rojstnimi listi Ohijska postavodaja je spre-jeja postavo, da sme probatna sodnija izdati rojstni list ljudem, ki svojega rojstva nimajo zapisanega v mestnih knjigah. Rojstne liste zahtevajo v tovarnah in samo v Clevelandu je več kot 4,000 oseb pronašlo, da njih rojstvo ni nikjer uradno zapisano. Probatna sodnija bo zdaj izdala rojstne liste takim ljudem, če bodo prinesli kake dokaze, da so bili res rojeni tukaj. Na dopustu Frank Kapla je prišel na dopust k svojim staršem Frank in Mary Kapla, 1064 E. 61. St. Frank služi Strica Sama pri zra-koplovcih v North Carolini. Prijatelji so vabljeni, da ga obiščejo. Zelo važna seja Jutri večer ob 7:30 se vrši v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. zelo važna seja skupnih društev. Ameriška obrežna straža na jugoslovanskih ladjah v New Yorku New York, 5. maja. — Ameriška obrežna straža je šla na jugoslovanske parnike, ki se nahajajo v newyorškem pristanišču. Eno izmed ladij je straža prisilila, da se je vrnila nazaj k pomolu, od katerega je bila odplu-la. J. S. Baylis, poveljnik straže izjavlja, da je ta čin ameriške obrežne straže samo pregled ladij in ni hotel dati več pojasnila rekoč, da mu je to prepovedano. Samo to je rekel, da ameriška straža večkrat stopi na inozemske ladje, katere pregleda radi previdnosti. Toda malo prej je radijska postaja prestrigla šifrirano radij-sMm&ilo iz. Rima, ki ukazuj*? vsem jugoslovahskim Vernikom, naj odplujejo v argentinska ali brazilska pristanišča. One jugoslovanske ladje pa, ki se nahajajo na Pacifiku, naj odplujejo v japonska, čilenska, ali mančuku-oska pristanišča. V newyorškem pristanišču leže štiri jugoslovanske ladje in ena se je bila odzvala klicu, ter odšla iz pristanišča, ko je stopila v akcijo ameriška obrežna straža in jo zavrnila nazaj. -o- Srbi kupujejo vladne obligacije Pittsburgh, Pa. — Izvrševal-ni odbor Srbskega narodnega sa-veza je kupil za $50,000 federalnih obrambenih bondov in za $25,000 kanadskih bondov. Odbor izjavlja, da hočejo ameriški Srbi s tem pokazati svojo voljo do sodelovanja pri ameriški na rodni obrambi. Anglija mora dobiti nad-moč v zraku nad Evropo, pravi Roosevelt Washington, D. C.—Predsednik Roosevelt je ukazal razširjenje letalske industrije v taki meri, da bo dobila Anglija zračno oblast nad vso Evropo. To je Rooseveltov odgovor na Hitlerjevo bahanje zadnjo nedeljo, da je Nemčija nepremagljiva. Roosevelt je poslal pismo vojnemu in mornariškemu tajniku ter kopije pisma uradu za obrambeno produkcijo, v katerem pismu pravi: "Izdatna obramba in potrebna obramba te dežele in drugih demokratskih narodov zahteva, da se začne takoj izdelovati bombnike v večjem številu. V dosego tega boste zavzeli vsako akcijo, ki je potrehna. Zavedam se dejstva, da veČja;produkcija bombnikov je velik napor na zrakoplovno industrijo. Toda oblast v zraku se mora in se bo dosegla. "Z vsakim mesecem postajajo demokracije močnejše v zraku. Gledati moramo, da se s tem še bolj pqjiiti in da postane ta oblast absolutna." -o....... ,„, Novo vojaško letalo je tako hitro, da že izgine, predno se ga sliši Los Angeles. — V nedeljo zjutraj so demonstrirali novo letalo za ameriško. armaf#, ;k i j e modela Lockheed P-38. Kakih 30,-000 gledalcev se je zbralo, da vidi novo čudo v zraku. Ker so bili ljudje opozorjeni na letalo, so ga zagledali, kako je priplulo po vsemirju, toda je že izginilo na nebesnem svodu, predno so zaslišali brnenje motorjev. Strokovnjaki trdijo, da je to najhitrejše vojaško letalo, ki ga ima kaka država. To letalo je zgrajeno za napade sovražnih letal od spodaj navzgor z brzino 300 milj na uro. Toda pri poskusni vožnji je napravilo 460 milj na uro, pa še pilot ni bil odprl "na vse." Armada strogo varje taj nosti zgradbe tega letala. JUGOSLOVANI V NEMŠKEM UJETNIŠTVU Washington. — Kongre snik Gene Cox iz Georgije, ki sicer nasprotuje Rooseveltovi administraciji, je izjavil, da bo podpiral predlog, da Zed. države zase-žejo vse inozemske ladje v ameriških pristaniščih. Izjavil je, da koraka dežela proti vojni in ta predlog nam bo naznanil, da smo dospeli do nje. Cox je apeliral na poslance, naj podpirajo ta predlog in brez ovinkov izjavil, da bodo Zed. države v kratkem spremljale an- Hčerka je! Družini Mr. in Mrs. Matt Mo-dic, 8220 Korman Ave. se je rodila hčerka prvorojenka. Mati in dete se dobro počutita v Polyclinic bolnišnici. Dekliško ime matere je bilo Antonija Vidmar iz Carl Ave., od dobro poznane Vidmarjeve družine. Tako sta postala Mr. in Mrs. Joe Vidmar v desetih dneh dvakrat stari oče in stara mama. 5,000 LET PRED KR. SO ŽIVELI LJUDJE V NEKI VOTLINI V ARIZONI Tucson, Arizona. — V neki. votlini na rezervaciji Papago Indijancev so našli znake, ki dokazujejo, da so tukaj živeli ljudje najmanj 5,000 let pred Kristusovim rojstvom. V jami so izkopali dokaze o človeškem bivanju tukaj, orodje iz kamenite dobe in drugo, kar je ležalo pod 12 čevljev debelo plastjo. Starinoslovec dr. Emil Haury trdi, da so tukaj živeli ljudje neprestano od leta 5,000 do 400 pred Kristovim rojstvom. Jamo | so raziskovali več tednov. Dolga je 150 čevljev, 25 široka in 5 čevljev visoka zadej, spredaj pa je visoka 50 čevljev. V nekem kotu izvira mal studenček. Po stenah se še poznajo slike v črni, rdeči in beli barvi. Izkopali so tudi devet mumij, ki kažejo na bolj majhne ljudi. Dalje so izkopali kite las, ribje mreže, pasove, kožuhaste odeje in sandale. Vzelo bo več mesecev, predno bodo votlino natančno preiskali in najdeno tvžtrino preštudirali. 20,000 brez strehe v Braziliji P o rt o Alegre, Brazilija. — Najmanj 20,000 oseb je brez strehe radi povodnji, kakršne ljudje še ne pomnijo. Več kot 1,000 hiš je v vodi in najmanj 400 hiš je popolnoma pod vodo. Večinoma vsi vlaki so zadržani. V okraju Cachoeira so trije farmarji izvršili samomor radi škode, ki jo je napravila voda na njih rižnih poljih. -o-— Prve strelske vaje V sredo popoldne ob treh bo Euclid Rifle klub odprl strelsko sezono na Močilnikarjevi farmi. Klub vabi tudi vse druge ljubitelje tega lepega športa. Vsak je dobrodošel. Vojna se nam bliža, zato je potrebno, da se privadimo streljanju, ženske naj pa pridejo pogledat, kako se prenaša municija, ker jih morda zadene to delo, kot je grške žene in dekleta. Mleko se bo podražilo, če ne ho kmalu dežja V štirih ali šestih tednih se bo mleko občutljivo podražilo, če ne bomo dobili dežja v prihodnjih 10 dneh, trdi zveza mlekarjev. April je bil tretji najbolj suh mesec od leta 1871 in kmalu se bo poznalo pomanjkanje krme, ker ne bo obrodila koruza, niti oves in pašniki bodo zarujaveli. Slika je bila poslana potom časnikarskega brzojava iz Berlina in predstavlja jugoslovanske častnike, ki so bili ujeti nekje v Srbiji. Imena častnikov niso znana. Kongres študira zaplembo inozemskih ladij in spremstvo produktov do Anglije gleške ladje preko Atlantika. Kongresnik Sabath iz Illinoisa je pa izjavil, da je še vedno prepričan, da nas bo Roosevelt rešil pred vojno. Roosevelt sam je priporočil sprejetje predloga, da sme vlada zaseči 85 inozemskih ladij v ameriških pristaniščih, vključno danske, nemške, italijanske in francoske. Te ladje bi rabile Zed. države ,ali pa bi jih izročile Angliji. Amerika izdela mnogo več jekla kot Nemčija Hoboken, N. J. -r- Irving S. Olds, predsednik eksekutive United States Steel Corp. je izjavil pred delničarji te družbe, da samo to podjetje izdela danes več jekla, kot pa vse nemške jeklar-ne skupaj. Izdela ga toliko kot 30 ga leta 1939 izdelale Anglija, Francija in Belgija skupaj. Poroka slovenskega para Jutri ob enajstih se bosta poročila v' cerkvi sv. Vida gdč. Alice Kmet iz znane Mrs. Terezije Kmetove družine in Mr. Joseph Urbas iz Loraina. Mnogo sreče jima želimo v zakonskem stanu. Novo pristanišče Mesto bo zgradilo na koncu 140. ceste pristanišče za male čolne s potrebnim pomolom. Skupna seja V sredo ob 7:30 zvečer se vrši skupna seja članov vseh društev v Clevelandu, ki spadajo v jednoto C. K. of O. Člani in članice društev St. Agnes, št. 139 in Sv. Antona, št. 138 C. K. of O., pridite na to sejo vsi, če vam je le mogoče. Po seji bo malo programa in prostega prigrizka. Seja se vrši v šolski dvorani sv. Vida. Mlada morilka Elizabeta Benton, stara 19 let, stanujoča na 2617 E. 68. St. je v neki gostilni na vzhodni strani mesta do smrti obklala z nožem 19 letno Gussie Sparks. Slike in veselica WPA tečaj v East High šoli priredi nocoj plesno veselico in kazanje jako zanimivih premikajočih slik v šolskih prostorih. Vsakdo je prijazno vabljen. NOVI GROBOVI Anton Zukovec Umrl je dobro poznani Anton žukovec, bolj poznan pod imenom "Hot dog." Bil je star 45 let. Doma je bil iz Vavče vasi, fara Dobrnič, odkoder je prišel sfem pred 28 leti. Umrl je v soboto zjutraj ob šestih v hiši 3774 E. 93. St. pri družini Louis Godec. Razen številnih prijateljev nima tukaj nobenih sorodnikov. Bil je veteran svetovne vojne in več let je delal na farmi Josip Gramca v Geneva, "O. Pogreb se bo vršil v sredo ob 8:30 zjutraj iz Ferfoliatovega pogrebnega zavoda, 9116 Union Ave. v cerkev sv. Lovrenca in na pokopališče Kalvarijo. Naj počiva mirno v ameriški zemlji. Peter Mukavetz V Glenville bolnišnici je umrl dobro poznani rojak Peter Mukavetz, star 65 let. Stanoval je na 1231 E. 61. St., kjer je vodil gostilno. Pogreb se bo vršil iz F;rank Zakrajškovegia pogrebnega zavoda. Cas in drugo prinesemo jutri. John Gross Po dolgi bolezni je umrl John Gross, star 57 let. Stanoval je na 4121 St. Clair Ave. Doma je bil iz Žužemberka. Pogreb se bo vršil iz Frank Zakrajško-vega pogrebnega zavoda. Cas pogreba in druge podrobnosti prinesemo jutri. --o-- Italijani so zanetili upor na jugoslovanskem parniku v Braziliji Rio de Jainero. — Jugoslovanski poslanik je obdolžil Italijo, da je kršila nevtralnost Brazilije, ko so hoteli italijanski mornarji zanetiti upor na jugoslovanskem parniku Sloga in preprečiti, da ne bi odplul pod angleško zastavo. Policija je aretirala italijanskega kapitana Raguzina in prvega mata z italijanskega par-nika Teresa, ki je tukaj zasidran. Kapitan Jeličič od parni-ka Sloge je nazpanil oblasti, da so Italijani naščuli jugoslovansko posadko k vstaji. Tudi od posadke Sloge sta bila aretirana dva častnika in šest mornarjev. Sloga je nato odplula z novo posadko v Sydney, Avstralija z 8,-000 ton tovora v raznih minera-lijah. MOŽ, KI JE UTOPIL ŽENO V BANJI, SE BORI PROTI SMRTNI KAZNI Washington. — Robert S. James, brivec iz Los Angeles, Cal., je bil obsojen od porote v smrt, ker se je bil polakomnil zavarovalnine za svojo ženo in jo< je skušal spraviti s sveta. Najprej ji je vtaknil nogo v zaboj, kjer sta bili dve kači klopotači. Toda ker to ni prineslo zaželjenega uspeha, jo je poplačil v vodo v kopalni banji in jo toliko časa tiščal pod vodo, da je utonila. Njegov zagovornik je gnal zadevo na vrhovno sodnijo Zed. držav. Ta je z štiri proti štiri glasovi potrdila obsodbo. Toda zagovornik je zahteval novo zaslišanje, ker ni bilo večine na nobeni strani. Vrhovno sodišče je dovolilo novo obravnavo 13 oktobra. DEMANTE JE PROČ ZMETALA Elizabeth, N. J. — Mrs. Joseph Rip je zavila štiri deman-te, vredne $900, v papirnato ser-veto, nato pa isto drugi dan vrgla v smeri. Danes razkopavajo mestno smetišče in iščejo serve-to in, seveda, demante v njej. čebula se draži Včeraj so bile na mestni tržnici cene stari čebuli in paradižnikom precej visoke, od 30 do 40c pri vreči čebule. Vzrok, ker prihaja iz Texasa nova čebula kasno in še ta je slabe kakovosti. Paradižniki so se tudi podražili od zadnje sobote. Stavka v Lorainu American Stove Co. v Lorainu, ki zaposluje 450 delavcev je zaprla vrata radi stavke. Delavci zahtevajo 72 in pol centa minimalno urno mezdo. Važna seja članice podružnice št. 41 SŽZ imajo nocoj zelo važno sejo. Pridite vse! Najdeni ključi Kdor je izgubil šop ključev na 68. cesti, jih dobi po peti uri zvečer na 1075 E. 68. St. . - i aira, 5. maja. — Dve silno stiskani angleški posadki se še to je v Tobruku v Libiji in v Iraqu. Radio iz Lon-L?® Ponudil iraqiškemu premier ju Al Gailani, ki je vdan da se vzpostavi med obema državama stare prijateljske če se umaknejo domačinske čete, ki imajo obkoljeno v^posadko v zrakoplovnem pristanu pri Habbaniyah. Angleška poročila zatrjujejo, da je angleška armada razpršila iraqiške čete, toda poročilo iz Švice pa poroča, da domačini obstreljujejo gori omenjeno zrakoplovno pristanišče s topovi. Iz Iraqa se tudi poroča, da so domačini razdrli oljne cevi, po katerih teče olje do Palestine. Angleži pa trdijo, da imajo dovolj rezerve olja za operacije v Sredozemlju in^če bo potreba, bo prišlo pa olje iz Amerike. Nemški bombniki so začeli danes bombardirati otok Kreto, na katerem se nahaja grški kralj s svojo vlado. Angleške baterije so danes sklatile štiri nemška letala. Angleško vrhovno poveljstvo poroča, da je garnizija v Tobruku napadla nemške in italijanske oblegovalne čete in jim prizadela težke izgube. Iz Etijopije pnnajajo poročila, da se bliža bivši abesinski cesar Haile Selassie glavnemu mestu Addis Ababi, kjer bo zopet zasedel prestol Etijopije, odkoder so ga bili pregnali Italijani 1936. Od vseh strani hite domačini v glavno mesto, da slavijo dan zopetnega vstajenja Etijopije. % Ness bo ostal ra(h, če bo izvoljen za župana se govori, da bo ostal j, ' direktor Ness še na- 56 v i ^ tem uradu, če bi bil iz-^s°dnik Frank Lausche žulj, Lausche in Ness sta de-Hl a v roki proti hazardnim ^ 'Cam in sta sicer tudi dru-prijatelja. Večkrat ^ '^Pila kot govornika na ^toru. v10 se je že, da bo Ness D^idiral za župana, toda y5*1 način ne bo kandidat, ^ kandidirala Lausche in L ZuPan Blythin. Samo v L ; že bi kazalo, da bi pri-llt) r'a administracija v r0_ L ki bi zamižali pred (j, ;all'im igranjem,.bi kan- C88: ijjj ar.H še danes niso goto-■ s°dnki Lausche kandidi-«j j ne> ker se sam še ni do-Od vseh strani se ^.^nj, naj bo kandidat in ne bo. Druga dva mo-^kratska kandidata bi llj ajni sodnik Merrick in s°dnik Louis Petrash. , -o- sPravil Japonce na ^Prto polje t j;, nŠton. — Kongresnik L**««« je govoril v lijjj 1 zbornici, naj se da Jani^11 teden časa, da se od-aile H z osiščem, ali se Ako ne, udarimo |4 |iss trdi, da je skoro goji^ se bomo udarili z Nem-Mlj eda.i nas bo Japonska hrbet. Zato je najbolj-z njo prej pogledamo v % k, ndu se živila ne kot drugod |L Preiskovalni urad po-8e cene živilom v Cleve-(iviSajo tako naglo kot !\iJnes1:ih in so nižJe kot v K ^ ameriških mestih. Sta-%ifi kila vzeta za dobo ene-S0Ca do 15. aprila. V tem Vs Cene živilom dvignile Vandu za 2 °dstotka'v !i ;>?S0etih pa povprečno naj-V ''"• Toda/ od lanskega ■ ' inSe Pa cene dvignile za ^..^ada se pripravlja, da h, a cene, če se bodo dvi-.(Nsoko. ; i^avi iz Detroita i !>oZ) ^evelandčanke poši- itNd ® iz Detroita' kJer težile kegljaške tekme Jwnn Slapnik, Jo Zakraj-k>ia Tanko, Alice Sou-\ M. Primosch, Mrs. j yttilka Kress, ^nišnico ambulanco je bi-S v St. Alexis bol-Mary Vidmar iz .? Ht 'via Ave. Nahaja se v "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER •117 St. Clair Avenue Published daily except Sundays and Holidays Cleveland, Ohio BESEDA IZ NARODA NAROČNINA: Aa, Ameriko ln Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.0C Za Ameriko ln Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland, po raznaSalclh: celo leto $5.50; pol leta $3 00 Za Evropo, celo leto, $7.00 Posamezna številka, 3c SUBSCRIPTION RATES: trnited States axid Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail, $7.00 per year O. 8. and Canada, $3 00 for 6 months; Cleveland, by mall, $3.50 for 6 months Cleveland and Euclid, by carrier $5.50 per year, $3.00 for 8 months European subscription, $7.00 per year Single copies. 3c Entered as second-class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. No. 106 Tues., May 6, 1941 Nerazumljiva pravica Sodno pravico upodabljajo z zavezanimi očmi. To naj bi pomenilo, da pravica ne sme gledati koga ima pred očtni, ampak mora odločevati pošteno in nepristransko za bogate in revne, za preproste in odlične. Pa se včasih človeku zdi, da ima boginja pravice zato zavezane oči, ker jo je sram pogledati poštenemu človeku v obraz, kadar razsojuje pristransko, ne glede na to, na kateri v strani je pravica. To je bil, bi rekli, slučaj, ko je bila na okrajni sodniji tožba radi.nočnega razbijanja neke tovarne na Addison Rd., radi česar so se okoliški stanovalci pritožili, da jim to razbijanje z ogromnimi kladivi trese hiše, da je v več krajih odpadel omet in pa, da ponoči ne morejo spati. To je bil slučaj, ko bi navaden človek, ki ni nikdar študiral postave sodil, da je človeško bivališče njegov svet kraj, katerega varje vsa posvetna gosposka. Saj ti ljudje plačujejo davke mestu, državi in zvezni vladi, so pošteni državljani, ki dajejo "cesarju kar je cesarjevega in Bogu, kar je božjega." Ti ljudje so si postavili tukaj svoje skromne hiše, kjer pošteno vzgajajo svoje družinice, da bodo dobri člani človeške družbe. Pa se zgradi v njih bližini tovarna, ki začne neke lepe noči razbijati s težkimi kladivi po železu in jeklu, da se tresejo vse hiše skoro eno miljo naokrog. Ljudje se pritožijo pri vodstvu tovarne in prosijo, naj bi vsaj nekaj ur ponoči ne razbijali s tistimi orjaškimi kla-divimi, da bodo mogli delavci po težkem dnevnem delu vjeti nekaj ur spanca za težko delo drugi dan. Vodstvo tovarne se ne zmeni za pritožbe in ljudje gredo na sodnijo po pravico. Naj sodnik odloči, če sme tovarna cele noči razbijati v bližini hiš. Sodnik naj odloči, če je prav ali ne, da se radi tega razbijanja dela škoda na hišah. Ljudje bi radi vedeli, če imajo v svojih hišah pravico do mirnega nočnega pdčitka. Ljudje bi radi vedeli, če so še gospodarji svojih hiš, ali ima te hiše pravico majati v njih temeljih vsaka tovarna, ki se ji zljubi. Pri tem zaslišanju je bilo kakih trideset naših ljudi, ki so bili pripravljeni pričati, če potreba tudi s prisego, da se res dela škoda in da res nimajo poči-tka radi nočnega razbijanja v bližnji tovarni. Šli so pred sodni stol s trdnim prepričanjem, da je še pravica na svetu in ta pravica bo odločila njim v prid. Sodnik se vsede na sodni stol. Ljudje so mislili, da bo zdaj začel zasliševati priče, tako hišne posestnike kot vodstvo tovarne. Po teh izjavah bo potem sodnik sodil, katera stran ima prav in katera ne. Pa ni sodnik zaslišal prič, ker se mu to ni zdelo potrebno. On je že vnaprej določil razsodbo. Vzame spisan govor in začne pripovedovati našim ljudem o patriotizmu, na katerega oltar moramo biti pripravljeni žrtvovati vse, če potreba tudi nočni počitek. Zlasti še sedaj, ko se dežela pripravlja na obrambo in kjer šteje vsaka zamujena minuta. Vse je kazalo, da je bil sodnik mnenja, da je delo tovarne tako važno, da lahko razbija s kladivi tudi ponoči, da lahko izdeluje svoja naročila, ki so menda za obrambeni načrt. Zagovornik hišnih posestnikov je takoj videl, kako bo razsodba izpadla. Ko je začel sodnik pridigati o patriotizmu, je zagovornik vedel, da to leti na naše ljudi, ki morajo biti tako dobri patrioti, da ne smejo ziniti niti besedice, pa če bi jim tudi po glavi razbijali s kladivi, če bi šlo to za obrambo dežele. Še nikdar nismo slišali, da bi kak sodnik javno pokazal, na katero stran.bo razsodil, še predno je zaslišal priče. !K|a-ko pa more vedeti, katera stran ima prav, če ni slišal obe plati zvona? Toda tam pri mizi je sedel predsednik tovarne na eni strani, na drugi pa kakih trideset preprostih delavcev. In ker se nam zdi, da je dolžnost vseh 130,000,000 prebivalcev Zed. držav, da pomagajo pri obrambenem načrtu, če je tako ukazala naša vlada, katere ukaze moramo izpolnovati, je čudno, da je zahteval gospod sodnik patriotizem samo od preprostih delavcev in ne tudi od delničarjev ali lastnikov tovarne. In naj se dalje vprašamo: če dotična tovarna dela naročila za obrambeni program, ali je toliko patriotična, da dela naročila zastonj, ali pa izdeluje naročila za svoj dobiček, kakršen pač je? Dalje, ali je odvisna vsa obramba Zed. držav samo na izdelke dotične tovarne tistih nekaj ur ponoči? Če se je sodniku zdelo, da je za dobrobit dežele potrebno, da dela tovarna tudi ponoči, pa če že morejo ljudje po bližnjih hišah spati ali ne, pa nismo še slišali dotičnega sodnika, da bi bil rekel kako besedo in trkal na patriotično stran, kadar stavka po 400,000 delavcev in je s tem v nevarnosti industrija vse dežele, da obstane. Niti vlada Zed. držav ne prepoveduje tem delavcem stavkati, pa četudi stoji v tovarnah na milijone do larjev vrednosti naročil. Vlada smatra, da imajo delavci pravico potegniti se za svoje osebne koristi in jim ne očita, da niso patriotični. To je zato, ker se delavcev boji, ki so organizirani. Kdo se bo pa bal nekaj hišnih posestnikov, ki ne premorejo drugega kot tiste svoje bajte. Zato se jih pa svari, naj bodo patriotični in naj voljno prenašajo razbijanje tovaren. Za pomoč domovini Minula je . . . prva samari-tanska gesta, prva javna manifestacija clevelandskih Jugoslovanov v prid naše rodne Jugoslavije. Peli so ... in pozdravljali naše brate in sestre onstran morja, čigar čast in ime sta ostala neomadeževana. Peli so ... in v njihovih harmoničnih odmevih je sleherni udeleženec lahko mislil, hrepenenje in up, ki po vsej božji pravičnosti bo enkrat zasijalo v končno zmago, in novo usta-jenjp, v novo in večjo Jugoslavijo. V prijetno dolžnost si štejem zahvaliti se vsem skupinam in posameznikom, ki so omogočili, da je naš "Jugoslovanski večer" v soboto večer, 26. aprila bil tako materialno in moralno uspešen. Dasiravno ni bila velika dvorana napolnjena, odziv ljudstva, na tako kratek poziv je bil povoljen. Hvala vsem udeležencem ter tudi vsem tistim, katerim se iz enega ali drugega vzroka hi bilo mogoče udeležiti , a so obljubili, da se odzovejo ob drugi slični priliki. Vse naše razne narodne skupine so bile pripravljene sodelovati. Ker bi pa bil v tem slučaju program skoro brez konca, so za enkrat nastopili sledeči, za kar jim gre iskrena zahvala : Pevski zbor "Glasbena matica," pod vodstvom Ivan Zor-raana; tamburaški zbor "Plavi Dunav," čigar vodja je Frank Muža; hrvatski dekliški zbor, "Slavulj," dirigent Jos. Gregu-rinčič; pevke Olga, Jelka in Vera Tomich; srbski pevski zbor "Njegoš;" mladi plesalci mladinskega odseka Slovenske ženske zveze, pod vodstvom Albine Novak; harmonikarji: Vinko Globokar, John Kaušek in Kapel Frank; dekliški pevski zbor "Baraga," voditeljica Eleanor Karlinger; Sodnik Frank J. Lausche, in Theodore Andrica, poročevalec za Cleveland Press. Za uspešno reklamo so skrbeli Ameriška Domovina, Enakopravnost, Glas, Glasila K. S. K. Jednote in pa posebni odbor sestoječ iz urednikov naših različnih časnikov. Zabeležiti moramo tudi, da nam je Slovenski narodni dom na St. Clairju dal brezplačno na razpolago prostore za vse naše seje. Veseli smo bili vsi ob navzočnosti našega spoštovanega visokega državnega uradnika gospoda svetnika dr. Vladimirja Rybar-a iz Washingtona. Posebno se moramo spomniti na vljudno sodelovanje Cleveland Press-a in pa Theodore Andrica, ter Spencer Irwin-a od Cleveland Plain Dealer-ja. Posamezniki, ki niso bili člani raznih odborov, a so žrtvovali mnogo časa, so sledeči: Max Traven, Anna Traven, Eleanor Cerne. Iskrena hvala vsem, ki so količkaj pripomogli do izpolnitve tega programa. Račun dohodkov in izdatkov za ta večer je sledeči: Vstopnina ...........$1,200.25 Darila................145.00 Skupni dohodki .....$1,345.25 Izdatki: Najemnina, zavarovalnina in druge pomoči v dvorani . .$ 344.41 Vožnja za pevovodja Njegoševega zbora 11.00 Vstopnice ......................20.60 , Tiskanje programov . 25.75 Za pomoč pri prodaji vstopnic ....................25.00 Tisti časi se vračajo Piše Anton Grdina noročno podpisani po sledečih: Dr. James W. Mally, predsed. Mr. John Gornik, Mrs. Albina Novak, Mr. Anton Grdina in Mr. Matt Petrovič. Vsota $918.49 je bila naložena na North American Bank Company, pod imenom "Yugoslav Night," dne 2. maja, 1941 in se ne more dvigniti brez podpisov zgoraj imenovanega odbora. Seznam doravolcev je sledeč: Dr. Frank Jarem ......$ 1.00 John Bukovnik......... 5.00 Hon. Martin Sweeney .. 15.00 Mr. Courtney Burton ... 25.00 Collinwood Baking Co., Mr. in Mrs. John Zallar 50.00 Tino Modic Cafe ...... 20.00 Mr. in Mrs. John Izanc . 10.00 Mr. J. D. Pilcher....... 2.00 Mrs. Gertrude Kunčič .. 2.00 Mrs. Mary Smrekar---- 5.00 Mr. Ignac Slapnik Sr. .. 5.00 Mr. Joseph Pozelnik ... 5.00 Še enkrat iskrena hvala vsem, ki so količkaj pomagali pri tej dobrodelni prireditvi. Prostovoljni darovi se še vedno sprejemajo v konzularnem uradu. V zaključek pa vabim vse-naše žene in dekleta, da pridejo ob torkih in četrtkih v Slovenski narodni dom na St. Clair Ave., kjer lahko pomagajo pri šivanju za "Jugoslovanski odsek Ameriškega Rdečega križa." Dr. James W. Mally. -o- V prosto naravo Cenjenim športnikom v cleve-landske okolice se naznanja, da se bo v sredo, 7. maja, ob treh popoldne uradno otvorila strelska sezona Euclid Rifle kluba in sicer na Močilnikarjevi farmi na White Rd. Ob tej priliki vas klub prav vljudno vabi na obisk. Vsak ljubitelj strelskih vaj je dobrodošel in sicer vsako sredo popoldne. Posebno pa opozarjam člane našega kluba, da gotovo pridete vsi. Naj nikar noben ne ostane doma in pripeljite tudi svoje boljše polovice s seboj, kajti ženske so prav tako dobrodošle. Vojna se bliža tudi ?em preko morja in zato bi bilo čisto prav, da se tudi naše ženske privadijo prenašati municijo kakor so to delale vse časti vredne grške ženske. Torej pridite, Tajnik. —--o- V počast materam žensko društvo Waterloo Grove št. 110 priredi v nedeljo 11. maja ob priliki Materinskega dneva šaloigro "Sv. Peter in jagnetova jetrca." Ta igra je v dveh dejanjih in je vse skozi polna humorja, da se boste lahko neprisiljeno nasmejali. Odbor, ki ima vse predpriprave v rokah, nam je zagotovil, da bodo igralci in igralke, kateri bodo nastopili v nedeljo pri tej igri nudili toliko smeha in zdravega humorja, da se boste lahko nasmejali za ves teden ali pa še za več. Med odmori bodo pa nastopili naši mladi godbeniki, plesalci in pevci. živa slika, ki bo predstavljala materino življenje, bo že sama vredna tiste vstopnine, ki je samo 50 centov. Vstopnice lahko dobite pri članicah društva, ali pa pri vratih v dvorani na dan prireditve. Po igri pa se vrši ples in prosta zabava v zgornji dvorani. Poznani in priljubljeni Pecon bo igral za stare in mlade kakor zna le on. Prijazno vabimo vse, kateri se le morete udeležiti, posebno pa vabimo članice Woodmen Circle društev. Igra se vrši v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd., pričetek ob sedmi uri zvečer. Margaret Rožanc. —_—o- V preteklem letu se je pomnožilo prebivalstvo Italije za 427,-472 oseb. Skupni izdatki .......$ 426.76 Preostanek ..........$ 918.49 Računi so bili natančno pregledani in odobreni dne 1. maja po finančnem odboru ter last- času je primerno, če napišem nekaj naši javnosti v navodilo in priporočilo iz preizkušenj, skozi katero smo šli v zadnjih letih. Katerega ni najprej prosperi-teta omamila in potem depresija poučila, tak ni poučen kaj se v Ameriki lahko nagloma dogodi. Večina ljudi pa je bila prizadetih in o tem se bo sukal ta dopis. Ljudje v Ameriki preveč radi kar čez noč pozabimo, kaj se je včeraj zgodilo. Prva prosperite-ta nas je do kraja pokvarila v gospodarskem oziru. Ko so se odpirala zopet razna dela in so si delavci lahko zbirali lažja dela in z boljšo plačo, ker je delavcev manjkalo, a tudi s tem niso bili zadovoljni. Nekateri so pričeli ostajati doma, misleč da že dovolj zaslužijo in so hoteli imeti še par dni med tednom, da so lahko potrošili denar. Kompanije, ki so lahko prodale vso produkcijo, pa naj bi bili delavci naredili še toliko, so prosile delavce, da naj nikar ne ostajajo doma med tednom, ker se je kakor sedanje čase potrebovalo veliko blaga za vojne potrebe, je vlada preskrbela govornike, ki so šli od tovarne do tovarne obdržavati posebne govore v opoldanskem času. Ti govorniki so prigovarjali ljudem, da naj sedaj delajo, ker je veliko dela in dobra plača. Naročili so nam, da povemo delavcem tole: "Delajte sedaj in ne ostajajte doma, ko je veliko dela." Poleg tega pa nam je bilo tudi naročeno, da ljudem priporočamo varčevanje in kupovanje vladnih bondov. Naročeno nam je bilo, da povemo ljudem, da v tistem času prihranjen dolar, bo vreden pozneje pet dolarjev. Kupite bon-de in z njimi si boste prihranili denar za' poznejše' čase, ker sedaj vam je to lahko storiti in bo v vašo lastno korist. Tako je bilo v zadnji vojni. Dela in denarja je bilo kot še nikdar prej. Kdor je bil previden, ta si je pomagal na noge in si prihranil nekaj denarja. Velika večina ljudi pa je računala s tem, da bodo taki časi ostali zavedno, a so se pri tem pošteno vračunali. Vojna pa je povzročila nekaj podobnega tudi sedaj. Kakor izgleda bo v nekaj mesecih vse zaposleno in delavcev bo primanjkovalo za razna dela. Bojim se, da bo zopet kot takrat, ko so ljudje rekli, da bodo zlati časi in da bodo ljudje pozabili na trpka leta silne depresije, ki je zadolžila vsakega posameznika in skoro vsako podjetje. Nespametni pa smo bili, ker smo se v takih včasih še bolj dolžili, kakor v normalnih. To je potem pritisnilo ob tla največ ljudi, ki so bili zadolženi in niso imeli dovolj prihrankov. Oboje je bilo pogrešeno, več bi si bili lahko prihranili in tudi dolgov ni bilo treba delati v časih prosperitete, vsaj velikih dolgov ne, s katerimi so potem zgubili še drugo imetje. To nam ne sme izpred oči, ker to je bila silno trpka preizkušnja, ki je mnoge potrla do smrti. Ne pozabimo tega! Varčujmo, hranimo! že sem pisal in zopet pišem "Hranimo, varčujmo!" Pameten ni kdor ne varčuje, še vedno poudarjam to, da kdor hoče biti ponosen sam nase in kdor hoče biti neodvisen, naj hrani in previdno gospodari sedaj, tak se rie bo nikdar kesal. če si si kaj prihranil tedaj, ko je bilo to mogoče, je tisto tvoje in lahko porabiš vsak dan. Varčevanje je največja čednost za moža, če hoče biti dober gospodar in na dobrem glasu. Tu ni vprašanja koliko lahko prihraniš, pač pa je da si nekaj prihraniš kolikor pač moreš. Vedno pa je mogoče prihraniti nekaj tudi od najmanjšega zaslužka. Nihče ne zasluži tako malo, da bi si od tega ne mogel deti nekaj na strah. To lahko stori, če ima le voljo zato in če se je tega navadil že v mladosti. Na drugi strani pa zopet ni nobena plača tako visoka, da če človek noče hraniti, da bi kaj lastoval. Tak ne bo nikdar dober gospodar in bo vedno odvisen od drugih in sluga drugim. Hranimo pa denar kar je dostojno in ne pretirano. Porabimo priliko, ki nam je dana. Ravnokar je dala ameriška vlada narodu zelo primerno priliko za varčevanje. Vlada dobro ve, da bodo šli vsi tisti bilijoni, ki so določeni za narodno obrambo dežele v roke narodu po raznih delih in službah. Vlada je naredila s tem zelo previden korak, ker hoče ljudem dobro, hoče jih naučiti varčevanja v času, ko je to mogoče. Vlada je izdala bonde za dobo 10 in 12 let, ki se obrestujejo. Ti bondi so razdeljeni na primerne cene, tako, da je vsakemu mogoče kupiti tak bond in to na zelo lahek način, če ne more kupiti za gotov denar. Po 10 centov, nalašč zato izdane znamke pripomorejo do bonda, kateri stane najmanj $18.75. Tak bond potem naraste z odstotki v desetih letih, ko bo izplačan na $25. Potem so bondi po $37.50 in ki bodo v desetih letih vredni $50. Dalje jih lahko kupite po $75.00, ki bodo po desetih letih plačani po $100.00. Kupite pa lahko bonde tudi po $500 in po $1,000.00. Ti bondi so serije "E" in so za deset let. Potem so pa še bondi serije "F," ki pa stanejo najmanj $74.00 in so plačljivi po 12 letih v vrednosti $100.00; drugi za $370.00 bo v 12 letih vreden $500.00 in tako naprej. Na to pa so še bondi serije "G" po 100, 500, 1000 do 10,000 dolarjev tudi za 12 let, ki pa se obrestujejo po 2.5% letno. Te bonde pa se lahko kupi le za polno vsoto takoj in obresti pa se dobiva od njih letno in so potem tudi iz-plačlivi v 12 letih za vsoto kot po bili kupljeni. Vsa druga pojasnila tikajoča se bondov pa lahko dobite v slovenski The North American banki. Tako je dala vlada ljudem lepe prilike ,posebno pa še radi tega, da ljudje lahko pokažejo lojalnost do vlade. Vse to je priporočljivo, da bi upoštevali in segli po bondih v kolikor je kateremu mogoče. Ker pa že pišem o varčevanj u in sem obenem pri bančnem podjetju, naj k temu dopisu dodam še par besedi o naši banki. Kar velja v zgorajšnjih vrsticah glede kupovanja bondov, to naj ve lja tudi za varčevanje in hranitev denarja na bankah. Nekaj denarja bi moral'imeti vsak človek na banki, da bi imel pri rokah za vsak slučaj-. Kako prijetno je, če je slučajno potreba denarja in ga ima človek pri rokah. Vsak pameten gospodar bo gledal na to, da bo imel nekaj prihranjenega. Vse drugače se počuti oni, ki ima nekaj prihrankov na strani, kot pa oni, ki je v večnih skrbeh, kaj bo če se mu kaj pripeti. Varčevanje je čednost in zelo pametna navada. Kdor nima te čednosti, ki bi jo lahko imel, to se pravi, da ne hrani, kadar bi lahko, tak ni pameten. j Zakaj pa vas vabim k banki? Zato, ker s tem pomagate sami sebi in se tako zavarujete obenem pa pomagate tudi našim ljudem. Naša slovenska The North American banka posoju-je denar našim domačim ljudem, da si kupujejo domove; posoju-je ga našim trgovcem, da lažje vodijo svoja trgovska podjetja. Denar posojuje po 5% obresti. Nobena narodna institucija ni narodu tako potrebna kot je ravno lastna domača banka. Banka pa posojuje tudi na osebna posojila, izdaja "Money Orders," pomaga ljudem pri pre-kupovanju zemljišč in jim brezplačno podaja kar najboljša na- vodila in nasvete. Bodite^ sni na svojo lastno bank" £ delujte znjo, saj je vend«*® du v korist in ponos. člof hodi drugam po tisto kar ^ ^ ko dobil pri svojih, ni j, | zaveden. Pa naj se potem ^ ^ postavljamo kdo in kajJ^ kažimo to tudi v dejanja «|( Železnica čez Vis°^e g, Ture _ J Pred nekaj dnevi je vp .Jtiv gradu umrl bivši avstM JP0 lezniški minister upok. P^jjjPi šal barom pl. Guttenberg;^ tet avstrijski železniški mi"1^. ^ znani Badenijevi vlad'-^ ^ imajo sicer bivši avstr fl Slovani v slabem spofli"1 j(1j Id njegovim ministrovanje^, ^ * čeli v Avstriji graditi trej^ i večjo gorsko železnico, jj i Avstrij^ gradila že letaj(;i ^ čez Semmering na P J dec—Dunaj. Drugo so » I leta 1884. čez Ari. Treft'jjj (e bila železnica čez Viso^jj 1 katero so začeli graditi p | nistrovanjem barona Gu ^ l ga. Za njo je pozneje P' i Oi železnica skozi KaraV^ it Bohinjska železnica Pr° ^ Načrte za turško žefejjj J izdelal inženir WurmVJjji 4 loške težave, ki jih ^ \f kakor ni mogel naP^ KiieT|| Minister Guttenbe^j)(0i> i, :el graditi to progo, tu „j!»: | lister ni dočakal, da 11 # ^ /ršena, ker je že P^/" i. bom moral odstopiti z ^ ^ /o vlado vred. Bivšega avstrijski' ^ ) škega ministra Gut^,^ ^ ookopali v Solnogradu ^ 4 \ mi častmi. Udeleži" ^ di nemški generali- ^ ^ ^ Hoesslin je položil "t grob venec nemške j^fA < man de, general gije \ de pa venec vodje fa Hitlerja. |i __o-—pP s Novi zlati zakladi \ Pri nekem izkopaj ^ t , J žini španske Granat ^ delavci naleteli ; J^ plasti, ki po ugoto^.e RoI'III vnjakov vsebujejo ■ n^JfP zlata. Zadeli so i0\eif\} zlato žilo, ki sega šnjo daljavo. Str«*■ ^ < brž natančneje prelb ^ " f J ni pesek in ugotovi ' , snega kubičnega n*^e J J ska lahko dobi t«1 J S Nekaj je to na vsak ^ šanje pa je, če je &0\f< J i žila dovolj debela i^j ^ J jo bilo vredno J jj ti." Razen tega P«' p^J r , delavci v strugi reK "j \ teli tudi na A brne predmete, o K^ v r da so še iz dobe, ko -vladali Mauri. ne škodovala, vsekakor pa bi ji več koristila ko pa vaše večno in brezupno oboževanje—! "Pa vaše srce je še huje ranjeno ko vaša glava, bolni ste na telesu in na srcu, pomilujem vas, smilite se mi! Zato naj vam bo v pomirjenje, če vam obljubim, da je radi vas, pa samo radi vas, ne bom dal pretep-sti." "Ničesar ne razumete o ljubezni !" "Čujte, dragi prijatelj in nesrečni zaljubljenec! Tak človek, ki ima razbito glavo, tak človek, pravim, bi naj rajši govoril o mrzlih obkladkih ne pa o ljubezni! "Pravite, da ne poznam ljubezni—. Poznam ljubezen, žensko ljubezen! Mater imam, ki mi je vse dni in vsak trenutek življenja dokazala, da je prava ljubezen odsev božje ljubezni. Morebiti bom kdaj spoznal še tudi ljubezen kake druge ženske, vsekakor pa tista žena ne bo prav nič podobna vaši Judi-ti—. "Želim vam za vaše srce prav takega izvrstnega zdravnika, kakor je Winnetou za vašo ranjeno glavo!" Ujezil me je. Po telesu je bil orjak, po srcu pa slabič—. Šel sem k Player ju, da bi zvedel, ali prav slutim glede tiste votline. Po vsem, kar sem čul od Her-kula, je bil položaj takle. Na zapadni strani je bila v hribu votlina, zakrivala jo je skala, ki se je svojčas zavalila z višine. Ttisto votlino je našel Player in v njej se je skrival tudi Herkul. Poleg nje je bila stranska votlina z vodo. Iz Playerjeve votline pa je držal pošev v hrib rov, zidan ali pa v skalo vsekan, najbrž nekdanji vhod v rudnik z ravnine. V začetku rova je zapiral dohod prepad, ki sta ga omenjala oba, Player in Herkul. Player ni prišel črez prepad, vobče ni vedel, da se nahaja onstran prepada rov. In v tisti rov se je vdrlo Her-Iculu pri begu. Kar mi je bilo čisto umljivo, saj je svet apnat v Almadenu. Rešil se je iz ro-rova po stopnicah, ki si jih je sam napravil iz kamenja. Zaslutil sem, da bo rov še ze-[ lo važen za nas pri osvojitvi Al-madena. Player je videl, da sem govoril s Herkulom. "Najbrž vam je pravil o Almadenu—," je začel. "Neverjetno, da je ušel—! Vam ni povedal, kako se mu je posrečilo?" Ni mu bilo treba vsega vedeti. Izognil sem se njegovemu .vprašanju in dejal: "Mislite, da je res tako težko uiti iz rudnika?" "Nemogoče je! Živ človek ne more iz preduha!" "Ali ni drugega vhoda v rudnik ko po preduhu na vrhu hriba? Ali ni izkopan kak rov od vznožja hriba v njegovo notranjost?" "Ne. Vsaj najti ga ni. Rudnik je star, najbrž so iskali živo srebro tam gori že španski osvo-jevalci. Morebiti da so izkopali vodoraven rov skozi hrib ven v ravnino, kar je verjetno že zato, ker je dohod skozi preduh zelo zamuden. Sodim, pa, da je tak rov že zdavnaj zasut, če so ga vobče imeli." Prosil sem ga, naj mi popiše Almaden alto. Njegov popis se je točno ujemal s popisom, ki sem ga čul od Herkula. "Ampak čemu vam popisujem rudnik?" je pridjal. "Na j poizvedovanje Ipojdete, sem čul, mislim, da me bodete vzeli s seboj za vodnika. Osebno vam laže vse pokažem. Takle popis ni nikdar točen in dovolj razumljiv." (Dalje prihodnjič) Kar smo v strahu pričakovali Kar smo najbolj v strahu pričakovali, to je prišlo, da smo prišli tudi mi Gorenjci z našimi naravnimi lepotami pod tisto polentarsko nadvlado. Tudi naši veliki tovarni, ki sta bili naš ponos, sta prišli laškemu trinogu v malho. Kako so se mi smilili primorski Slovenci, kadar sem čitala v časopisu, koliko morajo trpeti, ne da bi si mogli kaj pomagati in sedaj pa smo tudi mi Gorenjci na ravno isti križevi poti. Solze grenke žalosti mi zalivajo oči pri tej pisavi, ker se mi je moja najsrčnejša želja razblinila v nič. Vedno sem si mislila, da če mi Bog da še nekaj let življenja, da se bom vrnila nazaj v rodno domovino in tam preživela moja zadnja leta in da bi bila tudi tam pokopana poleg svojih staršev, moža in mojih sinčkov, ki so mi umrli že v detinskih letih. Imam tam še svoj dom in hčer ter vem, da bi mi ne bilo nič hudega, zato si tako želim tja. Sedaj pa me je zadela vest, da je ropar vzel tudi naše drage kraje, tem huje. Ko sem še pred nedavnim čitala, da so Italijani zavzeli Kranjsko goro, sem skoro mislila, da me bo zadela kap od same žalosti, ker sem vedela, če je zavzel ta kraj, bo zavzel tudi vso Gorenjsko, saj je Kranjska gora samo štiri postaje od Javornika. Po pravici povedano, da bi še vedno raje živela pod Nemcem kot pa pod Lahom, saj že samo to ime ni dosti prida. Ko sem se pred desetimi leti vračala iz stare domovine v Ameriko, se je z nami vozilo tudi neko dekle iz Primorja, ki nam je pripovedovala kako je bil njen očim v zaporu samo zato, ker je imel slovenski časopis in še več drugih, če si je pa kdo upal prp^s|ipy^Jg§(.,g& pa.po- stavno pretepli. Takoj sem si mislila, kaj si moremo nadejati od tega mesarskega volka v človeški podobi. Kakor je delal in še dela s Slovenci v našem Primorju, tako bo sedaj delal tudi z našimi rojaki v naših krajih. Smili se mi moja hči in njena družina. Poleg vsega je pa še pošta tako zmešana, da sem dobila božična voščila šele marca meseca, ko smo vendar prej dobili pošto v dobrih desetih dneh. Najhujše je živeti v negotovosti. Preteklo soboto sem poslušala v mestni dvorani pevce. O, kako milo je donela pesem "Večerni zvon . . .", kako milo je pel pred davnimi leti, njegov glas je šel čez hrib in plan. Spomin na te dragi rojstni dom, mi ostane v srcu do zadnjega utripa. Lepo je tukaj, ampak spomin na dom pa zatemni vse lepote, pa naj bodo tukaj ali kje drugje. Sedaj se bo šopiril po naših krajih črni Italijan. Kakor smo pred davnimi leti čitali povesti polne groze o Turkih, ki so morili in ropali po naših krajih in odvajali mlade ljudi v sužnost, ravno tako bodo še pozni rodovi čitali o krutosti teh dveh zmajev Hitlerja in Mussolinija, ker ta dva nadkri-ljujeta vse druge po svojih hudodelstvih. Upam pa, da bo tudi za ta dva prišel čas obravnave. čudno se mi vidi vseeno, ko ima Hitler toliko sovražni-1 kov, pa ne morejo izvedeti, kje se nahaja ta mesar, da bi ga pognali z bombami v zrak. Kajti jaz mislim, da če bi njega konča-I li, bi bilo tudi hitro vojske konec. Ta brezbožnež, ker nima nobe-. ne vere, zato pa tako dela. Tudi [ on menda misli z drugimi bogo-, tajci, da s tem, če pravijo, da ni Boga, da ga neznansko jezijo. | Toda uboge stvarce naj samo to pomislijo, da so tudi oni samo od danes do jutri in tudi, če bi človek živel par sto lat, bi se ne izplačalo tako misliti, a ne, ko človek živi komaj teh par let in še te v vednih skrbeh, boleznih in nesrečah. V šoli smo se učili, da iz vsake stvari gleda Bog in če bi se človek res poglobil v premišljevanje, bi ga nobena stvar ne mogla odvrniti od vere. Na misel mi je prišla tudi pe sem,- ki smo se jo učili v šoli in se jei še danes spominjam, ker se prav v tistih krajih zopet vrše strašne morije. Stoji ,stoj i tam Beli grad, za gradom teče rdeča kri, za gradom teče rdeča kri, da bi gnala mlinske kamne tri. Tam Lavdon vojvoda stoji, krvavi meč v rokah drži, on če imeti Beli grad in turško vojsko pokončat. Ošabni Turk se mu smeji in Lavdonu tak' govori: Al' prišel mene si častit al' prišel zajčev si lovit? Ne prišel zajcev sem lovit, al' prišel tebe sem častit, s svinčenkami te bom kropil in s črnim prahom bom kadil. (itd) V časopisih sem tudi čitala, da je Hitler dobil za svoj rojstni dan v Sarajevu ploščo, ki predstavlja umor Franc Ferdinanda in njegove soproge, časopisje omenja, da je menda celo rekel, da bo dal to ploščo vzidati v največji muzej v Berlinu, da bodo ljudje vedeli, ko bodo brali, kakšni ljudje so Srbi. O, seveda, njemu se gabi umor. Zakaj je pa dal na čelo hrvaške vlade kraljeve morilce. Kaj pa, ko bi Hitler dal napraviti ploščo, ki naj bi predstavljala vse umore in vse gorje,' ki ga je on zakrivil. To bi bila plošča, ki bi se videla od enega konca sveta do drugega, če bi tega od Boga in ljudi prokletega zmaja zazidali Mati in smrt Ko je bila strta moč grške armade, je nemško vojaštvo vkorakalo v grška mesta, kjer jc takoj prevzelo uradna mesta. Slika nam kaže nemško vojaštvo pri regulaciji prometa v grškem mestu Salonika. Take slike s o nam že dobro znane. — Ta radio slika je bila poslana iz Berlinu in nuni predstavlja grškega generala Tsolakoglu, ki je v imenu grškega vojnega pereljstva podpisal predajo Grčije. Grčija je štirinajsta drž ava, ki jo je Hitler pobasal v svojo malho. Ko je mati, nekje v daljni deželi, porodila svojega 'prvega otroka, se je postavila pred njeno posteljo temna smrt. "Tebe hočem!" je zadonel njen strahoviti klic nad s porodno vročico borečo se mater. Materino srce je zatrepetalo do najglobljih nižin in iz njenih ust se je odtrgal obupni krik: "Pusti me pri otroku! Kdo naj ga namesto mene hrani in neguje?!" Te besede so smrt omehčale in njena volja je popustila. Na materino uho je zaščeb-ljajo: "Naj ti bo za zdaj podarjeno življenje. Toda odslej si moja dolžnica!" "Kaj hočeš od mene? Vse ti hočem dati," se je odrešujoče oddahnila mati. "Javila se ti bom o pravem času," je bil smrtin odgovor. Otrok je rastel zdrav in vesel. Ni vedel, kako drago je bilo odkupljeno njegovo življenje. Ob otrokovih žarečih očeh pa je mati sčasoma smrt in njene zahteve pozabila skoraj. Prišla je ura, ko je deček dobil prikupno sestrico. Zopet je zrasia temna senca ob vzglav-ju materinega ležišča. Ogromno roko je stegovala po drobni, komaj rojeni stvarci. "Tebe hočem!" V največji sili so privrele iz materinega srca besede: "Ne, ne! Pusti živeti mojega otroka, vzemi raje mene!" "Nočem danes tvojega življenja," je spregovorila smrt. Njem puh se je približal otroku . . . "Pusti se še enkrat omehčati!" je milo prosila mati, boreča se s poslednjimi močmi. Smrt je zopet prfcanesla novorojenčku. "Podarjen naj ti bo! Vendar so že zapadle obresti za prvega otroka." Preteče je žgal njen glas: "Tvoji lasje bodo osiveli, tvoja mladost izginila, kajti bližajo se ti skrbi. Odloči se!" Materina duša je zaječala — da, da —, in neizmerno srečna je bila, ker je slutila otrokovo bijoče življenje. Prišla so leta skrbi in nadlog. Materini lasje so osiveli, in izginil je rožni sijaj njenih lic. Njene roke so garale neprestano od jutra do poznega večera. Ni pa ugasnil topli sij njnih oči, ki je sprejemal življenje ob pričujočnosti dveh otrok. Ko je prišel na svet tretji otrok, je bila smrt neizprosna. Komaj začeto življenje je ugasnila kakor plamen s svojim ledenim dihom. Mati je trpela neizmern bolečine. Njene solze so žarele kakor ogenj. Padale so na roke mrzle smrti tako, da je le-ta začutila žgočo bol, ki jo je bila pretresla. Uspavajoče ji je kanila upanja polne besede: "Ne obupaj, saj boš zato prejela božji dar!" Dolgo časa mati ni mogla preboleti strašne bolečine. Roka je čutila tako prazne in tudi njeno naročje ni bilo več blagoslovljeno. Nekega dne je obstal pred njenimi vrati droben otročiček z lačnimi očmi in v revni obleki. Videč svoja notranja kopr-nenja, je hvaležno prižela naj-denčka na tople prsi in ga sprejela pod skromno streho. Potekala so leta. Otroci so odraščali v poštene in pravične ljudi. Ko je bil najstarejši sin nekoč v veliki nevarnosti, je mati zadnjikrat zbrala svoje srce'in misli k molitvi, ki je privrela iz globin njene čvrste vere. Potem je odšel črni angel. Mati pa je izgubila luč v svojih očeh. Odslej ni videla več lepega stvarstva, nič več sonca, rož, jutranje in večerne zarje, nič več obličja ljubljenih otrok. Kljub temu je bila zadovoljna. Njena duša je narasla v notranji luči in obdal jo je blagoslov golega obstanka. Njeno srce je omehčala božja milost, ki ji je po svoji poslanki smrti dvojno podarila njej najdražje v življenju. Svoje žrtve je pozabila. Zdele so se ji preneznatne spričo bogastva, ki ji je še preostalo. Ker je bila storila svojo dolžnost na zemlji, je sklenila oditi k smrti in s svojim življenjem poravnati dolg pri velikem upniku. Odslej ni videla več lepega stvarstva, nič več niso slepe oči opazile, da vodi angel njeno nogo na desno pot. Ko je dosegla syoj namen, ji je bila milost gledanja znova podarjena, in zagledala se je, v neskončnih, luči spreletujočih višavah. Nenadoma obvisi pred njo lesketajoče se bitje. "Kdo si, bogomili angel?" so zadihnile njene dobrotepolne ustnice, njene strmeče oči. "Smrt sem," je mehko zazve-nelo iz ust Svetlečega. "Smrt je vendar temna in strašna," podvomi mati. Svetleča postava je postajala večja in večja, rastla je v neskončnost in iz višin je zadonel pojoč glas: "Prikazujem se v različnih podobah. Ljudem pa, ki so zmožni dobrote in ljubezni, se prikazujem v luči in manj strašno. Ozri se. Tvoje tovarišice." Mati pogleda okrog in vidi, da je obdana od mater vsega sveta, katerim je bilo tudi dano izkusiti milost svetle smrti. J. M. IZ DOMOVINE —-Zločin divjega lovca. V kamniški okolici so doma posebno drzni lovski tatovi, ki z nabito puško oprezujejo po gozdu za divjačino. V lovskih revirjih napravijo mnogo škode in lovski čuvaji imajo mnogo posla s takimi prijatelji divjačine. So pa še drugačni divji lovci, taki, ki ne lovijo divjačine odkrito s puško v roki, ampak zločinsko in zahrbtno na zanke in pasti. Taki ljudje so kot ogabni in brezvestni špijoni, ki delujejo zahrbtno in v temi, ne da bi pomislili, koliko muke prizadenejo ubogi živali, ko se vjame v zanko. Nedavno je lovski čuvaj v kamniški okolici pregledoval revir in si skozi ozki prehod med grmovjem utiral pot. Naenkrat pa ga je zgrabila nevidna roka prst in ga potegnila kvišku. Lovski čuvaj je kriknil od bolečine in si ogledoval svoj prst, ki ie močno krvavel. Po nesreči j'e bil namreč vtaknil roko v nastavljeno zanko in sprožil utež, ki je stegnila zanko in mu k sreči samo posnela kožo in meso na prstu. Kamen, ki je služil za vzmet zanki, je bil tako težak, da bi bil lovski Čuvaj ob življenje, če bi ga zanka prijela za vrat. Brezvestni divji lovci, ki nastavljajo zanke po gozdu, niso nevarni samo živalim, ampak tudi ljudem. mil OGLASI Opeka naprodaj Naprodaj je rabljena opeka; jako poceni. Vprašajte na 1008 E. 64. St. Dve hiši naprodaj Prodasta se dve hiši; vse moderno urejeno; zelo poceni za $13,000. Rent nosita $130 na |mesec. Za naslov vprašajte v ! uradu našega lista. (106) Oblak Furniture Co. TRGOVINA S POHIŠTVOM PohiStvo ln vse potrebščin« za dom 6612 ST. CLAIR AVE. HEndcrson 2978 SATAN IN IS K A R10 T Po nemškem izvirniku K. Mays živega, pa bi bila še premilostna kazen zanj in za vse njegove hu-' dobije, ki jih počenja širom sveta. Pozdrav, Mary Modrijan. Ia[ Wellerja nista računa-iK trc'0 Slavo, prepričana Ja> da sta vas ubila. " če res še lahko govorite, Prosil, da bi mi natančno J'Sali Pot v Almaden, Alma-l J11 to posebej še tisto vaše jfališče." ^'al sem po valoviti pu-j' ^an hoda je široka. In č. ®Vet precej naglo pada v ^ kotlino, prej kdaj je ka j>Ho tam jezero. In v (J ^zeru je bil otok, skal-/K. Jezero je odteklo ali ' Posušilo, skalnati otok pa t a'» podoben orjaškemu i Od dveh strani se ■ na tisti klesanec. Na vr-[ IPjožčad in sredi ploščadi . 'Ša, sirovo postavljena iz f. Ja> samo štiri gole stene ^streho. In v tisti stavbi v rudnik skozi preduh." »Q.ko se pride na ploščad?" ittSeverainod juga. Vzhod-jj ^ Je navpična stena, na ^ 1 strani se pride do po-r;viy°b°čja. In tam je moje ašle.» avite, da je zidan tisti III ali rov, ki ste po njem V fc ..saj tam, kjer se mi je l^dovje se vidi, luč pri-°zi luknjo, koder se mi 1%°' vem pa, ali je zi-Globlje pod zemljo." a vam! Dovolj sem zve- ^jn° mi še povejte! Vaša \ ^'ta je prosta, ste pra-Vijj ^ie pa je njen oče, ne-'!•» *°žuhovinar in zasta- '^.^ttiku pod zemljo z \ j ^seljenci vred." WU''ta se ni potegnila za A." Mo < tj. Ne zamerite, am-^a ženska je sicer čisto ! ^ ^žestna osebica—nje-^ [,Pa je trdo ko kamen! ^striega očeta se ne po-^^ Ako mi pride v pest, Prenežno prijel!" \j°Je skrbeče je vprašal: kw'1 He boste ničesar sto- °rjak pač ni bil ra-M J*10 na glavi, ampak tu- 1 j0 'L° vam povem, najra.1-Jiki, al temeljito pretepsti, VJfmoški!" \|°žjo voljo, ne govorite jVjjj ^inneto.u mi je pripo-,'t)K vas in tudi drugi so J ČjJ 0 Old Shatterhandu, ilt| b0 nič ne dvomim, da ^ nUsPel0 najti Meltona—. |\t>ča, če bi jo res dali .jt^.1^- Pomislite, da je j&H Ja nevesta—!" f^Ct6Vesta'ki vas je izdala 1 V, ''a! Sramota, taka ne-Palica bi ji prav nič oglasila neka žival, ven ^ vrans ni mogel razločuj sna žival bi to bila je bučal in pel, zdaj zdaj spet tise. ^ Deček je tako držal > da je ost gledala živa'1 j ušes. V dolini tukaj so je medvedi. Lavrans je kdaj se bo nehala. hem je pričel mrmraj ^ Kyrie eleison, Christ Kyrieleison, Christeleiso" (Dalje prihodnPJ VIII Lavrans je tako naglo jezdil, da se je konj kar penil, ko je dospel na kraj, odkoder je, kot mu je bilo znano, vodila steza čez posipe in med pečinami, ki so se na severni strani silske doline vsepovsod strmo spuščale navzdol. Vedel je, da mora biti še pred mrakom zgoraj na planoti. Tu v tem pogorju med Vaago, Šilom in Dovrom mu pokrajina ni bila znana, toda konj je bil nekoč vse poletje tukaj na paši in je dostikrat nosil Gauteja v Haugen, čeprav po drugih potih. Lavrans se je sklonil in potrepljal konja po vratu: "Na Haugen moraš priti, rjaveč, prijatelj moj, k očetu me moraš nocoj prinesti, Fola, da veš?" Komaj' je dospel na vrh in spet sedel v sedlu, se je začelo hitro temniti. Jahal je skozi močvirnato gorsko dolinico. Spremljale so ga neštete majhne skalnate kope, ki so se od- ražale na vedno bolj temnečem se nebu. Na bregovih doline so stale brezove dobrave, debla so se belo svetlikala; neprestano so udarjale mokre veje konju v prsi in dečku v obraz. Izpod kopit se je prožilo kamenje in se valilo po pobočju nizdol prav na dno doline — ondi je rjaveč gazil skozi mečavo. Konj' je v temini iskal poti zdaj navkreber zdaj navzdol, in potok je šumel zdaj od blizu zdaj od daleč. Sredi gorske noči se je Sigrid Undset Vojni podtajnik Patterson je sprejel od Vrel Frazer-ja od American Locomotiv Co. prvi tank i^1 ki so naročeni za ameriško armado. Medtem pa je mali Lavrans v gornjici vstal in se oblekel. In proti večeru, ko je Naakkve odšel doli, da bi pomagal pri delu v kravjem hlevu, je zapustil hišo in stopil v konjski hlev. Tam je osedlal Gautejevega ru-sega skopljenca. Bil je najboljši konj za žrebcem, tega pa si ni upal zajahati. Nekaj mož, ki so stražili na dvorišču, se je približalo in dečka vprašalo, kam hoče. "Nič mi ni znanega o tem, da bi bil jaz ujetnik," je odgovoril Lavrans. "Toda ne maram vam prikrivati — saj mi ne morete zabraniti, da bi jahal na Sund-bu in pripeljal semkaj viteza, ki bo branil svoje sorodnike." "Kmalu se bo zmračilo,. Vj Najboljšo Garancijo Zavarovalnine JaItl Vam in Vašim Otrokom kranjsko-slovensM KATOLIŠKA JEDNOTA V srcu je hamarski škof sodil, da sinovi prejkone niso škodovali stvari svoje matere. Videl je, da jih je mnogo zdaj že drugače misliTb o gospodinji z Jorundgaarda kot pa dopoldne, ko je Kristina sama zakrivila, da je čaša prekipela, ker je z Ulfom Haldorssonom prišla v cerkev in ga izbrala svojemu sinu za birmanskega botra. Eden izmed teh je bil Kolbein Jonsson — in zato ga je gospod Halvard postavil za poveljnika Najstarejša slovenska podporna organi v Ameriki. . . Posluje že 47. leto /id Pfemoženje $4,500™ Solventnost K. S. K. Jednote znaša 125.19°!" ib0ijji. * Čc hočeš dobro sebi in svojim dragim, zavaruj se pri na3 štcni in nadsolventni podporni organizaciji, KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTl- y kjer se lahko zavaruješ za smrtnine, razne poškodbe, oper»c'^ bolezni in onemoglosti. J 60.lft" K. S. K. JEDNOTA sprejema moške in ženske od 16. otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta pod svoje okrilje- K. S. K. JEDNOTA izdaja najmodernejše vrste certifik»tc dobe od $250.00 do $5,000.00. f * Ž*'ni*1 V k. S. k. jednota je prava mati vdov in sirot. Ce »«jjf, ali članica te mogočne in bogate katoliške podporne organ trudi se in pristopi takoj. Za pojasnila o zavarovanju in za vse druge Podr°b"ueV se obrnite na uradnike in uradnice krajevnih aru K. S. K. Jednote, ali pa na: William McChesney Martin, ml., desni na sliki se je odzval klicu Strica Sama in tako zamenjal svojo lepo službo z $48,060 za vojaško $21.00 na mesec. Slikcn je bila posneta v Neic Yorku pred odhodom v Fort Dix, N. J. Članstvo 37,000 Imenik raznih društev bežnilc, nadzornice: Louise Pikš, Ge-novefa Zupan, Jennie Brodnik; redite-llica Prances Kasunič, bolniška nadzornica Louise Pikš, zastopnice za skupna društva fare sv. Vida: Mary Fristov, Mary Tekavec; za klub društev SND in konferenco SND Mary Stanonik; društveni zdravniki: dr. Se-liškar, st., dr. Seliškar, ml., dr. Perme, dr. Oman. dr. Perko, dr. Opaškar. Društvo zboruje v stari šoli sv. Vida vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldne. Članice se sprejemajo v dru-štvo do 40. leta._ DR. PRESV. SRCA JEZUCOVEGA Predsednik John Levstik, 646 East 115th St., podpredsednik Anton Hlap-še, 1082 E. 72nd St.; tajnik Leo vak, 7610 Lockyear Ave., blagajnik Andrej Tekavc, 1023 E. 72nd Pl., zapisnikar Matija Oblak, 1235 E. 60th St Nadzorniki: Frank A. Turek, Frank Petkovšek in Steve F. Pirnat; vratar Matevž Debevc. Društveni zdravniki so vsi slovenski zidravniki. Zastopnika za Klub društev fare sv. Vida: Andrej Tekavec in Frank Petkovšek. Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu v S. N. Domu ob 1. uri popoldne v dvorani št. 2. V društvo se sprejema člane od 16. do 45. leta. DRUŠTVO SV. NEŽE, ŠT. 139, C. K. of O. Predsednica Mary Ivane, podpredsednica Frances Baraga, tajnica Jennie M. Yelitz. 1267 E. 169. St.; zapis-nlkarica Louisa Pikš, blagajničarka Kattie Perme, vratarica Frances Kasunič. nadzornice: Mary Skulj, Ana Godlar, Mrs. J. Hrovat; duhovni vodja msgr. B. J. Ponikvar; zdravnik dr. M. J. Seliškar. Seje se vršijo v stari šoli sv. Vida vsako tretjo sredo v mesecu zvečer ob osmih. DRUŠTVO SV. ANTONA PADOV., ŠT. 138, C. K. of OHIO Predsednik Jos. Meglich, podpredsednik John Hrovat st., finančni tajnik John Hrovat ml., 6711 Edna Ave., zapisnikar in tajnik bolniškega oddelka Jos. Hrovat, 6731 Edna Ave., blagajnik Frank Turek. Nadzorniki: Geo Turek, Jos. Kostanjšek, Jos. Pajk. Vratar Anton Gregorač. Društvo zboruje vsak tretji pondeljek v mesecu ob 7:30 zvečer v dvorani stare šole sv. Vida. Na Jorundgaardu so bile štiri hiše z nadstropjem: hiša z dvorano, nova hiša, ki je bila v Kristininih otroških letih poletno bivališče, preden je Lavrans postavil veliko hišo, stara koča in solnica, ki je prav tako imela podstrešno izbo; tam so poleti spale dekle. Kristina je odšla z Muna-nom v novo hišo; tam sta zdaj spala, odkar je malček umrl. Hodila je sem ter tja, ko sta Frida in Gunhild prinesli večerjo. Kristina je velela Fri-di, naj poskrbi, da bodo stražniki dobili piva in kaj za pod zob. Dekla je odgovorila, da se je — po Naakkvejera naročilu — to že zgodilo, ampak možje so. rekli, da ničesar ne marajo od gospodinje, ko so po takih opravkih na njenem dvoru. Jedi in pijače da so si že drugod preskrbeli. "Kljub temu pa le postavite prednje čebriček piva," je rekla Kristina. Gunnhild, mala dekla, je bila vsa objokana: "Nobeden izmed tvojih poslov ne verjame tega o tebi, Kristina Lavransova, le verjemi — zmeraj smo trdili, da so to samo laži." "Potemtakem ste slišali te govorice," je rekla gospodinja. skupna društva fare sv. vida Predsednik Louis Erste, 6205 Whit-tier Ave.; podpredsednik John Melle, tajnik Joseph Repar, 1101 E. 66. St.; blagajnik Frank Svegel, zapisnikarica Mary Otoničar, nadzorniki: Anthony J. Fortuna, Frances Kure. Frank Skerl. Seje se vršijo vsako četrto sredo v mesecu v dvorani stare šole sv. Vida. Društva ki želijo sodelovati, naj izvolijo dva ali tri zastopnike in jih pošljejo na sejo kjer bodo z veseljem sprejeti. Vse zastopnike in zastopnice se vljudno prosi, da se redno udeležujejo sej in sporočajo o njih delovanju na drutše-nih sejah. ____ društvo sv. vida, št. 35 kskj. Predsednik Anton Strniša. Sr.. podpredsednik Joseph Gornik, tajnik Anthony J. Fortuna, 1093 E. 64th St.; blagajnik Louis Kraje; za pregledovanje novega članstva vsi slovenski zdravniki. Društvo zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu v spodnjih prostorih stare šole sv. Vida ob 1:30 popoldne. Mesečni asesment se začne pobirati 1:00, na domu tajnika pa vsakega 10. in 25. v mesecu. V društvo se sprejemajo novi člani i« članice od 16. do 60. leta in se jim nudi pet vrst zavarovalnine od $250.00 do $5000.00. Bolniška podpora znaša $7.00 ali $14.00 na teden, v društvo se sprejemajo tudi otroci od rojstva do 16. leta. V slučaju bolezni se naj bolnik javi pri tajniku, da dobi zdravniški list in karto in ravna naj se po pravilih Jednote. ______________ slovensko žensko podporno društvo srca marije (staro) Predsednica Julia Bressovar, podpredsednica Mary Grdina, prva tajnica Frances Novak, 6326 Carl Ave., telefon EN 0729; blagajničarka Catherine Perme. finančna tajnica Mary Bradač, odbornlce: Mary Skulj, Anna Er. GLAVNI URAD 351-353 No. Chicago St. Rumunski premier Ion Antonescu je v svojem govoru izjavil prelom z osi-ščerri in povedal, da je ru-munska armada pripravljena na boj, da izbriše krvo-pr elit je v letu 1940. V BLAG SPOMIN Četrte obletnice smrti naše ljubljene in nikdar pozabljene soproge in matere Frances Malavašič ki je za vedno izdihnila svojo blago dušo dne 6. maja, 1937. Bog nam vzel soprogo in mater in srce zlato našlo je pokoj, večni Bog ji daj plačilo, spavaj v grobu zdaj sladko. Žalujoči ostali: ŽENINI IN NEVESTE! SAMOSTOJNO DRUŠTVO LOŽKA DOLINA Predsednik Frank Baraga, 7703 Lock-year Ave.; podpredsednik John Kra-šovec, tajnik Frank Bavec. 1097 E. 66th St.; blagajnik John J. Leskovec, 13716 Darlev Ave. Nadzorni odbor: John Mlakar, John Lokar in John Sterle. Seje se vršijo vsako tretjo sredo v mesecu v S. N. Domu, soba št. 4, staro poslopje. Društvo sprejema nove člane od 16. do 45. leta s prosto pristopnino in zdravniško preiskavo. Društvo plačuje $200 smrtnine in $7.00 na teden bolniške podpore. Asesment je $1.00 mesečno. Za sprejem ali pregled novih članov so vsi slovenski zdravniki. Za nadaljne informacije se obrnite na društvene zastopnike. Naša slovenska unij ska tiskarna vam tiska krasna poročna vabila po jako zmerni ceni. Pridite k nam in si izberite vzorec papirja in črk. Ameriška Domovina ^ 6117 St. Clair Ave. HEnder»°n soprog peter. štefan, toni, john, FE lix, max, sinovi. Cleveland, O., 6. maja, 1941. Po smrti premierja Kor-zis-a je grški kralj Jurij, katei'ega nam kaže gornja slika, sam prevzel vlado in pozval narod, da se bori do zadnjega. KRISTINA - LAVRANSOVA HČI ni-piiž Olaf Trondsson je rekel: "Duhovnik je dražil Erlen-dove sinove, Bjorgulf in Gaute sta ga zavračala, še precej pametno. Gaute je tudi omenil, kar vsi vemo, da je bila Kristina preteklo poletje nekaj časa pri svojem možu na Dvoru, in da je bilo takrat spočeto tisto ubogo otroče, zaradi katerega je nastal ves ta hrup. Nato je rekel duhovnik, da so bili ljudje na Jorundgaardu vendar že od nekdaj tako učeni — Kristina gotovo pozna zgodbo o kralju Davidu in gospe Batzebi — Erlencl Nikulausson pa je bil morda prav tako zvit kot vitez Urija." Škof je postal v obraz modrikasto rdeč kot njegova obleka. Njegove črne oči so se za-iskrile. Meril je nekaj časa Sira Solmunda. Rekel pa mu ni nič. "Gotovo se zavedaš, Gaute Erlendsson, da si s tem dejanjem tudi sam postal hudodelec?" je rekel. Nato je ukazal, naj spremijo Erlendove sinove domov na Jorundgaard. Z njimi je poslal dva svoja služabnika in štiri kmete, ki jih je izbral izmed najbolj dostojnih in pametnih, da bi jih stražili. "Tudi ti pojdi zdaj, Niku-laus," je rekel Naakkveju, "in miren bodi. Tvoji bratje niso materi nič koristili, razumem pa, da jih je to hudo razkači-lo." straže. Prvi je šel Naakkve v gornji-co, kjer je Kristina z Munanom v naročju sedela na postelji pri Lavransu. Povedal ji je, kaj se je bilo zgodilo, zlasti pa je poudaril to, da jo ima škof za nedolžno; tudi je mnenja, da so mlajše brate drugi tako hudo razdražili. Svetoval je materi, naj ne hodi k škofu. Nato so pripeljali v izbo vse štiri brate. Mati jih je pogledala, bila je bleda in njen pogled čuden. Sredi vsega strahu in silnega obupa se ji je srce spet tako čudno in kipeče razširilo, kljub temu pa je mirno rekla Gaute ju: "Slabo je, kar si zdaj storil, sin — in malo častno je za meč Lavransa Bjorgulfssona. da si ga potegnil zoper kmečko drhal, ki je stala tamkaj in prežvekovala govorice —." "Najprej sem ga potegnil zoper škofove suličarje," je srdito rekel Gaute. "Res pa je, za našega deda ni bilo bog ve kaj častno, da je bilo treba za tako stvar potegniti meč —." Kristina je pogledala sina. Potem pa se je morala obrniti proč, kakor so jo njegove besede tudi skelele, se je vendarle morala nasmehniti — kakor če otrok zasadi svoje mlečne zobe materi v prsi, je pomislila. "Mati," je rekel Naakkve,. "po mojem bo najbolje, ako greste in vzamete Munana s seboj. — Zdaj ga niti trenotek ne smete pustiti samega, dokler mu ne bo bolje," je rekel tiho. "Glejte, d^ ostane v hiši; ne sme videti, kako stražijo njegove brate." Kristina je vstala: "Sinovi — če mislite, da nisem nevredna tega, tedaj bi vas prosila, da me poljubite, preden odidem." Naakkve, Bjorgulf, I v a r, Skule so stopili k njej in jo poljubili. Gaute, krivec, je žalostno pogledal mater — ko mu je pomolila roko za poljub, jo je prijel za konec rokava in ga poljubil. Kristina je videla — vseh pet, celo Gaute, je bilo zdaj večjih od nje. Popravila je še nekoliko Lavransovo posteljo, nato pa je odšla z Munanom iz izbe. "Bolje bi, bilo, ako bi mi bili to povedali —." "Upali si nismo zbog Ulfa," je rekla Frida in Gunhild je jo-kaje pristavila: "Preteče nam je ukazal, da moramo o tem molčati pred teboj — dostikrat sem si mislila, da bi ti morala vse povedati in te prositi, da bodi bolj previdna — kadar si pogosto še pozno v noč ostajala pokonci in se pogovarjala z Ulfom." "Ulf — je torej vedel?" je tiho vprašala Kristina. "Jartrud ga je zato že dolgo dolžila — zaradi tega jo je bržkone pretepal, in nekega večera zdaj o božiču, nekako tedaj, ko si pričela postajati močnejša — sedeli smo ravno pri njih v oskrbnikovi hiši in pili, Solveig in Oivind sta bila tamkaj in še več drugih ljudi iz južnega konca doline — mu je Jartrud rekla, da je on tega kriv. Ulf jo je s svojim pasom tako neusmiljeno pretepel, da jo je zaponka do kr vi opraskala. Odtlej pa je Jartrud hodila okrog in pravila, da tega Ulf niti z besedico ni zanikal." "In tedaj so se raznesle te govorice po dolirji?" je vprašala Kristina. "Da, ampak vsi, kar nas je s tvojega dvora, smo vedno oporekali," je jokaje zagotavljala Gunhild. Da bi pomirila dečka, se je morala zdaj Kristina uleči k njemu na posteljo in ga vzeti v naročje, slekla se pa ni ,tudi ni to noč zatisnila očesa. fant," je rekel Kolbein Jonsson. "Saj vendar ne moremo dopustiti, da bi ta otrok ponoči jahal skozi gorovje. Z materjo moramo govoriti." "Ne, nikar," je rekel Lavrans, okoli ust mu je lahno za-drgetalo. "Zadeva, zbog katere odjezdim, je takšna, da zaupam v Boga in Devico Marijo, ta dva me bosta čuvala na potu, če je moja mati nedolžna, če pa ni, je tako in tako vseeno," obmolknil je, kajti šlo mu je na jok. Kolbein je obstal. Pogledal je lepega dečka s svetlimi lasmi : "No, pa odjahaj — in Bog s teboj, Lavrans Erlendsson," je rekel, hoteč pomagati dečku v sedlo. Toda Lavrans je tako zasukal konja, da so se morali možje umakniti. Stopil je na veliki kamen pri lesi in se odondod zavihtel rjavcu na hrbet, nato pa oddirjal proti cesti v Vaa-go- _