60100200
PRI.
OSREDNJA KNJIŽNICA
66001 KOPER
DNEVNIK
pošlnii
*bb.
ln* Pl ičana » gotorto* Postale I grupo«
Cena 200 lir
Leto XXXIII. Št. 280 (9888)
TRST, petek. 2. decembra 1977
PRIMORSKI DNEVNIK Je zaCel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji TrebuSi, od 18 septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1P45 pa v osvobojenem Trstu, kjer Je izšla zadnja številka Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
PROTI ZAKONSKEMU OSNUTKU LE PREDSTAVNIKI LIBERALCEV
PARLAMENTARNE SKUPINE DOSEGLE SPORAZUM 0 PRAVIČNI STANARINI
Pozitivna ocena komunistov in nezadovoljstvo socialistov - Besedilo, ki sic*r še ni izpopolnjeno, Bodo predložili v razpravo senatu prihodnji ponedeljek
~ Po dolgih in težkih poga-je bil med parlamentarnimi timf*narn’ končno dosežen spora-.r1. glede zakonskega osnutka o ]T*vični stanarini. Soglasje je bilo Ljl' doseženo le med petimi od skupin, ki zastopajo stranke j!*0 imenovanega programskega Razuma; liberalci so bili namreč <jcno proti. Besedilo sporazuma c te popolno, vsekakor bo predlo-JJ0 v razpravo senatu prihodnji
j^govor so obrazložili predsednik Kq Podpredsednik senatne skupine Hal .atT0‘omei in De Vito ter sc-Degola, Bausi in Ros'. Kr-.|r®ki demokratje so izrecno na-da to ni njihov zakon, tem. kompromis, zaradi katerega ,ie H^*do moral nekaj žrtvovati. KD (J ki v občem interesu države žr-
.,°Vala »specifične interese volilne
■aravp.
i,eidinno k posameznim točkam /"*&z_uma. Najemninski «plafon» jj,*!višji znesek, ki bo v šestih le-Prehodnega obdobja prešel iz Dj* stanovanjskih najemnikov v že-šjl 8|anovar,jsldh lastil :kov) bo zna-^ ‘••100 milijard. Renta: stanarina j. Ustrezala 3,85 od sto «najem-^ ske» vrednosti nepremičnine — prednost dobimo, če pomnožimo rsiiiJ stanovanja s tako imeno-proizvodnim izdatkom, tega v “računamo, če pomnožimo os-y mi strošek (250.000 lir za kv. m točenjih in severnih deželah) z E*] še neznanimi količniki, ki za-jjTjajo vrsto stanovanja (ljudsko, •ftko. gosposko, itd.).
(,V]. bajanje stanarine z gibanjem p.pujskih izdatkov; konec prehod-k?a obdobja ne bo smelo pre-jaSa,;i 75 od sto. Prvi dve leti tele ^lajanja ne bo, spričo česar . kodo najemnine tedaj dvignile ko htll<J za °d st,°’ me(item ,jL kodo narastle v naslednjih šti-l>r: *tih poprečno za 15 od sto. ilp n°vih stanovanjih pride v po p: v 75-odstotno usklajanje stana-L, z življenjskimi stroški. Tistim, i„j]er'ni letni dohodki prekašajo 8 ^ 'Jonov lir, se bo najemnina
se bo najemnina po-vej.— im 50 od sto v trenutku u-^lavitve zakona in za nadaljnjih sto - v drugem letu. bo ? javbost najemninske pogodbe J(y. rajala štiri leta. Izgon bo rao-^ *e v primeru nujnosti, ki jo Hi Uioral seveda lastnik stanova-p. dokazati. Vsekakor bo v tak
. . i Tlfllvi/MMl, iit,z\I r,«i <mvim Ir 1^l«Q
kar je pač malo: 250.000 lir letno 140.000 ali 500.000 lir 70.000 revnejšim najemnikom. Vrednost novih gradenj: določena bo s posebnim zakonskim cdlokom. Omeniti velja še. da pravična stanarina ne bo veljala za stanovanja, trgovine ali pisarne v na. seljih z. manj kot 5.000 prebivalci.
Kakor rečeno uvodoma, sestava besedila o sporazumu ni naletela na splošno soglasje. liberalec .Altissimo je ostro kritiziral določitev, rente v višini 3,85 od sto, ki naj bi bila za lastnike nepremičnin odločno prenizka. Z druge strani se je obregnil ob dejstvo, da bodo nepremičnine v šestletnem izrehodnem obdobju izgu,-bile 30 od sto na svoji realni vrednosti.
Republikanci se pravzaprav še niso opredelili in bodo dokončno stališče o zadevi zavzeli na današnjem zasedanju državnega sveta stranke. .
Socialisti So napovedali, da se bodo glasovanja vzdržali, ker zakonski osnutek ne vsebuje vseh njihovih predlogov. Pripomnili so sicer, da ne gre za slab zakon.
Komunistična predstavnika Barca in Marino sta sporazum pozitivno ocenila. pokazala pa sta tudi nevoljo za-
radi zadržanja socialistične stranke. Naglasila sta, da bo novi zakon res učinkovit le, če bo prišlo do zagona gradbene dejavnosti, tako še zlasti na področju ljudskih stanovanj Nazadnje je vsedržavno združenje gradbenikov zavzelo odločno stališče proti zakonu o pravični stanarini, ki da pomeni thud atentat na varčevanje mišljeno kot naložba v nepremičnino). ■
CANDIDA CURZI
Danes seja vlade
RIM Danes se bo v palači Chigi sestala vlada, ki bo sprejela vrsto pomembnih ■ ukrepov, med katerimi naj omenimo zakon o izvolitvi italijanskih predstavnikov v evropski parlament, finansiranje načrta za sanacijo družb, ki so bile last EGAM ter reformo nekaterih norm, ki zadevajo splošno državno knjikovodstvo.
RIM — Danes se bo sestalo tajništvo PSI, ki ima na dnevnem redu, kot so sporočili, preučitev splošnega političnega položaja in položaja znotraj stranke.
NA TRGI' ŠAiS (1I0VANM SE BO ZBRALO STO TISOČ DELAVCEV IZ VSE ITALIJI:
Današnja rimska manifestacija v znamenju budnosti in enotnosti
Prisotni bodo tudi zastopniki kovinarskih delavcev iz Furlanije-Julijske krajine - Pozdrav komunističnega tajništva
RIM — Več kot sto tisoč delavcev se bo udeležilo dane.š vsedržavne manifestacije, ki jo je organizirala zveza kovinarskih delavcev v-okviru sptošne stavke te kategorije. S svojo pobudo hočejo kovinarski delavci pospešiti rešitev sporov, ki so še vedno odprti ter podkrepiti svoje zahteve po novi industrijski politiki, ki naj sloni na pospešitvi proizvodnje, področnih načrtih in na razvoju Juga.
Trije tajniki zveze kovinarskih delavcev Galli, Bentivogli in Martina so izjavili, da manifestacija ni naperjena proti tej ali oni vladni formuli, proti 6-stranskemu sporazumu ali kateremukoli drugemu sporazum” temveč proti gospodarski politiki vlade, ki ni zmožna izdelati racionalne politike, ki bi pripomogla k premostitvi krize. Da našnji manifestaciji v Rimu se je pridružila tudi enotna sindikalna federacija CGIL - CISL - UIL in številne organizacije pmtaniščnikov, upokojencev, gradbincev, kemijskih poldržavnih in drugih uslužbencev. Trije sprevodi se bodo združili na Trgu San Giovanni, kjer bo govoril
li, predstavnik rimske enotne federacije Larizza in predstavnik vsedržavne sindikalne federacije Čarni ti.
Za današnj" manifestacijo je predvidenih 35 posebnih vlakov in na stotine avtobusov. Manifestacije se bo udeležila tudi delegacija delavcev iz Furlanije - Julijske krajine, samo iz Trsta bo odpotovalo 500 kovinarskih delavcev ter zastopstvo organizacije brezposelnih. ‘
Sindikalni predstavniki so večkrat poudarili trdno odločnost, da preprečijo vsako provokacijo, kar pa nikakor ne bo lahko. Tako imenovani avtonomisti so že napovedali, da bo njihov sprevod krenil iz univerze ter se pridružil sprehodom drugih delavcev. V krogih rimske kvesture pravijo, da doslej niso avtonomisti vprašali nobenega dovoljenja za manifestacijo. Ker pa je treba prošnjo predložiti vsaj 48 ur pred manifestacijo, bo sprevod avtonomistov očitno nedovoljen, kar je že samo ob sebi zadosten razlog za nerede.
Ob današnji manifestaciji kovinarskih delavcev je tajništvo KPI
zastopnik kovinarskih delavcev Gal-1 objavilo resolucijo, v kateri pozdrav
POGUMEN IN ZELO VAŽEN SKLEP CATANZARSKIH SODNIKOV
Zaradi lažnega pričevanja general Malizia obsojen pogojno na eno leto zaporne kazni
Pomen včerajšnje razsodbe presega meje catanzarske obravnave, saj postavlja na zatožno klop politike, ki so 1973. leta vodili državo in so sporazumno s SID prikrili sodniku P*Awbrosia vlogo lasijsličnega časnikarja ‘Gnida Giannettinija
lja delavce, ki so se zbrali v Rimu ter trdi, da gre za pomemben trenutek v borbeni potrditvi odločilne vloge, ki jo ima italijanski delavski razred.
Sedanji politični položaj zahteva naj večjo budnost in enotnost vseh delavskih in demokratičnih sil, da bi izolirali in porazili nasilje in te rorizem. ki ogrožata demokratične ustanove in omikano sožitje ter da bi zagotovili nov razmah gospodarstva. V zaključku svojega dokumen ta KPI odločno zagovarja zahteve kovinarskih delavcev ter pravi, da se partija bori, da bi vlada v prihodnjih tednih sprejela svojo odgovornost in dala primeren odgovor. KPI se bori za bistveno prenovitev političnega vodstva v državi na podlagi programskega sporazuma in sodelovanja med demokratičnimi silami, (if)
12. decembra najbrž ne bo pouka
RIM — Zvezne sindikalne organizacije šolnikov so zahtevale od ministra Malfattija naj šole vseh stopenj' ostanejo zaprte 12. decembra, drugi dan volitev v šolske okraje. Kot kaže, bo minister Malfatti ugodil zahtevi šolnikov.
RIM — Državna tajništva treh sindikalnih organizacij CGIL, CISL in UIL železničarjev so proglasila 24-urno stavko, ki bo od 21. ure v ponedeljek 12. do iste ure v torek, 13. decembra.
|»el
, primerili imel najemnik pra-’0, da ge mu izgon odloži za 7-8 'tecev
Trgovine in obrtniške deleče bpdo deležne posebnih jam-Slede časovne veljavnosti na-t^ifiskih pogodb; trgovinskim fcm or°m. ki so bili oddani v na* iv,..Po 1. 1973, se bo najemnina ‘teh *a za 8 °d st°. Rešiti bo |L..a vprašanje morebitnili špeku-fcj * najetimi prostori, ki jih la-#ia ' ali najemniki utegnejo iz ttovanj spremeniti v pisarne ali — tedaj bodo morali u-Ij..' pravično stanarino ali pa u-■j* najemninsko pogodbo, c S imenovani socialni sklad za fj. bremen zaradi zvišanja stana-1)0 spočetka dosegel 35 milijard,
CATANZARO — Kocka je padla. Po skoraj dVeurnem posvetu je ca-tanzarsko porotno sodišče obsodilo na leto dni zapora pogojno, na plačilo sodnih in drugih stroškov generala Saveria Malizio. S to senzacionalno obsodbo, katere pomen presega meje obravnave zaradi pokola v Kmečki banki, se je včeraj popoldne zaključil v Catanzaru «pro-ces v procesu* proti namestniku vojaškega glavnega pravdnika. ki je krčevito branil nekdanjo vlado, zlasti pa bivša ministra Mariana Ru-morja in Maria Tanassija obtožbe, da sta odobrila in osvojila sklep obveščevalne službe in prikrila milan skemu sodniku D'Ambrosiu dejansko vlogo vohuna Guida Giannettinija. S tem. da so krili «agenta Z*. pa politiki in častniki SID niso krili le njega, pač pa predvsem in zlasti sebe, obenem pa so skušali onemogočiti milanskemu sodniku, ki je bil le streljaj od resnice, še zadnji in odločilni korak.
Ko so catanzarski sodniki na zahtevo javnega tožilca odredili aretacijo gen. Saveria Malizie in ga ob-
tožili lažnega pričevanja, so si na-deji nJ pleča tudi zelo težavno na logo, Ui bi se je bil marsikdo rad otresel, saj so, hočeš nočeš, morali presojati o ravnanju vplivnega čast nika in enega od najresnejših kan didatov za mesto glavnega vojaškega pravdnika, obenem pa tudi o ravnanju politikov, ki sa 1973. leta vodili državo. Dejanski »domet* obsodbe bo znan šele, ko bo sodni zbor objavil utemeljitev, nobenega dvoma pa ni, da bo včerajšnji sklep imel znatne posledice tako za samo obravnavo v Catanzaru kot tudi za milansko preiskavo, ki zadeva zaenkrat samo domnevno lažno pričevanje Rumom in Tanassija, ki pa jo javni tožilec Alessandrini, kot vse kaže, misli znatno razširiti in postaviti na zatožno klop vse tiste, ki so krili «agenta Z* in onemogočili sodniku D’Ambrosiu, da bi razkril ozadje podlega zločina, enega od glavnih členov v krvavi verigi strategije napetosti in terorja. Skratka včerajšnja obsodba omogoča Ales-sandriniju, da začne znova razpredati črno nit od tam, kjer jo je pre-
trgalo kasacijsko- sodišče, ko je pred | Razsodba pa je pomembna tudi s tremi leti njemu in D’Ambrosiu iz- j psihološkega vidika: priče. ki se trgalo proces in ga z nezaslišanim j bodo sedaj zvrstile pred sodnim ter neosnovanim-' sklepom zaupalo j zborom vedo, da jih vsaka laž lah Catanzaru.	!	ko drago stane. - In to velja zlasti
Po zasliševanju bivšega načelnika \ za adrri. Henkeja, ki doslej res ni
glavnega štaba oboroženih sil adm. Henkeja, ki se bo začelo v pone deljek, bo milanski sodnik lahko potegnil črto in naredil obračun dose danjih izsledkov ter bo lahko tudi formalno obtožil tiste, ki so krili «agenta Z». Prva skupina je že dobro znana: gre za celotni štab obveščevalne službe z Micelijem in Henkejem na čelu (ki je brezpogoj-no odobril sklep SED)., po včerajšnji razsodbi pa so skupno z rijimi na zatožni klopi tudi politiki, ki so vodili državo v letih 1973 in 1974. Morda je bila pot, ki so jo ubrali ca tanzarski sodniki (zaostriti do skraj nosti vsa protislovja obravnave) res edipa, ki vodi k resnici in k mračnemu ozadju strategije napetosti in terorja. Sebi so najbrž le odškrnili vrata, ki preprečujejo vpogled v zakulisno dogajanje, na stežaj jih bodo morali odpreti milanski kolegi.
..............................................
Jodu atentat na stanovanje očeta deželnega tajnika kpi cuffara
tudi v trstu nevarno razraščanje nasilja
^mokratična javnost zahteva bolj odločen nastop proti fašističnim prevratnikom in takojšnje **prtje brloga misovskih pretepačev v Ul. Paduina - Molotovke proti sedežu krožka «P. Tomažič»
3 Postaja tudi Trst, ki je doslej ie za dokaj mimo mesto, kjer . Politično nasilje pojavlja v
>«ih razsežnostih, vse bolj po-;0t ® večjim italijanskim mestom, ’tt So Rim, Milan, Turin in druga? i9 vP>'ašanje si tržaška demokratic-js, Javnost zastavlja z vse večjo ipi^Pl jen ostjo po včerajšnjih in ij. ^včerajšnjih kriminalnih fašistič-lzgi’edih, ki so se pričeli z ne-itj , v Dreyoi*edu XX. septembra ij^^.dentski. manifestaciji, se stopaj a*i ves dan z raznimi bombni-lo^ntati ter dosegli svoj višek v itCj'1 urah, ko so zanetili ogenj ■a v stanovanjem Domenica Cuffg-!AH^eta deželnega tajnika KPI in ar0entarca Antonina Cuffara, to ,iw atentatom, ki bi lahko imel 'issp ne posledice. Le pravočasni m,- 8 stanovalcev, iz višjih nadstro-
d tei' nato gasilcev je preprečil, t>"e Plameni in dim niso razširili.
•K	..........
p" piamem in c_. olj vratnikom pa to še rti bilo do-ai'..“avno med p
protestnim shodom 0 na sedežu v Ul. Madonnina, d Domenicu in Antoninu Cuffa-itiiK aža‘l solidarnost poleg stran-. Ca V°varišev tudi predstavniki PSI :ialb°ne). PSDI (Bereš), PRI (Fra-ij^ho), ACLI (Barbo), ZKMI (Sos-Id^P* slovenski dijak Marko Pre^ dj:' So običajni neznanci odvrgli ;a ^?*ne bombe proti sedežu krož-tijt*?'rtko Tomažič* na Trgu Stare
'Dri**40 na i demokratični -Trst -odgo-P* te nove zločinske dogodke,
ki dokazujejo, kako se reakcionarne sile z vse večjo ihto in besom zaganjajo proti napredujočemu delavskemu in demokratičnemu gibanju? Ali bodo običajni pozivi k enotnemu nastopanju in okrepitvi budnosti ter verbalne zahteve o zagotovitvi večje varnosti ter kaznovanju krivcev do-volj?
Napeti je treba vse sile, je bilo v vseh posegih na včerajšnjem protestnem zborovanju v Ul. Madonnina rečeno, da se s čim širšo in krepko enotnostjo in mobilizacijo dosežejo nekateri konkretni cilji. Prvi
med temi je zaprtje sedeža zloglasne fašistične organizacije Fronte della Gioventu v Ul. Paduina, kjer so bili v bistvu zasnovani vsi dosedanji izzivalni in prevratniški podvigi. To zahtevo, skupno z zahtevo po splošni okrepitvi varnosti (in s tem v zvezi je bilo večkrat nagla-šeno tudi dejstvo, da k ustvarjanju napetosti in vzdušja strahu in nasilja v našem mestu prispevajo tudi samozvani avtonomisti) so z neštetimi tiskovnimi poročili izrazile vse stranke ustavnega loka, sindikalne organizacije, krajevne uprave in raz-
ne droge organizacije. O tem so se s pismenimi vprašanji ministrskemu predsedniku ter notranjemu mini stro izrazili tržaški in deželni parlamentarci in o tem se bo moral čimprej izreči tudi občinski odbor za uveljavitev vrednot odporništva in ustave, ali, krajše rečeno, antifašistični odbor. Tudi ta zahteva je namreč izšla med včerajšnjo protestno manifestacijo KPI. (dk)
Na sliki: včerajšnja manifestacija na sedežu, KPI. V prvi vrsti sedijo predstavniki strank in sindikatov.
veliko pripomogel k iskanju resnice.
Poudariti pa gre tudi, da obsodba gen. Malizie ne pomeni priznanja gen. Miceliju, da je govoril re snico, saj bi bilo nedopustno zožiti proces proti namestniku vojaškega glavnega pravdnika na neke vrste presojo, na farmacevtsko tehtanje izjav dveh genera’ov. Malizia je bil obsojen, ker je kopica objektivnih dokazov pričala o njegovih lažeh in ne, ker bi sodniki imeli bivšega načelnika obveščevalne službe za edinega preroka resnice. Nasprotno. Vsaj z ozirom na preiskavo milanskih sodnikov bi po razsod bi v Catanzaru lahko huda predla tudi misovskemu poslancu.
A preidimo k obravnavi. Dober del razprave je bil posvečen posegom Malizievih zagovornikov, ki so skušali na vse načine prepričati sodnike o nedolžnosti svojega klienta, češ da ni zagrešil nobenega kaznivega dejanja. Njihovo izvajanje je podprl osebno obtoženec, ki je ob koncu, preden se je sodni zbor zbral k posvetu, objokan trudno vstal in še zopet zaklel, da je povedal resnico. Očitno pa se sodnikom ne njegovo rotenje ne gostobesedno izvajanje odvetnikov ni zdelo prepričljivo: po dveh urah posvetovanja so obsodili Malizio na leto dni zaporne kazni pogojno zaradi lažnega pričevanja.
Pod večer je gen. Malizia zapu stil vojaško bolnišnico, kamor je bil takoj po aretaciji sprejet na zdravljenje, prost kljub obsodbi, kar pa ne zmanjšuje pomena sklepa catanzarske porote. Ostaja pa vprašanje: zakaj je general zaigral kariero (kajti očitno je, da je po včerajšnji obsodbi njegove kariere vojaškega sodnika konec), da bi branil Tanassija in Rumorja, ki sta po izbruhu škandala Lockheed in po prijavi milanskim sodnikom kot politika diskvalificirana, (vt)
Gierek končal obisk v Rimu
Včeraj ga je sprejel papež Pavel VI.
RIM -- Prvi sekretar’ poljske Združene partije dela Edvard Giar^k.je včeraj zaključil obisk v Italiji in se vrnil v domovino. Malo pred odho’ dom ga je v Vatikanu sprejel papež Pavel VI.; razgovor med njima se je zavlekel tako, da so morali skr čiti na minimum napovedano tiskovno konferenco poljskega voditelja.
Vsekakor je Gierek na srečanju s časnikarji izrazil zadovoljstvo zaradi obiska in pogovorov, ki jih je imel s predsednikom republike Leo-nejem in predsednikom vlade Andreottijem. Med drugim sta Gierek in Andreotti podpisala skupno italijansko poljsko izjavo ter štiri sporazume 'na področju industrijskega in trgovinskega sodelovanja. Gierek se je sestal tudi s tajnikom KPI Ber-linguerjem. Na včerajšnji tiskovni konferenci je dejal, da so odnosi fned italijansko in poljsko partijo dobri.
Končno je Gierek poudaril važnost svojega pogovora s papežem Pavlom VI., čeprav ni hotel potrditi domnev, da bosta Poljska in Vatikan kmalu navezala diplomatske odnose. Priznal je, da obstajajo «ele-menti nesoglasja, kot se dogaja v vsaki družini, kar pa ne pomeni, da bi bili odnosi slabi*. Na. vprašanje časnikarjev o verski svobodi na Poljskem pa je Gierek dejal, da gre za «že zdavnaj rešena vprašanja*.
Rumor: Nisem vpleten v afero Giannettini
RIM — Ob obsodbi gen. Saveria Malizie je bivši predsednik vlade Mariano Rumor. ki ga- je sklep sodnikov, še zlasti pa poseg javnega tožilca, _ neposredno prizadel, izjavil, da se je sodišče uštelo, če meni. da je imel v dneh. ko je sestavljal vlado, dovolj časa ,da bi se ukvarjal s tako malenkostnim problemom kot je bila zadeva Giannettini. Dodal je tudi, da se mu zdiabsurdna obtožba, da naj bi skušal onesposobiti sodnika D'Ambrosia. «Gre za nedokazano in neodgovorno izkrivljanje resnice.* je pribil demokrščanski poslanec, ki je še spomnil, kako so ta 1973. leta teroristi zapisali smrti (pokol pred milansko kvesturo) in ,kako ji je ušel Po golem naključju.
Na KVSE razprava o nacionalnih manjšinah
BEOGRAD — Na beograjskem sestanku evropske konference o varnosti ln sodelovanju je v delovnem telesu za vprašanja varnosti (prva »košara* helsinške sklepne listine) včeraj stekla razprava o predlogu jugoslovanske delegacije v zvezi z izvajanjem določil helsinškega dokumenta o narodnostnih manjšinah. V tem predlogu, ki s0 ga diplomati 35 držav v beograjskem kongresnem centru »Sava* dobili že pred časom, se jugoslovanska delegacija zavzema, da bi morale države udeleženke v Beogradu vnovič potrditi obveznosti, ki so jih v zvezi z manjšinami spr,ejelc v Helsinkih, in obenem izraziti pripravljenost, da bodo okrepile prizadevanja za izvajanje teh obveznosti. V ta namen predlog predvideva, da bi države udeleženke potrdile tudi svojo pripravljenost, da bodo manjšinam zagotovile vsestranski nacionalni in kulturni razvoj ter človekove pravice, in lo brez vsakršne diskriminacije. Jugoslovanski predstavnik v komisiji Mirko 2arid je pri pojasnjevanju predloga ■ned drugim naglasil, da je težko verjetno, da bi bil kdo proti njemu, saj gre v bistvu za obveznosti. ki jih vsebuje helsinška sklepna listina. Navzlic temu pa je jugoslovanska delegacija pripravljena sprejeti vsako izboljšanje svojega predloga iz vrst drugih delegacij. (VB)
V včerajšnjih poznih popoldan skih urah je v tržaški bolnišnici po kratki in neozdravljivi bolezni umrl odvetnik dr. Angelo Kukanja. Moral bi napisati nekaj zbranih misli ob tej nenadni, nepričakovani in zato še toliko bolj kruti smrti, pa je težko urediti občutke že samo ob zavesti, da je odšel iz naše sredine človek, prijatelj, ki je več kot 50 let svojega življenja nerazdružljivo povezal s težko usodo primorskih in zlasti še tržaških Slovencev. Ko nas zapuščajo taki ljudje, se v človeku, v njegovem razumu in v njegovem srcu povežejo v zgodovinski splet dogodki, ki so krojili našo preteklost in današnjost, o-benem pa kalili njune akterje v kremenite značaje, zveste in neu-klonlji' e člane naše skupnosti. In ko se splet zaokroži in postane venec, takrat se šele dodobra za ve. TcSlio velika je resnica, da bi danes ne imeli, kar imamo in ne bili. kar smo. če ne bi bilo med nami in pred nami takih ljudi, ka kršen je bil tudi' dragi Angelo.
Niti,dva meseca ni tega. ko sva se v njegovi delovni sobi posled njič pogovarjala o 100-letnici rbj-stva dr. Josipa Vilfana in ko sem poslušal njegove dragocene sugestije. kako naj bi spomin na te ga velikega tržaškega Slovenca po častili v Jadranskem koledarju. Bil je radostno zavzet za stvar in še kak dan preden je odšel v bolnišnico. mi je po telefonu še poslednjič sporočil svojo verzijo slovenskega prevoda v nemščini pisane Vilfanove razprave o narodu. Kot vedno je hotel biti do skrajnosti natančen. Od takrat vidim njegov zadnji prijazni nasmeh in občutim zadnji prijateljski stisk roke. Nobene temne slutnje ni bilo v njem. le rahla tožba, da se ne počuti prav dobro. Xudi v tem je bil zvest svojemu rezerviranemu značaju. <
In vendar me dolžnost do njega, do naše zgodovine in do naših bralcev obvezuje, da obnovim vsaj glavne etape njegovega življenja od tistih mladih študentskih let v rodnem Trstu, v Ljubljani in v Padovi, ko se je zapisal, prej kot svojemu pravniškemu poklicu, prosvetnemu in političnemu boju za obstoj svojega rodu in za njegove pravice, še v dijaških in univerzitetnih letih se je vključil v takratna mladinska društva, ki so bila kovačnica borbenega duha ta kratne mladine. Posvečal se je časnikarstvu in urednikovanju pri «Edinosti» in »Novicah*, pri «Go-riški ’ matici*, pri zbirki »Biblio teka* in pri zborniku «Luč». Od ta krat je bil ljubitelj in negovalec lepe slovenske besede, prav gotovo tudi zato, ker je v slovenski besedi videl moč in smisel vztrajanja na okopih narodnostnega boja.
Leta 1930 še je zaradi svoje vse stranske angažiranosti prvič znašel pred posebnim fašističnim tribunalom in bil obsojen na 4 leta zapora skupno z vrsto istrskih narodno zavednih študentov pod obtožbo. da je deloval v slovenskih organizacijah »Dijaška matica* in «Edinost», kljub temu da sta bili s fašističnim dekretom razpuščeni, da je slovenske študente v Trstu oskrboval s štipendijami in jih s tem obvezoval, da služijo Jugoslaviji.
Po povratku iz zaporov je sredi najhujšega fašističnega nasilja nadaljeval z narodnim delom v pogojih in oblikah, ki so bile mo goče, vključen v ideološko širok spekter antifašistične fronte, ki je povezovala komuniste in nacionali ste, katoličane in liberalce. l,eta 1941 se je tako ponovno znašel v družbi 60 obtožencev, delavcev, kmetov, študentov in intelektual-
cev, na znanem »Tomažičevem procesu*. Posebni fašistični tribunal mu je .tokrat prisodil 16 let ječe. K sreči jih je prestal v ječi v Castelfrancu le tri, ker se je fašistični režim medtem pod udarci protifašističnega boja demokratičnih sil zrušil. Vojne sicer še ni bilo konec, toda odmevi strelov iz partizanskih pušk so že preko Trnovske planote. Vipavske doline. Krasa do tržaških predmestij božali srca in najavljali veliki Prvi maj 1945.
Mlada svoboda je potreboval« preizkušene, prekaljene, zveste in sposobne ljudi. In tako spet srečujemo Angela v izvršnem odboru Osvobodilne fronte, v Mestnem o-svobodilnem svetu (MOS) kot načelnika pravnega, oddelka; v glavnem odboru Slovensko - italijanske antifašistične unije (SIAU). Jjila ^yo .to leta trdega boja za •-nranitev pridobitev narodnoosvobodilnega boja proti restavraciji potolčenih reakcionarnih in protislovenskih siL za priznanje naših pravic, za povrnitev pod fašizmom povzročene kulturne in gospodarske škode, za pravico do naših imen in priimkov. Angelova preudarna, premišljena beseda je bila dragocena ob vsakokratnih odločitvah, kako ta boj voditi, da bo čim bolj uspešen, učinkovit.
Z londonskim sporazumom je nastopilo novo obdobje v našem življenju. Angelo je postal prvi predsednik Slovenske kulturno - gospodarske zveze in ko ni bil več predsednik je bil član njenega izvršne-
ŽALNA SEJA
Slovenska kulturno - gospodarska zveza bo počastila spomin svojega prvega predsednika dr. Angela Kukanje z javno žalno sejo danes ob 18. uri v Gregorčičevi dvorani v Ulici sv. Frančiška 20.
ga odbora, načelnik komisije za tisk in gospodarske komisije ter pravni svetovalec. Poleg tega je bil ustanovitelj in dolgoletni predsednik Narodne in študijske knjižnice v Trstu, predsednik uprarvne-ga sveta Založništva tržaškega tiska. predsednik in’nato Rastni predsednik Tržaške kreditne banke, član upravnega sveta Stalnega' slovenskega gledališča,' član društva «Pravrrik*. nadzornik SLORL
Ko pišem te vrstice se mj vrača spomin v leta. ko smo začeli akcijo za graditev Kulturnega doma. Bil je podpredsednik odbora za njegovo gradnjo. In še boli nazaj se mi vrača, ko je v svojstvu pravnega zastopnika našega Primorskega dnevnika zastopal naše odgovorne urednike pred sodišči in se z' njimi vred odločno boril za pravico do rabe slovenskega jezika na sodišču. Ni še dolgo tega. ko je ža, nas poslednjič branil to pravico. In še bi lahko našteval spomine nanj — pravnika, ko je krčevito branil beneške partizane pred sodiščem v Firencah ali še prej tržaške antifašiste pred krivičnimi obtožbami angleških vojaških sodišč.
In še bi moral kaj reči o Angelu dobrem človeku, o njegovi veliki srčni kulturi in razgledanosti, o bogatem znanju in sposobnosti tehtnega razpravljanja o bitnostnih vprašanjih naše skupnosti, pa bi moje besede bile preveč nebogljene. Lahko mu rečem samo hvala, srčna hvala za vse, s čimer je bogatil in obogatil našo zamejsko slovensko skupnost, da bo lažje nadaljevala boj, ’ki ga je vodil sam s tolikšno iskreno zavzetostjo.
Dragi Angelo, ne brano Te po-
zabili.	JOŽE KOREN
TRŽAŠKI DNEVNIK
PO ZLOČINSKEM ATENTATU Nfl DOM DOMENICfl CUFFflRfl IN DRUGIH IZBRUHIH NASILJA
Trst odločno obsoja fašistično nasilje
Protestna manifestacija KPI ter protestni in solidarnostni izrazi parlamentarcev naše dežele, krajevnih uprav, političnih strank, sindikalnih in drugih organizacij
Zločinski atentat na stanovanje očeta poslanca Antonina Cuffara, ki je včeraj privedel verigo političnega nasilja do skrajnih, nedopustnih meja tudi v našem mestu, je globoko odjeknil med tržaško demokratično javnostjo. Naj najprej opišemo dogodke. Bilo je okrog dveh po polnoči, ko se je v poslopje s hišno številko 17 vv Ul. Cador-na pritihotapila zločinska tolpa. U-stavila se je v prvem nadstropju / pred vrati stanovanja Antoninovega očeta Domenica. Pri tem ni jasno, ali je njegovo stanovanje zamenjala za stanovanje deželnega tajnika KPI, ali pa se je hotela znesti ravno nad njim, ki je tudi pomemben lik revolucionarja in delavskega voditelja. Dejstvo je, da skupina atentatorjev ni prišla samo z demonstrativnim namenom, kot dokazuje skrbna priprava atentata. Vhodna vrata so namreč od vrha do tal polili s kerozenom, ki z razliko od bencina gori počasneje in so zato njegovi uničevalni učinki večji. Napeljali so nato dolgo zažigalno vrvico ter prižgali. Plameni so v hipu zajeli vrata in bi jih tudi popolnoma uničili ter se nato razširili po vsem stanovanju s posledicami, ki si jih lahko predstavljamo, če bi nenavadno šumenje ne prebudilo stanovalcev iz višjega nadstropja, ki so takoj poklicali gasilce, slednji pa z bliskovito naglico pogasili požar. Na kraj je kmalu nato prišel tudi pokrajinski tajnik KPI Rossetti z nekaterimi drugimi tovariši.
Vest o atentatu je že v prvih jutranjih urah odjeknila z vso silo po mestu. Na sedežih strank, sindikatov, na županstvih, na deželi, povsod je završalo. Gnev in Ogorčenje sta se v zavesti ljudi pridružila globoki zaskrbljenosti pa tudi odločni želji po ukrepanju. Tiskovna poročila s protesti nad stopnjevanjem nasilja v našem mestu, z izrazi solidarnosti z Domenicom in Antoninom Cuffarom ter partijo, ki jo zastopata ter z zahtevami po takojšnjem ukrepanju pristojnih oblasti so se množila na mizah časopisnih uredništev.
Vest je odjeknila v jutranjih u-rah tudi na deželi, kjer je zasedala skupščina. Predsednik deželnega sveta Pittoni je v svojem govoru med drugim dejal, da je napetost v Trstu zadnje čase narasla, običajnemu fašističnemu nasilju so se pridružile samozvane skupine avtonomistov. »Rezultati so sedaj pred nami: fizična obračunavanja, molotovke, neprestana ustrahovanja, razbite izložbe in pokvarjeni avtomobili.* Mesto je zajela nevarna spirala nasilja, ki je prvič pri nas prizadela vidno politično osebnost.*
Predsednik Pittoni je tudi poudaril, da sedaj ne zadoščajo več besede, potreben je odločen nastop policije, ki v spoštovanju zakonodaje mora zagotoviti meščanom mir, ohranitev medsebojnega sožitja in omikanega soočenja. »Vsi morajo prispevati, da se izognemo vsaki degeneraciji, da v kali zatremo ta ko huda dejanja, je pa to predvsem naloga policijskih organov, ki morajo izvajati svoje temeljne naloge.* Deželni tajnik KD Coloni je predlagal takojšnji sestanek med delegacijo deželnega predsedstva in prefektom Molinarijem, da se zagotovijo primerni ukrepi. Ta predlog so podprli vsi svetovalci in deželni odbor, razen običajnih misovcev.
Delegacija, ki so jo sestavljali predsednik odbora Comelli, predsednik deželne skupščine Pittoni ter podpredsednik Bettoli, je nato odšla k prefektu, mu izrazla zaskrbljenost vseh demokratičnih političnih sil zaradi hudih incidentov ter zahtevo, da se ustrezno ukrepa in pre preči to stopnjevanje nasilja.
Zvečer jt o atentatu ter o spi rali nasilja sploh, ki je zajela naše
•llllIlhllflllMMailHIIIIIIMIIIMIIIIIIIMIVCIIIIIIIMtllllll
Beseda v slovo prijatelju Angelu Kukanji
Dragi Angelo Kukanja!
Namesto da bi ti s tem naslovom, kakor po navadi, naslovil kakšno poklicno poslovno pismo, ti pod tem naslovom žal naslavljam te kratke besede v zadnje slovo.
Ravnokar sem zvedel žalostno novico, ki me je globoko pretresla. Saj je prišla tako nepričakovano, saj bi bilo povsem naravno, da bi se ti kot mlajši od mene poslavljal in ne jaz od tebe. — Pa je žal prišlo drugače. Drugi bodo o tebi -.povedali kaj več, saj si to zaslužil. Jaz pa čutim dolžnost, da se ob tej žalostni priložnosti spomnim tvoje neuklonljive vdanosti naši slovenski skupnosti, za katero si veliko žrtvoval in pretrpel pod fašističnim režimom in kateri si o-stal brezkompromisno zvest do svoje zadnje ure. Spomin na prijateljske vezi s teboj mi uhaja v daljna leta, ko si se uveljavljal kot član akademskega društva »Balkan* in potem kot član društva »Pravnik*, kateremu sem želel, da bi mi ti nasledoval v predsedniški funkciji, da ne govorim o tvoji dejavnosti v vseh pomembnejših organizacijah in ustanovah na tržaških tleh. Ginjenost me obhaja, ko se spomnim let prebitih s teboj v fašističnih zaporih, ko nisi zamudil priložnosti da mi, kljub večkrat različnemu mišljenju, izkažeš svoje prijateljstvo z malimi, • nepozabnimi uslugami.
Dragi Angelo, hvala ti za vse in počivaj v miru!
dr. Frane Tončič
mesto tekla razprava v pokrajinskem svetu. Predsednik Ghersi je izrazil najodločnejšo obsodbo in gnev vse demokratične javnosti ob tem zadnjem zločinskem dejanju, ki se uokvirja v poskuse fašističnega prevratništva, kateremu objektivno služijo, po drugi strani, tudi samo zvani levičarski skrajneži. Spomnil se je z izrazi sožalja dveh zadnjih žrtev zločinskih izbruhov, časnikarja Casalegna ki mu je bila dodeljena zlata kolajna za civilne zasluge in komunističnega mladinca, ki so ga fašisti umorili pred samo prefekturo v Bariju. Toda sožalje ni dovolj, je dejal Ghersi in omenil neučinkovitost organov javne varno sti pri zatiranju nasilja, po drugi strani potrebo po utrditvi demokratičnih ustanov, ki morajo zaslužiti zaupanje državljanov, če naj se zlo nasilje. izkorenini. Napovedal je pobudo pokrajinske uprave pri občinah. antifašističnem odboru in s n-dikatjh za prireditev enotne manifestacije proti kriminalnemu nasilju.
V posebnem poročilu je atentat
obsodila tudi devinsko - nabrežinska uprava, ki je obenem izrazila poslancu Cuffaru in njegovi družini solidarnost.
Vrstile so se še druge pobude. Senatorji naše dežele Jelka Ger-bc in Baccichi (KPI), Lepre (PSI) in Giust (KD) so poslali notranjemu ministru pismeno vprašanje, v katerem so orisali zločinski dogodek ter zahtevali ukrepe vlade za žago tovitev varnosti ter za izsleditev in kaznovanje krivcev. Podobno vprašanje so notranjemu ministru ter ministrskemu predsedniku Andreottiju poslali deželni poslanci Belci (KD), Migliorini (KPI), Fortuna (PSI), Barracetti (KPI), Fiofet (KD), Cactiglione (PSI), Marocco (KD), Colomba (KPI), Santuz (KD), Scovacricchi (PSDI) in Tombesi (KD). V pismu zahtevajo ukrepe za iztrebljenje kriminalne dejavnosti fašističnih prevratniških krogov v Trstu.	j
Solidarhost s Cuffarom, zathevo po večji antifašistični budnosti, po široki akcijski enotnosti in mobiliza-
ciji vseh demokratičnih in antifašističnih sil ter seveda zahtevo po odločnejših in korenitejših ukrepih varnostnih ter drugih odgovornih organov so izrazili v svojih poročilih tudi enotna sindikalna zveza CGIL, CISL in UIL, pokrajinsko tajništvo sindikalne zveze kbvinarjev, pokrajinsko vodstvo ACLI ir druge organizacije. Iz vseh teh stališč pa jasno izhaja težnja, naj običajno besedičenje in verbalno obsojanje fašističnega nasilja nadomestijo konkretne pobude. S posebnim tiskovnim poročilom se je oglasila tudi zveza trgovcev, ki je ugotavljala, da so zaradi novega stopnjevanja nasilja utrpele številne trgovine precejšnjo škodo. Trgovska dejavnost, ki sloni v našem mestu na maloobmejnem trgovinskem prometu, se mora razvijati v pogojih miroljubnega sožitja, kjer ni prostora za nasilje in napetost, menijo trgovci in pozivajo varnostne organe naj zagotovijo pravo varnost.
Včerajšnja osrednja protestna pobuda je bila manifestacija, ki jo je
ODGOVOR PROSVETNEGA MINISTRA NA USTREZNO VPRAŠANJE
NA SLOVENSKIHŠOLAH NE BO VOLITEV V OKRAJNE IN POKRAJINSKE SVETE!
sr
Sklep so sporočili sinoči v NSK na sestanku predstavnikov okoliških in zavodnih svetov
avtonomna federacija KPI priredila na sedežu v Ul. Madonnjna. Udeležili so se je številni člani partije ter predstavniki nekaterih strank. Poleg tajnika Rossettija ter Vidalija so namreč spregovorili Marko Predan v slovenščini za licej »Prešeren*, dijakinja Sossi za ZKMI, Bar-bo za ACLI, Berce za PSDI, Fragia-como za PRI in Carbone za PSI.
Rossetti je v svojem uvodnem posegu dejal, da so prevratniške sile hotele zadati z atentatom Udarec ne le družini Cuffarov, temveč tudi vsej deželni KPI, ki jo predstavljata in vsemu delavskemu gibanju. Proti takšnim poskusom sejanja vzdušja napetosti je treba odgovoriti složno, je dejal Rossetti. Kot je enotni nastop kar trikrat preprečil prihod fašističnega veljaka Almiran-teja v naše mesto, tako lahko enotnost prispeva k nadaljnji borbi proti fašizmu ter tudi proti novim zagovornikom nasilnih in prevratniških metod, kot so avtonomisti. Govornik je nato posebej poudaril zahtevo, da se dokončno zapre sedež fašistične organizacije v Ul. Paduina ter kritiziral dosedanjo permisivnost pristojnih varnostnih oblasti. Zaključil je s pozivom antifašističnemu odboru naj se sestane ter ukrepa.
Nasilje je v imenu slovenskih dijakov obsodil Predan, ki je med drugim dejal, da bomo le z enotnim in demokratičnim bojem prebrodili splošno krizo ter kot Slovenci pridobili pravice, ki nam pripadajo.
Za zaprtje fašističnega sedeža in enoten boj proti prevratništvu se je v imenu PSI izrazil njen tajnik Carbone, podobna stališča pa so izrazili tudi drugi predstavniki strank.
učnega in neučnega osebja ter na višjih srednjih šolah tudi po enega zastopnika dijakov. Sprejet je bil tudi predlog, da se pozovejo krajevne ustanove, sindikati in "druge družbene sile, da imenujejo svoje zastopnike v koordinacijski odbor. Za nadaljnje delovanje koordinacijskega odbora so bili prisotni mnenja, naj bi še nadalje skrbel Sindikat slovenske šole. Želja vseh je bila, da bi bil sedež koordinacijskega odbora spričo njegove pomembnosti pri Narodni in študijski knjižnici.
Prosvetni minister je odgovoril na vprašanje goriškega šolskega skrbnika glede volitev v okrajne in pokrajinske šolske svete, da teh volitev na slovenskih šolah ne bo, ker niso bile predložene liste s slovenskimi kandidati. Volitve bodo zato samo v okolišne in zavodne svete in to samo 11. decembra.
Sklep so sporočili sinoči, ko so se sestali v prostorih NŠK predstavniki okoliških in zavodnih svetov ter komisij, zaradi bojkota bližnjih volitev v šolske zborne organe. Vsi so se strinjali, da je ta ministrski ukrep sad enotnega nastopa vseh Slovencev in odločitve za bojkot volitev.
Druga tema je bila ustanovitev koordinacijskega odbora, ki bo nadomeščal okrajni in pokrajinski šolski svet za slovenske šole do ustanovitve uradnega slovenskega avtonomnega šolskega okraja. Prisotni so soglašali, da naj bi vsak okoliš-ni in zavodni svet izbiral iz svoje srede po enega zastopnika staršev.,
iiiiiiinii ■111111111111111111111 n mi ti iiimiiimiiiiiiitiitHiituiiiiiitiiiiiiMiiiiitmHiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiniifiiiiiiii
V SREDO PO MESTNIH ULICAH
Razprava o popravkih k osnutku zakona za obnovo Furlanije
Težka pot zakonskega osnutka, ki bi moral zagčtoviti prizadetemu prebivalstvu Furlanije obnovo poruše-
Slovenski in italijanski dijaki obsodili fašistične provokacije
Manifestacije se je udeležilo veliko število študentov - Incident v Drevoredu XX. septembra, kjer so fašisti metali kamenje na udeležence sprevoda
nih hiš, jfe doživela zastoj na včerajšnjem jutranjem zasedanju deželnega sveta. Deželni odbor je namreč pred zasedanjem predložil 18 popravkov in dopolnil k zakonu, kar je sprožilo ostre reakcije svetovalcev PSI in KPI. Pravilnik tako odborovo pobudo predvideva, postopek pa je za socialistične in komunistične svetovalce v danem trenutku nesprejemljiv. Zakonski osnutek je namreč proučevala pristojna komisija več kot štiri mesece, razpravo v deželnem svetu so dvakrat odložili, taka predložitev popravkov v zadnjem trenutku je nesprejemljiva in zahteva po mnenju socialistov kratek premor za proučitev. To mučno vzdušje je kot mora pogojevalo celotno jutranje zasedanje (Izglasovali so le tri člene) in šele popoldne se je delo redno nadaljevalo. Kljub mirnejšemu vzdušju pa se je,konfrontacija pri razpravi o posameznih členih nadaljevala tudi na popoldanskem zasedanju. Seja se bojja-dal.ievala danes.
Danes proslava «domske£a dne»
Slovenski in italijanski dijaki tržaških višjih srednjih šol in univerzitetni študentje so v sredo na o-diočen način demonstrirali po mestnih ulicah proti fašističnemu nasilju. Manifestacija je bila odločen odgovor demokratičnih študentov proti iboju 19-letnega komunista Benedetta Petronija in ranitvi njegovega tovariša v Bariju. Sprevod pa ni bil le odgovor na fašistične ‘provokacije, ampak je odražal tudi zahtevo po jasni liniji boja za dosego enotnega množičnega gibanja tržaških študentov in za sestavo e-notnega gibanja s tržaškim delavstvom. Le z enotnim nastopom bodo lahko premagane reakcionarne sile v našem mestu in tiste, ki u-stvarjajo strategijo napetosti. Študentje so o svojo manifestacijo protestirali tudi proti tistemu nasilju, ki je dejansko povezano z reakcionarnimi silami in katerega žrtev je bil časnikar turinske »Stampe* Carlo Casalegno. Namen predvčerajšnje manifestacije je bil tudi, da se izsili zapor fašističnega brloga v Ul. Paduina in razpustitev neofašistične stranke MSI. Obenem pa so študentje podprli zahtevo po demokratizaciji šole in demokratičnih odnosih v šoli sami.
Vse to je dokazala manifestacija v sredo, katere se je udeležilo vč-liko število slovenskih in italijanskih študentov ter dijakov, ki so se udeležili sprevoda z mnogimi transparenti in letaki, s katerimi so podkrepili svoje zahteve. Sprevod univerzitetnih študentov je krenil izpred mvverze, dijaški sprevod pa izpred Rossetti je vega spomenika. Oba sprevoda sta se združila v Ul. Carducci in nadaljevala z enotno manifestacijo do Oberdankovega trga, kjer so se razpustili. Skupina študentov je šla na staro univerzo v Ul. Lazzaretto Vecchio, kjer so imel. zborovanje in še enkrat obsodili fašistične izpade. Druga skupina, ki so jo sestavljali avtonomisti, pa je razsajala po mestnih ulicah in posledica tega so razbite izložbe v Tergesteu.
Že ob začetku manifestacije je prišlo do incidentov med fašističnimi skrajneži in sprevodom dijakov. V Drevoredu XX. septembra je prišlo do spopada, saj so fašistični prenapete*! začeli metati iz svojega brloga v Ul. Paduina na udeležence sprevoda kamenje, ki je o-plazilo dva dijaka, vendar brez hujših posledic. Skupina avtonomistov je na provokacijo takoj odgo-
vorila in posledica tega so bile razbite izložbe Stande, neke slaščičarne Li bližnjih trgovin. Neki policist je ustreli' tudi v zrak, da bi fašiste prestrašil.
Demokratični mladinci so nato provokatorje odstranili iz sprevoda, jci pa so se porazdelili v manjše skupinice in, kot že rečeno, razgrajali po mestu.
Dijaška in študentovska manifestacija v sredo je še enkrat dokazala, da s' želijo slovenski in italijanski dijaki enoten nastop, s katerim bi onemogočili rovarjenje neofašističnih in reakcionarnih sil ter provokatorjev ter uveljavili svoje zahteve v demokratičnem in mirnem sožitju.
/
• Drevi ob 20. uri se bo sestal re-
pentabrski občinski svet. Na dnevnem redu so poročilo župana, razprava o smernicah proračuna za leto 1978 in razprava o raznih upravnih vprašanjih.
• Drevi ob 20. uri se sestane v Ul. Caprin 18 rajonska konzulta za Sv, Jakob. Na dnevnem redu bo razprava o šolskih problemih in o volitvah v šolske zborne organe.
Drevi ob 20.30 bo v Slovenskem dijaškem domu »Srečko Kosovel* vsakoletno praznovanje domskega dne. V kulturnem sporedu bodo nastopili domski gojenci in mešani pevski zbor »France Prešeren* iz Boljunca. Po kulturnem sporedu bo preskrbljeno za prijetno razpoloženje. Vabljeni so bivši gojenci in prijatelji.
• Drevi ob 20. uri v Ul. Roncheto 77 se sestane rajonska konzulta za Skedenj in čarbolo, ki bo imela na dnevnem redu razpravo o pravilniku občinskih otroških vrtcev.
• Tržaška občina obvešča, da se morajo potujoči krošnjarji zglasiti v občinski palači, Pasaža Costanzi 1, 3. nadstropje, soba 34, da overovijo letna dovoljenja, ki zapadejo 31. decembra.
Silovit požar v Starem mestu
Sinoči okoli 22.15 je silovit požar zajel staro in zapuščeno trinadstropno hišo v Ul. Crosada 13- v Starem mestu. Na kraj požara so takoj prihiteli gasilci, ki so se morali močno potruditi, da so ogenj pogasili. V hiši na srečo ne stanuje nihče. Vnelo se je tramovje in gorelo je v vseh treh nadstropjih. Gasilci so morali v stanovanja skozi okna, skozi katera se je valil gost in zadušljiv dim. Vzroki požara še niso pojas njeni.
VČERAJ V ČASNIKARSKEM KROŽKU
Otvoritev skupne razstave o prostorskem načrtovanju
Na panojih prikazane različne izkušnje pri urbanističnem načrtovanju Gorice, Kranja, Poreča in Feldkirchna
Včeraj so v časnikarskem krožku odprli prvo skupno razstavo o prostorskem načrtovanju v štirih sosednjih deželah: Sloveniji, Koroški, Hrvaški in Furlaniji - Julijski krajini. Otvoritve so se udeležili tudi generalni konzul SFRJ v Trstu Ivan Renko, generalni konzul Avstrije dr. Perneger, deželni odbornik za načrtovanje Mauro in tržaški odbornik za urbanistiko De Luca, ki je zastopal župana Spac-cinija.
Razstavo je priredila tehnična skupina za ozemeljsko urejevanje pri skupnem odboru za prostorsko in turistično načrtovanje štirih sosednjih dežel. Gre za praktično rea-
lizacijo medsebojnega sodelovanja, saj je prikaz različnih izkušenj pri reševanju podobnih problemov. Panoji in slike prikazujejo urbanistič ne jn regulacijske načrte* Gorice. Kranja, Poreča ter Feldkirchna. Predlogi so različni, glede na kulturno in gospodarsko izročilo posa meznih krajev, prav tako pogojuje smernice reševanja drugačna družbena stvarnost, so pa izraz skupne volje po izmenjavi izkušenj pri načrtovanju razvoja mest.
• Danes ob 18. uri bo v krožku »Che Guevara* zaključno predavanja iz ciklusa razprav o zgodovinskih problemih naše dežele.
Gledališča
Kino
LA CAPPELLA UNDERGROUNO 18.00 «Bosco di Betulle*. Poljski barvni film.
Ariston 16.00 »Bella di giomo*. Cathe-rine Denevue, Michel Piccoli. Barvni film za vsakogar.
Mignon 14.30 »La grande avventura*. Barvni film za vsakogar.
Nazionale 16.00 «Anno zero guerra nello spazio*. John Richardson. Barvni film za vsakogar.
Gruttacielo 16.00 »Madame Claude*. Francoise Fabian, Murray Head. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Excelsior 16.00 «Pane, burro e mar-mellata*. E. Montesano. Barvni film
Fenice 16.30 «11 mostro*. Johnny Do-relli. Barvni film.
Eden 15.30 »Aldili del bene e del male*. D. Sanda, R. Powell. Virna Lisi. Prepovedan mladini pod 18 letom. Barvni film
Ritz 15.30 »Ecco noi per esempio...* Adriano Celentano, Renato Pozzet-to. Prepovedan mladini pod 14. le tom. Barvni film.
Filodrammatico 16.00 «Piaceri eroti ci». Prepovedan mladini pod 18 .letom. Barvni film.
Cristallo 16.30 »Nene*. Leonora Fani Pino Schirinzi. Prepovedan mladini pod 14. letom. Barvni film.
Aurora 16.30 »La croce di ferro*. Ja mes Cobum. Prepovedan mladini pod 14. letom. Barvni film.
Capitol 16.30 »Mogliamante*. Laura Antonelli, Marcello Mastroianni. Prepovedan mladini pod 18. letom. Bar. vni film.
Moderno 15.00 »Abissi*. Robert Shaw. Barvni film za vsakogar.
Inipero 16.00 »Simbad e 1'occhio della tigre*. Barvni film.
Ideale 16.00 «L'assassino di pietra*. Charles Bronson. Barvni film.
Vittorio Venelo 16.15 »Viaggio di pau-ra». Adolfo Celi. Prepovedan mladini pod 14. letom. Barvni film.
Radio 16.00 »Mean streets*. Robert De Niro. Prepovedan mladini pod 14. letom. Barvni film.
Astra 16.30 *L'urlo di Chen terroriz-za anche 1'Occidente*. Bruce Lee. Barvni film za vsakogar.
Volta (Milje) 16.00 »I cannoni di Na-varone*. G. Pečk, Barvni film za vsakogar.
V počastitev spomina dr. Angela Kukanje daruje za Dijaško matico družina dr. F. Škerlja 10.000 lir.
Ob izgubi svojega bivšega P1^ sednika dr. Angela Kukanje i®"®*1 odbor Dijaške matice iskreno Ijc ženi in svojcem.
Zapustil nas je naš dragi
dr. ANGELO KUKANJA
Pogreb bo v soboto, 3. decembra, iz mrtvašnice glavne bolnišnice. Uro pogreba bomo sporočili jutri.
Žalostno vest sporočajo: žena Pavla i# brat Vladimir z družino
Trst, 2. decembra 1977
Upravni odbor Slovenskega raziskovalnega inštituta z globoko žalostjo sporoča, da je umrl
dr. ANGELO KUKANJA
PREDSEDNIK NADZORNEGA ODBORA SLORI Ohranili ga bomo v trajnem spominu.
Trst, 2. decembra 1977
ROSSETTI
Danes, ob 20.30 skupina Rocca predstavlja »Pulcinella capitano del popolo*. V abonmaju: kupon 3. alternativno. Rezervacije pri osrednji blagajni. Pasaža Protti.
Od 7. decembra dalje »Volpone* Bena Jonsona v izvedbi rimskega gledališča. Režija Luigi Squarzina, v glavni vlogi .Mario Scaccia. Rezervacije pri osrednji blagajni v Pasaži Protti 2. 4. abonmajski odrezek.
AVDITORIJ
Danes ob 20.30, izven abonmaja. Cooperativa Teatro 76 v sodelovanju z Goethe Institutom predstavi «11 principe di Homburg*, režija Marcello Aster Abonenti in člani Goethe Instituta 30 in 20 odst. popusta. Rezervacije pri osrednji blagajni, Pasaža Protti.
V	nedeljo ob 21. uri koncert dunajske glasbe. Izvaja kvartet bratov Schrammel. vstopnina 2.000 lir, za a- 1 bonente in člane italijansko-avstrijske-ga inštituta 500 lis.
VERDI	I
V	tržaškem opernem gledališču Ver. di pripravljajo novo premiero in sicer Mascagnijeve opere »Iris*. Pod vodstvom dirigenta Maurizia Arene in v režiji Carla Mgestrinija bodo v glavnih vlogah nastopili Olivia StaPP, Fla- | viano Labd, Leo Nucci, Antonio Zer-bini, v ostalih pa Gloria Svalchi, E-milio Mica, Franco Ricciardi, Tullio Tomasi in Paolo Loss.
Jutri se pri blagajni gledališča (telefon 31948) začenja prodaja razpoložljivih vstopnic za prvo predstavo.
Včeraj-danes
Danes, PETEK, 2. decembra BLANKA
Sonce vzide ob 7.26 in zatone ob 16.23 — Dolžina dneva 8.57 — Luna vzide ob 22.45 in zaterne ob 11.30.
Jutri, SOBOTA, 3. dbcembra FRANČIŠEK KSAV.
Vreme včeraj: Najvišja temperatura 6,5 stopinje, najnižja 5,4, ob 13. uri 6,5 stopinje, zračni tlak 1010,4 mb rahlo Pada, vlaga 50-odstotna. nebo 7 desetink pooblačeno, padlo je 2 mm dežja, veter vzhodnik severovzhodnik 37 km na uro s posameznimi sunki do 65 km na uro, morje razgibano, temperatura morja 12,6 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI Dne 30. novembra 1977 se je v Trstu rodilo 5 otrok, umrlo pa je 15 oseb.
UMRLI SO: 65-letna, Maria Ciacchi, 75-letna Antonia Bogatez vd. Boga-tez, 75-letna Antonia Mauro vd. Mauro. 99-letna Pia Caenazzo vd. Sbisš, 86-letna Anna Kravanja vd. Russi, 82-letni Erminio Zampetti, 72-letna Eu-genia Zerjan vd. Suša, 58-letna Angela Maniago por. Zupin, 70-letni Giuseppe Blancato, 47-letna Libera' Cerie-sa por. Locoselli, 59-letni Antonio Ca-savola. 91-letna' Natalia Reghini vd. Pittani, 68-letni Adamo Tolusso, 79-letna Amalia Bensi vd. Zanini, 64-let-tva Maria Villanovich vd. Sodomaco.
Razna obvestila
Seja Sindikata slovenske šole. Danes, petek-, 2. decembra, bo ob 17.30 zadnja seja glavnega odbora-razsodi-šča in nadzornega odbora v tej poslovni dobi. Na dnevnem redu bodo: razprava o občnem zboru, pregled dosedanjega dela in poročil za občni zbor, razprava o bližnjih volitvah v šolske svete ter o bojkotu volitev v okrajne in pokrajinske šolske svete. Tajništvo vabi vse odbornike, da se gotovo in točno udeležijo seje.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zc varovance INAM in EN PAS od 22. do 7. ure: telef. št. 732-627.
Društvo »Pravnik* v Trstu sporoča žalostno vest, da je nenadoma preminil njegov zvesti član
dr. ANGELO KUKANJA
Užaloščeni vdovi in vsem svojcem izražamo iskreno sožalja
Društvo «Pravnik»
Trst, 2. decembra 1977
KRZNA
SUPER ELEGANTNI MODELI VIŠJA KAKOVOST MERE JOPIČEV OD 42 DO M NASIVK1
VELIK PRIHRANEK PELLICCERIA CERVO I K S I	TEL 796-301
Vial« XX Settemhre št. 16/111
Slovenski javnosti sporočamo, da je umrl
dr. ANGELO KUKANJA
prvi predsednik Slovenske kulturno - gospodarske zveze, dolgoletni član njenega izvršnega odbora, borec za narodnostne pravice Slovencev v Italiji, politični preganjanec pod fašizmom in vsestransko aktivni družbeni
delavec.
Ohranili ga bomo v hvaležnem in trajnem spominu.
Slovenska kulturno - gospodarska zveza
Trst, 2. decembra 1977
\
Upravni odbor Narodne In Studijske kn|ižnlce v Trstu
sporoča pretresljivo vest, da je včeraj umrl /
dr. ANGELO KUKANJA
Bil je ustanovitelj in dolgoletni predsednik Narodne in študijske knjižnice. Ohranili ga bomo v trajnem spominu.
Trst, 2. decembra 1977
Upravni odbor
Narodne in študijske kn|ižnice v Trstu
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Ul. Mazzini 43, Ul. Tor S. Piero 2. Ul. Felluga 46, Ul. Mascagni 2.
(od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Ul. Giulia 1 in Ul. S. Giusto L
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Ul. Giulia 1 in Ul. S. Giusto L
Tržaška kreditna banka naznanja žalostno vest, da je umrl njen dolgoletni predsednik in sedanji častni predsednik.
dr. ANGELO KUKANJA
Za njim žalujejo upravni svet, nadzorni odbor, ravnatelj in ves delovni kolektiv.
Trst, 2. decembra 1977
POBUDA PROSVETNEGA DRUŠTVA «!G0 GRUDEN'»
V nedeljo v nabrežinski telovadnici prva zimska kulturna prireditev
Nastopili bodo domači pevci in pevke ter pihalni orkester Karol Pahor» iz Pirana
nhodnj0 nedeljo se bodo prebi-«.*"!, °^‘ne Devin - Nabrežina ^ v občinski telovadnici, na . ki je sicer namenjeno (ari n'm aktivnostim, a je ven-kj* 'n še zmerom edini prostor, ite mogoče prirejati tudi kul-tj71® m zabavne prireditve. Tokrat (j; ^vadnica lepo ogreta,
^ ^lovadnica lepo ogreta, ogreti Jjinas utegnila tudi nestrpno pri-,*ditVana prva z‘mska kulturna pri-'Izn X v rez'J' prosvetnega društva ^ruden». Osrednja točka spo-dj9 bo nastop domačih pevcev. Oj ' ° je več mesecev — natanko ^ključne in v vseh pogledih u-PfVe. Prireditve konec julija — in L,C| so si oddahnili ter znova zavi-l r°kave — s kolikim uspehom, H0 0 rideli 4. decembra. Slišali bo-, Prav gotovo kaj novega, vsaj tj Jkriosti razširjenega repertoarja, tul?0 osnova letošnje sezone. Kakor ' ?-e, želimo si nastopa naših •Cev. ki se nam bodo ob tej pri-l, predstavili v vseh treh varian-io Nastopili bodo moški, dekliški Pisanj zbor. Zborovsko petje (tjj° dopolnjevali solo spevi znanih J: Nedvomno privlačen bo tudi liJ°P godalnega tria Glasbene maju’ ki bo izpolnil želje ljubiteljev jjritnentalne glasbe. Za konec pa E^tica za sladokusce -- gost bo -n' p'halni orkester «Karol Pa-* iz Pjrana zdi se nam primerit *e zdai predstavimo: or-i, '/r je sestavljen iz 45 članov, vo-L™ ga z velikim uspehom prof.
S kolikšnim poletom je or-PdV er opravil, letošnjo sezono, nam Podatek, da je v tem letu iz-ue* kar dvanajst promenadnih hu^riov, je prvonagrajenec v naj-
^Vneiši Icafocmri ii ivvlrrv^n^crn
GLASBENA lili! MATICA "" TRST
Koncertna sezona 1977-78 Tretji abonmajski koncert
Oanes, 2. decembra 1971. ob '30 v Kulturnem domu v Trstu
ŠTUDENTSKI oktet APZ «Tone Tomšič*
Umetniški vodja: UROŠ LAJOVIC
Rezervacija in prodaja vstopnic Pisarni Glasbene matice (Ul. R. "■anna 29, tel. 418-605) in eno Pred pričetkom koncerta pri a8ajni Kulturnega doma.
STALNO
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom
ALVIERO NEGRO BUNKER
komedija v dveh dejanjih
* furlanščine "»vedel v narečje ^Peških Slovencev Božo Zuanella |P®tumi	Marija Vidau
b*"tor	Božo Zuanella
ež'ia in scena	JOŽE BABIC
in v nedeljo,
Jutri,
l6’ uri.
^Ven abonmaja.
decembra, ob 20.30 4. decembra, ob
Stalno gledališče Furlanije - Julijske krajine , „ v sodelovanju Stalnim slovenskim gledališčem
bl‘?edna predstava NARODNEGA u20Rktj T7 mror.RADA
20.3o
torek, 6. decembra 1977, ob v gledališču Rossetti
CARLO GOLDONI
^imorske zdrahe
(RIBARSKE SVADJE)
Sk:
Sa:
PAOLO MAGELLI DUŠAN RISTIČ LJERKA KALCIC VOJISLAV KOSTIC
Kui('°dala vstopnic pri blagajni . ati1urnega doma v Trstu ob dedkih od 11. do 14. ure. Abo-nti SSG imajo 50 odst. popusta.
SPD IGO GRUDEN Nabrežina
v nedeljo, 4. decembra h'!' v občinski telovadnici v brežini
JeSENS»KO KULTURNO PRI REDITEV
Kudelujejo:	moški in dekliški
t-,Vski zbor »Igo Gruden», reci-b» tenorist, godalni trio Glas-,j.ne matice in pihalni orkester 9r°l pahor» iz Pirana.
4ačetek 0b 16.30.
vljudno vabljeni!
SPD TABOR - OPČINE
1977^* v ne<^e'j°. decembra ob 16.30 v prosvetnem do-
na stvotn
Opčinah pod pokrovitelj-SPZ koncert mešanega
KOČO RACIN iz Skopja
VABLJENI!
tekmovanja pihalnih orkestrov Primorske, drugonagrajenec v isti kategoriji na republiškem finalu za pihalne orkestre, julija je gostoval v Budimpešti, nič kolikokrat pa je nastopil na priložnostnih prireditvah.
I. Pertot
Nesoglasja na seji miljskcga občinskega sveta
Na zadnji seji miljskega občinskega sveta so obravnavali samo točke dnevnega reda. Najprej je župan Bordon obrazložil novi občinski pravilnik, ki vsebuje tudi točke o delovanju posebnih občinskih - komisij. Nato so obravnavali dokument KD, PRI, PLI, PSDI, kjer te stranke o-oitajo večini (komunistom in socialistom), da se premalo trudijo pri
upravljanju občine. Predstavniki večine so ta očitek zavrnili in poudarili nesoglasje med samimi podpisniki dokumenta. Komunisti in socialisti so za.,0 predlagali izdelavo enotnega dokumenta -o delovanju občinske u-prave in različnih komisij, ki bi ga podpisal vsi predstavniki političnih strank. Dokument bi obsegal tri temeljne točke, ki zadevajo socialne služnosti.
llfvija ZCPZ jutri na Radiu Trst A
Radio Trst A b predvajal jutri ob 17.05 v oddaj: «Mi in glasba* posnetke z Revije pevskih zborov, ki jo je priredila Zveza cerkvenih pevskih zborov v nedeljo v Kulturnem domu v Trstu. Oddaj, obsega tudi sklepni del prireditve z nagrajevanjem dolgoletnih zborovodij, organistov in pevcev.
IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN
S ponarejenimi čeki osleparili lastnika znane tržaške zlatarne
Trije izmed petih obtožencev so že izplačali delno odškodnino prizadetemu zlatarju
Tržaško kazensko sodišče je pod predsedstvom dr. Serba obsodilo pet oseb zaradi sleparije v tržaški zlatarni Darvvill. Na zatožni klopi so sedeli 43-letni Milančan Pier Carlo Frigerio. 33-letni Ivo Roma iz Pescare in 33-letni Aldb Lameri iz Milana, medtem ko se nista javila sodnikom 38-letni Libanonec Hazroyan Ihauratian in 20-letna Emanuella Malle iz Forlija, ki pa že dalj časa živi v Š^vici.
Dogodek, o katerem je tekla beseda in zaradi katerega so morali vsi trije obtoženci, ki so prisostvovali razpravi, odsedeti precej časa v koronejskih zaporih, se je pripetil v prvih dneh decembra lanskega leta, ko se je v omenjeni tržaški zlatarni zglasil Ihau-
Tbiadka, knii$alML
RAZSTAVLJA KNJIGE IN PLOŠČE
v društvenih prostorih
PD «VALENTIN VODNIK* v DOLINI danes, 2.12.1977, od 16. do 20. ure
v gledališču F. PREŠEREN v BOUUNCU do ponedeljka, 5.12.1977.
v društvenih prostorih PD «KRAŠKI DOM*
v repni;
od 1. do 5. decembra 1977, od 17. do 20. ure.
Vabljeni!
BANCA Dl CBEDITO Dl tRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
S. P. A.
TRAT - UUCA F. FILZI 10 -	('$’
TEČAJI VALUT V MILANU DNE 1. 12. 1977
Ameriški dolar: debeli	875.-
drobni	860,-
Funt Sterling	1652-
švicarski frank	404,-
Francoski frank	179.—
Belgijski frank	24.50
Nemška marka	392.-
Avstrijski šiling	54.20
Kanadski dolar	770.—
Holandski florint	362,—
Danska krona	139.-
švedska krona	178.—
Norveška krona	158.—
Drahma: debeli	20,25
drobni	19,50
Dinar: debeli	42,-
drobni	42,-
MENJALNICA
vseh tujih valut
Mali oglasi
LUCIJA • PORTOROŽ. Prodajam hišo z vrtom 800 kv. m. Tel. Trst 821047 od 13. do 15. ure ob delavnikih.
5 STAVKO PODPRTA UPRAVIČENA ZAHTEVA
Dijaki slovenskega učiteljišča zahtevajo samo dopoldanski pouk
Zakaj lanska rešitev lelos ni več dobra - Jutri sestanek staršev, dijakov in profesorjev - Skrajšali učno uro na 50 minut
Dijaki slovenskega učiteljišča v Gorici so včeraj stavkali, stavko pa napovedujejo tudi za jutri in pojutrišnjem. Za tako odločen ko rak so se odločili zaradi tega, ker je šolski skrbnik zavrnil njihov pre dlog, da popoldanske učne ure odpravijo in jih priključijo dopoldanskim. Na kratko: dijaki zahtevajo samo dopoldanski pouk in s tem nadaljevanje lanske prakse, ki je šolski skrbnik noče več obnoviti, češ da je takšen način pouka mogoče uvesti na slovenski enotni srednji šoli, ki- je obvezna, ne pa na učiteljišču, ki je neobvezna šola.
Razteg.Vtev šolskega dela na ves dan ustvarja hude težave številnim dijakom, ki stanujejo v okoliških krajih in občinah ter jim trikrat tedensko obiskovanje pouka v popoldanskih urah prinaša celo vrsto neprilik in težav.
• Slovenski učiteljiščniki vidijo V obnašanju šolskega skrbnika nesmiselno nasprotovanje upravičenim zahtevam, hkrati opozarjajo, da u-porablja šolski skrbnik dvojno mero; na slovenskih šolah enotnega pouka noče , uvesti, na italijanskih pa ga dopušča, Za dijake slovenskega učiteljišča je to diskriminacija naše skupnosti.
Kakor to nam sporočili, so dijaki pripravljeni svojo zahtevo odločno zagovarjati in bodo s tem namenom sklicali v soboto ob 9. uri v šolski risalnici sestanek staršev, dijakov in profesorjev, na katerem se bodo o zadevi pogovorili. Fro-ratian in kupil za približno 5 mi- blem je namreč zelo preprost: na-lijonov lir zlatnine, Istočasno je | mesto petih hočejo po šest ur in
napovedal, da bodo v kratkem prišli njegovi znanci in se dogovorili o nakupu dragih kamnov. Res se je nekaj dni kasneje zgla sila v zlatarni trojica, dva moška
Danes ob 15. uri bo koprski radio na italijanskem programu v rubriki »Naši otroci in mi* oddajal reportažo o razvoju dvojezičnosti v občini Dolina.
in dekle, in kupila nekaj dragih kamnov, ki jih .je plačala s krožnimi čeki. Te čeke je zlatar redno vnovčil v banki in s tem je tudi pridobil zaupanje v trojico, ki mu je napovedala ponoven nakup. Res se se naslednjega dne trije «kupci» ponovno javili v zlatarni in kupili za približno 50 milijonov lir dragih kamnov, ki so jih plačali prav tako s krožnimi čeki. V ponedeljek pa je zlatarja čakalo neprijetno presenečenje: ko je hotel v banki vnovčiti čeke, mu je blagajnik povedal, da so ponarejeni.
Nemudoma je stekla preiskava, v okviru katere so nekaj dni kasneje že identificirali peterico. Prve tri so tudi aretirali v Pescari, medtem ko sta Libanonec in dekle izginila. Kasneje je namestnik državnega pravdnika dr. Coassin izdal povoljno mnenje za izpustitev na začasno svobodo vseh treh aretirancev proti plačilu kavcije v skupni vrednosti 30 milijonov lir. Na razpravi je trojica pristala na to, da se kavcija izroči osleparjenemu. zlatarju, ki jo je sprejel za odškodnino. Sodišče je to tudi odredilo .in obsodilo Iharautiana na 4 leta zapora in 200.000 lir globe, Frigeria na leto dni zapora in 120 tisoč lir globe, Mallejevo na ool-drugo leto zapora in na 200.000 lir globe, Romo na 14 mesecev zapora in 200.000 lir globe. Lameri-ja pa na 8 mesecev zapora in 120 tisoč lir globe. Sodniki so samo Romi izrekli pogojno kazen.
seveda — prosto popoldne.
Ob tem naj navedemo še vest, da so se včeraj zvečer sestali člani treh zavodskih svetov slovenskih srednjih šol. Glavni predmet sestanka je bila zahteva, ki se je izoblikovala mpd slovenskimi starši in ki ima široko podporo tudi med učnim osebjem in dijaki, da .se namreč skrajša šolska ura od sedanjih 55 na 50 minut. Takšna pametna pedagoška poteza na Goriškem ni neznana. Izvedli so jo, ne da bi dvigali prah in odpirali javno polemiko, na italijanskih šolah. Rezultat je bil, da dijaki prihajajo domov na kosilo ob sprejem ljivi uri. Na naši nižji srednji šoli takšnega pametnega ukrepa niso smeli posnemati, zato hodijo otro ci enotne šole (!.) na kosilo kasno. Temu se reče pribijati na križ dijake, starše in tiste profesorje, ki to krivico zavestno občutijo.
Če bi imeli samostojni šolski o-kraj bi se takšne 'krivice ne dogajale. Zato bomo proti njim nastopil z bojkotom volitev v okrajne in pokrajinska šolska sveta.
uri otvorili na razstavišču Espome-ga. Sledilo bo, ob 15.45, v prostorih kmetijskega konzorcija v Ulici Boc-caccte, odprtje vsakoletne tradicionalne loterije v korist zavoda Lenas-si, četrt ure kasneje bodo ravno tam odprli razstavo tipičnih vin naše pokrajine in drugih kmetijskih pridelkov.
V	razstavnih prostorih avditorija v Ulici Ropia bodo ob 17. uri odprli razstavo otrok, ki obiskujejo o-snovne šole v Gorici in Novi Gorici, na temo lunapark. Skupne razstave slik goriških in novogoriških otrok sodijo že v tradicijo, poleg te pa bo letos prvič prirejena skupna fotografska razstava, za katero sta dala pobudo goriški Circo-lo fotografico isontino in Fotokino klub iz Nove Gorice, na temo motivov obeh Goric. Obe razstavi bosta odprti več dni v hali avditorija.
V	istem avditoriju bo jutri zvečer, ob 21. uri, koncert godalnega
seksteta iz Prage, ki gostuje v teh dneh v Italiji. Vodi ga Ladislav Vachulka. Vstop bo prost.
Ženska manifestacija
Približno dvesto žensk raznih feminističnih združenj je sinoči priredilo protestni sprevod po goriških ulicah v znak protesta proti današnjemu procesu, ki bo v Gorici in na katerem bodo sodili neki ženski, ki je pred dvema letoma splavila. V zvezi s tem vprašanjem je bila sinoči v Gorici tudi okrogla miza o družinskih posvetovalnicah v naši deželi, na kateri so sodelovali zastopniki vseh strank ustavnega loka.
Uspešno so se zaključila pogajanja za finansiranje izgradnje trži-ške bolnišnice. Ustanova bo pri goriški hranilnici v kratkem najela posojilo v znesku 3.300 milijonov lir,
SESTANEK STARSEV IN SLOVENSKE K0NZULTE
Slovenska vzgojiteljica mora obvladati materinščino!
To zahtevo bodo starši otrok v vrtcu v Ul. V. Veneto sporočili županu
Starši otrok dveh slovenskih sekcij otroški', vrtcev v Ulici Vittorio Veneto v Gorici so prejšnji dan sklicali sejo, na katero so povabili tudi člane slovenske konzulte.
Na njej so razpravljali o razmerah, ki so nastale v tem vrtcu, odkar je bila nameščena vzgojiteljica, ki ne razpolaga z osnovnimi rekviziti, potrebnimi za sleherno otroško vzgojiteljico, kateri je zaupano otroško varstvo.
Starši so zahtevali, da morajo vzgojiteljice, ki so zaplsoene v otro-škovarstvenih ustanovah, pa naj bodo občinskega ali državnega značaja, obvladati slovenski jezik, kar predstavlja pogoj za njihovo namestitev. Poudarile so, da bodo otroci, ki se ne bodo v zadostni meri naučili svojega jezika ali se ga naučili celo napak, slabo zdelovali v osnovni šoli in imeli težave skozi vse življenje.
Starši otrok, ki so se na sestanku zbrali v velikem številu, so predstavniku slovenske konzulte sporočili svoj predlog, da poskrbi za sestanek z goriškim županom in jim tako orno-
Goriška mladina proslavila dan republike


lllllllll; -tij| ^ 4-
Danes dveurna stavka kovinarjev
Kovinarji v podjetjih na Goriškem bodo danes stavkali 2 uri, medtem ko se bo delegacija, v kateri bo približno 500 delavcev, udeležila velikega sindikalnega shoda v Rimu. V podjetjih bodo stavkali zadnji dve uri.
Prctor oprostil prof. Basaglio
Tržaški pretor Bidoli je v sredo oprostil ravnatelja tržaške psihiatrične bolnišnice prof. Franca Ba-saglio, ki ie bil obtožen zlorabljanja svoje funkcije. Basaglio je bivšemu glavnemu državnemu prav-dniku dr. Pontrelliju prijavil primarij dr. Missaglia, češ da mu ravnatelj psihiatrične bolnišnice ni poveril funkcije, do katere bi imel pravico kot primarij. Prof. Basa-glia je namreč odredil, naj bi Missaglia skrbel za povezavo med psihiatrično bolnišnioo in psihiatrično univerzitetno kliniko. Na razpravi, na kateri je Basaglio zastopal odv. Battello, je pretor Bidoli zaslišal številne priče, med temi tudi bivšega predsednika tržaške [»krajine dr. Zanettija. Na osnovi pričevanja je v skladu z zahtevami tožilca oprostil Basaglio ker dejanje ni kaznivo.
Vse, ki bodo ob nakupu knjig do 31.
decembra potrošili nad 25.000 tir,
čaka
PRAZNIČNA NAGRADA TRŽAŠKE KNJIGARNE
vredna 8.000 lir
»
Za spodbudni dar je Založništvo tržaškega tiska v sodelovanju z založbo Obzorja namenilo knjigo iz bibliofilske zbirke «Iz slovenske kulturne zakladnice* MIKLOVA ZALA. Ob prazničnih dneh pomislite na darilo, ki ne «ovene»
TRŽAŠKA KNJIGARNA Ulica sv. Frančiška 20
Jutri odprtje sejemskih razstav
Jutri popoldne bodo predstavniki krajevnih oblasti in gospodarstveniki otvorili vrsto razstav, ki sodijo v sklop Andrejevega sejma. Prva je na vrsti razstava kmetijske mehanizacije SMAG, ki jo bodo ob 15.
Mladinski center iz Gorice je v sodelovanju z občinsko konferenco Zvfcže'kočlalistične mladine iz Nove CrSribč,' tudi letos poskrbel za prireditev j>b 29. novembru, jugoslovanskem driSavnem prazniku.
Proslava, ki se je je udeležilo lepo število mladih iz Gorice in okolice, je bila v torek zvečer v Dijaškem domu v Gorici.
V priložnostnem govoru je Marko Vogrič omenil predvsem nekaj vprašanj manjšinske problematike, predvsem pa se je dotaknil vprašanja vključevanja mladine v življenje skupnosti. Tajnik občinske konference ZSMS, Dominik Soban, pa je v svojem posegu omenil pomemben
MLADINSKI KROŽEK GORICA
vabi na lutkovno predstavo Prešernovega gledališča iz Kranja, ki bo danes v prostorih dijaškega doma v Gorici, Ul. Montesanto 84, s pričetkom ob 17.30. Predvajali bodo igrici «JANKO IN METKA* in
«PRAVUICA O MEZINČKU*. Vabljeni!
IZVOLILI SO GA V TOREK
Eianfranco Trombetta ponovno tajnik socialistične stranke
Dr. Vladimir Nanut odgovarja v izvršnem odboru PSI za gospodarska vprašanja - Precej pomlajeno vodstvo
Gianfranco Trombetta, učitelj v Tržiču in bivši odbornik za šolstvo v tamkajšnji upravi pred prihodom komisarja, je bil na torkovi seji novega pokrajinskega vodstva socialistične stranke potrjen za političnega tajnika PSI v Gorici. To funkcijo je Trombetta opravljal že leto dni.
Na seji vodstva PSI, ki je bila prva po nedavnem kongresu, je bil prisoten tudi deželni tajnik dr. Gabrielli, ki je orisal prisotnim sedanjo politiko socialistične stranke v deželnem merilu. Podtajnik goriške federacije PSI je Luigi Blasig, v izvršnem odboru pa so še dr. Vladimir Nanut, naš rojak, ki bo odgovarjal za vprašanja gospodarstva, prof. Silvio * Cumpeta, ki bo odogovarjal za šolska kulturna in športna vprašanja, Gior-gio Dellago ki bo skrbel za organizacijo. Gianni Maiani odgovarja za krajevne uprave, Paolo Massi je upravnik federacije, Sergio Me-deot skrbi za odnose s sindikalnimi organizacijami in tovarniškimi sveti. Caterina Visconi pa za zdravstvena vprašanja in civilne pravice.
Na prvi seji pokrajinskega odbora stranke so analizirali delo kongresa, ugotovili, da je biia razprava plodna in da se je nanašala predvsem na odnose med stranko in delavskim gibanjem v vseh nje-
govih odtenkih, da je bilo na kongresu veliko govora o reorganizaciji socialistične stranke in pomladitvi njenih vodilnih organov, kar je prišlo do izraza tako v odborih sekcij kot v pokrajinskem odboru, kjer je več kot polovica članov prvič v tem strankinem organu in gre predvsem za mlade ljudi.
O ostalih vprašanjih, ki so precejšnje važnosti za tukajšnje prebivalstvo in tudi za stranko samo, pa bo govor na prihodnjih sejah pokrajinskega vodstva.
Če hočemo dati, izven uradnih poročil, analizo te prenovitve,, lahko ugotovimo, da je v goriški federaciji PSI prevladala teza, ki jo v vsedržavnem merilu zagovarjata tajnik Bettino Craxi in član vodstva Claudio Signorile, t.j. teza leve politične alternative.
Pri občinskem uradu za najdene predmete, se je v zadnjem času že spet nabrala zanimiva zbirka najrazličnejšega blaga. Tako hranijo v prostorih v Ulici Mazzini tri mopede, tri zložljiva kolesa, eno navadno moško kolo, tri navadna ženska kolesa, prstan iz dragocene kovine, dve ročni uri, zaponko iz drage kovine, znesek denarja, nekaj denarnic in torbic z različnimi zneski denarja, moški zimski plašč, ‘dežni plašč. Omenjeni predmeti so na razpolago zakonitim lastnikom.
družbeni razvoj in napredek v novi Jugoslaviji, poudaril pa je tudi dejstvo, da je bil že lani postavljen temeljni kamen za sodelovanje mladine na obeh straneh meje, sodelovanje, ki se ob upoštevanju drugačne politične stvarnosti lahko samo krepi.
V kulturnem delu je Lilijana Semolič recitirala dve pismi na smrt obsojenih, dijaki novogoriškega centra za blagovni promet pa so podali skupinsko recitacijo. V zaključnem delu je nastopila skupina goriških mladincev in prepričljivo podala nekaj kratkih prizorov na partizansko tematiko. Na torkovi prireditvi so nagradili tudi zmagovalce in udeležence športnega turnirja v odbojki in košarki, ki so ga letos prvič priredili.
(Naš reporter je obiskal torkovo proslavo v Dijaškem domu in napravil gornji posnetek)
Omejitve projnefa ob Andrejevem sejmu
Jutri se bo v Gorici začel tradicionalni Andrejev sejem, ki bo v mestnem središču za nekaj dni povzročil precejšnjo prometno zmedo. Goriško županstvo je, kakor že druga leta, izdalo odredbo o začasni ureditvi prometa na najbolj izpostavljenih ulicah in predelih.
—	tako je do 13. decembra najvi-šja dovoljena hitrost po Ulici Bombi in Drevoredu Oriani 20 km/h
—	do 13. decembra je prepovedano parkiranje na Trgu C. Battisti, v Ulici Petrarca in na Travniku
—	od 10. ure 3. decembra do 24. ure 5. decembra pa je prepovedano parkirati v sledečih , uliegh: Mameli, Boccaccio (vključno s prostorom za tržnico), Oberdan, Roma, Largo XXVII maržo, Ca-dorna (na odseku med Drevoredom 20. sept. in Ul. Petrarca), Drevored 20. septembra na odseku med ulicama Cadorna in Zorutti, Santa Chiara.
Poleg gornjih začasnih omejitev bodo v prihodnjih dneh nekatere od imenovanih ulic tudi zaprte za promet, po nekaterih pa se bo promet odvijal samo enosmerno.
Bukovčeva in mirenski zbor na koncertu v Doberdobu
Doberdobska župnija je preteklo nedeljo popoldne poskrbela za prijetno kulturno prireditev. V župni cerkvi v Doberdobu je bil namreč koncert sopranistke Vilme Bukov čebe, prvakinje ljubljanske Opere in mešanega pevskega zbora iz Mirna, ki ga vodi Venček Budin, na orgle spremlja pa Marko Vuk.
Na sporedu so bila dela Tomca, Gruberja, Maliča. Bratuža, Mava, Fileja, Sattnerja in Vodopivca. Bukovčevo je na orgle spremljala Mirjam Tozon.
Za nedeljski koncert je vladalo veliko zanimanje in se je zato v do-berdobski cerkvi zbralo mnogo poslušalcev, tudi iz drugih krajev Goriškega in Tržaškega.
Izvajalci so se po koncertu zbrali na večerji na tdoljanskem Kekcu*, kjer so zapeli še nekaj veselih, Vilma Bukovčeva pa je za slovo zapela Večerni zvon. Koncert nabožnih pesmi, z istimi izvajalci, je bil v začetku novembra na Mirenskem gradu, letos avgusta pa v Nabrežini.
Nagradni natečaj za univerzitetne študente
Deželna uprava je razpisala nagradni natečaj, ki se ga lahko udeležijo študentje tržaške univerze, ki bodo v akademskem letu 1977-78 opravili zaključni izpit in v diplomskem delu. obravnavali temo s področja zadružništva.
Tisti, ki nameravajo sodelovati na tečaju, morajo do 15. maja prihodnjega leta nasloviti prošnjo na predsedstvo deželnega odbora — u-rad za zadružništvo in nadzorstvo nad zadrugami v Trstu, Miramarski drevored 19.
Diplomska dela bo ocenjevala komisija, ki jo bo imenovala deželna uprava. Za najboljše delo je razpisana nagrada v višini 500.000 lir.
goči, da svoje zahteve neposredno sporočijo najbolj odgovornemu dejavniku za sedanje nesprejemljivo stanje.
Bivšr borci bodo obiskali Metliko
Ob 34. obletnici ustanovitve brigade »Fontanot* priredi pokrajinski odbor VZPI - ANPI 17. in 18. decembra' avtobusni izlet v Metliko. Udeleženci se bodo ustavili tudi v Ljubljani, na Dolenjskem pa bodo obiskali tudi Dolenjske Toplice in Žužemberk. Cena izleta je 25.000. Prijave sprejemajo na sedežu VZ Pl - ANPI v Tržiču vsak delavnik med 17. in 18. uro do oddaje razpoložljivih mest.
Gledališča
Primorsko dramsko gledališče, danes ob 20.15 v veliki dvorani PDG v Novi Gorici. Soška, 1. Miloš Mikeln: Mandragol. Predstava za sindikalni abonma S — petek in izven.
Prireditve
SKD (Hrast* iz Doberdoba prireja miklavževanje v župnijskem domu v Doberdobu, v torek, 6. decembra, ob 19. uri. Na sporedu bo otroška igrica «Sv. Miklavžu naproti*. Starši lahko prinesejo darila za otroke v župnišče, do 15. ure istega dne.
Prosveta
V Dijaškem domu v Gorici bo ua-nes, 2. decembra, ob 17.30 lutkovna predstava Prešernovega gledališča iz Kranja. Predvajali bodo igrici »Janko in Metka* in «Pravljica o mezinčku*. Isti igrici bosta predvajani jutri. 3. decembra, ob 9. uri na šoli v Doberdobu. ob 11.30 na šoli v Sovod-njah, ob 15. uri pa v Domu »Andrej Budal* v štandrežu. Na podeželju so igre na pobudo tamkajšnjih prosvetnih društev.
MiklaVževanje v prosvetni dvorani v Gorici priredita SPZ in Komisija za doraščajočo mladino pri SKGZ v ponedeljek, 5. decepibra. ob 16. uri, Vabljeni otroci iz mesta in s podeželja.
Kino
Corica
VERDI 16.30—22.00 »Una giomata par-ticolare*. S. Loren in M. Mastro-ianni.	'
CORSO 17.00—22.00 «QueJl'ultimo pon-te». K. Bogarden.
MODERNISSIMO 17.00 - 22.00 »Per duesta notte*. A. M. Merli in P. Bo-nacelli. Prepovedan mladini pod 14. letom.
VITTORIA 17.00-22.00 »Bel ami — 1'impero del sesso*. H. Reems in K. Linder. Prepovedan mladini pod 18. letom.
CENTRALE 16.30—22.00 «Silvestro e Gonzales, matti e mattatori*. Risanka.
Tržič
PRINCIPE 20.30 zaključni koncert zbora «Schola cantorum* iz Tržiča.
EXCELSIOR 16.30—22.00 «Lesorcista II. - 1'eretico*.
Aorn Corica in okolica
SOČA «Od poldne do treh*, ameriški film ob 18. in 20. uri.
SVOBODA »Veseli rekruti*, francoski film ob 18. in 20. uri
DESKLE «Bomba v superekspresu*. japonski film ob 19.30.
.................................
SINDIKATI IN TRGOVCI 0 ZAKONU 285
Sestanek o zaposlovanju brezposelnih mladincev
Obveza trgovcev, da sporočijo svoje potrebe po zaposlovanju mladih • Januarja ponoven sestanek
Vprašanje mladinskega zaposlovanja je bilo predmet pogovora med delegacijo enotne sindikalne federacije ter predstavniki zveze trgovcev. Sindikate so zastopili Bregant, Col uiti in Colleoni, trgovce pa Bau-con, Bigot Comolli, Fogar, Massi, Mizzon, Morassi, Viatori, Candotti in Scarafio.
Na sestanku so z vseh vidikov o-svetlili določila zakona 285 o zaposlovanju brezposelnih mladincev, ki so se vpisali v posebne pokrajinske sezname, ter ugotovili tudi globok družbeni pomen mladinske brezposelnosti ki je tudi na Goriškem zelo razširjen pojav.
Sindikalisti so želeli dobiti od zveze trgovcev zagotovilo, da bodo za poslili čimveč brezposelnih mladincev, da bo nameščanje potekalo v skladu z določili zakona in da bodo pri tem zlasti upoštevali pokrajinske prednostne lestvice.
Predstavniki zveze trgovcev so podprli zahtevo sindikatov, vendar so se izrekli za poimenski poziv, češ da je takšen pristop bolj v skladu z značajem trgovskega podjetja. Obvezali so se, da bodo še v tem letu pri svojih članih podrobno pregledali vse potrebe po delovni sili ter bodo celovito podobo stanja posredovali sindikatom. Skupno bodo potem nameščali brezposelne mladince.
Ob sklenitvi pogovora, ki je potekal ob sproščenem primerjpn' u. lišč, so ze dogovorili za ponovno
srečanje v prvi polovici meseca januarja.
Izleti
Slovensko planinsko društvo obvešča udeležence smučarskega tečaja na Nevejskem sedlu, da bosta avtobusa v nedeljo. 4. t.m., odpeljala po sledečem sedu: Doberdob 6.45, štandrež 7.15 in Gorica (na Komu — za palačo Attems) ob 7.30.
Včeraj-danes
Iz goriskega matičnega urada
RODILI SO SE: Matteo Odorico, Patrizia Pinto, Riqcardo Violano, Nor-berto Violano, Romina Russian, E-rika Paviotti, Francesco Ricupero, Nevius Glussi.
UMRLI STA 68-letna gospodinja Paola Tomaž poročena Marchetti in 61-letna gospodinja Norma Calligari* vd. di Meghelac.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je * Gorici dežurna lekarna D'Udine, Trg sv. Frančiška 4. tel. 21-24.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna S. Ničolo, Ul. L Maggio 94, tel. 73328.
DA BI SE CIMPREJ ODSTRANILE POSLEDICE PRETEKLOSTI
Španske politične stranke o predloženi novi ustavi
Komunisti in socialisti s predlogom niso zadovoljili - Pa tudi katoliška cerkev s predlogom ne soglaša, ker da so jo potisnili ob stran - Na vrsti je več volitev
I/. španskega dnevnega časopisja je razvidno, da je bil* letošnji predzadnji teden novembra bogat s političnimi dogodki na Pirenejskem polotoku in da je Španija odločno na poli demokratizacije in odprave posledic štiridesetletne frankistične diktatpre
Najvažnejši dogodek je objava osnutka nove španske ustave, ki so jo Španci lahko prvič prebrali \ madridskem dnevniku »E! Pais* v petek, 25. novembra. Ta ugledni časopis, ustanovljen šele pred dvema letoma, je objavil v petek v posebni prilogi osnutek nove španske ustave, ki jo je nekaj mesecev pripravljala parlamentarna komisija, v kateri so bili trije poslanci Suarezove stranke UCD ter po en socialist, komunist, fa-langist in katalonski avtonomist. Kot ve povedati časopis, so nrve mu osnutku, ki so ga predložili vladni poslanci, vnesli največ popravkov socialisti. Seveda pa ni osnutek nove ustave nekaj hudo progresivnega. Tako socialisti kot komunisti so že napovedal’, da bodo v piujamentarn' razpravi p> edložili celo vrsto amandmajev.
V	petek objavljeni osnutek ustave .je sprožil celo vrsto prostestov s strani ustanov in skupi n, ki so se čutile prizadete. Najbolj prizadeta je katoliška cerkev, ker je v tretji točki ustave rečeno, da španska država ni konfesionalna in da je vsem državljanom zagotovljena svoboda veroizpovedi. Že v petek .je ugledni predstavnik šoanske katoliške cerkve Elias Yanes, nadškof v Zaragozi, na predavanju v najbolj konservativnem madridskem 'kulturnem klubu »Siglo XXTj. obtožil sestavljavce ustave, da so v njej pozabili na katoliško cerkev, ki da jo podpira vre špansko prebivalstvo, vnesli pa so v ustavo politične stranke, s' adiLate in vrsto drugih sodobnih v •.•trnov. Se istega dne so se v zvezi s tem oglasili k besedi še drogi španski škof je, v soboto pa se e na hitro^ sestala španska š':ofij'ka konferenca, katere se je tide'ežil tudi paDeški nuncij. Španski škofje so sestavili in odobrili zelo ostro resolucijo, ki obsoja predvideni laicizem španske države, Iz njihovih izjav časopisom je moč razbrati tudi strah, da bi izgubili izdatno državno podporo številnim zasebnim šolam, ki .jih Co-kcv upravlja na Pirenejskem p:'otoku.
Njihove izjave pa so sprožile vrsto protestov v drugih ustanovah. predvsem v raznih političnih strsnkah iii že v nedeljo j-; bilo moč brat! v španskih časopisih kritična stališča. Socialistični lea-der Felipe Gonzales je škofom dejal. da se politiki ne bodo vmešavali v cerkvene zadeve, zato pa naj se Cerkev ne vmešava v drža vne.
Čeprav je največ polemik v španski javnosti sprožil problem laičnosti države, ni to edini predmet polemike; 2e v prvi točki o-snutka ustave je rečeno, da jc Španija demokratična in socialna država, da sc v njej spoštuje no-Ht!oni pluralizem, da je Španija parlamentarna monarhija. O' mo nurhistični ureditvi države govori cela vrsta drugih točk in v eni med njimi je zajamčeno, da bodo sedanjemu kralju Juanu Carlosu prvemu Burbonskemu na prestolu sledili njegovi nasledniki.
Tudi v ustavi določena monarhistična ureditev države ni zada \ oljila vseh. Socialisti in komunisti niso bili v komisiji, ki je osnutek sestavljala.,
Ustava je modernizirana oblika zahodnoevropskih meščanskih u-stav. Državljanom zagotavlja meščanske pravice pluralističnega značaja, v njej je tudi nekaj novosti. ki so izraz modernega časa, kot so obveza o zaščiti narave, zagovarjanje pravic gospodarskih emigrantov itd.
Precej obsežne so točke, ki govorijo o dežel )i avtonomiji in o pravici nacionalnih manjšin. Čeprav ie v ustavi rečeno, da je kastiljanščina uradni .jezik v Španiji, je v njej tudi rečeno,’ da se prav tako lahko uradno uporabljajo jeziki drugih narodov, ki živijo na polotoku, vendarle samo v zemljepisno omejenih krajih. Prav tako je v ustavneVn osnutku predvideno, da se bodo poleg u-radiie državne španske zastave lahko v avtonomnih deželan izo-bešale deželne zastave. Predvidene so deželne avtonomije, ki se marsikje istovetijo z nacionalnostmi. kot n.pr. v Kataloniji, v deželi Baskov in v Galiciji. Predvidena je široka avtonomija* deželnih vlad. Obstaja pa v ustavi tudi omejitev za te avtonomije, ker je rečeno, da mora imeti avtonomna dežela najmanj milijon in pol prebivalcev. Proti tej točki se je že dvignil val prahu.
Sicer pa se razprava o ustavi šele pričenja.
V	Španiji pa so imeli v pre.j-šniern tednu še nekaj važnih dogodkov. Objavili so osnutek zakona o olk:inskih volitvah., ki jih bodo razpisali najbrž že nred koncem letošnjega leta. tako da bi s:> vršile v februarju ali v začetku marca. Zakonski osnutek precej zadovoljuje politične stranke, ki se že pripravljajo na osvojitev zuoanslev — avuntamientov ---, ki jih sedaj še vedno upravljajo od Francove vlade imenovani aleadi.
V	teku je tudi razprava o sindikalnih' volitvah, ki bodo najbrž
v kratkem. Skoro vsaka stranka ima svoj sindikat, na volitvah bodo odločali tudi. kako porazdeliti precejšnjo imovino bivšega enotnega frankističnega sindikata. Najbolj prizadevna ip tudi polemična med seboj sta komunistični sindikat Comisiones obreras (CCOO) in socialistični Union General de Tiabajadores (UGT). ki si hočeta na volitvah pridobiti prvo meno. Suarezova stranka centra UCD pa nima svojega sindikata in sedaj si prizadeva, da bi ustanovili neodvisno sindikalno zvezo. Seveda pa so na levici še številni sindikati, ki so izraz raznih ekstra parlamenta m ih in anarhističnih skupin, ki imajo zlasti v Kataloniji veliko pristašev.
Tisk je posvetil precej pozornosti povratku španskega komunističnega leacierja Sr.ntiaga Car-rilla iz ZDA, kjer je imel vrsto predavanj in seveda tudi srečanj z uglednimi svetovalci sedanje Carterjeve administracije in skoro v kontrastu s tem pa vest, da gre
sredi decembra na obisk v Sov jetsko zvezo, na povabilo centralnega komiteja sovjetske komunistične partije, uradna delegacija španske delavske socialistične stranke s tajnikom Felipejem Gonzalesom na čelu. španski list; u-gibajo vse mogoče o tem potovanju. poudarjajo pa. da gledajo Sovjeti nekam pozitivno na Gonzalesa. ker se ta upira vstopu Španije v atlantski pakt.
Za zaključek še ena vest iz Španije, ki zanima nas Slovenec kot manjšino Konec tedna je bit znan osnutek zakona o avtonomiji baskovskih pokrajin, ki je, po pisanju španskega tiska, naprednejša :in širša od one. ki jo je madridska vlada dala preti nekai meseci Kataloncem. V soboto so se sešli parlamentarci, izvoljeni v štirih baskovskih pokrajinah in podrobno preučili načrt zakona, ki je sicer izraz dela parlamentarcev PSOE in PNV (socialistov in baskovskih nacionalistov).
MARKO VVALTRITSCH
V OKVIRU PROSLAV DNEVA REPUBLIKE
Zbor «Valentin Vodnik» je nastopil v Kočevju
S svojim bogatim programom je zbor navdušil kočevsko občinstvo Dolinski gosti na večernem sprejemu in na ogledu zanimivosti
Moški pevski zbor p.d. Valentin Vodnik iz Doline je v soboto irr nedeljo gostoval v Kočevju, kjer je bil gost krajevnih kulturnih in političnih organizac j. Dolinski zbor je nastopi s celovečernim koncertom v okviru proslave dneva republike in navdušil številno občinstvo, tako s svojim pestrim spore dom kot z dobro izvajalsko ravnijo. Domačini so sc izkazali s svojo gostoljubnostjo vredno pobratene občine, tako da bo to gostovanje ostalo udeležencem dolgo v spominu po svojem domačnem sprejemu in neprisiljeni gostoljubnosti organizatorjev.
Proslava dneva republik j je bi la v zgodovinskem se.škovem do mn v Kočevju, kjer je leta 1943 zasedal zbor poslancev slovenske ga naroda. Po kratkem nagovoru je sledilo nagrajevanje številnih občanov z.a zasluge na delovnem področju. V kulturnem programu je nastopil /.bor Valentin Vodnik, ki je pod vodstvom Ignacija Ote in ob spremni besedi Damjane Ote najprej zapel dve polifonski, nato pa vrsto umetnih pesmi na socialno tematiko, ki jih je napovedoval-
NHMiiiiiiiiiiiititiiiiitMiiiiiiiiiiiiiiimiitiiimniiiiiAiiiitiiiiiiiiitMiiimiiiimiiimHiiiiMiiiiiiiiiiiitftiitiiiniiiiiniiiiiiiiiiMimtiiiimitiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiniiiiiiuHN
NA BERMtDIH JE UMRL TERENCE RATTIGAN
Štirideset plodnih let zelo uspešnega avtorja
Pri samih 25 letih je čez noč zaslovel - Prvim pohvalam so sledile tudi ostre kritike - Vrnitev v prvo dejavnost - Bolezen ga jc prisilila k molku
LONDON — V svoji razkošni vili na Bermudih je podlegel neozdravljivi .bolezni eden najbolj znanih sodobnih angleških komedio grafov sir Terence Rattigan. Bil je star 66 let in ga je umoril rak.
Ko je Terence Rattigan pred približno dvema letoma zvedel, da boleha za rakom in da mu ni več rešitve, seje umaknil v svojo razkošno vilo, ki si jo je postavil na pobočju griča, od koder je imel čudovit razgled na Atlantik, in živel mično življenje, ki zmotil tfe Itak "Tcdek dbi ljev in znancev. Edino lani julija se je odpravil na pot, ko so v Londonu imeli krstno uprizoritev njegovega zadnjega odrskega dela »Cause Celebre*.
Leta 1936 je sij Terence Ratt:-gan tako rekoč čez noč zaslovel, ko so v Londonu uprizorili njegovo delo »French \vithout Tears», kar bi po naše pomenilo »Francoz brez solz*. Avtor Rattigan je bil tedaj star 25 let. Do tedaj je bil popolnoma neznan človek, pa tudi Rex Harrison in Trevor Hovvard sta bila do tedaj neznana odrska umetnika tudi za ožje londonske kroge. Tako avtor dela kot omenjena u-metnika pa so čez noč zablesteli in pozneje stooili v zgodovino angleškega gledališča kot velika i mena. Kolikšen uspeh je doživel
Terence Rattigan s svojim prvim delom, s »Francozom brez, solz*, nam pove tudi dejstvo, da so to njegovo delo uprizorili na Angleškem nič manj kot tisočkrat.
Briljanten rezultat prvega dela .je temu mojstru peresa*odprl vrata na stežaj k nadaljnjim uspehom. V naslednjih 40 letih se je zvrstil cel kup odrskih del, ki jih je Terene2 Rattigan sproti ustvarjal. Med temj so še najboljša nasled nja dela: «Tbe VVinslom Bby», «Se ki ga je parale Ta,bles>. 4'1'he • Brpvvrng isk* prija«* “'*‘V£fti9ft», rffldHOBep B 1 ue Sea* in i—; *■-!”- nekatera druga.
Mojstrj R^tjiganu, ki so mu že ob prvem delu tako lepo »kadili* angleški in ameriški kritiki, pa ni bilo po godu, ko so se ga pozneje nekateri kritiki lotili drugače, češ da njegbva novejša dela ne ustrezajo njegovemu slovesu. Očitali so mu tud' površnost in malomar-nost, vsekakor nepoglobljenost pri pisanju del in pri ustvarjanju odrskih likov Mož je bil hudo občutljiv in se je leta 1963 tako razjezil, da se je odpovedal gledališču in se opredelil raje za filmsko u-stvarjalnost. Polnih sedem let je Terence Rattigan p:sal za film in v tem času je njegov gledališki sloves usahnil. Hudo ga je jezilo tudi to, da so mu kritiki očitali, da se je sprevrgel v »komercialne-
•HHitiiiiHiiifiiitHiinniiiiiiiHiiHiiiiiiHMiiiMiiiiiiiiiiiMiiiuiifiiMiitiiiimimimiiiiimiminiiiiiMiiiitiijiiiM
Iz umetnostnih galerij
Dequelova plastika v tržaški «Lanterni»
Odkar se je tržaški umetnik Oreste Dequel, ki se je že pred dolgimi leti preselil v Rim, pred šestimi leti predstavil v tržaški galeriji La Lanterna, se njegove razstave v Trstu v isti galeriji tako rekoč vrstijo. Mojster, ki 'je po rodu iz Kopra, a se ie šolal v Ljubljani, se je v večjem obsegu predstavil tržaškemu občinstvu v galeriji La Lanterna pred šestimi leti, ko je prinesel v Trst prvenstveno večje kipe in fotografije nekaterih javnih spomenikov. ki jih je napraval v raznih deželah. Na svoji drugi razstavi je dal na ogled manj skulptur, pač pa je razstavil veliko svojih listov, ki jih je skromno imenoval «risbe», a je šlo v resnici za prefinjene vsebinsko-monumen-talne slike. Tokrat pa njegova raz stava v tržaški središčni galeriji obsega intimnejši razpon njegovega kiparstva majhnih in srednje velikih plastik, s katerimi mojster ne stremi za lapidsroimi učinki. V nji.i občutimo ,pred!h njegovega ljubljanskega učitelja Smrduja, kajti to so majceni kipci iz oniksa, iz raznih vrst slikovitega marmorja in drugega grad:va neverjetno sugestivnih barv in motnega sija patine.
Odpira pa v teh svojih manjših in tudi srednjih delih Dequel razne z.načiln- drže človeka, nekoliko redkeje tudi živali ter kleše, oblikuje in patinir. tako, kot bi to bile najdenine iz prvobitnosti kiparstva, še iz dobe, ko je človek odkril čar te umetnosti, .kot bi šlo za malone deviške stvaritve, še ne obremenjene z raznimi tradicijami ir tehnikami dela.
To izsfona zlasti v srednje velikih kamnih, 'z katerih utripa č:-sto veselje klesanja trde gmote ne glede na to. kaj naj skulptura predstavlja. So to že masivni blo-
ki kompozicij oblin, da nam bi dali točnejši pregled pieko k;parje-vega usmerjanja, ki si ga je mojster pridobil v raznih deželah sveta, koder je doslej že potoval in živel. O tem pričajo tudi veliki plakati dosedanjih uspelih razstav; ko jo Oreste Dequel Sc poučeval v Združenih državah Severne A-ni<*r'ke ali ko so ga vabili v Nemčijo in Francijo, kjer na primer v Nici v razstavišču Galerie Art-press International poteka sedaj ena njegovih uspelih razstav, o kateri so se kritiki zelo dobro iz-razili.
MILKO BAMBIČ
ga* pisatelja, v »neiskrenega* avtorja, v »poklicnega pisca la h k h del*, kar bi prav gotovo užalilo tudi mahj občutljivega človeka, kot je bil Terence Rattigan. Nato pa se je mojster ponovno vrnil k prvotni dejavnosti, le da je njegovo pero začelo zares usihati
Sir Terence Mervin Rattigan se je rodil leta 1911. Izhaja iz srednje meščanske britanske družine. Njegov ded je bil odvetnik, odvetnik je bil tudi njegov praded, 2ŠS	K’ M! po prjut&lvondi-
jan posvetil diplomatski srnzbil Morda ga je prav položaj njegove družine, to st: pravi ,»odvetniška tradicija v družini* naVedla na id, da se je loteval prvenstveno del pravnega značaja. Najbolj znano njegovo delo je »The Winslow Bov*. Terence Rattigan je v tem svojem delu obdelal avtentični dogodek iz zgodovine britanske vojne mornarice. Gre za resnično zgodbo komaj 13-letnega kadeta britanske vojaške mornarice, ki so ga leta 1908 izključili iz vojne a kademije, ker ga je bil nekdo od tovarišev lažno zatožil, da je u-' kradel pet šilingov.
Kot smo že rekli, je Terence Rattigan v šestdesetih letih pod pritiskom ali pod vplivom ne vedno dostojne kritike nekoliko popustil. Toda le v svojih odrskih delih. Po letu 1970 pa se je ponovno vrgel na delo in iz te dobe izhaja njegovo znano delo «Bequest to the Na-tion*. ki obravnava zgodovinsko podobo lorda Nelsona, torej tistega britanskega mornarskega poveljnika. ki je postal že nekakšen simbol britanske vojne mornarice. Prav tako je Terence Ratti gan po sedemdesetem letu doživel nekakšno ponovno oživitev svojega prvega odrskega dela, svoje drame »Frencb Without Tears’*. ki jo je angleško pa tudi ameriško občinstvo ponovno z navdušenjem sprejelo in so jo začeli uprizarjati tudi drugod po svetu.
Kot je znano, temelji to delo na avtorjevih izkušnjah in doživetjih v posebnem britanskem zavodu, kamor ga je bil oče poslal za to, da bi se izpopolnil in pripravil za diplomatsko službo, kantor pa mladega Terencea nikakor ni mikalo, ker ga je bolj privlačevalo literarno udejstvovanje, ki mu je, kot smo videli, prineslo veliko zadoščenj, pa tudi visoko priznanje, saj mu je angleška kraljica Elizabeta II. leta 1971 v znak priznanja za uspehe na literarnem področju podelila tudi plemiški naslov.
ka predstavila v zvezi s problemi, ki tarejo slovensko etnično skupnost v Italiji.
Obč estvo so najbolj ogrele Slovenska zemlja F. .Juvanca, Srebnili jakova Kolona. Slovenska pesem li. Vrabca, zlasti pa Konjuh plani: nom V. šafranka, kjer je ponovno prišel do veljave baritonist Dario Lovnim. Drugi del programa je bil bolj sproščen, saj je obsegal v glavnem narodne ali priredbe narodnih pes no Tržaške narodne Soudaška, Mi smo z. Brega in Temna noč so dokončno osvojile občinstvo s svojo prijetno melodiko. Sledila je na o vrsta pesmi jugoslovanskih in drugih narodov, ki jih je zbor dobro podal. Spored je dolinski zbor zaključil s partizanskima Na oknu erlej obrazek bled s solistoma Nevenko Samec in Voj tiatiori Lovriiio, ki je -sprožila val o.iobrnvanja, ter z vepekotn partizanskih ob harmonikarski spremljavi F.tijme in Mrmra. Na zahtevo obč'nslva je zbor dodal še Hej bi igade.
V hotelu Pugled je bila nato skupna večerja, na kateri so se dolinski prosvetni delavci srečali' s številnimi predstavniki družbenopolitičnega življenja iz. Kočevja. Željo po nadaljnjem tesnem sode lovanju sla izrazila kočevski župan inž. Volk in dolinski župan Švab v svojih napitnicah. Prosta zabava se -je nato ob razposaje nem petju nadaljevala pozno v noč.
■V spremstvu inž. Volka in drugih predstavnikov občine Kočevje so si dolinski pevci v nedeljo zjutraj ogledali muzej narodnoosvobodilnega boja in obnovi Kočevja, kočevske mlekarne, kjer so lahko sledili celotnemu postopku predelave mleka v znamenito kočevsko gavdo — sii- resnično dobrega okusa, kot so imeli priliko se osebno prepričati vs' obiskovalci.
Zbor Valentih Vodnik je tako zaključil obisk v Kočevju, kjer so imeli pevci priliko seznaniti se tudi z napredkom, ki ga prebivalstvu prinaša samoupravna družba, poleg običajne kulturne izmenjave, ki se bo nadaljevala z obiskom pevskega zbora iz Kočevja v Doli-—' * prvih mesecili prihodnjega
lili minil ttiit iii n im Mlin n mil'iiMHMiilitiiiitimmiiiiliiifHiiimHiiilliiMHMiitiiiiMiiimitMiMiiiniMiniiii'
Horoskop
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Bodite v svojem delu umirjeni in vztrajni. Ne glejte na družinska vprašanja, kot na nekaj, kar vam je tuje.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Vaše izvrstno počutje vas bo pripravilo do nekaterih dokaj tveganih podvigov. Srečen razvoj v čustvenih odnosih.	,
DVOJČKA (od 21.5. d0 22.6.) Nove naloge bodo še utrdile vaš ugled. Zelo vam bo prijala vzornost od strani družinskih članov.
RAK (od 23.6. do 22.7.) Pazite se pred spletkarskimi osebami. Sreča v pogledu ljubezni tokrat ne bn na vaši strani.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Nesporazum med vami in sodelavci. Dali boste koristen nasvet neki prijateljici. ki vam zaupa.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Prejeli boste v pravem času koristno podporo od nekega poslovnega zaveznika. Pozanimajte se za vzgojo najmiajših.
TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Z nekim svojim odličnim delovnim uspehom boste pritegnili pozornost svojega predstojnika. Bo dite manj zaprti vase.
ŠKORPIJON (od 23.10. d0 22.11.) Ne čakajte, nemudoma storite potrebne korake, da preprečite načrt svojega nasprotnika. Prijeten večer s prijatelji.
STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Prejeli boste zelo ugodno poslovno ponudbo. Postavite se na stran prijatelja, ki vas potrebuje.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Z dobro voljo vam bo uspelo spodbuditi k boljši dejavnosti svoje sodelavce. Ne želite si, kar -je nedosegljivo.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Primeren dan za odpravo spora, ki vas boli. Preizkusite prijatelja, ki je do vas preveč sladek.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Pogoji za rešitev večjega finančnega vprašanja so danes izredno ugodni. S pomirliivostjo si boste še povečali ugled.
leta.
M'
k. v.
Nastop vokalnega ansambla Ancilla vocis v Dolini
številno občinstvo, ki je v nedeljo napolnilo dvorano prosvetnega društva Valentin Voanik v Dolini, je bilo 'prijetno presenečeno ob dovršenem izvajanju vokalnega ansambla Ancilla vocis iz Ljubljane, ki je bil glede na svojo sestavo za dolinsko publiko popolna novost, Majda Hercog. Inn in Lidija Svetina. Marjan Podgrajšek. Davorin Dobaj. Orlando Markič in Boris Pangerc so ,zlasti s politonskim delom prevzeli občinstvo, ki ni biio vajeno takšne izbire pesmi, a se je ob dobrem izvajanju, zlit osti pevcev in prijetnem muzicirati iu ta-ko i ogrelo za tovrstno glasbo ter pevcem navdušeno ploslcalo. Zlo sli sta ugajali Arcadeltova II bianco e dolce cigvo in di Lassa Bon jotir mon coeur. Omeniti moramo tudi prijetni motto Ancilla vocis, ki ga je uglasbil Ignac'j Ota na besedilo Borisa Pangerca .in ki označuje novo snter na dosedanji poti dolinskega komponista, ki bo bfez dvoma prinesla še veliko zadoščenja. Gojenci prof. Majde .Hercog so jo Uvedli dokaj zanesljivo, čeprav je pesem v nekaterih prehodih sedem giesna in precej zahtevna. <' Ljubljanski ansambel je dokazal. da je bil ustvarjen za no-lifonsko izražanje in je v vrvem delu pokazal vse svo ‘e nemajhne vrlim e. tako v vokalni tehniki kot v konstruktivni podaji pesmi. V drugem delu ni zazvenel, tako prepričljivo kot v prvem, vendar pa je zlasti s solisti dokaral visoko pripravljenost tako glasovno kot internrelacijsko posameznih pevcev. Poznane pesmi so do kraja ogrele občinstvo, ki se 'je zlasti navdušilo ob izrednem solu Majde Hercog v Pregljevi Venite rožce. Prijetno je presenetila tudi Merkujema Oj pršu sen na sred vasi, kjer so pevci dokazali svoje intonančne sposobnosti in Vrabčeva Ke me bš teku ze-mjero.
Nastop ljubljanskih študentov je še enkrat dokazal, da je le v kakovostni glasbeni šoli za vokalno tehniko pot k boljšemu izvajanju in napredku zborovskega petja pri nas. jeter imamo dovolj dobrih pevcev in navdušen- ' cev za tovrstno dejavnost. Ansam-' bel Ancilla vocis bo brez dvoma še gostoval pri nas

•HM
ritim
Člani skupine »Ancilla vocis*
PETEK, 2. DECEMBRA 1977
TRST A
8.00,	9.00, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, .9.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro; 8.05 in 9.05 Glasba in kram Tjanje; 10.05 Koncert sredi jutra;
10.35	Družina v sodobni družbi;
11.35	Plošča dneva; 12.00 Glasba po željah; 13.15 Mednarodno pevsko tekmovanje Seghizzi v Gorici;
13.35	Od melodije do melodije; 14.10 Roman v nadaljevanjih; 14.30 Evergreeni; 15.15 Kaj je novega v diskoteki; 16.30 Odprimo knjigo pravljic; 17.05 Klavirska glasba v čitalnicah; 117.25 Glasbena panorama; 18.10 Položaj ženske v Italiji včeraj in danes; 18.25 Klasični album.
KOPER
8.30. 12.30, 13.30, 18.30, 19.30 Po rodila; 7.(M) Glasba za dobro jutro; 8.32 Barok v glasbi"; 9.20 Plošče: 10.00 Z nami je. . .; 10.32 Da naš.ja plošča; 10.40 Glasba in na sveti; 11.00 Kirn, svet mladih; 11.32 Sprint glasba; 12.05 Glasba no željah; 14.00' Kultura iri -družba; 14.10 Plošče; 14.33 Poje Mer ia; 14:45 La Vera Romagna: 15.00 Naši otroci in mi; 15.10 Valčki, polke in mazurke; 15.45 Folk ah&nobel;. 16.00 Izletnik; 16.40 .Glasbeni notes; 17.00 Ob petih popoldne; 17.30 Primorski dnev nik; 17.45 Zabavna glasba; 18.00
13.35	Naši zbori pojo: 19.33 Crash;
20.00	Glasovi in zvok:; 20.32 Kako se počutiš?; 21.17 Igra orkester Eli lot Lavvrence; 21.32 Sim toničin' kohcert.
RADIO 1
7.00,	8.00.	12.00.	13.00,	15.00,
17.00,	19.00 Poročila; 6.00 in 7.30 Glasbeno prebujenje; 8.40 Včeraj v parlament'.:; 8.50 Resna glasba; 9.03 in 10:35 Vi in jaz; 11.00 Bee thoven irj Italija: 11.30 Glasbeni spored: 12.10 Drugi zvok; 13:30 Glasbeni program z Donatello Mo retti; 14.05 Vzgojna oddaja: 15.05 Avtobiografija znanih novinarjev:
1.5.45	Prvi 'Nip: 18.09 Glasbeni program: 19.35 Zlata doba; 20.15 Konec tedna: 21.05 Simfonični koncert; 23.15 Lahko noč.
SLOVENIJA
6.00,	7.00 8.00, 9.00. 10 00, 11.00.
12.00,	14.00. 15.00, 18.00, 19.00 Poročila; 5.15 Danes za vas; 6.20 Rekreacija; 6.50 Dobro jutro, otroci!:
7.20	Beseda na današnji dan; 8.08 Glasbena matineja; 9.05 Radijska šola za nižjo stopnjo; 9.30 h. glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti; 10.15 Kdaj. kam, kako in po čem?; 10.45 Turistični napotki; " 11.03 Znano in priljubljeno; 12.10 Z orkestri ia so list” 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pihalne godbe; 13.20 Zabavna glasba; 13.30 Priporočajo vam.
13.50	Človek in zdravje; 14,05 Glasbena pravljica: 14.16 Naši u metniki mladim poslušalcem; 14.30 Glasba po željah; 15.30 Napotki za turiste; 15.35 Glasbeni inter-mezzo; 15.45 Naš gost; 16.00 »Vrtiljak*,; 17.00 Studio ob 17.00; 18.05 Moment musical; 19.20 Zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, otroci!;
19.45	Mipute z blejskim kvinte tom; 20.(X) Stop pop« 20. . .; 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih;
22.20	Besede in zvoki iz logov domačih; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Jazz pred polnočjo; 00.05 Ples do enih; 1.03 V ljudskem tonu; 1.30 Nočni znanci; 2.03 Mojstri jazza;, 2.30 Revija popevk: 3.03 Romarrtčna klavirska literatura;
3.30	Paleta akordov.
lelif«
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
9.00	Smučanje
12.30	Argumenti: INFLACIJA
13.00	Nore glave, komični f«
13.25	Vremenska slika
13.30	DNEVNIK in Danes v
lamentu	...
17.00	Ob petih z Amedeom zarijem
17.05	Ciao mostri, glasbeni Pr gram
18.IX) Argumenti, vzgojna oddaj
18.30	Dnevnik 1 — KRONIKE Sever kliče Jug — J}‘8 Sever
19.05	Programi pristopanja
19.20	Lassie. TV film
19.45	Almanah in Vremenska s
20.00	DNEVNIK
20.40 TAM — TAM	, (
21.35	Francoski filmi tridesetih LE PERLE DELLA COBW-Ob koncu DNEVNIK. k>a”.a v parlamentu in Vremen* slika
Drugi kanal
12.30	Vidim, slišim, govorim
Knjižna rubrika	,nj
13.00	Dnevnik 2 — OB 13.
13.30	Sydney — TENIS	.
AVSTRALIJA ITALIJA
17.00	Program z mladino Knjiga, osebnost, film: ZORROVO ZNAMENJE
18.1X1 Vzgojna oddaja	,
18.25	h parlamenta in SP0'1 vesti
18.45	Dober večer s Silvanom
MUPPET SHOVV Vremenska slika	crc.
14.45	Dnevnik 2 — ODPRTI DTO
20.40 PORTOBELLO
PETKOV SEMENJ
21.50	Dan Reginalda Peacocw TV nadaljevanka
22.50	Gledališki problemi	.,*■
Dnevnik 2 — ZADNJE VD STT
5.00	Sydney: TENIS AVSTRALIJA -
ITALIJA
JUGOSLOVANSKA tV Ljubljana
8.45. 10.00 in 15.00 TV v šoli
17.10	Križem Izraženi 17.20 Pisani svet
17.55	OBZORNIK
18.10	Tuja folklora: BALI
18.45	Oblikovanje gline
19.15	Risanka
19.30	DNEVNIK
1.9.55	Notranjepolitični leomenm 20.05 J. Mitcliell: JENNIE. nad^ 21.90 Razgledi: Katera bo P"
kolo popeljala	r
21.45	SPENCERJEVI PILOTI, a rajski film
22.35	DNEVNIK
22.50	Šahovski komentar Koper
19.55	Otroški kotiček
20.15	DNEVNIK
20.35	Maščevanje črnega Tilm
21.45	Locandina, reklamna
22.00	Likovni noldurno:
'PRVA VAS NAIVCEV
Zagreo	,
20.00	Veliki stric, glasbena oddaj 21 .(X) Bronk. serijski film
21.50	Revolucije 20. stoletja: MADŽARSKA
22.35	DNEVNIK
ŠVICA
20.30	DNEVNIK
20.45	Trik dnevi v Ščečinu
22.15	Jazz club
22.45	Filmske premiere
paP'
oddaj*
iiaiiiiiiiiiiMiaii li tli iiii iiii iiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMtffiiiiiiii iiii iiiiii iiiiiii MiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiHiiiiiii iiii 111111111111 a 11111111111 mn iii n iii in iiiii n iiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii u iiiiiiiMiiiiiiiiiMiiiMiiiiH|,i
ANDREJ ŠAVLI: VRSTA SKOZI ČAS
Obrazi koprsko-goriške generacije slovenskih učiteljev (1875 - 1909 - 191$)
XLII.
Anton Skala
(1889 - 1968)
Rojen je bil v učiteljski družini v Vremskem Britofu, osnovno šolo je obiskoval v Vipavi. Dovršil je tri razrede gimnazije, nato učiteljišče v Ljubljani, kjer je maturiral leta 1909 Mislim pa, da sam kraj šolanja ne more biti odločilen, da ne bi Antona Skale mlajšega obravnavali v zvezi s koprsko goriško generacijo učiteljstva, če že ne drugače, vsaj kot njenega sopotnika in sodelavca. Saj je pred prvo svetovno vojno učiteljeval v Pod-gradi in v Šturjali na Vipavskem. Med prvo vojno je bil vojak, leta 1919 se je preselil v Jugoslavijo ter učiteljeval v Topolšči-ci in Mariboru.
Po opravljenem specialnem strokovnem izpitu za poučevanje prizadete mladine je bil ravnatelj na posebni šoli v Mariboru. Od leta 1930 je bil referent ir, nato svetnik v ministrstvu za prosvo to v Beogradu. V drugi svetovni vojni so ga Nemci zajeli in ga kot vojnega ujetnika izročili Italijanom. Po kopitulaeiji Italije se j0 zatekel v Švico. Čeprav inter nirancc, .je tu smel' obiskovati predavanja na univerzi in tudi delati v Zavodu za epileptično mladino v Ziirichu.
Po letu 1945 je nadaljeval za radi vojne prekinjeni delo v Beo gradu, dokler ni bil leta 1950 izbran za profesorja specialne pe~, dagog'kc na višji pedagoški šoli v Beogradu. Po upokojitvi (1953) je honorarno predaval specialno pedagogiko na oddelku za pedagogiko filozofske fakultete v Beo gradu.
Umrl je v Beogradu, star 79 let.
Skala se je že zgodaj, na Primorskem, udejstvoval pri Ijudsko-prosvetnem delu, v učiteljskem društvu, predaval, režiral, nastopal. V Mariboru se je angažiral pri Zvezi kulturnih društev. Poskušal se je tudi v leposlovju in pisal najprej kratke črtice' socialne vsebine, med drugim tudi pod psevdonimom Andrija. Kmalu se je popolnoma posvetil pedagoškemu delu, zlasti vzgoji defektne mladine, in to kot praktik ter kot publicist. S tega področja je objavil vrsto razprav. Naj omenim samo njegovo knjigo O vas-pitavanju dece ometene u razvit-ku, ki je izšla v srbohrvaščini (Beograd 1959) in v slovenskem prevodu Marjana Pavčiča; O vzgoji razvojtio prizadetih , otrok (Ljubljana 1962).
Anton Skala ima velike zasluge za rgz.voj in napredek specialnega šolstva v Jugoslaviji.
Karel Širok
(1889 - 1942)
Rojen je bil v Šmartnem v Brdih; oče Andrej je bil v tem kraju nadučitelj, pozneje je prišel za nadučitelja v Kozano, kjer je Karel obiskoval osnovno šolo: gimnazijo je obiskoval v Gorici in Trstu, ‘ učiteljišče v Kopru, kjer je bil* leta 1909 med zadnjimi maturanti, preden se je šola selila iz Kopra v Gorico. Uči trije val je v raznih krajih na Tržaškem, v samem Trstu, med drugim v Rojanu, kot učitelj mestne osnovne šole in najdalj v Skednju. Vmes jc bil v letih 1917-18 in 1918-19 dodeljen na slovensko deško meščansko šolo Družbe Cirila iu Metoda pri Sv.
Jakobu; ' leta 1925 je bil odpuščen iz učiteljske službe v Skednju. Bil je urednik političnega tednika Novice, ki so izhajale v Trstu. Po preselitvi v Jugoslavijo je bil krajši čas učitelj v Črnomlju, nato diplomatski uradnik pri jugoslovanskem konzulatu v Trstu in Celovcu. Zaradi stikov s Slovenci na Koroškem in pogumnega zadržanja proti na-eizmil so ga Nemci takoj po priključitvi Avstrije aretirali, zaprli in izgnali v Jugoslavijo; leta 1941 so ga Italijani izročili Nemcem, ki so ga v Celovcu obsodili na smrt in ga kot talca ustrelili v Dragi pri Begunjah na Gorenjskem.
Skedenj je bil v letih pred prvo svetovno vojno, med vojno in nekaj časa tudi šp po njej močno žarišče slovenske kultur ne' dejavnosti. Daljši ali krajši čas so tu delovali znani kdlturni delavci, npr. vrsta Sancinov, ki so se ukvarjali z glasbo, Ivo
Karlo Sancin je bil tu učitelj ** 1913-14, skladatelj in nevov«* Ivan Grbce, Ferdo Kleinto8^ Srečko Kumar je ustanovil 2 bend šolo, ki se je pozneje z žila s tržaško Glasbeno IT1* v tesnih stikih z zadnjimi r ^ je bil pisatelj Josip Ribičič- ^ središču kulturnega dogajanj* • bila brata Albert in Karel -s'r č[) Karel je vodil dramski odse* nastopal kot igralec, v teirl a-jji bientu se je razvijal	ri-
igralec Modest	Sancin	|,jla
ska leta Karla Široka s0	^
polna načrtov,	zanosa	i1]	.	^
Zato ni mogel	sprejeti	f0*5!1’.go-
bi mogel kdorkoli uničiti s ski narod in njegovo kulturo. ^ človek z močnimi samoobr1111 mi refleksi, se jc loteval bnega boja realno in drzno. ^ stil se je med tiste naše jS |)g, jalce, ki so svoj veliki lekst rodu napisali z lastno krvjo-
jelo
Pesniško in	pisateljsko	0
Karla Široka jc bilo nanndPli predvsem mladini. Izdal jc * niške zbirke: Jutro (1920), * Pjj; hišica i 1926) in Kapelica. (t več njegovih pesmi je bilo 9 vedenih v češčino. Izdal je.P1.
Slepi slavčki (1922), Trije	^
in trije razbojniki so
smrti (1951), pozneje tudi ^ albanskem (’r<Ae| Že zgodaj (1909) sc je ^

hrvatskem du.
oglašati v Zvončku s mom Andreje;', nato v ^ Njivi (1919), Jugoslaviji. f',oVjll. rodu. Edinosti, Našem glasa-tru, Našem rodu. Ciciban Je .. smrti prinesel nekaj njegovi’ ^ mi. Ljubke pesmice Karla . jji ka radi ponatisujejo v berilih, mladinskih listih- c ^ pisnih mladinskih prilogah *n tičkih.
NOGOMET
PO PORAZU S ŠPANIJO Z 0:1
JUGOSLAVIJA NI DOBILA VIZUMA ZA ARGENTINO
Zmaga gostov je bila zaslužena ci» razočarali - Ruben Cano
Bukareštan-strelec gola
JUGOSLAVIJA: Katalinič, Hatu-'s Boljat, Trifunovič, Stojkovič, 7už|nic, Popivoda (Halilhodžič), j ,a« Susič (Vukotič), Kustudič, šur-Safet Susič.
ŠPANIJA: Miguel Angel, Marceli-°. Migueli, Camacho, Piri (Olmo), an Jose, Juanito (Santillana), Leal, Cano, Asensi, Cardenosa. STRELEC: v 72. min. Ruben Cano. SODNIK: Burns (Anglija). GLEDALCEV: 95.000.
to tekmo je vladalo v Beogra-au izredno zanimanje in enako te-je bilo tudi pričakovanje jugo-ovanskih ljubiteljev nogometa: po .Oajni zmagi nad Romunijo v Bu-arešti se je v vseh prižgal močan P'amen upanja, toda ta plamen je Beogradu ugasnil. In to povsem Roženo. «Plavi» v tej tekmi Špan-.ern nikakor niso bili kos in tudi če J se morda le uvrstili na SP, bi s tako igro, kot so jo prikazali, 'kakor ne zaslužili.
Bes je, da so imeli Jugoslovani seboj težko nalogo: zmagati bi rlorali vsaj z dvema goloma razli-l'e> toda takega padca kakovosti nji-.°ve igre ]e nj nihče pričakoval, etik delež krivde za to nosijo vez-n' 'gralci, ki so v veliki meri od-govorni za ta neuspeh.. Če k te-dodamo, da so bili tokrat med 'laJslabšimi na igrišču prav glavni ^tvarjalci »čudeža iz Bukarešte*, ™tem je tu že dovolj elementov za razplet dogodkov, kot so se pač hlk^li’ z'ast' ker v napadu ugodji'1 Priložnosti za gol -splavim* res manjkalo.
,9'meniti moramo tudi, da sta obe JJlPi, zlasti pa domača, igrali pre-pj ostro, da ne rečemo grobo. Pa I d' občinstvo se ni ravno proslavi-?aj so med drugim morali odpe-^U v bolnišnico španskega nogo-JJetaša Juanita, ker mu je nekdo ;rgel v glavo trd predmet ter ga Pfecej poškodoval.
, 'Plavi* torej svojega cilja v sre-niso dosegli. Izkazalo se je, da 16 bil uspeh v Bukarešti bolj muha Enodnevnica, kot pa znamenje nji-"°vega preporoda; zato ostaja še Vadalje odprto vprašanje preosnove Jugoslovanske državne reprezentan-,e- Ta sicer razpolaga z vrsto zelo n°brih posameznikov, ki pa kot mo-nikakor ne morejo in ne znajo Jabl esteti.
- Prav zato si je Španija povsem "jnsluženo priborila potni list za Ar-&ntino.
KONČNA LESTVICA Španija	4	3	0	1	4 1	6
Romunija	4	2	0	2	7 8	4
Jugoslavija	4	1	0	3	6 8	2
■>.nWi *.<,.OL 1 ..
Luksemburžani prispeli v Rim
RlM — Luksemburška nogometna ^Prezentanoa je sinoči prispela v ?ln). kjer se bo v soboto srečala z 'talijo v zadnji in odločilni tekmi 2. *vropske skupine za nastop na SP v Argentini.
, Italijani pa se medtem že nekaj S pripravljajo za sobotno srečanje. 'rener Bearzot ni še objavil postaji®' vendar prevladuje splošno mne-”je. da bo reprezentanca začela tek-5?., z enako postavo kot proti An-z edinima izjemama Facchet-‘la in Mozzinija, ki bosta svoji me-.i prepustila Manfredonii in Cuc-'fredduju.
SKUPINE ZA EP
Jugoslovani zopet proti Španiji in Romuniji
RlM — V sredo, so v tem kraju zirebali skupine evropskega nogometnega prvenstva 1978-80. V final-delu prvenstva, ki bo meseca 1Utlija leta 1980 v Italiji, bodo igrali
zmagovalci sedmih skupin in reprezentanca Italije, ki si je to pravico pridobila kot organizator tekmovanja. Žreb je dal ta izid:
1.	skupina: Anglija, Danska, Bolgarija, Irska in Severna Irska.
2.	skupina: Belgija, Norveška, Avstrija, Škotska in Portugalska.
3.	skupina: Jugoslavija, Španija, Romunija in Ciper.
4.	skupina: Nizozemska, Islandija, Poljska, NDR in Švica.
5.	skupina: ČSSR, Luksemburg, Švedska in Francija
6.	skupina: SZ, Finska, Madžarska in Grčija.
7.	skupina: ZRN, Malta, Wales in Turčija
FINALE KANDIDATOV ZA SP
5. partija: remi
BEOGRAD,— Peta partija šahovskega dvoboja kandidatov za svetovni naslov med Spasskim in Kor-čnojem se je zaključila z remijem. Bele figure je imel Korčnoj, ki je otvoril s c4, torej ponovno angleška otvoritev. Tudi začetne poteze so bile povsem enake, kakor v prvi in tretji partiji, ko je z belimi figurami igral Korčnoj.
Partija je še enkrat potrdila veliko borbenost in pripravljenost Korčnoja, ki je po 44. potezi pre dlagal remi, katerega je Spasski sprejel.
Korčnoj sedaj vodi s 3,5:1,5.
SVETOVNE SERIJE
Prva zmaga I. Stenmarka
CRANS MONTANA — Šved In-gemar Stenmark je v tem kraju zabeležil prvi uspeh v letošnji sezoni. Zmagal je v slalomu, ki je Veljki za svetovne serije. Na drugo mesto se je uvrstil Američan Mahre s 23 stotinkami zaostanka, tretji pa je bil Avstrijec Heidegger, ki je
za zmagovalcem zaostal za več kot sekundo.
Od Italijanov se je najbolje u-vrstil Radiči, ki je bil sedmi, mladi Burini pa je bil osmi. Tekmovala sta tudi Bojan Križaj in Boris Strel, ki sta že v prvem spustu izpadla.
# # #
Giordanijeva tretja
SAN SICARIO — V ženskem veleslalomu, ki je veljal za svetovne serije, je včeraj zmagala Francozinja Pelenova.
1.	Perrine Pelen (Fr.) '	2'38"13
2.	Serrat (Fr.)	2’38”70
3.	Giordani (It.)	2'39''26
4.	Fischer (ZDA)	2’39”63
5.	Kreiner (Kanada)	2'39v’78
V ORGANIZACIJI MLADINSKEGA CENTRA IZ GORICE
Uspel «Turnir 29. november»
V odbojki zmagal ŠK Kras ■ V košarki novogoriški Gostol premagal domovce
Mladinski center iz Gorice oziroma njegov član športno združenje Dom (Gorica), je- priredil prejšnji torek ob priliki proslavljanja 29. novembra — rojstnega dne nove Jugoslaviji, prvi športni »Turnir < 29. november*.
Letošnji turnih je obsegal le dve športni srečanji: košarkarsko in odbojkarsko. V košarkarski sta se med seboj pomerili peterki goriš-kega Doma ter Gostola iz Nove Gorice; pri odbojki pa šesterki Doma in zgoniškega Krasa.
V odbojkarskem srečanju je zmaga pripadla zgoniški ekipi Krasa; pri košarki pa gostom iz Nove Gorice.
Nagrajevanje nastopajočih ekip je bilo na osrednji proslavi 29. novembra, ki jo je priredil Mladinski center v prostorih Dijaškega doma v Gorici. Ob nagrajevanju je odbornik ŠZ Dom (Gorica), Vili Prinčič med drugim dejal da
je povsem pozitivno, da tudi naši športniki, čeprav na športni način, proslavljajo tudi za nas tako pomemben zgodovinski datum, kot je 29. november.
ODBOJKA
Kras — Dom	2:1
(10:15; 15:6; 15:9)
DOM GORICA: J. Prinčič, I. O-rel, M. Černič, S. Cijan, L. Nanut, L. Černič in B. Peric.
KRAS ZGONIK: Grilanc. Budin, L. Milič, Bitežnik, Rebula, Milič, Vesnaver in Furlan.
Torkova odbojkarska tekma za «1. turnih 29. november* med Domom in zgoniškim Krasom je bila zanimiva in v določenih trenutkih tudi na dokaj visoki ravni.
KOŠARKA
Gostol N. Gorica — Dom 80:67 (39:23)
DOM: Semolič 11, M. Dornik 10,

KOŠARKA
TEDENSKI KOMENTAR NAŠIH PETERK
Poletovi mladinci na vrhu lestvice
Mladinska Borova ekipa bi kmalu ugnala Hurlingham • Start Kontovelovih dečkov
Tudi ta teden je bil obračun naših košarkarskih ekip dokaj skromen. Le Poletova mladinska ekipa nadaljuje vrsto zelo uspešnih nastopov. Za izredno prijetno presenečenje pa so poskrbeli Borovi mladinci, ki so tesno izgubili s Hurlinghamom.
PROMOCIJSKO PRVENSTVO
Tudi drugo kolo tega prvenstva je prineslo več presenečenj. No, eno izmed presenečenj predstavlja tudi Borov poraz v Dolini proti Scogliet-tu. »Plavi* niso igrali najbolje. Zopet so zathjili v, obrambi, saj je nasprotnik dosegel kar 81 točk (v Gorici, v prvem kolu, pa so «plavi» od Arteja prejeli 86 točk).
Po dveh kolih torej ostajajo borovci na dnu lestvice brez točke, skupno z Italo, ki je bila ena glavnih favoritov za končno zmago in s tr-žiško peterko POM.
78:81
84:75
72:55
66:55
85:69
78:75
Komentar Mirka Novosela
Presenečenje v
Dva podaljška sta bila potrebna v Skopju, da je Rabotnički v 7. kolu prve jugoslovanske ko--•-šarkarske lige poskrbel za največje presenečenje tega zavrtljaja. Rabotnički je namreč premaga'
Partizana po izredno dramatični igri, pa čeprav je dvojica Beograjčanov Kičanovič in Dalipagič igrala izredno.
Tudi v Zadru je bil za določitev zmagovalca potreben podaljšek. Bosha iz Sarajeva je nam reč premagala Zadar po naknadnih petih minu tah igre in potem, ko je imel Perinčič možnost, da v regularnem času pet sekund pred koncem srečanja doseže zmagoviti koš.
Dramatično je bilo tudi v Splitu, kjer je domača Jugoplastika, ki pa je igrala brez di skvalificiranega Jerkova, s tremi točkami razlike odpravila Metalac, veliko odkritje tega prvenstva.
Peti zaporedni poraz je doživel Radnički iz Beograda ki je izgubil še v čač zu, medtem ko je prvo zmago v tem prvenstvu osvojil reški Kvarner, ki je nepričakovano slavil v Beogradu proti Beku.
IZIDI 7. KOLA
Rabotnički — Partizan '	131:123
Crvena zvezda — Brest	84:89
Jugoplastika — Metalac —'	77:74
Zadar — Bosna	101:107
Borac — Radnički FOB	97:95
Beko — Kvarner	.	84:85
Cibona — Dal vin	90:83
LESTVICA
Bosna 12, Partizan, Brest, Jugoplastika 10, Metalac, Zadar, Crvena zvezda, Cibona 8, Beko, Borac 6, Radnički FOB 4, Dalvin, Kvarner 2.
PARI PRIHODNJEGA KOLA (3. 12.)
Jugoplastika — Crvena zvezda, Kvarner Zadar, Bosna — Borac, Radnički — Rabotnički, Metalac v— Dalvin, Brest — Beko, Partizan — Gibona (v nedeljo po TV).
IZIDI 2. KOLA Bor - Scoglietto Inter 1904 - CUS Trst Barcolana - Ferroviario CGI Milje - POM Tržič Villesse - Arte Gorica Edera Gorica - Itala LESTVICA
CGI Milje, Scoglietto in Villesse 4, Barcolana, Ferroviario, CUS Trst, Inter 1904, Arte Gorica in Edera Gorica 2, Bor, Itala Gradišče in POM Tržič 0.
'PRIHODNJE KOLO (4. 12.) Barcolana Bor (9.15 v Trstu, Ul. della Valle), Itala - CGI, Scoglietto - Villesse, Ferroviario - Inter 1904, Arte - POM, CUS - Edera.
MLADINCI
SKUPINA B
. Nadaljuje se vrsta tispehov openskega Poleta. Tavčarjevi varovanci so v nedeljo pospravili še en par 1 točk in so tako neporaženi na vrhu 1 lestvice.
Ker, bodo poletovci v prihodnjem kolu igrali proti Barcolani, je predvidevati, da bodo slovenski košarkarji osvojili še eno zmago Kontovelci so y nedeljo igrali doma brez Marka Baha. To se je slovenski ekipi tudi krepko poznalo in Juventus je tako visoko premagal - Kontovelce, ki sp z dvema točkama na predzadnjem mestu lestvice.
. IZTDni. KOLA
Polet - Pagnossin B	85:67
Kontovel - Juventus	64:84
Italsider - Barcolana	107:56
LESTVICA
Polet in Juventus 6, Pagnossin B in Italsider 4, Kontovel 2, Barcolana brez točke. Polet ih Kontovel imata eno tekmo manj.
' PRIHODNJE KOLO (4. 12.) Barcolana - Polet (13.0C v Trstu, ■Ul. della Valle), Juventus - Italsider, Pagnossin B - Kontovel (3, 12. ob 18. uri v Gorici).
SKUPINA C
V športni palači bi v nedeljo kmalu prišlo do največjega presenečenja v tem prvenstvu. Borovci so namreč proti Hurlinghamu izgubili le za dve točki, potem ko so bili dve minuti pred koncem celo v vod stvu. Po tekmi je bila (kljub porazu) radost borovcev izredna, saj je ta minimalni neuspeh pomenil prav toliko kot. . . zmaga.
IZIDI 4. KOLA Hurlingham - Bor Inter 1904 - Servolana Počitek: Don Bosco LESTVICA
Hurlingham in Inter 1904 6, Bor in Servolana 2, Don Bosco 0. PRIHODNJE KOLO (4. 12.)
Bor - Don Bnsco (11.00 v Dolini), Hurlingham - Inter 1904 Počitek: Servolana.
DEČKI
V nedeljo se je začelo prvenstvo dečkov, v katerem na Tržaškem igra kot edini naš slovenski zastopnik Kontovel. Varovanci trenerja Lukše pa so že v prvem kolu naleteli na močnega nasprotnika, na Servolano, .ki je, premagala naše fante z dokaj visokim izidom.
IZIDI 1. KOLA
SABA - Libertas	113:68
Kontovel - Servolana	44:89i
Inter 1904 - Ferroviario	69:27
Ricreatori - Don Bosco	67:41
LESTVICA
SABA, Servolana, Inter 1904 in Ricreatori 2, Libertas, Kontovel, Ferroviario in Don Bosco 0.
PRIHODNJE KOLO (4. 12.)
Don Bosco - Kontovel (11.15 odprto igrišče na Istrski ulici), Ferroviario - Libertas), Servolana - Inter 1904, SABA - Ricreatori.
Prinčič 3, U. Dornik, Hvalič 20, Terčič 5, Brešan 2, Kont 7, Devetak 9, G. Nanut.
GOSTOL: Reščič, Krt, Cukjati 8, Križman 4, Skubin 17, Rovan 4, Tabaj 13, Anzelc 6, Brajnik 28.
Zmagovalec prvega košarkarskega turnirja «29. november* je moštvo Gostola iz Nove Gorice. Favorit je tokrat potrdil napovedi, saj nihče ni dvomil o zmagi Novogoričanov. Nedvomno je ta ekipa mnogo močnejša od domovcev, saj ima v svojih vrstah vrsto kvalitetnih i-gralcev, ki so v preteklosti igrali v najvišjih jugoslovanskih ligah. Srečanje je bilo sicer precej borbeno in lepi koši so se vrstili drug za drugim. Opaziti je bilo zlasti razliko pri telesni pripravi, saj so igralci Gostola zaigrali izredno dinamično in tako spravili domovce v stisko.
M. č.
KOŠARKA
V PRIJATELJSKI TEKMI
Visoka zmaja Scžancev
Kras - Ror 114:76 ( 50:32)
KRAS: S. Brežec 23, čebulec 6, Vodopivec 4, H. Brežec 26, Žiberna, Štrekelj 14, Rudolf, Kobe 13, Ražem 4, Tavčar 6, Korljan 14.
BOR: Žerjal 20, Koren 14, Ražem 7, Klobas 12, Slobec 3, Košuta 6, Udovič 12, Bajc, Pertot 2.
V prijateljski tekmi v Sežani je Bor klonil domačinom predvsem zaradi slabe kondicije. V začetku je kazalo, da bodo Tržačani enakovreden tekmec predvsem zaradi dobre igre v napadu, kjer je odlični Žerjal dobro organiziral igro. V obrambi so tokrat nekoliko boljše zaigrali visoki igralci’, ki so zaustavljali z dokajšnjim uspehom odličnega Brežca.
K. Leo
NOGOMET
Madžarska uvrščena
LA PAZ — Po zmagi s 3:2 nad Bolivijo si je madžarska nogometna reprezentanca. zagotovila nastop na SP v Argentini. Madžari so zmagali tudi v prvi tekmi, in sicer s 6:0.
ODBOJKA
TEDENSKI KOMENTAR
Sokolu prvi točki
V slovenskem derbiju je v gosteh premagal Bor
MOŠKA B LIGA
Tudi v letošnjem tretjem prvenstvenem nastopu so bili odbojkarji Bora poraženi. To pa kljub temu, da so z ekipo SAI v Bellunu odigrali najboljšo tekmo. Po tem tretjem spodrsljaju nimajo več Tržačani nobenih možnosti, da.bi si v drugem delil prvenstva zagotovili igranje v skupini najboljših in s tem obstanek med drugoligaši. Ista usoda bo slej ko prej doletela tudi Volley iz našega mesta, ki je bil tudi poražen.
IZIDA 3. KOLA
SAI Belluno - Bor 3:0, Volley Club - Sile Treviso 0:3.
LESTVICA
Sile 6, SAI 4, Volley Club 2, Bor 0. PRIHODNJE KOLO
Sile Treviso - Bor, Volley Club -SAI Belluno. >
ŽENSKA B LIGA
V	prvem letošnjem slovenskem derbiju je Sokol nekoliko nepriča kovano, toda zasluženo premagal 'Bor. Tako imata sedaj po treh o-digranih tekmah oba naša zastopnika po dve točki. Prav toliko jih je zbral tudi Libertas iz Fiume Veneta, ki je moral kloniti še nepremagani Orna. V preostolih tekmah pa je nedvomno na boljšem ekipa iz Fiume Veneta, ker igra tako z Borom kot tudi Sokolom doma. Že tri kola pred koncem 'kvalifikacijskega dela pa je prvo mesto praktično oddano ekipi Orna.
IZIDA 3. KOLA
Libertas Fiume Veneto - Orna 2:3, Bor - Sokol 2:3.
LESTVICA
Libertas
Fiume- Veneto 2.
PRIHODNJE KOLO
Orna - Sokol, Libertas Fiume Veneto - Bor.
MLADINKE
V	1. skupini ni bila pretekli teden odigrana nobena tekma. Tako ostane še naprej na prvem mestu Bor, ki mora igrati še s CUS. Druga je Sloga, ki se bo jutri pome' rila v zadnjem srečanju z istoimensko tržaško šesterko.
V	drugi skupini pa se je končal prvi del prvenstva. Mladinke Sokola so odpravile še Inter 1904 in Solaris. Tako so Nabrežinke nesporne favoritinje v tej skupini.
Orna 6, Bor, Sokol in
V DRUGI NOGOMETNI AMATERSKI LIGI NA GORIŠKEM
Jnventina na dnu razpredelnice
. 2. AMATERSKA LIGA
Po porazu, ki ga je štandreška Juventina utrpela proti vodečemu Staranzanu, je še vedno,na dnu lestvice in to brez dvoma ni v skladu s cilji, ki si jih je zastavilo vodstvo ob izteku lanskega prvenstva. Kljub porazu pa so Marsono-vi varovanci tokrat zadovoljili s prikazano igro, kar je vsekakor pozitiven element za'bodočnost štan-dreške ekipe.
IZIDI
San Marco - Malisana	1:0
Moraro - Ruda	0:2
Staranzano - Juventina	1:0
Isonzo - Villesse	0:2
Pro Fiumicello - Itala	0:1
Torre - Lucinico	2:2
Terzo - Mobiltre	2:1
Sagrado - Mariano	0:2
67:65
79:55
LESTVICA
Staranzano 17, Itala 16, Lucinico, Terzo 15, Torre 14, M,alisana, San Marco, Villesse 11, Fiumicello 10, Ruda, Mariano 9, Isonzo, Sagrado, Mobiltre 8. Juventina, Moraro 7.
PARI 'PRIHODNJEGA KOLA terzo - Pro Fiumicello: Itala -Torre: Lucinico - Staranzano: Juventina - Aiello; Villesse - Sagrado; Malisana - Isonzo; Ruda - San Marco; Mariano - Moraro. P. R.
3. AMATERSKA LIGA
Za lepo presenečenje je tokrat poskrbela kriška Vesna, ki je tokrat
nasula Unionu kar pet golov. S tem uspehom so 'Križani1 scer nekoliko popravili položaj na lestvici, vendar zaostajalo za prvim na lestvici še vedno, za šest točk.
Enajsterica Krasa pa v nedeljo ni igrala in zato so krasovci s šestega mesta zdrknili na osmo mesto na lestvic;
SKUPINA N IZIDI 9. KOLA
Union - Vesna	0:5
Esperia SL - Roianese	1:0
Esp. Pio Xn. - Rozzol	1:1
Modiano - Čampi Elisi	2:2
CGS - S. Vito	2:2
Afi Siat - Giarizzole	1:3
LESTVICA
S.'Vito 14, CGS 13, Čampi Elisi in Esperia SL 12, , Giarizzole 11, Vesna, Modiano in Kras 8. Afi Siat in Esp. Pio XII. 5, Roianese 4, U-nion 3,, Rozzol 2.
PRIHODNJE KOLO (4. 12.) Giarizzole - Kras; S. Vito - Afi Siat; Čampi Elisi - CGS;* Rozzol -Modiano; Roianese - Esp." Pio XH.; Vesna - Esperia SL; Union počiva. SKUPINA O IZIDI 9. KOLA
Chiarbok - GMT 0:1, Inter SS -S. Sergio 4:0, S. Anna - Domio 2:2, Donatori - Rabuiese 1:4, Baxter -Arfgiani 1:0, Sovrana - S. Andrea 0:0, Cave - Duino 2:2.
LESTVICA
Sovrana 18, Artigiani 14, Baxter 13, Cave 11*, GMT in Rabuiese 10, Chiarbola, Duino in S. Anna 8, Domio 6, S. Andrea 5, Inter SS 4, Donator! 3, S. Sergio 1.
B’. R.
3. AL NA GORIŠKEM
Tudi zadnja nedelja ni prinesla sreče našim ekipam v'3. amaterski ligi. Sovodenjci so namreč pred lastnim občinstvom gladko izgubili z Audaxom. Tekme Azzurra - Mladost pa niso odigrali zaradi odsotnosti sodnika. Enajsterici pa sta se pomerili v prijateljskem srečanju, v katerem so zmagali Goričani z 2:1.
IZIDI
Capriva - Romana	1:4
Edera - Fogliano	1:1
San Lorenzo - Brazzanese	1:0
Pro Farra - Poggio	1:1
Sovodnje - Audax	1:3
LESTVICA
Romana 17, Fogliano 14, Audax 12, Poggio, Farra 11, Azzurra, Ver-megliano 10, Capriva 9, San Lorenec 8, Edera 7, Sovodnje 6, Piedii-monte 5. Mladost, Brazzanese 2.
PARI PRIHODNJEGA KOLA Piedimonte - Romana; Fogliano -Vermegliano; Audax - Pro Farra: Brazzanese - Capriva; San Lorenzo - Azzurra; Mladost. - Edera; Poggio - Sovodnje.	P. R.
IZIDI
Sokol - Kontovel 3:1, Solaris -Inter OJ. Sokol - Inter 3:0, Sokol - Solaris 3:0.
LESTVICA
Sokol 6, Kontovel 4, Inter 1904 2, Solaris 0.
Mladinke Brega, ki igrajo v tretji skupini, so morale tudi v drugem srečanju priznati premoč O-me. V derbiju je Orna premagala tudi ekipo Julie in je v tej skupini še nepremagaha.
IZIDA
Julia - Orna 1:3, Breg - Oma 0:3.
LESTVICA
Oma 6, Julia 2, Breg 0.
DEKLICE
Ker je bila tekma med Kontove-lom in Bregom preložena, je bila tako v A skupini odigrana samo ena tekma, in sicer med drugima postavama Bara in Ome. Tudi to srečanje so odločile v lastno korist italijanske igralke in to pot nekoliko bolj prepričljivo s 3:0. V tej skupini je lestvica naslednja: Breg 6. Kontovel in Oma B 4, Bor 0.
V skupini B je Bor odpravil tako Sokol kot tudi prvo šesterko Ome in to prepričljivo s 3:0.
Lestvica je naslednja: Bor 4, Sokol 2 in Oma brez točk.
DEČKI
Niti v tem prvenstvu ne teče vse po pričakovanjih. Zaradi zasedene telovadnice je bila preložena tekma med prvo in drugo e-kipo Rozzola. Mladi igralci Krasa so po prvem uspešnem nastopu klonili Solarisu.
IZIDA
Rozzol A - Solaris 3:0, Solaris r Kras 3:0.
LESTVICA
Rozzol A, Solaris in Kras 2, Rozzol BO.	G. F.
KOŠARKA
1. ITALIJANSKA LIGA
Pagnossin zmagal
A-1 LIGA
Pagnossin - Fernet Tonic 94:83 (44:39)
PAGNOSSIN: Savio 16, Puntin 2, Garrett 20, Soro 6, Ardessi 27, Fortunato 4, Laing 19, FJebus, An-tonucci, Bruni.
FERNET TONIC: Gelsomini, Fre-diani, Hayes 20. Bariviera 19, Riz-zardi, Di Nallo 10, Elliot 12, An-conetani 4. Santucci, Sacchetti 18.
V sredo zvečer smo prisostvovali dokaj enolični tekmi, ki ni izpolnila predyidevanj. Goričani so sicer zmagali in to tudi zasluženo, vendar njihova igra ni bila tako kvalitetna, kot je bila v srečanju s peterko Canon iz Benetk. Glavni igralci so bili tudi tokrat ameriški košarkarji, ki so še enkrat navdušili publiko. Treba pa je nedvomno pohvaliti tudi nekatere »domače* igralce, ki so veliko pripomogli k zmagi.	M. Č.
A -2 LIGA
Pintinox — Hurlingham 97:81 (41:38)
HURLINGHAM: Patemo 37 (7:8), De Vries 16 (2:3), Baiguera 8 (2:2), Oeser 7 (1:3), Meneghal 1 (1:2), Forza 2, Scolini 2, Ritossa 8, Jacuz-zo, Crevatin.
PINTINOX: Meister 27 (5:6), Ram-say 26 (2:5), Marušič 10, Motta 13 (1:1), Palumbo 8 (2:2), De Stefani, Cattini 2, Solfrini 8, Inferrera, Tac-cola 4.
Hurlingham je zaradi slabe igre v obrambi doživel svoj tretji zaporedni poraz v tem prvenstvu. Kljub slabi obrambi pa so se Tržačani e-nakovredno kosali z nasprotnikom vse do 37. min., ko so imeli zaostanek le štirih točk. Tedaj pa je stopil na igrišče Marušič, ki je s petimi zaporednimi koši strl vse upe gostujoče ekipe.
Zelo uspešna sta bila Ritossa in Paterno, ki se je kot običajno izkazal zaradi točnosti pri metih.
Kitajski
dnevnik
18. MAREC
V vsakem trenutku sposobni osvoboditi Tajvan
Zjutraj nas prevzamejo vojaki. Sedimo sicer v istih *vtomobilih kot dotlej, toda pred nami so vojaški džipi, Zf* nami prav tako. Peljemo se v 30 km oddaljeno gar-nizijo. Povsod ob cesti, kjer so križišča, stojijo vojaki. Clovek bi postal kar nečimrn, saj tako pomemben v Oljenju še nisem bil in gotovo tudi nikoli ne bom. Voj-sl*a je namreč ob cesti zato, da bi naša kolona hitreje potovala, da nas ne bo ustrašilo kaj nepredvidenega.
Ko zagledam vojake sredi ceste, mi je jasno, da Stho prispeli na cilj. Zavijemo za nekaj kilometrov še v W0 in se ustavimo pred kasarniškim zidom. Ko sto Nhio na območje kasarne, nas s ploskanjem pozdravilo v°iaki, ki stoje na obeh straneh privoza. Sprejme nas ^čelnik štaba divizije, ki prav tako ploska. Zdaj sem Ss že navadil odgovarjati na ploskanje s ploskanjem. Ni 'bi več tako nerodno kot prve dni. Vedem se že skoraj travno, prav tako vsi drugi člani delegacije.
S kar hitrim korakom se napotimo skozi gost špalir.
Ploskamo, dokler ne pridemo do večje, zelo lepo ureje ne dvorane, kjer nfim ponudijo’ čaj. Po kratki predstavitvi divizije oziroma polka, pri katerem smo v gosteh, to je 537. polk 179. pehotne divizije, — vse lahko objavimo, pravijo — nam orišejo zgodovino divizije. Bojevala se je proti japonski, proti kuomintanški in proti ameriški vojski v Koreji. Kot vse oborožene sile ima tri naloge: borbeno, politično in proizvodno. Zdaj konkretno je njena funkcija sodelovati pri »ustvarjanju splošnega reda, kritiziranju .bande štirih’, zgledovanju po kakem pogumnem vojaku, ki je postal vzoren lik vojaka osvobodilne armade, in po šesti četi nezlomljivih «
Kaže, da smo v enoti, ki se je med vojno še posebej odlikovala. Povedo nam, da zdaj močno krepijo pripravljenost čet in da so že zdaj zmožni v vsakem trenutku o-svoboditi Tajvan in zavrniti vsakršno agresijo imperializma in sočialimperializma na kitajsko.
Ogledamo si spominsko razstavo, ki prikazuje nastanek in delovanje divizije in ki je vzorno urejena, polna maket, grafikonov, zemljevidov, ki kažejo junaško bojno pot divizije. Veliko je fotografij o diviziji še iz časov dolgega pohoda. Prav presenečen sem. Nisem pričakoval, da so takratni vojaki, večinoma kitajski kmetje, toliko fotografirali. Seveda nimam razloga dvomiti o avtentičnosti slik, čeprav se pomisleki] kar ponujajo.
Pretrese me velika fotografija, na kateri vidim vojake, kako, vpreženi skupaj z ženskami v pluge, orjejo. Nekaj podobnega sem videl, le ne na sliki, že v Ta Caiu. Samo tam so moški pomagali živini. Tu pa so v plug vpreženi vojaki in ženske. Presunljiva fotografija, šer zlasti, ker imajo vse ženske na plečih otroke. Bile so to najbrž matere, žene in možje, ki so bili trenutno vojaki, pa so doma še zorali svoje njive.
Mislim, da so nam v vojašnici pokazali prav vse. Po razstavi smo namreč obiskali še prostore, kjer živijo in se hranijo vojaki. Prostori so sila skromni, vendar
manj kot bivališča civilistov. Postelje so take kot v drugih stanovanjih, ki smo jih videli. Vsaka soba ima tudi mizo ali dve. Na mizah je marksistična literatura. Po stenah so fotografije Mao Ce-tunga, Hua Kuo-fenga, sem pa tja tudi Ču En-laja. Vse je čisto, sezidano i£ opeke, z betonskim podom. Prostori učinkujejo zelo hladno, tako da se sprašujem, kako je v teh prostorih pozimi. Nikjer namreč ni kakega znamenja, da bi prostore ogrevali.
Vsaka četa ima svojo kuhinjo. Takšna je namreč vojaška organizacija na tem območju. Kuhinje so podpbne civilnim. Kuharji so nam pokazali, kaj bodo jedli ta dan. Tudi hrana je bila podobna tisti, ki sem jo videl v Ta Čaiu. Nekakšna zelenjava, kruh, kuhan nad paro, svi-nina, pripravljena ha enega od mnogih kitajskih načinov.
Ogledali smo si tudi orožarno. Ob stenah so avtomatske puške kitajske izdelave, poleg njih pa veliki čebri s prosom, postavljeni tako,* da iz njih lahko hitro napolnijo pasove, v katere gre približno 2 kg prosa. Proso ob puškah najbrž ni samo spomin na čase, ko je Mao Ce-tung «s prosom in puškami osvobodil Kitajsko«. Ta že kar znamenita simbioza ima gotovo tudi še danes praktično vrednost.
Tovarna zdravil v vojašnici
Odvedli so nas še v farmacevtsko tovarno. Začudil sem se, od kod farmacevtska tovarna v vojašnici. Pa so nam pojasnili, da stanujejo v vojašnici tudi žene višjih oficirjev, ki seveda morajo delati. Zato imajo po vsej Kitajski v vojašnicah tudi industrijske obrate, ki so v rokah armade. Tako je tudi v tej vojašnici. Proizvajajo tablete proti glavobolu in nekaj drugih zdravil. Pred tovarno nas pričakajo žene oficirjev v belih plaščih Ploskajo. Skrbno nam razkažejo skromno tovarno, ki pa kar uspešno dela. Po proizvodnih cenah bi bilo seveda nesmiselno povprašati, saj celo v velikih »civilnih« tovarnah nismo dobili odgovorov na takšna vprašanja.
Nasproti tovarne farmacevtskih izdelkov je tovarnica sojinega sira. Tu ne delajo žene oficirjev, pač pa vojaki. Sir izdelujejo za potrebe polka, če pa ga naredijo več, ga prodajajo tudi drugim enotam. Pripravijo nam tudi pokušino vojaškega sojinega sira. To me spominja na prijetne obiske naše armade, kjer sem vedno z veseljem segel po »pasulju«. Tudi\ razpoloženje je podobno-, toplo, tovariško neposredno. Zdelo se mi je celo toplejše in neposrednejše kot v drugih okoljih in strukturah kitajske družbe.
Pred tovarnico sojinega sira so nam vojaki prikazali »rempntno delavnico za orožje na prostem« v tako imenovanem jenanskem duhu. Na tleh so s preprostim orodjem popravljali puške, »tako kot med dolgim pohodom«, po ‘načelu »opiranja na lastne moči«.
V vseh prostorih vojašnice 573. polka so razobesili dobrodošlice. V kitajščini je na njih pisalo. »Dobrodošli jugoslovanski prijatelji, dobrodošli -jugoslovanski gostje.* Še nikjer doslej nas niso sprejeli tako. Tudi to me je prepričalo, da je odnos kitajske armade do nas bolj neposreden kot sicer.
Osrednja točka našega obiska v tej enoti kitajske ljudske osvobodilne armade je 'bila šele na vrsti. Odpeljali smo se nekaj kilometrov daleč, na veliko strelišče, urejeno po vseh pravilih in velikopotezno, saj je imelo celo veliko pokrito tribuno za goste. Dali so mi sedež poleg komandanta, načelnika štaba divizije. Pred vsakim gostom je bil milirofon, daljnogled in spored vojaške vaje, tiskan seveda v kitajščini, vendar posebej za naš obisk. Vojaki so nam znova postregli z jasminovim čajem. Jutro je bilo nekoliko sveže, zato sem ga še zelo toplega slastno srebal in čakal na začetek vaje. Vojaki, ki so nas pričakali pred tribuno, so se potem, ko so z bučnim ploskanjem pozdravili »jugoslovanske prijatelje«, razkropili po vadišču,
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 7614 70
Podružnica	Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 57 23
Naročnina
Mebečno 2.500 lir — vnaprej plačana celotna 25.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 38.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN». y	^'50 din< ob nedeljah 3,00 din, za zasebnike mesečno 35,00
letno 350,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 47,00, letno 470,00 din
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374
Oglasi
Stran 6
2. decembra 1977
Z« SFRJ žiro račun 30101-603-45361 «ADIT» - DZS - 6I000 Ljubljana, Gradišče 10/11. nad. telefon 22207
Ob delavnikih: trgovski 1 modul (Sir. 1 st., viš. 43 mm) 13.000 lir. Finančno-upravni 600, legalni 600, osmrtnice 250, sožalja 300 Ur za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 150 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%, IVA 14%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijsk« krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih dete v Italiji pri SPI.
e , . I I	Član italijanskeThzrj
Izdaja LaB<^ZTr zveze časopisnihIHu in Tiska	_ ntr.
Odgovorni urednik Gorazd Veie!
založnikov FIEG
NA POVABILO PREDSEDNIKA GEDAFIJA
/
V Tripolisu se zbirajo nasprotniki Sadatovega pomirjanja z Izraelom
Kairska konferenca šele 13. t.m. - SZ odpovedala udeležbo I udi Jordanija in Libanon odklonila Sadatovo povabilo
TRIPOLIS — V libijski prestolnici" so od včeraj zvečar zbrani vsi najvidnejši arabski nasprotniki e giptovskega predsednika Sadata in njegove politike sporazumevanja z Iz-aelom. Manjka samo še delegacija iz Južnega Jemena. zaradi česar so sklenili, da se bo »vrh* začel danes zjutraj. Na njem bodo poleg gostitelja, predsednika libijske Džamahirije polkovnika Ceda-fija navzoči še alžirski predsednik Bumedien. iraški Dredsednik El Bakr, sirski predsednik Asad, voditelj PLO Arafat in zastopnik •fronte zavračanja * Habaš. V popoldanskih urah so v Tripolisu organizirali protiegiptovake demonstracije, medtem ko so udeleženci «vrha* darili konico izjav o «Sada-tovem izdajstvu«.
Glavni namen sestanka v Tripo lisu je seveda strniti vrste za preprečitev Sadatovih naklepov ter u-skladiti stališča raznih držav in organizacij, ki so si v tem trenutku še dokaj oddaljena. Domeniti ,bi se morali tudi o drugem vrhu,
ki je bil najavljen za ponedeljek v Bagdadu in katerega naj bi se prav tako udeležili Sadatovi nasprotniki.
Na nasprotni fronti pa se seveda nadaljujejo priprave na .kairsko konferenco, za katero so mislili, da bo že v prihodnjih dneh, kar pa je demantiral sam ameriški predsednik Carter na tiskovni konferenci v Wa-sningtonu, ko je kot datum konference navedel 13. december. Ta datum je pozneje potrdil egiptovski vršilec dolžnosti zunanjega ministra Gali. Predsednik Carter je med tiskovno konferenco povedal tudi. da bo ZDA v Kairu zastopal Roy Ather-ton .pomočnik državnega tajnika za
ocenjuje. Sam zunanji minister Gro-miko je med razgovori s svojim sirskim kolegom Kadamom, ki je pritekel v Moskvo na »prijateljski* o-bisk takoj po sklicanju kairske konference, polemično označil Sadatovo pobudo in dejal, da SZ nasprotuje poskusom Egipta, da bi sam govoril
v	imenu vseh Arabcev. Agencija TASS pa povzema članek revije «No-
vi	časi* in trdi, da kairska konferenca nikakor ne more predstavljati etape na poti k-sklicanju ženevskih pogajanj, pač pa je njen namen prikriti nadaljevanje pogovorov, ki jih je Sadat začel v Tel Avivu za dosego ločenega miru.
Tudi Jordanija in Libanon, ki sta
zadeve Bližnjega vzhoda in vseka-, do;1(ej Previdno molčala. sta včeraj
kor bolj postranska figura v ameriški zunanji politiki. Izbira Ather-
•odklonila povabilo v Kairo z diplomatsko formulo, da sta pripravljena
prav včeraj dokončno potrdila, da se ne bo udeležila kairske konference, ki jo popolnoma negativno
SREČANJE MED DRŽAVNIKOMA V VALEGGIU BLIZU VERONE
ANDREOTTI-SCHMIDT: OBNOVITEV ZAUPANJA MED ITALIJO IN ZRN
Dokončno odpravljena nesoglasja, ki so se pojavila v odnosih med obema državama po begu nacističnega krvnika Kapplerja
tona je vsekakor dokaz ameriške ^odelovatisamo v primeru, da bi previdnosti v obravnavanju kairske i ^ j nav<?.0^1 zast°Pn,kl arabskih konference, ki morda vsaj delno iz-1 držav. Sicer \pa je sam kralj Husein haja iz strahu, da ne bi zaostrovali I £ ‘'j'”-® 17jay‘ P° em. s.tranl *?ran!* konflikta s Sovjetsko zvezo, ki je Sada(a ,pred Preostrimi kritikami,
po drugi pa odločno zanikal, da bi sam nameraval slediti njegovemu zgledu in se podati na obisk k Be-ginu.
Glede slednjega naj končno še dodamo, da se danes odpravlja v Veliko Britanijo na uradni obisk. Iz Londona poročajo, da sprejem ne bo posebno topel, saj se marsikdo še spominja časov, ko je Begih kot vodja teroristične organizacije «Ir-gun» pripravljal protibritanske atentate, v enem od katerih je bilo u-bitih skoraj sto angleških vojakov.
(trn)
VERONA —i Oblaki, k; so se po javili na nebu italijansko - zahod-no.iemških odnosov po begu nacističnega krvnika Herberta Kapplerja iz rimske vojaške bolnišnice so se povsem razblinili. To je bila soglasna ugotov:tev italijanskega ministrskega predsednika Andreottija in zahodnonemškega kanclerja Schmidta po včerajšnjem srečanju * v vili Sigurta v kraju Valeggio sul ji1 Mincio, nedaleč od Verone. Na ti-
soče policistov in karabinjerjev, ne-
H kateri med nj:mi v popolni bojni i; opremi ter s policijskimi psi. je preplavilo celotno področje med va-
K0T SKORAJ VSI SMRTNIKI.,.
Britanski prestolonaslednik princ Charles, ki je včeraj v Londonu odprl razstavo komičnih stripov in' karikatur, je dokazal, da je po očetu podedoval smisel za humor in za šalo, Mladi princ, čigar glavna skrb je, kot kaze, še vedno zalezovanje kril. se je neprizadeto in vesela nasmejal ob karikaturah ilustratorjev, ki niso pokazali ravno velikega spoštovanja do njegovega. sicer kraljevskega, vendar ne posebno lepega nosu.
Obiskovalcem je prestolonaslednik, ki se je izkazal za dokajšnjega poznavalca stripov, zaupal, da so mu komični stripi in vinjete zelo priljubljeno čtivo, najrajši pa jih bere, ko sam sedi v tem ali onem stranišču Buckinghamske palače.
Se mar čudite? Pa čemu naj bi se. Če kot vsi ostali fantje njegovih iet princ vri-dvo zalezuje dekleta, zakaj naj bi bil drugačen od njih ravno na stranišču. Še na keramičnih ploščicah, ki gredo kramarjem z darili dobro v denar, piše z velikim poudarkom. da «so kralji in paneli sicer veliki ljudje, sp pa enaki vsem ostalim smrtnikom, ko sedijo... tamkaj.»
sieo in vojaškim letališčem v Villa-franči, kamor sta se državnika pripeljala vsak s svojim posebnim le talom malo pred 12. uro.
AndieoV in Schmidt sta najprej kosila in nato imela intenzivne pogovore do večera, ko sta se sestala s časnikarji, nakar se je Schmidt vrnil v domovino.
Predsednika italijanske in zahod nonemške vlade sta govorila o vseh j problemih, ki so sedaj v ospredju v obeh državah, v medsebojnih odnosih in sploh na mednarodnem prizorišču. Sicer pa nista nobenega od teh problčmov poglobila, niti o-nega o boju prot: terorizmu, kateremu sta posvetila največ pozornosti. Sicer pa se bosta notranja ministra Cossiga in Meihofer kmalu sestala. da bi se dogovorila o »teh ničnih* oblikah sodelovanja na tem polju.
Po šestih urah medsebojnih pogovorov je mogoče le našteti vprašanja, katerih sta se državnika dotaknila: poleg terorizma sta obravnavala še svetovni gospodarski položaj ter stanje gosnodarstva v o beh' državah, naložbe, pomiritev, beograjsk' konferenco o varnosti in sodelovanju v Evropi, evropsko sodelovanje in atlantsko zavezništvo, polena j na Bližnjem vzhodu
in v Afriki, razširitev Evropske gospodarske skupnosti in neposredne volitve evropskega parlamenta. Skoraj ni lieba poudariti, da sta ugotovila »veliko sorodnost ali enakost pogledov*, še posebno, k‘er razprava ni šla v globino. Kot Iva že, je bil namen včerajšnjega srečanja prav ta. obnovit1 prisrčnost odnosov, ki jo je Kapolerjev beg okrnil. In tako je Schmidt po šesturnih pogovorih lahko izjavil časnikarjem, da sia »obračunala z Vsemi nesoglasji*. ki so nastala po krivdi »italijanskih ekstremističnih skupin*. Prav tako se je Schmidt trudil zagotavljati, da podpora komunistov italijanski vladi ne predstavlja za Zahodno Nemčijo nobenega problema. »Gre za vprašanje — je dejal zvezni kancler — ki zadeva samo italijanske volivce.* (tm)
Protest SFRJ zaradi napada na konzulat v Sydneyu
BEOGRAD — Pomočnik zveznega tajnika za zunanje zadeve Mirko Ostojič je včeraj poklical veleposlanika Avstralije v Beogradu B. Dexterja in mu izrekel najodločnej-ši protest zaradi hudega napada na jugoslovanski generalni konzulat v Sydneyu minulo nedeljo, pri čemer je bila policija pasivna, in zaradi drugih protijugoslovanskih provokacij v Avstraliji.
PRED PARLAMENTARNO PREISKOVALNO KOMISIJO
Bivši finančni minister Visentini je bil oproščen
RIM — Parlamentarna preiskovalna komisija je med včerajšnjo javno razpravo soglasno oprostila b'vsega finančnega ministra Viscn-tinija. Republikanski senator je bil obtožen, da je v okviru načrta za preosnovanje davčnega .aparata predpostavil lastne interese občim.
Visentini je v sklopu pobud zu uresničitev tako imenovanega načrta Atena, ki je bil zasnovan na pobudo njegovega predirka Pretija (socialdemokrata); med drugim zaupal snovanje načrta za »davčni a-namafski urad* družbi ITALSIEL (IRI), katere manjšinski delniški naket je doloma v rokah znane druž bo Olivetti; Visentini pa je bil med delničarji slednje, od tod obtožba zasledovanja lastrih interesov.
Ista komisija je nato za zaprtimi vrati obravnavala škandal »zlatih trajektov*. Sklerila je zaslišati bivšega upravnika družbe «Adriatica di Navigazione* Ferruzzija Balbija, ki se je pred tremi dnevi sam javil karabinjerjem in to v sredo, 7. t.m. Tedaj bo zaslišala tudi zdajšnjega upravnika družbe in elana vodstva Caldirona, ki je prejšnji teden zašel v številna protislovja.
Komisija je z druge strani sklenila i preklicati zaplembo 830 milijonov lir na tekočem računu mesin-skega ladjarja Russottija v zavodu Banca Nazonale del Lavoro — gre za enega od obrokov za najem obtoženih treh trajektnih ladij, (dg)
POMEMBNO GLASOVANJE V POSLANSKI ZBORNICI
Tudi KPI odobrila resolucijo o italijanski zunanji politiki
PSI: odpravljena zadnja ovira pri oblikovanju nove večine
RIM — Poslanska zbornica je. po razpravi o italijanski zunanji politiki, ki je sledila poročilu zunanjega ministra Furlanija, odobrila resolucijo, v kateri izraža vseh šest strank programskega sporazuma po-zit vno mnenje o dejavnosti italijanske vlade na mednarodnem področju in poudarja potrebo, da si čimbolj prizadeva za okrepitev procesa evropskega združevanja. Dokument ie podpisalo vseh šest strank programskega sporazuma, od komunistov do socialistov in demokristjanov, v njem pa omenjajo tudi splošge volitve v evropski parlament, popuščanje napetosti/ preprečitev oboroževalne tekme ter dosledno zvajanje vseh določil sklepne helsinške listine.
Resolucija, ki sp jo podpisale stranke programskega sporazuma, podčrtuje nujnost skorajšnjega sklicanja ženevske konference o Bližnjem vzhodu z udeležbo vseh vpletenih' strani, vključno Palestinci, potrebo r:> odpravi rasističnih režimov v Afriki ter razvoj evropskih prizadevanj za odpravo neravnovesij med Severom in Jugom.
Na današnji številki socialističnega glasila «Avanti!» objavlja direk-
tor Vittorelli s komaj odobreno resolucijo o zunanji politiki članek, v katerem ugotavlja, da je z včerajšnjim glasovanjem v poslanski zbornici padla še zadnja ovira, ki je nudila nekaterim «iz trte izvito pretvezo, ki je preprečevala oblikovanje organične parlamentarne večine, ki bi lahko zagotovila sta bilnost političnemu okviru*. Soglasje glede zunanje politike, pravi Vittorelli sicer še ni dovolj, da bi o-blikovaii novo politično večino, je pa eden od pomembnih pogojev za to. Sedaj se bo treba spopasti z vprašanji, ki so poveza,na z oblikovanjem nove politične večine, ki bi utegnila dati državi risti odgovor, ki ga od politične večine pričakuje. (if) -
GENOVA — Sodnik Sansa je o-dredil zaplembo topila za barve in lake z oznako «1.911,1024*. ki ga izdeluje družba Max Meyer. Ukrep velja za vse državno ozemlje, sprejet pa je bil pod pritiskom občinskega odbornika za higieno Fossa. Laboratorijske analize so namreč pokazale, da vsebuje topilo namesto 45 kar 75 odstotkov ksiiola (o-gljikovodika),	,	-
V SREDO IN VČERAJ PRED TRŽAŠKIM POROTNIM S0DISCEM
iiiiiiiiii hi umi n iniim m m mil n iiii um m n iiiriifiiiiiiiiitMiiiMiii m mini im« umni i Mini mi iiiimiiiiiiiiiiiMiiiMi m iiimiiiuiiuiniiniiuinmiiiniiuiiiiiiiiiiiiiiiMi
ZADNJI POTI TORINSKEM ČASNIKARJA IN APULIJSKEGA DELAVCA
NA TISOČE DEMOKRATOV POČASTILO SPOMIN CASALEGNA IN PETRONEJA
7 ,
Vrsta presenečenj ob začetku procesa zaradi sabotaže dolinskega naftovoda
Zamenjava državnega tožilca * Družba SIOT se ni prijavila kol zasebna stranko Nenavadna napaka preiskovalnega sodnika ■ Zakaj niso prevedli aktov
ampak samo kot priča in ne K® zasebna stranka, skratka, družb SIOT od teh obtožencev ne zante^ va nobene odškodnine. Ta sklep J mogoče tolmačiti na dva načina: *“ se družba boji morebitnih povračil' nih ukrepov, ali pa je prepričana, o® ti obtoženci, oziroma Codella, ki Je edini prisoten, niso odgovorni za r tentat.
Zanimivost zase predstavlja kaj nenavadna napaka pri sestav obtožnice, v kateri je preiskovala sodnik sicer obtožil vse štiri °b' tožence atentata na državno var' nost in sodelovanja pri oboroženi® tolpah, «pozabil» pa je na obtožb® posesti razstreliva, ki jo je predvideval zaporni nalog. Sodišče je to®' ralo torej ločiti postopek in bo®® zaradi posesti razstreliva posebej sodili vsem štirim obtožencem, seveda potem ko bo preiskovalni sodni® opravil vse potrebne formalnosti-
V	zvezi s preiskavo naj /še omenimo, da so šele v preteklih dne® prevedli v italijanščino vse akte, k jih je posredovala italijanskim obl®' stem francoska sodna oblast. Gr« za nadvse pomembne dokumente ® nerazumljivo je, kako je preiskovalni sodnik lahko sestavil obtožni®0’ ne da bi razpolagal z uradnim P1"®' vodom.
Zadnjo novost, ki je izšla iz razprave, pa predstavlja nenavadna «razširitev> procesa. Razprava, 10 bi morala biti osnovana le na *P®' pirjih*. se je z odredbo sodnega zbora nenadoma spremenila v dolg proces, saj je sodišče poleg štiri® prvotnih poklicalo na zaslišanje 1® prič in si je pridržalo pravico, d* to številko še poveča. Proces, ki ®* moral po prvotnih predvidevanj1® trajati le nekaj dni, se bo tako najboljšem primeru zaključil v s°' boto, 10. decembra.
V	tem vzdušju se je torej v sredo začela sodna obravnava. V °®' sotnosti obtožencev iz tujine je Prefš sednik sodnega zbora dr. Višal® prebral njihove izjave francoska® preiskovalcem. Lefebvrova, ki Je bila najbolj zgovorna, je dejala, o* je bila v začetku avgusta 1972 ^ Benetkah, kamor je prispela z letalom iz Pariza, šele na dan P?' tOvanja je spoznala Iurillijevo,
Pogreb (urinskega časnikarja Carla Casalegna
TURIN, BARI — Carlo Casalegno in Bendetto Petrone: dve človeški življenji na dveh skrajnostih države, dva različna zločina, dve različni morilski reki, toda isti smoter, isti pošastni naklep ohromiti demokracijo v državi. Ločevalo ju je vse: od starosti do ideološkega prepričanja, združe-
ZARADI VALUTNIH PREKRŠKOV IN GOLJUFIJ NA RAČUN DRŽAVE
Sodna sporočila 7 funkcionarjem SIR
Med prizadetimi tudi upravnik tega velikega petrokemijskega podjetja Nino Rovelli
RIM — V Italiji smo že tako vajeni raznovrstnih škandalov, da nas ustrezne vesti pač ne morejo več pretresti. In vendar smo o njih dolžni poročati. Posebno še, če slonijo na milijardnih špekulacijah, kakršne običajno hudo prizadenejo družbeno skupnost in predvsem delovne ljudi. Molčati o najnovejši aferi, v katero je vpleteno vodstvo družbe SIR, bi pomenilo pravi socialni zločin v trenutku, ko sku: šajo politične sile in sindikati razrešiti vozel naraščajoče brezposelnosti.
Namestnik državnega pravdnika Infelisi je včeraj podoisal sedem sodnih sporočil zoper funkcionarje družbe »Societa Italiana Resine* — SIR. ki so .osumljeni poneverb *in goljufije z obtežilnimi okoliščinami na škodo državne blagajne. Sodna sporočila zadevajo upravnika družbe Nina Rovellija in člane u-pravnega sveta Nicola Wagnerja. Teodora Paleologa. Renza Edefon-dija, Alberta Cartaniga, Rema Airol-dija in Domenica Buscarellija.
Dogodki, zaradi katerih morajo polagati račun pravici, segajo v obdobje 1971 - 1977, zadevajo pa v prvi vrsti protizakonito uporabo milijard nih zneskov, ki jih je prejela druž ha SIR v obliki posojil po 3-odstotni (torej pošteno znižani) obrestni me ri od raznih denarnih zavodov, tako npr. od zavoda IMI (Istituto Mo-biliare Italiano) in Casmez.
V Licati (pokrajina Agrigento) bi
morali zgraditi tovarno etiiena (brezbarvnega plina, ki sc pridobiva iz etilnega alkohola, uporablja pa za izdelovanje bojnega strupa iperita in sintetičnega etilnega alkohola). Sicilska dežela uprava je nakazala v ta namen 13 milijard lir in zaupala gradnjo družbi SIR oziroma deželni ustanovi za rudarstvo (EMS). Ti dve pa sta ustanovili novo družbo »Sarp* (Societa Anoni-ma Raffinerie Palermo*), ki bi morala uresničiti načrt, vendar je «Sarp» slednjega predala družbi »International Vaduz». ki je povezana s SIR, a ima sedež v tujini. Že omenjene operacije so bile izvršene v brk denarnim predpisom, saj se v njih jasno odraža prekršek o nezakonitem izvozu valute. »Va-duz» je gradnjo tovarne zaupala najprej drugemu podjetju iz skupine SIR. ki vzdržuje med drugim pristaniške naprave Porto Torresa v pokrajini Sassari na Sardiniji. Pri vseli teh operacijah je prišlo do vrste kršitev predpisov o denarnih transakcijah, vendar njihov obseg še ni pojasnjen. Gotovo je le "eno: da namreč rafinerije v Licati še vedno niso zgradili.
V preiskavo jc vpletenih vseh 107 podjetij, ki jih nadzoruje družbba SIR in od katerih le eno izkazuje bilančni prebitek (1 milijona lir). Skupina 300 pripadnikov finančne straže ie na delu s temeljitimi preiskavami v p sarnah, da bi preverila dejansko finančno Stanje ne-le
skupine SIR kot take (glavnica 5 milijard lir), temveč tudi družbe SIR Italiana Consorzi (500.000 lir) in o-menjenih podjetij, (dg)
Soares zavzel prožnejše stališče do komunistov
LIZBONA — Predsednik portugalske vlade Soaies je poslal včeraj predsedniku parlamenta pismo, v katerem ga seznanja z datumom predložitve zaupnice. Kakor znano, se je socialistična vlada znašla v hudi stiski, ker. še nobena stranka ni doslej podprla njenega predloga o oblikovanju skupne »platforme*, ki naj b' lizbonskim osrednjim oblastem olajšala med drugim, pogajanja z mednarodnim denarnim skladom.
Soares j® sicer predlagal imenovanje nove vlade oziroma preustroj sedanje, vendar je sinoči ponovno zatrdil, da njegova stranka zavrača kakršno koli koalicijo ali zavezništvo s skrajno desnico ali levico, medtem ko tako socialdemokrati kot »demokratski center* pritiskajo za vstop v vlado. Soares je obenem, pokazal prožnejše stališče do komunistične partije. Dejal je namreč, da bo njegova vlada ostala na oblasti, če bodo komunistj glasovali' za zaupnico
va! pa ju je skupen boj za demokratična načela družbene dialektike, Pa čeprav sla se za to borila na različnih okopil. Zato združujemo poročili o njunih pogrebih, o dveh trenutkih, ko je demokratično, napredno in antifašistično gibanje počastilo dva padla, ko je ob njunih še svežih grobovih potrdilo trden sklep za neizprosen boj proti vsem sovražnikom demokratičnega sožitja, pod kakršno koji krinko naj se skušajo predstaviti javnemu mnenju.
O žalnih svečanostih samih ni, da bi veliko pisali. Rekli bi le to: bili sta odraz trdne demokratične zavesti, Piavi lekciji .demokracije in državljanske strpnosti.
če je bilo vedenje udeležencev obeh žalnih shodov naravnost vzorno, tega ne bi mogli trdili za ravnanje nekaterih državnih funkcionarjev in še zlasti za nastop prefekta v Bariju, ki je s svojim odklonom onemogočil predsedstvu deželnega sveta v Bariju protestni shod proti fašističnemu nasilju, Shoda bi se med drugimi morali udeležiti prefekti, karabinjerski poveljniki In kvestorji petih apulijskih poniajin .glavna pravonika iz Barija in Lecceja, ter drugi predstavniki o-blasti, odpauei pa je, ker prefekt iz Barija ni hotel na srečanje, «eeš da ne more zapustiti dvojega urada in poveljniškega mesta.*
Tako ravnanje je predsednik apulijskega deželnega sveta Tomcone, ki je bil med pobudniki shoda, označil kot nezaslišano, preiekta samega pa obtožil ,da »se je vedel kot guverner neke kolonije*. Potem ko je poudaril, da je v pristojnosti dežele pomiriti razburjeno in prestrašeno mnenje ter usklajevati skupni boj .proti fašističnemu nasilju, je Torri-cone pripomnil, da prefekt najbrž ni razumel, da je podpora demokratičnega javnega mnenja, policiji v boju proti nasilju in prevratništvu odločilnega pomena. In to razumevanje je tudi eden od vzrokov za napake, ki jih je funkcionar doslej zagrešil pri opravljanju svoje funkcije. Predsednik apulijskega deželnega sveta je v lastpem imenu in ir (menu sveta odločno protestiral pri notranjem mini-
Ludovico Codella, edini italijanski obtoženec na proces« zaradi sabotaže dolinskega naftovoda je včeraj odločno zavrnil vse obtožbe
V veliki dvorani tržaškega porotnega sodišča se je v sredo pričel proces proti štirim obtožencem sabotaže dolinskega naftovoda 4. avgusta 1972. Na zatožni klopi bi morali sedeti Francozinji Marie The-rese Lefebvre in Dominique Iurilli, Alžirec Chabane Kadem in 31-let-ni režiser dokumentarnih filmov Ludovico Codella iz Rima, sodnikom pa se je predstavil samo Codella. Gre torej v glavnem za proces sencam. To je bil vsaj vtis pred za-I četkom obravnave. Prav ta splošni vtis nepomembnosti sodne obravna-| ve je v sredo prevladoval v veliki | dvorani pred začetkom procesa. Obtožencev ni bilo (Codella se je predstavil sodnikom šele včeraj), občinstva tudi ne, kljub temu da je bil atentat na dolinski naftovod izredno velika teroristična akcija, je v več kot petih letih, ki so minila od tistega poletnega jutra, prebivalstvo nanj pozabilo. Prostor, namenjen občinstvu, je bil popolnoma prazfen.
Po predvidevanjih bi morala biti tudi razprava nepomembna. Namestnik državnega pravdnika dr. Brenči je namreč že med preiskavo zahteval oprostitev Codelle in i sto zahtevo bi verjetno ponovil na procesu; kar pa zahteva ostale obtožence, je vprašanje v praksi nepomembno, ker ne bo nihče izmed njih prišel nikoli več v Italijo, ker vedo, da bi jih ob prestopu meje takoj aretirali. Po predvidevanjih naj bi proces trajal le dan ali dva, saj je dr. Brenči pozval k Pričevanju samo štiri osebč in sicer dva policijska funkcionarja, ravnatelja družbe SIOT in nekega Palestinca, za katerega so vsi vedeli, da se ne bo predstavil sodnikom.
Že takoj ob žačetku razprave pa se je to vzdušje popolnoma spremenilo. Prvo novost je pripravilo dr žavno tožilstvo, saj je namesto dr. Brencija sedel za mizo tožilca dr Tavella; šušlja se, da je zamenja vo odredilo glavno državno pravdni štvo.
Za drugo novost je poskrbela druž ba SIOT,-ki se je takoj po atentatu prijavjla kot zasebna stranka, vendar tega v sredo ni potrdila. U-priavnik družbe SIOT inž. Di Mon-da se je sicer, predstavil sodnikom,
(Tclefuto ANSA>
stru Cossigi zaradi nezaslišanega prefektovega ravnanja, (vt)
PALERMO — Pred lastnim domom je bil iz zasede ustreljen včeraj 53-letni brigadir jetnišniških paznikov v kaznilnici Ucciardonc Atti-lio Bonincontro. , .
HIIMIIIII Hilli lili IIIIHIII || lllllllllll IIIIMIIII llllllll IIIIIMII^If ItllHlI 11(11111111011111 IMI III lili III MII HM H MIHI IIIIH
PROCES ZARADI BOMBNIH ATENTATOV V TRIDENTU
Finančna straža napada policijo in karabinjerje
Bivši poveljnik finančnih stražnikov pobil pričevanji načelnika policije Vicarija in karabinjerskega poveljnika Verrija
TRIDENT — Finančni stražniki proti polici ji, in karabinjerjem: na procesu zaradi bombnih atentatov 1971. leta v Tridentu se postopno obnavalja. stanje, ki je označevalo sodno preiskavo o tem še nepojasnjenem členu strategije napetosti in terorja. Če so v prejšnjih dneh obtoženci pa tudi policijski funkcionarji in karabinjerski častniki skušali vzbuditi dvom o lojalnosti in demokratični zvestobi stotnika Lucia Siraguge in marešala Saije. češ da sta bila skupno z
In gen. Buttiglione je nato še vrnil policiji pekoči kostanj. »Komaj sem zvedel za točne informacije, ki sta jih dala Žani in Wid-mann — je pripomnil — sem naročil podrejenim, naj ju prijavijo tridentinski kvesturi, da primerno ukrepa. Očitno je bilo, da sta bila vpletena v afero, sicer ne' bi zbrala tako točnih podatkov.* Vprašanje je sicer, če sta Siragusa in Saija ravnala po navodili), toda če sta (:n to bi lahko potrdila samo onadva, vendar ju sodni zbor ne
informatorjema Zanijem in Wid- i more zaslišati), je policija temu
mannom vpletena v prevratniško in teroristično rovarjenje, sta jim generala Donato Lo Prete (načelnik glavnega štaba finančne straže, ki je pred šestimi leti poveljeval obveščevalnemu oddelku I) in Giovanni Buttiglione tki je poveljeval rodu) vrnila milo za drago. V nasprotju s tem, kar sta izjavila bivši vodja policije Vicari in karabinjerski poveljnik Verri, sta častnika, poudarila,, da ju nihče ni obvestil o dvomljivi vlogi Saije in Siraguse. »Če bi .vedela za sume sta pribila — bi ju nemudoma suspendirala in odredila preiskavo o njuhem -delovanju. *	,|
primerno ukrepala?
In kot zaključni ocvirek je But-tiglione še izjavil, da je že 1969. leta nameraval ukiniti obveščevalni oddelek finančne straže, saj boj proti terorizmu ni med ,pristojnost1 mi telesa. »Prepričali pa so me — je pripomnil — naj ne razpustim oddelka, ker so med drugim o-stala policijska telesa ohranila svoje podobne operativne enote.*
Končno se je včeraj še izkazalo, da ni bila pojasnjena vloga, ki jo je v zadevi imel Herbert Oberho-fer ,ki ga bo sodni zbor zaslišal že v tretje, (vt)
pa je bilo tudi edinikrat. ko jo !* videla. Dejala pa je, da je ves ča* bivanja v Benetkah namenila tu' rizmu. Vedela je sicer, da deJa'j’ nost njenih prijateljev zadeva P°‘' tično akcijo, to pa je tudi vse. .
Francoski sodniki so zaslišali to®1 Iurillijevo, ki pa je dejala le. ®a pozna Kadema; vse ostalo je 7-a, nikala. Negativen je bil tudi izlfl soočenja Iurilli je ve z Lefebvrovb; Obe_ sta zatrdili, da se nista nik°!' srečali. Kadema francoska poj1®1! ja ni nikoli izsledila in ga torej ®* mogla zaslišati.
Včeraj pa se je začelo zaslišev®' nje Codelle. Mladi režiser je o®' govarjal mirno in odločno, vendar je bil pri nekaterih okoliščinah ®e' jasen. Predsednik je zahteval P°' jasnila o dveh okoliščinah: o njeg°' vem izletu v Trst januarja 1972 1 o dejstvu, da so v žepu nekega Pa' lestinskega terorista, ki so ga r retirali v Franciji, našli listek njegovim imenom.	.
Kar zadeva izlet v Trst je C odri' la ponovil, da je prišel na krat® poročno potovanje. Potoval j® . * nočnim vlakom iz Rima, prispel zJ®' kraj v Trst, se odpeljal z avtob®' som v Tržič, odšel v Ronke, kjri si je na letališču izposodil avto '® se odpeljal v Milje, kamor je P1®" spel v večernih urah, zato je ta®* prenočil. Sicer pa ni prišel le na P®' ročno potovanje, ampak je prav v tistih dneh pripravljal film o izse’ Ijenstvu in o industrializaciji f®’ si zato ogledal tržiško ladjedelto® in tržaško industrijsko cono. V M1' ljah je ostal dva dni, vendar J ves čas potoval in medtem tudi za' menjal avto; izposodil si je dr®» avto pri nekem zasebniku, ker 1 bil cenejši.
V zvezi z drugo okoliščino je L®" della naglasil, da se je v tiste®] času poklicno zanimal za dogaj8®,1 v državah Bližniega vzhoda i® “ je imelo mnogo ljudi njegov nas^*® v beležnici. Palestinskega teror'8 _ Boudicha, pri katerem so našli ležnico s Codellovim naslovom, P" ni nikoli poznal. Predsednik se l zaustavil še pri nekaterih okoliš® nali obrobnega pomena, nakar j ugotovil, da oris, ki ga je P#18 Lefebvrova o Codelli ne ustreza daniemu obtožencu.	•:
S tem se je tudi zaključil osred®,^ del včeraišnie razprave. Sodišče J nato še /'»slišalo bivšega in se® niega načelnika političnega oddri® tržaške kvestpre dr. Zapponeja , dr. Volneia ter tri polidiske P^®, častnike. Razprava se nadaljuje ® nes.
BOJAN BREŽIGAB
FIRENCE — Prizivno porotno s dišče je pripadnikom tako imenoV ne «nacionalne revolucionarne f'-0® te* potrdilo prvostopenjske ne kazni, ki jim jih je naložil s°®
ni zbor v Arezzu.
ifil'
Glavnima obtožencema, zlogi8®1, ma skrainodesničarskima prev®'8, nikoma Mariu Tutiju (ki mora * cer odsedeti dosmrtno kazen * , radi umora dveh in ranitve trC ga policista) in Lucianu FranCI% sta bili .potrjeni kazni na 20 oz-.it ieče s trajno prepovedjo izvrS I va .ja j*i,,,c J.,,uw3,