Poêtnma nlnfana » eotovtut. [ J V Ljubljani, v sredo 14. junija 1933. Štev. 134 a Cena I I lir Ndl UĆUIUU IIICSIJČIIO 25 Din. zh inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul.6/111 Telefoni uredništva: dnevna služba 2050 — nočna 2996, 2994 in 2050 Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po praznika Ček. račun: Ljubljana št. 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563 Zagreb štv. 39.011, Praga-Duuaj 24.797 Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 2993 mm Bo Evropa fašistična? * Kako je s fašizmom? _ Mnogo jih je tudi med nami, ki smatrajo fašizem za končno dognano obliko vladavine XX. stoletja, ki se bo v nakazani smeri še razvila in spopolniln. Nasprotno ga drugi presojajo kot zadnji odmev romantične reakcije, uverjeni, da gre za kratkotrajno in nebistveno epizodo, kakor je bilo n. pr. tretje cesarstvo v Franciji. Eni mislijo, da predstavlja fašizem najboljše, najjačje in najglobje, kar ima vtele-šenegn v sebi italijanski nacionalni genij, drugi pa obratno trdijo, da je izmaličil ravno tisto, kar je bilo tako pristno italijansko; mesto domačnosti je vpeljal polituro, mesto pestrosti red, mesto osebne razboritosti je uvedel kolektivno disciplino, krntkomalo so mnenja, da je fašizem svoje južnjaške sanjave pinije po priučenem kategoričnem imperativu preoblikoval v borovce. Kdo utegne imeti prav? Težko si je ustvariti dokončno sodbo, ker v politiki ni ničesar težje jasno presoditi kot sedanjost. Skušnja bo pokazala, kaj in koliko je jiomeml fašizem za Italijo in za Italijane. Deset let, kar je fašizem na krmilu, v politiki bore malo pomolijo. Napoleon lil. je vladal skoraj 20 let. predno je bila njegovo usoda zapečatena, tedaj pa tako temeljito, da 111. republika šteje do danes že nad 60 let... Vsa takšna ugibanja se zopet iztekajo v sam problem in nič pravega ne rozčistijo. Pač pn nas utegne zanimati drugo vprašanje, ki dobiva svojo posebno aktualnost radi političnega razvoja v Nemčiji: Ali se bo uresničila lanska Mussolinijeva napoved, dn bo Evropa v desetih letih fašistična ali pa je lic bo? Kako naj to patetično krilatico spravimo sploh v sklad s starejšo ducejevo sentenco. da fašizem ni izvozno blago? Kdaj je Mussolini pravilneje gledal: prvič ali drugič? Politične prerokbe so vedno risknntna stvar, tudi za takega realista, kakor je Mussolini. Mislimo pa, da je zn fašistični režim potreba troje-voditelja, narod in pa nekega duhovnega ozadja, ideje, ki klije iz naroda in ki daje raison d'etre fašistični diktaturi. Toda najbolj važno v diktaturi je vprašanje voditeljstva. Če gledamo v Italijo, je prevladujoča osebnost Mussolinija brezdvomn tista sila, ki je ustvarila fašizem, ki ga oblikuje in vzdržuje. Do njega je mogoče zavzeti najrazličnejše stališče, tudi sovražno, toda Mussolini ni serijski človek. Velik je tako po svojih napakah kakor vrlinah. Kar govori in dela, uekaj tehta in tudi politični nasprotniki mu ne oo sicer predvidoma nekaj let vladal, a Hugen-oerg tn junkerska klika, ki mu je omogočila oblast raditega, da prepreči razlastitev velepo-sestva in socialno kontrolo nad kapitalom, lx> Hitlerjevemu socializmu prilila toliko vode, da bistvenih točk svojega programa sploh ne bo mogel izvesti. — Skratka, Hitler ni diktator jx> fašističnem vzorcu, pu čeprav je kopiral njegovo uniformo in pozdrav. Verjetneje, kot v čisti fašizem, se politični razvoj v Nemčiji giblje v smeri konservativne demokracije, v kateri bo narodno socialistična stranka služeč član, ne pa «vtok ratičen diktator. še mnogo manj razpoloženja vzeti nase fašistično diktaturo kažejo drugi narodi, ki so , zlasti pod močnejšim vplivom politične demokracije kakor Nemci. Fašizem preveč jemlje za ono. kar nudi. Pokazalo se je, dn tudi fišizem ni mogel (kakor ni mogel tega tudi ne kapitalizem in ne demokracija) rešiti zadovoljivo gospodarskega vprašanja in izvesti racionalne organizacije produkcije in razdelitve dobrin. Kakšna Ca rta del Ijivoro more priti v pošte\ le pri priprostem gospodarstvu in narodu / razmeroma primitivno socialno strukturo. Borba hrez pardona: Ali zmaga ideja miru in vzajemnosti ali pa zavlada v srednji Evropi zopet levions ha pest ur. àeipel, rajni avstrijski kancler, ki je idejni začetnik neodvisne Avstrije. V Avstriji se godijo velike reči. Ko je kancler Dollfuss prvič nastopil proti narodnim socialistom. se je v Evropi mislilo, da gre za navaden strankarski manever, oziroma za samoobrambo vladajoče krščansko-sooiailne stranke, da se ubrani naraščajočega narodno-socialističnega pokreta. Tudi ko je Dollfuss odpotoval v Rim, da si zaeigura moralno jiomoč Italije jiroti Anschlussu, ki gn narodni socialisti z vso silo propagirajo,- so ostali mnogi, ki so dvomili v odkritosrčnost kanclerja Dollfussa. Danes pa ni mogoč več noben dvom, da se med narodnim socializmom na eni in med vsemi domoljubnimi elementi Avstrije na drugi strani vrši borba na življenje in smrt. V Avstriji se je vzbudila stara avstrijska misel, k'i navezuje na tradicije bivšega avstrijskega rajha, ki ga ideologi novega krščanskega socializma, ki ima svoje idejne korenine v dedščini po. kojnega kanclerja Sei.pla, poetavljajo nasproti Hitlerjevemu tretjemu carstvu, ki je pruskega izvora. Pri tem nikakor ni mišljena obnova habsburške ali kakršnežekoli monarhije, kakor tud.1 hitlerizem v Nemčiji ne pomeni, kakor so mnogi mislili, poti k v postavitvi pruske kraljevske hiše, ampak je poudarek na avstrijski misli kot taki, na osobinah avstrijskega človeka in avstrijske biti, ki je sicer plemensko netnšlca, se je pa skozi vso zgodovino razvijala politično, kulturno in gospodarsko v smeri, ki je zelo različna od razvoja, ki so ga doživljale druge nemške province. Avstrijsko nem. štvo je izrazito katoliško in ima tudi sicer glede na narodni etos in kulturo svoj posebni značaj ter tudi čisto drugo politčno usodo in poslanstvo kot nekak posredovalec med Nemčijo in Vzhodom. Avstrija je bila vedno to, zn kar jo je že Karel Veliki namenil, namreč Ostmarka. Rivaliteta. ki je vladala med staro habsburško dinastijo in par-venijskimi pruskimi kralji, traja tudi še danes v obliki dveh različnih kulturnih in etičnih men-talitet avstrijslva in prusovstva. Ko je nastopil Hitler, je nemški nacionalizem mislil, da bi se mogli ti dve mentallteti izenačiti, če ne drugače, pa s silo, toda pokazalo se je, da se avstrijska misel ne da potlačiti in da se tem bolj dviga, čim bolj Hitler v Nemčiji sami nastopa z brutalnostjo, ki je nemško-avstrijekemu mišljenju popolnoma tuja in nerazumljiva. Dočim se je od prustva okužena Bavarska dala izenačiti, se Avstrija temu z vsemi silami upira in je izdala parolo obnove avstrijskega duha. ki se upira nasilju, mehanizaciji in nasilni imifikaeiji, poudarja zgodovinsko nujnost dveh neodvisnih nemških držav in priznava med nemškimi plemeni samo višjo kulturno enoto in politično sodelovanje, pri čemer se morajo varovati osobito interesi vsake izmed nemšldh držav, ki živita v posebnih prilikah in imata posebno politično poslanstvo in različen gospodarski položaj. Borba med tema dvema načeloma se vrši sedaj z vso silo in bo kmalu dosegla svoj višek. Avstrijci nočejo na noben način pod Hitlerjevo ko. mando, ne samo iz gori navedenih zgodovinsko-bistvenih vzrokov, ampak tudi iz očividne politične oportunitete, ker se nikakor nočejo dati zaviefi v ponesrečeno Hitlerjevo zunanjo politiko. Dr. Dolliuss za avstrijsko kulturno misel A doli Hitler za nadvlado pruskega škornja če bi Avstrija postala del nemškega rajha, si more vsak Avstrijec izračunati ogromno škodo, ki bo jo Avstrija vsled tega utrpela bodisi v političnem bodisi v gospodarskem pogledu, dočim na drugi strani vsak Avstrijec ve. kakšne ugodnosti ima Avstrija kot neodvisna država, ki ima največji interes na tem. da je v najboljših odnošajih s svojimi slovanskimi sosedi, z Madjarsko pa tudi z Italijo. Podati se pod Hitlerjevo komando, bi pomenilo za Avstrijo politični in gospodarski sa-moumor. Kako nepregledna pa bi bila tudi kulturna škoda, ki bi jo Avstrija imela od »Gleich-schaltunge« z Nemčijo! Svobodoljubna dežela bri postala pruska kasarna, avstrijsko inteligenco bi zaprli v koncentracijske tabore in prusko barbarstvo bi se ustoličilo v srednji Evropi, ki je bila dosedaj zibelka resnične krščanske kulture. Spričo tega je za pametnega človeka nerazumljivo, kako morejo celo nekateri listi v Jugoslaviji, med temi baš taki, ki se ponašajo s svojim nacionalizmom, s škodoželjnostjo opazovati od Hitlerja zaneteni teror v Avstriji in kako ne morejo prikrivati svojega veselja, če bi pruska peta pohodila malega kanclerja Dollfussa! Ker ima Dollfuss to najMiko, da je »klerikalec«, zato ti nacionalistični listi popolnoma pozabljajo, kaj bi pome. nilo. če bi se nemške zastave s kljukastimi kiriži pojavile na naši meji! Tedaj šele bi menda H »jKilitiki« uvideli, kakšna ogromna škoda bi ne bila samo za Jugoslavijo, ampak za vse jugovzhodne države Evrope, če bi Dollfuss padel v boju z zastopnikom onih. kojih himna je Horst-WessH Lied in kojih program se glasi: Nemčija zopet od Balta do Adrije ... ! Berim d d signal za revolucijo Atentat za atentatom je ta zob, če ga takoj ne zalijemo. Ostanek jedi se je zajedel med zobe, ustvarja se mlečna kislina in razkraja zobno sklenino. Posledica tega je majhna luknjica. Dnevna nega s Chlorodont zobno pasto ščiti zobe pred prezgodnim razpadanjem, ohranjuje jih zdruvc in dela sjajne bele. Tuba Din. 8.-, velika tuba Din. 1 3.-. Ker se Avstrija ni hotela ukloniti diktaturi Adolia Hitlerja, je centrala nemške fašistične stranke v Berlinu sklenila, da v Avstriji zaneti po svojih pristaših revolucijo. Ker Dolliuss ni ho-tel paktirati z narodnimi socialisti, ki bi se zaenkrat zadovoljili s par ministrskimi sedeži v vladi, ampak je glavne hitlerjevskc hujskače odpravil čez mejo, so ga v Berlinu zapisali v seznam tistih, ki morajo izginiti. Takoj dan potem, ko se je Dolliuss odpeljal na svetovno gospodarsko konferenco v London, so kakor na signal začele pokati po vsej Avstriji bombe in so se začeli krvavi teroristični akti na Dunaju, v Inomostu, v Gradcu in drugod. V službo terorizma so postavljeni večino-ma dijaki. Najgrši zločin se je zgodil na Dunaju 12, t. m. v Meidlinger-Hauptstrasse, kjer so hitlerjevci vrgli bombo v trgovino židovskega juvelirja Futtenveita, ki je bil na licu mesta ubit. Danes pa je umrl na zadobljenih ranah stari pleskar Ho-dik, ki je tedaj šel mimo trgovine. Hudo pa je od tega atentata bilo ranjenih devet oseb. To dejanje so skoro gotovo povzročili člani tajne hitlerjevske teroristične organizacije, ki jc v Nemčiji v prošlih letih zagrešila že na stotine takih zločinov. Ubiti Žid Futterweit je bil štiri leta na avstrijsko-itali-janski fronti. Istega dne sta eksplodirali 7. velikim pokom dve bombi v Dobblhofgasse neposredno za parlamentom. Takoi za eksplozijo so se hitlerjevski dijaki zbrali pred parlamentom in pred mestno hišo. Morala jih je razgnati policija na konjih. Istega dne so našli zavoj z ekrazitnimi bombami v kavarni na Taborstrasse št. 10, ki le slučajno nista eksplodirali in sta bili še pravočasno odkriti. Bombi sta bili namenjeni borzi za poljedelske produkte, ki leži nad kavarno. O atentatu na voditelja tirolskega Heimwehra dr. Steidlea, na katerega so oddali celo vrsto strelov in ga močno ranili, in o nameravanem atentatu na štajerskega deželnega glavarja Rintelena, smo že včeraj poročali. Istotako smo poročali o takoj-šnjih energičnih ukrepih avstrijske policije, ki je zasedla domove narodnih socialistov in aretirala veliko število oseb, ki so osumljene terorizma. Dunajska in graška univerza, na kateri so hitlerjevski dijaki vprizorili celo vrsto terorističnih dejanj, sta zaprti. Energične protiodredbe arstriiske vlade Dne 13. t. m. se je zbral avstrijski ministrski svet, ki se je takoj telefonično zvezal z dr. Doll-fussom v Londonu. Avstrijska vlada je uvidela, da bo terorizmu, ki je bil zaneten iz Berlina, kos samo, če nastopi z vso energijo in če terorizem za-tre prav tako brezobzirno, kakor zatira svoje nasprotnike Hitler. Prva odredba vlade se tiče tako zvanega Deutscher Soldatcnbund, to je zveza narodno-socialističnih vojakov. Nadalje se izženejo iz Avstrije vsi inozemci, ki pripadajo narodno-sociali-stični stranki. Vsi domovi narodno-socialistične stranke so zasedeni in zaprti, tako da bo onemogočena vsaka agitacija in tudi tisk te stranke. Prepovedani so tudi vsi narodno-socialistični shodi. To so samo uvodne odredbe in ni dvoma, da bo vlada v kratkem narodno-socialistično stranko sploh prepovedala. Zaenkrat je prepovedano samo uradnikom in vojakom, da ji pripadajo. Nadalje bodo aretirani vsi voditelji narodno, socialistične stranke in koncentrirani v taboriščih, kakor to dela Hitler. Vojaštvo je v strogi pripravljenosti in se bo proglasilo obsedno stanje, ako bi se zopet zgodil kak antentat. Sploh sc bodo izdale proti narodnim socialistom iste brezobzirne odredbe, s katerimi je Hitler v Nemčiji zatrl komuniste. Če treba, tudi izjemno stanie! Od dobrega poznavalca avstrijskih razmer, ki smo ga vprašali za mnenje o sedanjih usodepolnih dogodkih, izvemo, da ima hitlerjevstvo sicer mnogo pristašev med dijaštvom, da pa najmanj dve tretjini avstrijskega prebivalstva trdno stoji za vlado. Dolliuss pa sme tudi računati na vojaštvo, kakor tudi na policijo in orožništvo, ki jih bo minister Vaugoin temeljito očistil še tistih fašističnih elementov, ki so v njih ostali. Vlada dobro ve, da hočejo hitlerjevci v Avstriji zanetiti krvavo revolucijo. Našla je v narodno-socialističnih domovih ne samo velike množine bomb, ampak tudi letake, v katerih narodni socialisti poživljajo na revolucijo in sicer z atentati, požigi in podobnimi zločini. Policija je aretirala inšpektorja nacionalno-socialistične stranke v Avstriji Habichta, ki je po-slanec nemškega parlamenta. Ker se je Habicht s Čemu si pa potem nalagati tolikšne politične žrtve? Demokratično voljeni parlamenti imajo brez dvoma mnogo hib. Toda institucija sama na sebi ni slaba in jo je mogoče izboljšati. Ima pa pred navidezno voljenimi diktatorskimi parlamenti, ki ne poznajo o[)o/icijc, to veliko prednost, da svobodno voljenim ljudskim zastopnikom, ki uživajo zaupanje narodu, omogoča stvarno kontrolo nad vlado in upravo, in jim je kabinet zn svoje delo tudi odgovoren. To pa je bistvo parlamentarne demokracije. Šef vlade seveda rad vidi, da nima v parlamentu opozicije in da vlada če mogoče sploli hrez parlamenta. Toda v interesu ljudstva to ni. Državljani, ki so dorasli v svobodi, se tudi individualni svobodi ne bodo tako lahko odrekli. Zato politično zreli narodi ne bodo nikdar šli pod kako fašistično diktaturo, ampak se vesele nad tem. dn lahko vsak misli in tudi pove kar hoče o državi, ki jo vzdržuje s svojim krvnim in gmotnim davkom. Za iavno življenji», ki nujno potrebuje individualnih pobud, je takšna politična svoboda neprecenljive važnosti. Ne mislimo staviti paralele med kakim Francozom ali Angležem, ki je /.raste! v demokraciji — in pa med državljani, ki jih po serijah vzgajajo politične in duhovne diktature. Mislimo pu. da lahko blagruiemo narod, ki ne pozna ne Solo-vjetskih, ne Liparskih otokov, pn tndi 11e koncentracijskih taborov zu »politično vzgojo«. Ze po zlomu španske diktature, ki je bila uvedena res samo iz mode. je opaziti v Evropi neko previdnost s fašističnimi poskusi. Formalne demokracije so prišle v krizo, ker se je pokazalo, du je njihova /usidrnnost v samem relativizmu prešibka. Potrebna je neka objek-tivnejša norma, izhajajoča i/ naroda kot celote in vere v objektivno resnico in pravo. K temu cilju pa najmanj vodijo diktature bodisi od leve bodisi od desne, zato je politično zdrava K \ ropa napram njim sicer brez predsodkov, toda tudi brez simpatija nrin. svojimi prijatelji zabarikadiral v vili, kjer stanuje, je morala policija vdreti v stanovanje s silo. Policija je aretirala vse voditelje hitlerjevcev na Štajerskem in se pripravlja še na nadaljnje aretacije. Ker se v zadnjih urah zopet izve za več dinamitnih atentatov na Tirolskem, je pričakovati proglasitve prekega soda. Dollfuss boder in pogumen Ko je dr. Dollfuss v Londonu izvedel za dogodke v Avstriji, je izjavil, da se nič nc boji in da bo vlada brezobzirno napravila red. Z Nemčijo, je dejal, hočemo vzdrževati prijateljske odnošaje, hočemo pa, da ostane Avstrija neodvisna državna in gospodarska tvorba v srednji Evropi ker je to neobhodni pogoj razvoja avstrijskega nemškega naroda, obenem pa tudi neobhodni pogoj za mir v Evropi. Dollfuss je nadalje dejal, da hoče reformirati ustavo, drugo zbornico pa izpremeniti v zastopstvo poklicnih stanov. Sploh je bil Dollfuss v Londonu naravnost sijajno sprejet. Žurnalistom je dejal, da ima Avstrija poslanstvo posredovati med Nemci in slovanskim vzhodom. Baš zato mora ostati samostojna. Le kot samostojna država, je dejal, more živeti v najboljših odnošajih s svojimi sosedi. Vsi angleški listi objavljajo o Dollfussu zelo simpatične članke. »Sunday Express., pravi, da je dr. Dolliuss danes največji ministrski predsednik v Evropi, dasi jc po postavi najmanjši. Njegov največji zaveznik je njegov pogum. Podpira ga pa tudi Italija. Dolliuss je bil, piše »Sunday Express«, tako pameten, da si ie zagotovil tudi ogromno moralno silo Vatikana. To se sicer pri katoliškem državniku razume samo po sebi, je pa v avstrii-skem slučaju bilo pri današnjih razmerah šc prav fVMphnn M>trfthnfl, Zadnje vesti iz Aixfrîjc: Atentati se nadaljujejo - Vlada se ne ustraši Londonska konferenca (Govori delegatov) London, 13. junija, tg. Prvo delovno sejo svetovne gospodarske konference je otvoril predsednik MacDonald, pri čemer je prečital tudi pozdravno brzojavko mednarodne delovne konfcrcnce v Ženevi. Prvi je govoril francoski ministrski predsednik Daladier, ki je opozarjal posebno na katastrofalni položaj onih milijonov ljudi na vsem svetu, ki živijo od kmetijskega dela. Vprašal jc: »Kako morejo ti milijoni, ld so v par mesecih izgubili polovico in v mnogih slučajih dve tretjini svojih dohodkov iz svojega ročnega dela, še biti kupci za industrijo in trgovino?« Glavna naloga konference je, da reši to vprašanje in najde sredstva in pota, da napravi človeka iz sužnja stroja zopet za gospodarja stroja. Italijanski minister Jung je navajal kot glavni problem konference, da se zviša cena sirovin, da se stabilizirajo valute in da se odstranijo carinske meje. Poprej pa je še treba rešiti problem medzavezniških dolgov, ki so še ostali izza svetovne vojne. Kakor pod reparacije v Lo-zani, tako se mora končno pod tc vojne dolgove napraviti črta. Tudi kar se tiče ostalih problemov, ne tiič izvor stiske na svetu v valutarnem problemu, temveč v gospodarski organizaciji sveta, ki je danes proti vsem zakonom gospodarskih odnoša-jev. Gospodarska izolacija pomeni samopoškodo-vanje. Temelj vse civilizacije temelji na delitvi dela, torej na delitvi produkcije in. na sodelovanju med narodi. Nalo jc govoril še general Smuthe za južno Afriko in nekateri delegati manjših držav. Francija zapusti konferenco? Pariz, 13. junija. AA. »Chicago Tribune« pravi, da bo Francija, бе se USA v nekaj dneh ne odloči' vsaj provizorno stabilizirati dolar, smatrala londonsko gospodarsko konferenco za končano. Pariz, 13. junija, tg. V Parizu eo glede prvih vtisov o londonski svetovni gospodarski konferenci nezadovoljni. Tako poroča »Petit Parisien«, da je bila želja, da bi se takoj za slovesno otvoritev in v svrho zajamčenja uspeha gospodarske konferenco izvršila stabilizacija dolarja in funta, vendar pa ni upati skoro ničesar drugega, kakor da se izvriS restabilizacija potom ugotovitve cene zlata pri prodaji in nakupu z zelo majhno napetostjo in s sodelovanjem med frankom, dolarjem in funtom. Toda colo za to omejeno rešitev so težkoče ogromno. Pertinax smatra v >Echo de tParisu«, da so federalne razervne banko takoj ob začetku prijavile pridržek izredne dalekosežnosti. Če se cene sirovin v ameriških Združenih državah ne bodo dvigale še nadalje, si mora Amerika pridržati pravico, zopet dalje devalorizirati dolar. ;Matin< izjavlja, da so zastopniki angleške narodne banke rekli: »Svojega konta ne bomo odprli, dokler bo imel eden naših tovarišev skrit revolver v svojem žepu. Najprej mora javno položiti orožje na mizo, šele potem se lahko razgovarjamo!« Banket London, 13. junija, ž. Ob prililki svečane otvoritve svetovne gospodarske konference je priredila angleška vlada snoči gostom 60 držav banket velikega obsega. Udeležilo se ga je nad 600 delegatov. Predsednik vlade MacDonald je napil zdravico, ki je bila mnogokrat prekinjena z burnim aplavzom. MacDonald je opozarjal na velike težkoče, pred katerimi se nahaja konferenca, in prosil delegate, naj bo vsakdo odločen, da ne zapusti konference brez doseženega sporazuma. Poudarjal je pomen osebnih slikov za uspeh te mednarodne konference ter rekel, da konferenca že sama po sebi predstavlja pravi čudež. Morda kon-fereuca ne bo dosegla in izpolnila vseh naših nad, toda vsakdo jo mora zapustiti s čisto zavestjo, da je storil vse za njen uspeh. Levo od MacDonalda je sedel Daldier, ki je v svoji zdravici naglasil, da je konferenca izpolnjena z željo, da prebrede vse težkoče do končnega cilja, proti kateremu so dvigajo srca vsega človeštva. Desno od MacDonalda je eedel ameriški delegat TIull, ki je istotakn izrazil zahvalo ameriškega naroda angleškemu kralju. Francoski gostje med Slovenci Senator Eccard Dnnaj, 13. janija. ž. Na Dunaju je zopet eksplodirala bomba nekaj minut pred 3 zjutraj. Detonacija je bila strašna, učinek bombe pa šc hujši. Bombo so zločinci položili pod okno velike judovske trgovine v Favoritenstrasse št. 86, ki je bila popolnoma demolirana. Komadi bombe so raztrgali železna vrata na nasprotni strani ulice. Čeprav je policija takoj prišla na mesto atentata, ni našla nikogar v bližini. Medtem pa so se atentatorji z največjo predrznostjo mudili v bližini eksplozije in so istočasno, ko se je bomba razpočila, prisilili nekega šoferja z revolverjem v roki, do jih odpelje. Šofer se je seveda moral grožnji pokoriti. Toda, ko se je približal prvemu policaju, je vzel iz žepa robec in skušal neopaženo dati policaju znak. To pa so atentatorji opazili in ponovno zagrozili, da ga bodo ustrelili. Pozneje so atentatorji avtomobil ustavili in izstopili. Šofer se je z vso brzino odpeljal do prvega policaja ter nato z njim pričel slediti atentatorje, ki pa so se že spretno umaknili. Druga bombo je eksplodirala ob 1 ponoči v Labergu pri Dunaju, kjer se nahaja Dom krščanskih skavtov. Kazen teh dveh eksplozij so zločinci zažgali v 18. dunajskem okraju neko traiiko, v 17. okraju pa neko trgovino z radio aparati. Značilno je, da je policija pri osebah, ki jih je snoči aretirala, našla steklenice, napolnjene z bencinom in vžigalnike. Aretacija vseh Hitlerjevih agentov - Nâciti beže - Vsa oborožena sila mobilizirana Dnnaj, 13. jun. tg. Člani vlade so se ves dan posvetovali o nadaljnjih ukrepih, ki jih je treba storiti, da se zaduši teroristična aktivnost narodnih socialistov. Mislijo, da se bo dr. Dollfuss vrnil še tekom današnjega ali jutrišnjega dne z letalom na Dnnaj. Kar sc tiče državnega poslanca Habichta, ki je bil, kakor smo že zgoraj poročali, včeraj v Linzu aretiran, je bil glavni organizator Hitlerjevega po-kret3 v Nemčiji. Proti aretaciji se je boril zelo odločno. Z nemške strani se izjavlja, da uživa Ha- --—■ ■■ 11 il—I IШ И!111ИИИН drage Bolgarska javnost sc te dni z bridkostjo spominja krvavih dni pred 10 leti, ko je moral eden največjih južnih Slovanov, Aleksander Stambolij-ski, predsednik vlade zemljedelcev, s smrtjo plačati svojo pripravljenost, združiti Bolgarijo z Jugoslavijo in tako rešiti svojo poraženo domovino iz stisk povojne dobe. Je mefida že tako, da moramo južni Slovani vsak korak dalje na poti k popolnemu zbližanju in končni združitvi vsako desetletje na ta ali oni tragični način poplačati. Težka je pač pot vsakega naroda h končni spojitvi vseh raznolikih sestavin. Motrilec zgodovinskega razvoja moja vkljub vsem krvavim zgodbam vedno ugotoviti pozitivna dejstva ob vseh mejnikih, ki jih nudi naša zgodovina zadnjih trideset let, zlasti pa od dne skupnih naporov v balkanski vojni, ko je v bratski slogi jugoslovanski vojak podiral ostarele zidove turškega carstva. Pred desetimi leti smo se ponovno zgrozili ob vesti, kako tragično je končal veliki zagovornik združitve Bolgarije z Jugoslavijo. Zakaj ravno deset let prej, 1. 1913, se je pričela tragika v razvoju dveh bratskih narodov ostrili, dokler se v svetovni vojni ni povzpela do svojega vrhunca, ko je srbska vojska morala čez albanske gore iti iz krvaveče domačije radi — bratske izdaje. Drugo Kosovo! Pa kaj bi mislili na te težke dni preteklosti: naša sveta dolžnost je, misliti na bodočnost, ki mora biti za vse brate na slovanskem jugu lepša, boljša, svetlejša in srečnejša. Dovolj, dovolj bodi krvi — odslej bodi na celi črti samo pozitivno ustvarjajoče delo v bratski tekmi za skupno najvišjo blaginjo. Kako smo bili veseli vesti, da je novembra 1931 prispel ugledni časnikar Antonov v Belgrad, da bi se pri najboljših virih in zaupnih razgovorih poučil, kako misli in kaj misli srbska odločujoča družba, kaj vodilni politiki o zbližanju Bolgarije z Jugoslavijo. Kako plodonosna se je izkazala ta prva pot javnega delavca v našo prestolicol Njegova poročila v bolgarskih dnevnikih o obisku in mnenjih o zbližanju so zdramila vso bolgarsko javnost tembolj, ko je potem še v temeljiti razpravi v »Filozofskem Pregledu« pokazal na psihološki moment medsebojnega nezaupanja, na medsebojno mržnjo, a tudi na visoko ocenjevanje vrlin, spoznanih na — bojnem polju. Vse leto je vršalo za in proti v dnevnikih in časopisih o možnosti »integralne Jugoslavije«. Kako so napadali Antonovega zagovornika prof. Mihalčevega, ki je z vso prepri-čevalnostjo podprl izvajanja Antonova s svojimi razlogi, da je treba storiti vse, da se čimpreje ustvari velika Jugoslavija! Prijatelji te misli so z veseljem opazovali duhovni boj, tehtali pomisleke in ugovore ter mislili na možnosti, ki bi pospešile uresničenje ene najlepših in največjih misli, vzbujene v dneh, ko so bratje Bolgari in Srbi podili Turka iz Makedonije, izpred Odrina in čistili Balkan od turške gnilobe . . . Veselili so se duhovnega boja, ker so vedeli, da je treba tudi pred lastnimi pragi marsikaj pomesti, marsikaj očistiti, predno bo vsem mogoče stopiti v isto skupno domovje. Ko so jeseni 1. 1932 odšli srbski inženerji v Sofijo na obisk svojih tovarišev, smo se radovali, kakor smo se radovali obiska dveh pisateljic, ki sta nas pred letom obiskali tudi v Ljubljani — Bagrjanova in Gabe. In prav je imel min. preds. Mušanov, ki je jugoslovanskemu časnikarju priporočil, naj bi za medsebojno zbližanje delali s tem, da bi se po zgledu srbskih inženerjev večkrat obiskovali in osebno spoznavali in spoprijateljevali ter talco drug od drugega učili iz neposredne bližine. Da! Neposredna bližina, osebni razgovor, prijateljstva in strokovno zbližanje so one trdne vezi, ki morajo pripravljati to, kar naj nam bo vsem sveta misel: — misel na bodoče skupno delo v skupni blagor, blagor vsega Balkana, ki zasluži, da po vekovih krvi in vojska končno le pride do mirnega sožitja in kulturnega razmaha. Te dni so naši gostje — inženerji iz Bblgarije, prihajajoč od zborovanja v Belgradu, kjer so se z drugimi stanovskimi tovariši iz Jugoslavije posvetovali o stanovskih, strokovnih vprašanjih in bili ?. vso prisrčnostjo pozdravljeni od vse javnosti. Prišli so tudi med nas Slovence, med nas, ki smo najoddaljenejši zaliv velikega slovanskega morja, segajoč globoko doli v nižine do Tilmenta. Naj se ob himni Blejskega jezera spomnijo na obale svojega Črnega in Egejskega morja. Naj s paznim oče- bicht kot tiskovni ataše inozemske pravice, tako ; da ni izključeno, da ne bi radi njegove aretacije j prišlo do diplomntičnih zapletljajev med Nemčijo j io Avstrijo. V Linzu je bilo včeraj razun dr. Habichta are- | tiranih 80 oseb. Vodja gornjeavstrijskih narodnih socialistov Proksch je z vso družino pobegnil v Nemčijo. Danes so aretirali voditelje narodnih socialistov na Dunaju. Isto so storili tudi v Badnu, Gradcu in Celovcu. Davi sta vojaštvo in policija v vsej Avstriji stopila v strogo pripravljenost. Vsa javna poslopja je zasedla policija ob 6 zjutraj, po mestih pa neprestano krožijo močni policijski oddelki na konjih in peš. Posebni policijski diktatorji London, 13. jun. Dopisniku »United Press« jc kancler dr. Dollfuss izjavil, da bo avstrijska vlada imenovala v vseh pokrajinah posebne policijske diktatorje. Ves svet na strani Dollfussa Teroristična akcija hitlerjevcev je zbudila ogorčenje po vsem inozemstvu. Istotako pozdravlja inozemstvo energično protiakcijo kanclerja Dollfussa. V Londonu izjavljajo, da bo Anglija prizadevanja avstrijskega kanclerja, da vzdrži v Avstriji red in mir, z vsemi silami podpirala. Tudi Francija je odgovorila nn dogodke v Avstriji s tem, da je francoski ministrski svet odobril j posojilo Avstriji in pooblastil finančnega ministra, | da posojilo razpiše šc v teku tega meseca. Fran- ' coske banke se zelo zanimajo za avstrijsko poso- i jilo, ki se obrestuje po 6 odst. V Rimu, kjer simpatizirajo z nemškim fašizmom, so nejevoljni, da je Hitler posegel v svoji borbi proti Avstriji s sredstvi, ki morejo Nemčijo v inozemstvu globoko diskreditirati. Rimski politični krogi izjavljajo, da bi Nemčija sedaj, ko je članica pakta štirih, ne smela posegati po takih sredstvih, ki so zmožna, da motijo mir v srednji EvrtrpL som vjamejo to, kar jih kot strokovnjake najbolj zanima, da poneso s seboj, kar se jim zdi pri nas dobro in najboljše za lastno korist. Pa dva, tri dni je premalo — tedne je treba bivati nam vsem tam, kjer smo med brati, če hočemo drug drugega spoznati in prav razumeti. Pa drugič — en mesec! Pozdravljeni vkljub temu od srca, vi tvorci ma-lerijalne blaginje! Ob tej priliki pa si dovoljujemo izraziti nekaj j želja, ki naj jih odločilni krogi upoštevajo in izvedejo. Obiski,, kakršen je ta bolg. inženerjev, kakršen je bil pred dnevi bolgarskih penklubovcev ali konec aprila obisk srbske pravoslavne visoke duhovščine v Sofiji, so nam v nemalo tolažbo, ker vidimo, da je ob težkih spominih na preteklost pričela vstajati zora, znanilka boljših dni. Ali nestrpni smo mi tu ob zahodni meji na najnevarnejšem mestu, a tudi najvažnejši kulturni postojanki južnih Slovanov. Nestrpni, ker bi hoteli, da se čimpreje uresničijo želje velike večine Slovencev, da bi bili vsi združeni pod isto veliko skupno streho. Nestrpni, a vendar razsodni dovolj, da treba skupno streho pripraviti premišljeno in postaviti jo na trdne temelje. Tc temelje pa mora zidati ves narod od ene do druge skrajne meje! On bi rad zidal, čaka le na pijonirje, na duševne voditelje. Ti pa morajo stalno biti v medsebojni zvezi! Kaj je pri nas storjenega za to skupno zvezo duhov? Kje so medsebojne pismene vezi? Kje dobite literaturo, lepo in znanstveno, da se spoznate pri virih o bratih na jugovzhodu? Kje dobite v Ljubljani eno bolgarsko politično glasilo? Kakšni so stiki znanstvenikov, akademij —? Kdo bo prvič pripravil izletniški vlak tja doli v Sofijo in kdaj? Vzajemnost, vzajemnost • — fraza? Odprite na široko meje in dajte nam čim več ; možnosti, da se porazgovorimo o vsem, kar nas . teži, da odstranimo vse, kar nas loči; ne s silo in ; jezo in z žalostjo v srcih, ampak z bodro voljo radi ! sreče bodočih pokolenj! Kako lepo je bilo leta 1912, ko smo svetlih oči čitali o junaških delih dveh bratskih narodov ! — iz bolgarskih, srbskih novin. Naj bo med nami i drugače, vse drugače! Naj se obnove oni svetli spomini po dvajsetih : letih, spomini na lepe dni, vse drugo naj bo kakor bi ne bilo in naj bi ne bilo nikoli. Inženerji, graditelji — gradite mostove, trdne mostove, zidajte po načrtu veliko stavbo srečnih bratov... Poljska in Gdansk Pariz, 13. jun. ž. Nedeljski »L'Information« objavlja članek o namerah Poljske, da zasede Gdansk. Po tem članka je visoka poljska osebnost izjavila, da bo Francija kmalu lahko izbirala med Poljsko in paktom četvorice. Razen tega namerava Poljska zasesti Gdansk, kakor se je to že enkrat zgodilo pred plebiscitom v Gornji šleziji. Poljska bo opravičila svoje postopanje z nevarnostjo nemškega napada. Poročajo, da je prispela v Gdinjo delegacija romunskih industrijcev in si ogledala pristaniške naprave te poljske luke ter proučila vse možnosti za usmeritev svojega izvoza skozi to luko. Dnevnik »Polska Zbrojna« objavlja zanimiv članek o razvoju mest v Poljski v zadnjih petdesetih letih. Tako je imela Varšava pred petdesetimi leti, to je 1. 1881. 345.000 prebivalcev, 1. 1931. pa poldrug milijon, Poznanj 1881: 66.000, 1931: 251.000, Krakov 1881: 66.000, 1931: 221.000, Lvov 1881-110.000, 1931: 316.000, Lodz 1881: 72.000, 1931: 605.000, ICatovice 1881: 12.000, 1931: 127.000. Iz teh številk je jasno razvidno, kako se je razvila poljska industrija, ki je največ doprinesla k razvoju teh mest. Nova španska vlada Madrid, 13. junija. AA. Azana je sestavil novo vlado, v kateri ho imel tudi listnico vojnega ministrstva. Zunanje ministrstvo jo prevzel socialist dc los Rios, pravosodje radikalni socialist Alhornoz, notranje sadove republikanec Quiroga, javna dela socialist Pricto, delovno ministrstvo socialist Largo Cahallcro, kmetijstvo pa Domingo. Včeraj je prispel v Ljubljano francoski senator Eccard, na poti skozi Podonavje. Časnikarjem, ki jih je sprejel v francoskem konzulatu, je takole opisal svoje vtise: Zelo sem vesel sprejema, nam je rekel g. senator F. Eccard, ki smo ga bili deležni v Ljubljani in ki nam bo ostal v najlepšem spominu. Zahvaljujem se svojim prijateljem Slovencem za prisrčne besede, ki so nam jih namenili in ki potrjujejo, da so zveae, ki obstojajo med Jugoslavijo in Francijo nerazdružljive. Moj prvi obisk v Sloveniji je bil namenjen spomeniku Napoleonovim vojakom, ki so prelivali svojo kri zn osvoboditev Ilirije, kar jo živ dokaz o zgodovinskih odnošajih med našo in vašo državo. Pred ta spomenik s»io položili šopek z narodnimi barvami naše domovine. Jaz kot sin Alzacije, pokrajine, ki jo predstavljam, sem čutil svoječasno težo tuje vladavine, kalkor ste jo čutili tudi vi in sedaj sem srečen, da je prišla kontna svoboda. Z največjim zanimanjem sem poslušal vaše predstavnike, ki so mi opisali položaj vaše države v vseh krajih. Prijetna dolžnost mi bo, sporočiti svoji vladi in svojim to- varišem v francoskem parlamentu najlepše vtise, ki sem jih dobil v Ljubljani. Kakor sem izjavil vseim, ki so mc vprašali, tako bom ponavljal v svoji domovini, da imamo v naši državi vedno večji interes za tako potrebni in razumljivi razvoj Male zveze, ki je faktor miru in evropskega ravnotežja, in za vzdrževanje prijateljskih zvez med Jugoslavijo in Francijo. Kar se tiče pakta štirih, ki vas posebno irete-resira, sem zelo nasprotoval nevarni redakciji, ki je bila prvotno predložena. Zahvaljujoč se zelo energični intervenciji francoske vlade, ki ni nikdar pozabila svojih obveznosti do svojih prijateljev v Mali zvezi in posebej do Jugoslavije, je bila fizionomija paleta popolnoma spremenjena in modificirana, tako da sedaj ne predstavlja nevarnosti niti za vas niti za nas. Kategorične in odkrite izjave francoske vlade in g. Daladiera v zbornici vas lahko pftpolnoma pomirijo. Vsekakor Francija nikdar ne bo dovolila, da bi bile prizadete p®ew-ce Jugoslavije, ki jih ima v pogodbah, proti njeni volji. Pogodbe namreč tvorijo kakor prej tako tudi sedaj bistveno osnovo evropskega položaja. Šefa Narodfl Belgrad, 13. junija. 1. Današnja seja narodne skupščine je bila otvorjena ob 10 dopoldne. Po prečitanju zapisnika je bilo sporočeno, da je odbor za proučevanje zakonskega osnutka v mednarodnih pogodbah in eporazumih končal svoje delo in da je predložil skupščini v pretres svoje, poročilo o zakonskem predlogu o konvencijah med kraljevino Jugoslavijo in kraljevino Romunijo. To poročlo je bilo stavljeno tudi na dnevni red današnje skupščinske seje. Nadalje je bilo sporočeno, da predlagajo narodni poslanec Milan Petkovič in tovariši v pretres zakonski osnutek o spremembah in dopolnitvah zakona o begluških posestvih v Bosni iin Hercegovini od 3. decembra 1928. Poslanec Petkovič je zahteval za svoj zakonski predlog nujnost, o kateri se bo razpravljalo na eni izmed prihodnjih sej, ker kmetijski minister danes ni bil prisoten. Ta zakonski osnutek bo predložen v pretres odboru, ki pretresa zakonski osnutek o agrarni reformi. Temu pa se je protivil ]>oslancc Petkovič. Skupščinski poročevalec je nato prečital interpelacijo dr. Nikiča s tovariši na notranjega ministra radi smrtnega slučaja v Vinkovcih, ki ga je zakrivil tamkajšnji župan Paja Šumamac in interpelacijo Milenka Mllutinoviča na predsednika ministrskega sveta o potrebi redukcije ženskega : osebja v državnih uradiih. Nato je dobil besedo poelamec Pavli č, ki je v 1 svojem krajšem govoru zanikal nekatere očitke, ; ki jih je izrekel na račun episkopata poslanec Do-: brovoljac v svojem včerajšnjem govoru ob priliki I pretresa zakonskega osnutka o organizaciji gasil-I stva. Poročevalec Pa-vlič v çvojem govoru tudi po-! živa ministre, da že enkrat prično odgovarjati na ; stavljene jim interpelacije. Na izvajanje poslanca Pavliča je še kratko odgovoril poslanec Dobrovoljac, nakar so takoj pre-; šli nn dnevni red. In sicer na pretres poročila odbora, ki je proučeval zakonski osnutek o konven-j cijali med kraljevino Jugoslavijo in kraljevino Iîo ; munijo. Tozadevno poročilo je podal poslanec So-i kič, ki je v svojem daljšem govoru naglašal, da so ; s sprejetjem teh konvencij s strani jugoslovanske-! ga narodnega predstavništva ustvarjene še tesnejše prijateljske vezi med našo državo in Romunijo. Odbor je vseh 19 konvencij sprejel v celoti. Nato so prešli na drugo točko dnevnega reda, na pretres poročila odbora za zakonski osnutek o spremembah in dopolnitvah zakona o zobnih zdravnikih in zobnih tehnikih. Kakor znano, je o tem zakonskem osnutku razpravljal že tudi senat in ga je z nekaterimi spremembami vrnil skupščini v ponoven pretres. Skupščina je danes sprejela vse spremembe, ki jih je predložil senat. Tako je bil sedaj končno sprejet tudi ta zakonski načrt od narodne skupščine ter bo odposlan z ostalimi sprejetimi zakonskimi načrti v nadaljnji pretres senatu. Ob pol 12 je bila skupščinska seja prekinjena in se je nadaljevala ob 6 popoldne. Na popoldanski skupščinski seji je takoj po prečitanem zapisniku prosil za besedo kmetijski minister, ki je predlagal narodni skupščini, da sprejme nujnost za predlagane spremembe in dopolnitve agrarnega zakona za Dunajska vremenska napoved: Ne bo veliko izpremembe, menjaje oblačno, lokalne nevihte. Zagrebška vremenska napoved: Oblačno in spremenljivo. Verjetne so lokalne nevihte, temperatura zmerna. e skupščine južno Srbijo. Skupščina je nujnost odobrila. Nato so prešli na tretjo točko dnevnega reda, na prenos premoženja sokolskega društva Dušan Silni na so-kolsko društvo Sokol Matica, kar je bilo sprejeto. S tem je bil dnevni red današnje skupščinske seje izčrpan. Prihodnja seja bo jutri dopoldne. Belgrad, 13. jun. 1. Jutri dopoldne se bo sestal tudi senat, na katerem bo določen dnevni red za prihodnjo sejo. Popusti za zračna zdravilišča Belgrad, 13. junija. AA. Generalna direkcija državnih železnic je v svrho pospeševanja tnri-stike v naši državi dovolila posebne popuste za obiskovalce zdravilišč. Popust je predviden v čl. 11. potniške tarife. Odstotek popusta za vožnjo je odvisen od letnega časa, v katerem se obiskovalci skušajo okoristiti z njim. Vsak kraj, ki izpolnjuje pogoje za zračno zdravilišče, pride v potniško tarifo. Ti pogoji so: 1. da ima absolutno morsko višino, najmanj 700 m ; 2. da ima neko minimalno frekvenco in 3. da ima zadosti urejenih stanovanj (hotelov, pensionov in zasebnih stanovanj) za obiskovalce. Samo v posebnih primerih, kjer pogoj glede nadmorske višine ne ustreza, se lahko prizna popust tudi za kraje, katerih višina je nekaj manjša, samo da izpolnijo ostale pogoje. Na podlagi navedenih načel je prometni mi. nister nn predlog generalne direkcije državnih železnic odobril, da se vpišejo v ugodnostno potniško tarifo tale zračna kopališča: Zlatibor, Div-čibare, Delnice, Fužine, Skrad, Paie, Kranjska gora, Dovje, Ratečc-Planica, Kamnik, Jezersko, Kn. stel-Sučurac. Mattern Moskva, 13. junija. AA. Tas poroča: Letalec Mattern je zašel preveč na sever in je preletel Chotsko morje v gosti megli in dežju. Na njegovem ; letalu se je napravila debela ledena skorja. Naj-■ brže je prodrl tja do zasnežene pokrajine Šantar-I ska. Zato se je vrni! proti Habarovskemu in priletel do Sofijskega, nad katerim je letel vso noč, da bi pristal. Silno utrujen je nato odletel nazaj v Habarovsk, odkoder bo brez prestanka letel v Nome na Aljaski. Belgraiske vesti Belgrad, 13. jun. I. Na belgrajski univerzi se je osnoval akcijski odbor Jugoslovanske ljudske (na rodne) stranke. Za predsednika je bil izvoljen akademik Kritič, za podpredsednika pa Milko Miličič, za tajnika Milisav Gjorgjevič. Belgrad, 13. jun. 1. Tukajšnje sodišče je danes oprostilo gdč. Beričevo, g. Borisavljeviča in g. Gja-koviča, bivše višje uradnike finančnega ministrstva, ki so bili obtoženi radi prestopkov v državni službi. Belgrad, 13. jun. 1. Napredoval je iz 2. pol. skup. II. stopnje v 2. pol. skup. I. stopnje dr. Konrad Šmid, član glavne kontrole. Za tajnika kasacij-skega sodišča pri stolu sedmorice, oddelek B v Zagrebu je postavljen Anton Kuljiš, sodnik okrožnega sodišča v Šibcniku. K glavni carinarnici v Ljubljano je premeščen za carinskega kontrolorja 7. pol. skup. Ivan Bukovec, do sedaj pri glavni carinarnici v Belgrade. Slovenci pozdravljalo oste-inženjerje iz Bolgarije SLOVENSCINA NA MOSTARSKI GIMNAZIJI V M o s t a r j u , konec maja 1933. Bližajo se velike počitnice in več mostarskih profesorjev se pripravlja za izlet v Slovenijo. Nekateri so že preživeli kake počitnice na Jezerskem, v Mojstrani, v Kranjski gori, v Ljubljani, na Vrhniki, na Šmarjetni gori itd. Vsi ti se več ali manj zanimajo tudi za slovenski jezik. Pa se je čudil nai »efendija« (muslimanski veroučitelj), ki tudi nekoliko »škili« proti Sloveniji, kako je to, da Slovenci tako hitro Tazumejo srbskohrvatski jezik, dočim je mnogo teže dobiti Hrvata ali Srba, ki bi mu slovenščina ne delala neprilik, čeprav je večkrat v slovenski družbi. Pa sem mu pojasnil, da se pri nas uči mladina srbohrvaščine že v šoli. Tedaj je efendija spregovoril veliko besedo: »Potem bi bilo pa treba, da se tudi naši dijaki uče slovenščine!« Seveda sem mu pritrdil, saj smo slovenski profesorji že leta 1925 na občnem zboru stanovske organizacije v Mariboru sklenili resolucijo, naj se na vseh srednjih šolah v Jugoslaviji s srbskobrvatskim učnim jezikom uvede tudi pouk slovenščine. Čieto brez pouka v slovenščini mostarski dijaki niso. V srbskohrvatskih čitankah je vpletenih tudi nekaj slovenskih spisov s komentarji; predvsem je zastopano pesništvo. Vsekako pa moram reči, da sem našel že ob svojem prihodu v Mostar med dijaki precej veselja da bi se učili slovenščine. Jaz sem jih pričel učiti slovenščine bolj neprostovoljno ko prostovoljno. Srbohrvaščina mi je delala zlasti v začetku velike težave in dijaki so čuli od mene vse polno slovenskih naglasov, slovenskih končnic, slovenskih izrazov (in jih siišijo tudi še sedaj), tako da jim slovenski jezik zveni že precej po domače. Ob »relativnih« praznikih, ko ni vseh dijakov v šoli in ne morete predelavati nove tvarine, sem včasih govoril samo slovenski in ugotovil, da vsaj mnogim jezik ni neumljiv, zlasti če jim raztolmačiš nekatere razlike, ki se često ponavljajo. Nato sem šel korak dalje. Pri prebiranju latinskih klasikov v VII. in VIII. razredu je parkrat pogovor nanesel tudi na grško filozofijo in ponudil sem se dijakom, da bi v prostem času bral s tistimi, ki bi se prostovoljno javili, Platonovo Apologijo; smatram namreč za potrebno, da vsak dijak, preden dobi v roke spričevalo zrelosti, prebere nesmrtno delo o življenjski poti moža, ki je učil, da se je treba Boga bolj bati nego ljudi, in ki je svoj nauk tudi zapečatil s smrtjo. Ker nisem mogel dobiti srbskohrvatskega prevoda tega spisa, sem uvedel sporazumo z dijaki Sovretov prevod. Seveda sem se pa kmalu prepričal, da je Sovretov prevod užitek za dobrega poznavalca slovenskega jezika in za človeka, ki mu vsebina ne dela težkoč da je pa knjiga za dijaka, ki se obenem bori z jezikom in vsebino, nekoliko težka. (Sicer se pa ta poskus radi raznih ovir ni mogel razviti in je vse ostalo pri začetku in pri dobri volji.) Bolje bi bilo vzeti za prvi pouk knjigo, ki vsebinsko ne povzroča nikakih težav in ki je bralcu bolj v zabavo ko v pouk. To metodo sem skušal kmalu nato uveljaviti v I. razredu. Doletela me je namreč v februarju letošnjega leta naloga, da poučujem v I. razredu lepopisje. Tega predmeta na slovenskih srednjih šolah ni več; tisti dve tedenski uri, ki sta v ostali Jugoslaviji v I. razredu namenjeni lepopisju, se porabita pri nas -na srbohrvaščino. Po pravici moram povedati, da lepopisje na srednjih šolah ne spada med tiste predmete, ki bi jih jaz poučeval s posebnim navdušenjem. Tedaj mi pa šine v glavo mieel: Saj se da lepopisje porabiti tudi za pouk — slovenščine! Na srečo namreč ni nič predpisano, kaj naj učertci pišejo v lepopisnih urah. Ko smo predelali latinico in cirilico, sem začel pisati na tablo — Zupančičeve pesmi iz Pisanic in Cicibana. Prva je prišla na vrsto Pesem nagajivka: Zima, zima bela... Poskusite prevesti to pesmico na srbskohrvatski jezik, pa boste videli, da se bo prevod prav nebistveno razlikoval od izvirnika. Navdušenje med mladino za mično pesmico je bilo nepričakovano veliko in ko sem odredil, da se je je treba na pamet naučiti, so učenci smatrali to za kar v redu. Naslednjo uro so mi že deklamirali v vseh nijansah od izvirnika do erbskohrvatskega prevoda: »Zima, • zima bijela vrh gôre sédela... pa tâko je pje-vala... Čekaj, čekaj, Mirko ti!« Pa sem nadaljeval Couctt zofo Nočem postelje v sobi pač pa ali fotelj, ki se spremeni v mehko udobno postejo za eno ali dve osebi. Tudi vse tapetniške izdelke: madrace, otomane itd. dobite pri FRANC JAGER, TAPETNIH SV. PETRA NASIP 29 Telefon 20-42 Poplel pav. E! z Zvonovi, e Cicibanom-Cicifujem, z Makom i. dr, Nobena pesem pa ni bila deležna takega odobravanja kakor Žabe in s presenetljivo naglico se je razširila tudi po ostalih nižjih razredih. Skoraj bi rekel: še preveč — kajti profesor, ki ima inšpekcijo na hodniku, čuje večkrat iz posameznih razredov prave virtuoze v reganju in kvakanju. Mladost je pač željna veselja in Župančič je otroški duši čudovito postregel. Kako je pospešil Župančič med moslarskimi dijaki zanimanje za Slovence, sem videl na izletu za-vodnega dijaškega društva. Društvo je priredilo na Durdevdan (6. maja), ko nimamo šole, izlet v Ja-blanico, ki je od Mostarja oddaljena proti severu približno toliko kakor Bled od Ljubljane. Izleta so se udeležili predvsem dijaki nižjih razredov, relativno večino med njimi so slučajno imeli muslimani in na mladih glavicah so veselo kimali feski kakor mak na polju. Župančičeve pesmi so deloma zinali na pamet tudi diiaki, ki se niso pri meni učili lepopisja. Ko smo počivali, so me prosili, naj jim povem kako slovensko pravljico v slovenskem jeziku. Povedal sem jim zgodbo o Zlatorogu, o triglavski roži in bajnem zakladu v Bogatinu. Tedaj mi pa zastavi neki malček važno vprašanje: »Kaj pa bi vi Slovenci storili, če bi se vam posrečilo od- reti vrata v zakladnico v Bogatinu?« No, to bi P> bila pa kar hvaležna slovenska naloga za nižje razrede! Odgovoril sem, da bi najprej kupil od Italijanov Gorico in Trst z vsem. kar zraven spada, od Avstrijcev slovensko Koroško, od Grkov Solun z zaledjem, od Turkov pa Carigrad. Tedaj sem pa nekaj slišal oglasil se ie najstarejši udeleženec izleta, musliman iz višjih razredov, in je ugotovil: »Vse se na svetu dobi za denar, samo Carigrad ne od Turčije! Leta 1453 je padel v roke islama za vse čase!« Nisem mu hotel krhati njegovega verskega navdušenja, naj je bilo pristno ali nekoliko narejeno; saj bodočnost Carigrada ne zavisi od naših »sklepov« na zabavi v Jablanici. Postalo mi je pa nekoliko jasneje, zakaj se tako rekoč nikdar ne sliši, da bi v teh krajih prestopil kak musliman v drugo vero. Vidi se tudi, kako živ je v tukajšnjih muslimanih še spomin na dobo ko je bil Carigrad središče islama, muslimanski Rim. Čas pa dela svoje: stari rod tukajšnjih muslimanov še pomni dobro, ko so se borili pod prerokovo zastavo za zmago polmeseca nad križem, mladini je pa v mnogem oziru že bližja in bolj znana Ljubljana ko Carigrad. Ivan Dolenec, V enem meseca nad 20 dražb Beda med Kočevci in Kostelci Kočevje, 13. junija. Malokateri kotiček slovenske zemlje je tako siromašen in zapuščen kakor je ravno kočevski in še malo nižje kostelski. Zemlja sama je trd kras. Če zasekaš vanjo, zasekaš v kamen in to še v slab, malo vreden apnenec. Nikdar se nista mogla kočevski in kostelski kmet pohvaliti s svojim poljem, pa tudi če je bila še tako ugodna letina. Toda v prejšnjih letih ni ne eden ne drugi gledal toliko na svojo zemljo in njeno rodovitnost. Naprtal si je na ramo koš, ga napolnil s tisoč malenkostmi in hajdl po svetu za zaslužkom. In je prinesel v začetku pomladi domov denar, ki mu je nadomestil plodno zemljo in njene sadove. V tej krizi pa je tudi krošnji odklenkalo. Ne gre več. To pomlad so ce vrnili Kočevarji in Kostelci domov skoraj čisto praznih rok. Obredli so prav toliko sveta in obhodili prav toliko lokalov in hiš kakor poprej ali še več kakor druge krati, vse zastonj! Spomladi pa je treba imeti na kmetiji denar, vsaj za davke, dasi je sto drugih prav tako važnih potreb. Pa ga nil Tudi tisti denarni viri, ki so prihajali od amerikanskih dobrih stricev in tet, so zdaj usahnili. In sledijo potem javne prostovoljne in neprostovoljne dražbe. Topot v enem samem mesecu, v juniju, nad dvajset in to v sodnem okraju, ki ni večji od dlani! Kmetje gledajo s strahom in obupom v prihodnje dni. Z največjo muko in s težkim trpljenjem so ti ljudje spravili skupaj domek in tistih par njivic okrog njega. Ali naj gre vse to sedaj v tuje roke? In sedaj že od aprila naprej dež na dež. Polja, ki so komaj sprejela vase kali in semena, so se zalila z vodo in zemlja jo ne more več požirati. Solnca ni, ki bi dalo moč in življenje celotni rasti. Tako pa bo seme segnilo m namesto polnih vozov, se bo jeseni vračal naš kmet praznih rok s polja. Edino travniki še nekaj kažejo. Trava je visoko pognala fn sedaj čaka samo še pridnih koscev. Ti pa čakajo solnca. Kajti kdo bo sicer seno sušil, če ni solnca. Drugače bo tudi seno segnilo. Ko bo posijalo solnce z vso žarkostjo poletnega dne, ta-čas bo pri nas malo več življenja. Vzdignili se bodo zlasti Kostelci rano v božje jutro in se pognali po rebrih, šli čez Kolpo na Hrvatsko proti Delnicam in Ogulinu z bliskajočimi se kosami na hrbtu. In potem bo štirinajst dni krepkega dela. Nazaj grede pa se bodo vračali vendarle s kakšnim dinarjem v žepu. Da vam pa lasje ostanejo zdravi, jih je treba tudi negovati. Prhljaj je znamenje, da lasje niso zdravi in da preti izpadanje Zaradi tega je potrebno, da se pri tel znakih takoj zatečete k pravemu sredstvi lasne nege. Tako sredstvo je staroznani klinično preizkušeni in od mnogih stro kovnjaških avtorifel priporočeni PIXAVON in ЗУхагтМатрМћ Pri stalni negi s Pixavon in Pixavon - Shampoonom preneha izpadanje las in prhljaj, lasišče, se okrepi in lasje dobe zopet svoj naravni sijaj, ter se dajo prav lahko frizirati. Tako imate zopet lepe lase, kajti zdravi lasje so lepi. Katehetsha konference za vso Jugoslavijo Za katoliške katehete osnovnih in sirednjih šol ter za vse duhovnike, katerim so na srcu vzgojna vprašanja, bodo v letošnjih počitnicah 3., 4. in 5. julija konference v Zagrebu. Skupna orientacija je vzgojiteljem vedno koristna, za mnoga vprašanja nujno potrebna, zato bodo vsi Zagrebčanom zelo hvaležni, da so se za ta namen zavzeli in ponudili priliko. Jako je želeti, da se povabilu odzovemo v obilnem številu tudi Slovenci. Program je zelo aktualen. Kateri se konference udeleže, naj se še ta teden priglase, da se jim preskrbi stanovanje. Naznanijo naj, ali žele za prenočitev posebno sobo ali se zadovoljijo s skupno spalnico. Cena za vso oskrbo in stanovanje v skupni spalnici je 25 Din na dan, s posebno sobo pa 35—40 Din. Priglasi naj se pošljejo Katehetskemu društvu v Ljubljano ali Maribor, ali pa naravnost v Zagreb na naslov »Pripravni odbor katehetskih konferen-cija« (dr. Oberški), Zagreb, Kaptol 29. SPORED KATEHETSKIH KONFERENC V ZAGREBU V ponedeljek 3. julija; O pol 8 Veni Creator, sv. maša, pridiga o osebnosti kateheta kot vzgojitelja (msgr. dr. J. Gunčevič, prof. katehet v Ze-munu). — Ob 9 otvoritev konferenc. Referati: Važnost verske in nravne vzgoje v nasprotju z modernimi strujami (Pavel Butorac, prof. katehet v Ko-toru). — O načelih sodobne pedagogike (dr. Ante Cividini, ravnatelj v p.). — Učni načrti sploh, posebej za verouk na srednjih šolah (o. Dane Zubac, prof. katehet v Belgradu). — Sedanji učni načrt za verouk (Matija Domač, prof. katehet v Zagrebu). — Splošna načela za učni načrt na osnovnih šolah (St. Kramar, učiteljiški prof. v Zagrebu). — Po- drobni učni načrt za verouk v osmih razredih ljudskih šol (Evgen Kornfeind, katehet osnovne šole v Laščini v Zagrebu). — Popoldne ob 4: Od sv. Avguština do delovne šole (F. Heffler, prof. katehet iz Zagreba). — Psihološke dispozicije sodobne mladine (J. Bogovič, gimn. profesor katehet v Mariboru). V torek 4. julija: Liturgijsko gibanje (dr. M. Dokler, gimn. profesor katehet v Ljubljani). — Aktivno sodelovanje šolske mladine v liturgiji (dr. J. Kalaj, gimn. prof. katehet v Zagrebu). — Cerkvena umetnost kot pomoč za estetsko vzgojo v verskem duhu (dr. M. Markov, gimn. katehet v Varaždinu). — Cerkvena glasba in cerkveno petje kot vzgojno sredstvo (Ivan Kokot, kooperator v Samoboru). — Svetna beletristika v razmerju do verskega pouka (dr. J. Gunčevič). — Popoldne o pol treh: Ogled zakladnice zagrebške prvostolnice. — O pol štirih: Bratovščina Krščanskega nauka kot izvenredna pomoč za verski pouk v širših slojih (Karlo Grui-čič, dekan in župnik v Martinski Vesi). — Praktična izvedba organizacije BKN (Mijo Lamot, župnik v Stupniku). — Verske organizacije šolske mladine, zlasti Marijine kongregacije (dr. Drag. Hren, prebendar zagrebške prvostolnice). — Športne in prosvetne mladinske ter dijaške organizacije (Fran Babič, salezijanski duhovnik). V sredo 5. julija: Ob sedmih: stanovska vprašanja katehetov v osnovnih in srednjih šolah (dr. Janko Oberški, prof. katehet v Zagrebu). — Končna redakcija vseh resolucij. — O pol desetih: Slovesna arhierejska liturgika vzhodnega obreda, ki jo služi prevzv. g. dr. Dionizij Njaradi, križ. škof. Slovesna zahvala. PROTI SONČNIH PEG ? . . ORISOL CREME 2 хозххзхзолх-С' Ti-; I Pisma Primskovskega gospoda VII. Od Boga ustvarjene reči. Ljubi brat Jernej, da si mi zdravi No, me veseli, da si vendar enkrat prišel do epoznanja, da moči nimajo za naše oči nobene barve; za naše ušesa nobenega glasu in nobenega žvenka in nobenega cvenka; za naš nos nobene vonjave; za naš okus nobenega okusa; moči niso ne eladke, ne grenke, ne kisle in za naše otipavanje tudi niso ne gladke, ne hrapave, ne gorke in ne mrzle; pa so vendarle, četudi jih z nobenim čutom ne občutimo. No, zdaj si vendar svojo moč zapazil. Misliš, da sedaj spoznavaš vse moči v naravi? Med nebom in zemljo so moči, o katerih se nam niti ne dozdeva ne. Na Križu ali v Vodicah1 je bilo, da se te je irhasti5 zbal. Saj smo ljudje tudi duhovi, toda vtetešeni, pa imamo prav take moči kakor breztelesni; toda teh moči še nismo zapazili, da jih imamo ki ne znamo jih še rabiti. Ko bi tebe srečal irhasti, bi se te tako ustrašil in skočil pod pot, da bi si vse roge odbil. V Avstriji' je bilo, da je irhasti delal nadlego v hlevu, pa se je tako ustrašil mojega papirja, da jo je kar pri lini ven potegnil in naredil v žično mrežo luknjo, kot bi srednje velik prašič ven zle-tel. Pa boš vprašal, kako da sem to naredil. Natanko ne vem, sem že nekoliko pozabil. Pa kolikor se zamorem spomniti, sem tako naredil, da je poslani papir odseval podobo angela z gorečim mečem: irhasti je podobo ugledal in se ustrašil tako, V kamniškem okraju. Zlodej katerega H. v tem pismu nekajkrat rogljivo tako imenuje, podobno kakor ga je sveti ianey n. pr. imenoval »dimnikarja«. * Na tem in še nekaterih mestih morda H.-ju pomeni Avstriia le toliko kot Nižja ali Gornja Avstrija ali pa, kai je bilo Avstrije naseljene od Nemcev. Kraj sicer ni naUnčneie označen. ft. da je žično mrežo predrl in ubežal. Ljudje le po dobe niso videli, irhasti jo je videl. Tako tudi naredim, ali imam vsaj voljo narediti, da je les, kamen, papir s strelo nabasan in da se sproži in v irhastega trešči. Saj veš, da strela vleče na koničasto železo, da se sproži in v konico vrh stolpa trešči; ti pa naredi, da bo na irhastega vleklo, se sprožilo in vanj treščilo, ko pride v hlev. Človek je nekoliko kakor vsemogočen, kakor bi njegova moč kaj ustvarila, ali da se moči, ki so v naravi, na njegovo voljo na kamen, les, papir zberejo in po svoje delajo, kar morejo po naredbi Stvarnikovi delati. Ko sem bil v Stari Oselici, je večkrat naju z gospodinjo obiskala potovka od Sv. Lenarta. Bil je v župniji neki bogoslovec, pa sem mu rekel: »Ali hočete, da ta in ta ženska od Sv l.enarta kmalu pride, da bo ta in ta dan že tukaj?« »No, naj le pride,« pravi on. Prišla je, kakor sem rekel. Bogoslovec jo vpraša: »Kako pa to da ste že spel tukaj?« Potovka pravi: »Kar dolg čas mi je postalo in mislila sem si: moram iti v Staro Oselico in sem šla.« Bogoslovec se je prav čudil. Neki mož je zapustil ženo in bil že doli blizu Ogrskega, pa je prišel nazaj, hud je bil in rekel ženi: »1, kaj si počela, da me ni naprej pustilo, da sem moral priti nazaj?«1 _ če me kdo vpraša za za koga, kaj ta v Ameriki dela, mu povem, in skaže se, da je res tako. Hrvatice imajo može in sinove v Ameriki, pa jim nočejo pisati, dam jim papirja, da ga v usta jemljejo in predno ga porabijo, dobijo pisma iz Amerike in pišejo kako se jim godi. To naredim, da ko ženske jemljejo papir v usta, onim v Ameriki postane dolgčas po domu in da se jim nobena reč bolj ne studi, kakor domov ne pisati, in pišejo. Ko sem bil v Stari Oselici, je bilo nekomu ukradenih 36 ovac. Vprašal me je: »Ali jih bom dobil?« Jaz: »Dobil.« On: »Kam naj jih grem iskat?« Jaz: »Obrni se na to stran; če ti bo srce težko, obrni se na drugo stran. Če boš šel proti svojemu 1 Kako je prišlo do tega, v pismu ni povedano. Gotovo pa je posredoval H. blagu, ti bo srce lahko; če boš šel od svojega blaga, ti bo težko pri srcu. Ko je od mene šel, so mu ovce naproti prišle in kar domov jih je gnal. Tako sem imel voljo, da naj ima lahko srce, če bo šel proti svojemu blagu, in zgodilo se je. To je tako rekoč, da volja ustvarja, ali še bolj prav: iz ustvarjenih reči naredi, kar hoče. Kamenje, iz katerega naj bo hiša, mora človek skupaj zložiti, če hoče narediti hišo. Kamenje je nekaj, kar se prime; kar se pa prijeti ne da, volja po svoji moči iz narave skupaj spravlja in nareja. Гако nekako je, nekaj temu podobnega . . . Pa vendar ne misli, da je vse to, kar jaz pravim, gotova r&snica; meni se le tako dozdeva, pa zna vse drugače biti. Pri moji gospodinji je pa tako: včasih pravi: O, ko bi kak človek prišel in tole prinesel! Čez kake dva dni pa prinese kdo, kar želi . . Ljudje me prosijo, da bi boljšo srečo imeli, da bi se jih hudobni ogibali in dobri bolj na roko šli; pa se jim pomaga. Nekateri nikakor ne more službe dobiti; potlej jo pa dobi, ko tisto jč, kar mu dam ..' Vi me le ртета1о ubogate; oče* pravijo Filomeni: Ti in pa gospod sta preneumna; pamet imejta, pamet, da se vama ne bodo krave smejale. I, kaj pa je, če se nama goveje in človeške krave malo posmejejo, naj imajo tudi krave nekaj nedolžnega veselja! Naj nama oče povedo, kako je to, če —--—v hudi zimi na neugašeno apno mrzlo vodo vlijemo, pa se taka vročina naredi, da se les vname ... To so ustvarjena čuda; nam se le zato čudno ne zdi, ker smo tega vajeni; pa so le čuda in mi si jih poslužujemo in jih v svojo srečo obračamo; po tudi v svojo nesrečo, če jih po svoji nevednosti ali nespameti rabimo. To so od Boga ustvarjene reči; če jih prav rabimo, bomo srečni, če napak, bomo nesrečni.' 1 Slede navodila domačim kako si pomagati, ker je malo klaje za živino; njim samim priporoča, naj sejejo veliko rži, če hočejo biti močni, ker se bodo s tem kite in mišice v telesu zredile, da bodo mo&ni kot Samsoni. * Namreč Lofro, brat župnika. * Konca manik*. Kaj pravite? Zadnjič, ko so imeli v Ljubljani profesorji svoje zborovanje, so imeli jezičniki, to se pravi z učeno besedo filologi, vendarle preveč besede in so ial druge vrste strokovnjaki prišli bolj po redko do besede. Tnko su se v glavnem kregali romani-sti in slavisti, kdo naj ima glavno besedo pri sestavi slovenske čitanke. Na nekaj pa so učeni naši profesorji pozabili. Treba bi bilo poklicati k sestavi bodočih slovenskih čitank vsaj ie botanike in zoologe, če ne ke drugih. Mi ne bi bilo vzpodbudno za učečo se slovensko mladino, če bi našla v slovenski čitanki mesto dolgočasnih Cankarjevih sestavkov o ljubezni do. materinega jezika in do domovine na pr. kakš&n članek • izpod peresa učenega botanika o ljubki cvetki vetrnici, o kateri pravijo ljudje, da obrača svoj cvet po vetru in dn je njena lepota v precejšnji nevarnosti, kadar buči vihar. Prav tako bi tudi kakšen botanik mogel prispevati članek — čeprav ad hoc spisan — o tistih čudovitih roiah, ki so včasih črno-rumene, ko pa mine zimsko vreme, dobe kar lepe bujne barve in zelo budno pazijo na pravilno razporeditev barv. Zanimiv in poučen za neuko mladino bi bil tudi članek o listih roiah, ki imajo dvojen vonj, namreč za nekatere diše prav lepo, za nekatere pa zelo odurno. Zoologi bi mogli prispevati zanimive sestavke o reptilijah. Te vrste Hvali je pri nas zelo mnogo, samo premalo znana in slovenska mladina res pogreša pouka o kameleonih, ki poljubno spreminjajo barve, dalje o dvoživkah, o kačah (strupenih in nc-strupenih), o krokodilih, martinčkih in zelencih. Tudi o matematični vedi bi mogla slovenska čitanka vsebovati prav zanimive sestavke. Saj smo slišali na profesorskem zborovanju medklic, naj bo matematika, ki se je uče na srednjih šolah, strogo nacionalna. Morda bi kak profesor prispeval članek, du dvakrat dve ni vedno štiri, temveč, če tako nanese, celo pel, včasih pa tudi samo tri. To bi zanimalo mladino! Fiziki bi lahko napisali v slovensko čitanko zanimive sestavke o vrtavki, o magnetizmu zlata in drugih kovin, tudi papirja ild. Kemiki bi pa mogli napisati krasen članek o škodljivosti pacifizma, ki tako zelo ovira mednarodno industrijo strupenih plinov. Itd., itd To bi bila po mojem vzorna slovenska čitanka, ne pa taka, ki vsebuje Prešernove in Zupančičeve pesmi, sestavke nekega Cankarja in škodljive citate sv. Save, Strossmajerja in ie pozabljenega separatista Slomška! Todn, če mi je dovoljeno vsaj še enkrat citirati Prešerna — ker nimam »ad hoet napisanih citatov pri rokah — »vremena Kranjcem bodo se zjasnila« in morda nam naš narodni napredek in napredek naše nacionalne vzgoje nekoč res še naklonita takšno čitanko! Telo se lepša, koža postane enakomerno zagorela lišai izgine, izpu-r ščati trajno prenehajo, ako se pri Џ solnčeniu mažete z originalnim Nigcerol oliem ali kremo za soin-čerije in masažo ki se dobiva v vseh lekarnah in drogerijah. Drogcrija GREGORIČ. Ljubljana. Prešernova nI. 5. Uboj Škociian, 11. junija Kocjan Janez, bajtar v Zagradu 33, občim Smarjeta, je postal žrtev zahrbtnega napada. Vra-j čal se je v petek zvečer okrog 22 z dela. Že blizu vasi ga je nekdo napadel. Napol mrtvega so ga našli ob 22.30, odnesli domov, kjer je včeraj zjutraj ob 1 umrl Sodna obdukcija je ugotovila 13 hudih ran najbrž s krampačem. Nesrečnež zapušča vdovo I in pet nepreskrbljenih otrok. Za zločincem zace-krat '■» ni sledu. Zločin ali nesreča Kmetje iz Svetinj pri Dobrniču so našli v 1 nedeljo zvečer v gozdu moškega /. razbito glavo. Prepeljali so gn v bolnišnico usmiljenih bratov v K and i jo. V ponedeljek opoldne pa je umrl. Ker je bil nezavesten, niso mogi ugotoviti ali , gre za nesrečo ali zločin. Raztelcsenje sc do le ure še ni izvršilo. Pokojni je Kmet Feliks. 32 let star, k Fodlipe, obč. Ajdovec. Ljubljanske vesti: Masi poklicni fotografi razstavljajo Zadnja leta so prav posebno posplošila zanimanje za fotografiranje in moderno fotografijo. Tako je tudi pri nas ol) stanu poklicnih fotografov zraste 1 nov kader fotografov-amaterjev, ki jim fotografije ni kruh, ampak sport ali zabava ali umetniški' užitek. Razstave teli, pod popolnoma svobodnimi vidiki ustvarjenih fotografij so pobudile zanimanje splošnosti in ustvarile netočno mnenje, da naši poklicni fotografi ne gredo s časom. Da je inoglo to krivično mnenje sploh nastati, je vzrok dejstvo, da poklicni fotograf večinoma ne more in ne sme tega, kar bi hotel ustvarjati v fotografiji. Bistvo fotografijo jo v igri svetlobe in sence, v po-duhovljenem podajanju doživetega trenotka, brc/ olepšav in kompromisov. In vendar je danes gp-tovo 90% vseli, ki gredo k fotografu, pa naj se celo zavedajo bistva umetniâke fotografije, odločenih, da hočejo dobiti lepo- slfko, čeprav neresnično. Fotograf pa, ki vidi, kaj stranka hoče, mora ubogati in pustili svoje želje in umetniško stremljenje v nemar, saj je fotografiranje zanj vsakdanji lcruh, no pa umetniško izživljanje. Da pa naši fotografi ne znajo delati le lepo polizanih in konvencionalnili slik, pa je sijajno dokazala letošnja razstava na velesejmu, na kateri razstavlja 20 poklicnih fotografov iz Ljubljane in drugih slovenskih mest. Okrog 150 fotografij, kopij, po- večav in tehnično dovršenih tiskov in pretiskov kaže dela slovenskih fotografov v portretih, pokrajinskih slikah ter naetrojenjih in v posnetkih ! notranje in zunanjo arhitekture. Razstava je takoj ob otvoritvi zbudila veliko ! zanimanje in obiskovalci velesejma so se vsi prav j dolgo mudili ob slikali, ki so jih presenetite s svojo dovršenostjo. Splošni pohvali občinstva pa se je pridružila včeraj tudi pohvalna ocena strokovno žirije iz umetnikov, poklicnih fotografov in časnikarjev, škoda je, da so nekateri razstavljale i pokazali taiko inulo svojih del. Prepričani pa smo, da bodo na prihodnji razstavi, katero poklicnim fotografom toplo priporočamo, pokazali vsi toliko lepega, da si bo razstava morala iskati prostoru v večjem paviljonu. Prepričani smo, da bo razstava naših poklicnih tolografov uspela tako v moralnem, kakor tudi v gospodarskem oziru. Združenje fotografov in raa-stavljalni odbor, ki mu je predsedoval g. Josip Pogačnik, si lahko čestitata, saj jo razstava dobro pripravljena, lepo urejena, bogato opremljena opozorila vso našo javnost, ki bo gotovo upoštevala zmožnosti in uspehe naših fotografov. Z željo, da bi tej razstavi sledila v kratkem draga, čestitamo tudi mi našim vrlim fotografom. procesne presv. Resfsfego Telesa v stolmci Ob osmih slovesna pontifikalna sv. maša. Po maši gre ob lepem vremenu procesija takole: Pred škofijo, Stritarjeva ulica, pred frančiškansko cerkvijo I. blagoslov. — Wolfova ulica, Kongresni trg, pred spomenikom presv, Trojicc 11. blagoslov. — Udeleži se ga tudi žc prej tam zbrana šolska mladina. — Vegova ulica, Emonska cesta, Cojzova cesta, pred šentjakobskim znamenjem III. blagoslov. —. Stari trg, Mestni trg, pred mestno hišo IV. blagoslov. Razvrstitev: I. Društva: 1. Kat. društvo rokodelskih pomočnikov. 2. Kršč. žensko društvo. 3. Krekova mladina. 4. Zastopstvo akademske zveze in kat. akad. društva, starešinstvo. II. Ženske Marijine družbe: 1. Dekliška iz Lich-tenthurna. 2. Dekliška iz Križank. 3. Uršulinska tretja. 4. Stolne kongregacije, kongregacija Marije Pomočnice. 5. Gospodičcn in gospa pri oo. jezuitih. III. Bandero Naše Ljube Gospe. Ženske svetilke. Narodne noše. IV. Bandero presv. Rešnjega Telesa. Moški svetilci. Stolne dijaške kongregacije. Moške Marijine družbe. Stolna Vinccncijeva konferenca. V. Deški in deklice, po pet v eni vrsti. VI. Prva čela vojske z godbo. VII. Mestni načelnik ali njegov zastopnik z občinskim svetom. Zastopstva stanovskih zbornic in drugih javnih korporacij. Ravnatelji in nastav-niki srednjih, meščanskih in strokovnih šol ter šolski upravitelji, v kolikor sc ne udeleže procesije s svojimi zavodi. Dravska direkcija pošte in telegrafa ter podružnica poštne hranilnice. Direkcija državnih železnic. Dravska Finančna direkcija. Drž. ■tožilstvo. Okrožno sodišče. Višje državno tožilstvo. Apelacijsko sodišče. Akademični senat in profesorji univerze. VIII. Oo. frančiškani, duhovščina, Prtsvetli z Najsvetejšim. IX. Ban s komandantom divizije, pomočnik bana z načelniki oddelkov in šefi samostojnih odsekov kr. banske uprave, konzularni zastopniki tujih držav, ostalo uradništvo kr. banske uprave in ostalih državnih oblastev obče uprave, ostalo drž. ter samoupravno uradništvo, oficirski zbor. X. Druga četa vojske. Verniki ob ulicah, kjer sc pomika procesija, sc naprošajo, da iz spoštovanja do evharističnega Boga okrase in razsvetle okna na cesto. — Občinstvo naj procesije ne trga. Krščanski takt zahteva, da se moški odkrijejo in da verniki pokleknejo, ko neso Najsvetejše mimo. Svete maše so od 4 do 8 vsake pol ure, pa od 9 in pol 12. Kaj bo danes? Drpma: »Okence«. Red Sreda. Opera: »Jim in Jill«, opereta. Red B. Kino Kodcljcvo: Ob 20.30: sQuick^ (Lilian Harvey, Hans Àlbers). Nočno službo imata lekarni: mr. Trnkoczy ded., Mestni trg 4 in mr. Ramor, Miklošičeva c. 20. Zaradi dveh kovačev oh stazbo in zaprt Pretekli petek je bila prva obsodba poštnega sluge zaradi tatvine poštnih pisem. Pred malim senatom je bil včeraj obsojen nn 2 meseca strogega zapora še drugi poštni sluga, ker si je prilastil več pisem in iz enega vzel 2 kovača. Tatvine so se vršile na vseh železniških progah v ambu-luncali. Proti koncu januarja letos pa sta bila prijeta dva poštna služitelja, ker so jima nastavili past. Včerajšnji obtoženec je izmaknil pisma nu progi Ljubljana—Rakek. Zaradi 2 kovačev je ludi ta ob službo in še zaprt po vrhu. Kristalni sladkor za saharin V pisarno državnega tožilstva je sluga prinesel s policijske uprave veliko male ropotije. Kar pravcata razstava pokradenih predmetov je bila v pisarni. Največ je bilo raznih gramofonskih delov in plošč. Poseben zavoj pa je hranil kristalni sladkor, ki gu je prebrisani Jožek P. prodajal odnosno ponujal za saharin. Na ta način je nekatere ljudi opeharil za par sto dinarjev. Gori v šumi tivolski zapel je droben ptiček: „Boljše kapljice pač ni, kot Slamičev /e cviček!" © Člani Slov. kat. akad. starešinstva se vljudno vabijo, du se jutri v obilnem številu udeleže procesijo sv. Rešnjega Telesa v stolnici. Zbirališče je ob glavnem vhodu v elolnico. — Odbor. 0 Kat. društvo rokodelskih pomočnikov vabi vse svoje člane, da se jutri udeleže procesije svetega Rešnjega Telesa skupno pod društveno zastavo v stolnici. Društvo gre iz Rokodelskega doma ob osmih do glavnega vhoda šentklavške cerkve, •kjer se uvrsti v procesijo. Društvo upa, da ne bo manjkalo prav nobenega člana pri slovesni proslavi v čast božjemu Zveličarju. 0 Mestna ženska realna gimnazija. Sprejemni izpit za I. razred gimnazije bo 23. t. m. ob 8 zjutraj. Do 20. junija sprejema ravnateljstvo prošnje, opremljene z zadnjim izpričevalom in krstnim listom. Sprejemajo se gojenke samo z odličnim in s prav dobrim uspehom. Zaključna služba božja bo 22. t. m. ob pol 10 v Križankah. Po maši jc razdelitev izpričeval na zavodu. O Vpisovanje v ljubljanske osnovne šole so vrši dne 20. in 21. junija 1953 vsakokrat od 8 do 12, na manjšinski osn. šoli pa od It—12 pri upraviteljstvu vsake šole in sicer za novince ter vse dosedanje učence. Novinci sc morejo vpisati le v one šole. kamor po določenem rajonu spadajo. Pri vpisu novincev naj predlože .starši krstni list in izpričevalo b cepljenju koz, pri ostalih učencih pa letošnje izpričevalo (knjižico). Dne 21. junija je od tO dalje zdrav- niški pregled novincev na vseh onih šolan, kjer so ee ti vpisali. O Združenje dimnikarjev naznanja svojim članom, da je umrl najstarejši član g. Franc Vrhovec. Pogreb bo v sredo ob pol 18 iz Rožne doline, cesta Vil. št. 10. Člani se vabijo, da spremijo pokojnega tovariša na njegovi zadnji poti. — Predsednik. 0 I. sklepna produkcija državnega konserva-toriju bo v petek dne 10. junija ob 20 v Filharmo-nični dvorani. Nastopita absolvent srednje šolo drž. koneervatorija oddelka zn čolo Bajde Oton in Gullatiu Reinhold (klavir). Spored je naslednji: 1. Gallatia zaigra na klavirju Beethovnov Rondo v G-duru in Brahmsov Scherzo v Es-molu. Drugo točko sporeda tvori Krealova sonata za čelo in klavir. Izvajata jo Bajde Oton in Gallatia Reinhold. V tretji fofiki nastopi zopet g. Gallatia ter zaigra Sukovo Večerno n asi rojenje in Dvorakovo Humoresko v D-molu. Sklepno točko produkcije tvori Sailnt-Saonsov I. koncert za čelo in klavir, ki ga izvajata Bajde Oton in Gallatia Reinhold. Bajde Oton je iz šole prof. Emeriika I! e ran a, Gallatia Reinhold pa iz šole prof. Janka Ravnika. — II. sklepna produkcija bo 19., III. pa 21. junija, obe v Unionski dvorani. Sedeži po 5 Din in stojišča po 3 Din se dobe v Matični knjigarni. © Promet v odgonski postaji. Stara navada raznih sumljivcev in delomrznežev je, da se prav radi v velikem številu zatečejo v Ljubljano, kadar je tu velesejeni. Nn ljubljanski velesejein so prišli sumljivi ljudje prav iz vse države z najbolj različnimi nameni. Ljubljanska policija pa jc zelo pozorna in je v tem času, kar jo velesejein, poloviki vse polno teh ljudi in jih izročila mestni odgonski postaji. Sedaj so zapori odgonske postaje stalno polni in redno odhaja iz Ljubljane kar po več ljudi hkrati s prisilnimi potnimi listi. Nekateri teh delomrznežev pa so celo tako predrzni, tla pridejo potem šc na velesejein prosjačit in se s prisilnimi potnimi listi neUako legitimirajo, češ, prisilni potni list velja samo do Knrlovcu, naprej pa bom moral peš! Nekateri teh prosilcev se potom kar pohvalijo s svojimi »poslovnimi uspehi«. 0 Mušičeve štipendije še ni. Poročali smo o štipendijah pokojnega Mušič-beja, ki jih je zapustil zu ljubljanske akademike in brezposelne. Med tem. ko je bilo med dijake že razdeljenih 25 jurjev, pa brezposelni iz te štipendije niso dobili šc nič. Meetni socialni urad denarja še ni dobil in ga seveda tudi razdeliti nc more. © Razpis za napravo lesene zložljive barake za počitniško kolonijo. Mestno načelstvo v Ljubljani razpisuje delo za napravo lesene zložljive barake za počitniško kolonijo v Mednem. Popis vseh del in podrobne informacije sc dobo v socijnlno političnem uradu ined uradnimi urami v Mestnem domu vrata št. 43-11. Proračun jc predložiti v skrajšanem roku do 16. junija 1933 do 11 dopoldne. O Akrobati imajo predstavo danes ob pol 9. Jutri ob 6 in ob pol 9 zvečer. Vsaka predstava nov program, visoko eno kolo. O Nesreče pri delu. V Naglasovi tovarni se je včeraj ponesrečil 35-letni mizar Jokob Koprive iz Zaloga 30. Stroj ga je zagrabil za levo roko in mu jo občutno poškodoval. — Na Mirju je padel s stavbnega odra v klet 36-letni zidar Matija Cimerman iz Aškerčeve ulice. Poškodoval si je desno nogo. V vasi Sv. Jošt je padla in si poškodovala levo nogo 70-letno občinska uboga Ivana šubic. 0 Specialno izbiro modnih hlač in pumparc dobite najccnejc pri Prcskerju, Sv. Petra cesta 14. O U. F. nogavice 1er razne res trpežne j svilene, flor in kratke nogavice ima tvrdka Miloš j Karničnik, Stari trg. ! ffV. ВЧП8 Wf Velik praznik za mladino in odrasle je bil preteklo nedeljo: dan prvega sv. obhajila. Farna i cerkev je bila nabito polna ljudstva. Letos je bilo I pri prvem sv. obhajilu 126 otrok, med temi 93 iz Kranja, ostali pa spadajo v okoliš primskovske šole. Po obhajilu, oziroma po maši, so prvoobha. janci v sprevodu odšli v dvorano Ljudskega doma, kjer jih je Marijina družba pogostila z mlekom in pecivom, vmes pa so se vršile deklamacije, tako da so se otroci prav dobro zabavali. G. katehetu Žužku in g. kaplanu Koširju gre zahvala za tako i lepo aranžiran in uspel dan prvega sv. obhajila, ; ki bo oslal v neizbrisnem spominu mladih otro-• škili duš. Prvikrat po Jezerski cesti bo letos krenila i procesija nu praznik sv. Rešnjega Telesa. V Kokr-; ško predmestje .je dosedaj krenila vsako drugo j lelo in je vedno zavila mimo Marijanišča nazaj v mesto. Letos pa bo šla procesija še naprej do ovinka Jezerske ceste, kjer bo pred vilo g. Kokla oltar, nato pa so bo vila po Jezerski cesti naprej do nadarbinske hiše in odtam bo mimo pokopališča k. en i la v mesto. Razstava na državni tekstilni šoli v Rožni ulici bo letos odprla od 15. do 18. junija. Louis Adamič: Dinamit Povijest kîasnog nasilja u Americi. Dozvolom autora preveo s engleskoga dr. B. Kojič. Izdala ^Binoza«, Zagreb, 1933. Zagrebška »Binoza« je izdala te dni že drugo Adamičevo knjigo (prva je bila Smeh v Džungli :), D i n а m i t , zgodovino ameriškega delavskega gibanja 19. in 20. stoletja ali krajše: strahoviti dvoboj med ameriškim delavstvom in kapitalizmom. Avtor je vešče in bistro prebrskal vse vire, časopisne in knjižne, katere je z močno podrobnostjo razčlenil in vzidal v kritično zgradbo edinstvene zgodovine ameriškega detavsko-kapitali-stičnega boja, nasilstev, bomb itd. Naslov knjige ločno odgovarja nolranji misli, ila brez dinamita ne bo boj dobojevan. Pisec razkriva življenje ameriških delavcev že iz prvih decenijev 19. stoletja; takrat so nanagloma gradili čezcelinske železniške proge, kanale so vezali z veletoki, dvigali so tovarne itd. Če pa so med delom na močvirnih tleh ostajale množice na malariji obolelili trpinov, so prihajala nova krdela »gnoja« (evropski naseljenci), ki so upogibala hrbet pred čarom ameriškega dolarja. In ravno ti naseljenci pomenijo višek ameriške delavske tragedije. Med tem, ko so se domačini poskušali organizirati v skupnih stavkah, so sleherni tak poizkus porušili Evropci, ki so stopili na njihovo mesto ter bili pripravljeni delali sleherno delo, ob sleherni uri in za kakršenkoli denar (evropski došleci se po večini namreč niso organizirali). Toda v (30. letih so začele delovati najprej lajne, kesneje pa javne organizacije delavcev vseh strok, narodnosti, barv in ver, katere so v svojih zahtevah za oseniurni delavnik, za zvišanje mezde in odpravo ženskih in otroških delavcev, nastopalo a stavkami, bombami, i ibotažo, a pri tem le ko- rakoma dosegale osnovne pravice. Vladni in konservativni listi so namreč obsojali vsa ta dejanja | kot delo norcev in zahtevali — namesto pravic — I še bolj sistematičnega oboroževanja zvezne vojske j in milice. In to je čisto razumljivo; saj so javno mnenje ustvarjali le težki denarneži v parlamentih in tisku in le levji odpor organiziranih delavskih mas je mogel vsaj malo odbili ostrino nnsproli jim stoječih trustov. Plastično opisuje Adamič nasilja oblustev ob stavkah, epikurejsko življenje ameriških mogotcev, najbolj pa razdivjanost in zagrizenost krvavega dvoboja. Posamezna poglavja, ki nekako zaključujejo v sebi zaokrožena razdobja (z žigom večje ali manjšo krvave napetosti med obema nasprotnikoma) so v resnici dokument čudovitega poznavanja anglosaksonske duševnosti, v katero je Adamič z izredno bistrostjo prodrl; še, posebej moramo to poudariti, čo upoštevamo dejstvo, da jo Adamič slehernemu gibanju ali dogodku dosledno poiskal vzrok in učinke. Niso torej Ia poglavja nanizana zgodovina krvavih borb med ameriškimi prebivalci, katerih svojstvo je, da so bogati postajali bogatejši, a siromaki siromašnejši, marveč jo to kritičen prerez zgodovinskega opazovalca in kritiku. Knjiga nas končno pripelje do današnjih dni, kjer pa je avtor žo malce bolj žgoč; vsekakor je tu sani doživel strahotno denarne razlike ameriških prebivalcev. Vsekakor je Adamičev Dinamit« tudi zn nas Slovence, ki imamo onkraj luže dosti svoje krvi, prebridek dokument trpljenja vseli, ki so kot gnoj : ginili pod nasiljem ameriških mogotccv. L. G. Produkcija drž. Muz. akademije iz Zagreba V vrsto produkcij ljubljanskega konservalorija (o katerih bomo v celoti še poročali) jc stopila v ponedeljek pop. produkcija gojencev zagrebške akademije. Menda se je to zgodilo prvič, toda dejstvo ima svojo upravičenost. Dogodki v Laškem končani Laško, 12. junija Poročali smo že o redukcijah rudarjev v Hudi-jami pri Laškem, ki so bile izvršene 28. februarja. Kakor znano, je vodstvo rudnika v Hudijami re-duciralo poklicne rudarje brez postranskih dohodkov, medtem ko je posestnikc-rudarje obdržalo v službi. S tem se je umetno povečala brezposelnost, katera povzroča glad. Umevno, da so se rudarji, posebno žene reduciranih rudarjev temu uprle in zahtevale, če je res potrebna redukcija, naj se reducirajo rudarji-posestniki, poročeni rudarji s kopico otrok, ki nimajo drifgih dohodkov, pa naj ostanejo v službi. Ker so žene precej glasno zahtevale pravično razdelitev kruha, so aretirali v soboto 4. marca načelnika II. rudarske skupine v Hudijami g. Lešnika. Ko pa je delavstvo 5. marca hotelo vprašati, jc nastalo kričanje, da je posredovalo orožništvo. Ob tej priliki je bilo aretiranih v Laškem še pet drugih oseb, dva rudarja, trije ne-rudarji. Med njimi ludi g. Ivan Deželak, posestnik in zasebni uradnik v Laškem. Vsi skupaj pa so bili z Lešnikom poslani še isti dan, to je v nedeljo 5. marca v zapore okrožnega sodišča v Celju. Po 18 dnevni preiskavi so bili 23. marca izpuščeni. Danes pa je dobil g. Ivan Deželak od okrožnega sodišča v Celju rešitev, da je kazensko postopanje radi čl. 8 in 18 zakona o zaščiti države po § 108 k. p. ustavljeno. Celle & Procesija na praznik sv. Rešnjega Telesa. Ob 8 zjutraj bo v župni cerkvi slovesna sveta maša, po sveti maši se začne okrog 8.45 procesija, ki gre iz župne cerkve v Gosposko ulico, nato čez Dečkov trg, Prešernovi ulici, Kralja Petra cesti, Cankarjevi ulici, čez Krekov trg, Aleksandrovi cesti na Glavni trg in «azaj v farno cerkev. Vrstni red isti kot smo ga objavili v nedeljski številki. Obe meščanski šoli in vse osnovne šole razen belo oblečenih deklic se zbeTejo pri zadnjem blagoslovu ob 9.45 dopoldne na Glavnem trgu. Po procesiji bo v župni cerkvi še ena sveta maša. Hišni posestniki ob ulicah, kjer gre procesija, se naprošajo, da okrase okna. Med procesijo vladaj red in mir. Gledalci naj se obnašajo dostojno in izkažejo Najsvetejšemu dolžno čast. J3 Seja Vincencijeve konierence bo drevi ob 8 v Domu. Ker je to zadnja seja pred šolskimi počitnicami, prosimo zanesljivo vse odbornike, da sc je polnoštevilno udeleže. J3 Umrli so v javni bolnišnici Hajnšek Alojzija, 12 let, hči kočarja s Kristan vrha pri Sv. Petru na Medvedjem selu, in Blaž Pezdevšek, 79 let, občinski revež iz Sopot pri Šmarju, Ožek Antonija, 59 let, dninarica iz Laškega, Nendl Marija, 72 let, delavka s Kalobja in Zagorc Andrej, 78 let, hlapec iz Trbovelj. N. v m. p.l 13 Lastniki iijakerskih voz v celjskem okraju, ki so prijavili svoja vozila in oddali prometne knjižice pri okrajnem načelstvu v Celju, naj čimprej dvignejo evidenčne tablice pri pristojnem občinskem uradu. & Ukinitev električnega toka. Elektrarna Fa-la sporoča, da bo v nedeljo, dne 18. t. m. od 7 do 14 ukinila vsled raznih popravil dobavo toka za mesto Celje in okolico. t3 Tatvina kolesa. Dne 11. t. m. je bilo okrog 10 zvečer na Ponikvi ob j. ž. izpred neke gostilne ukradeno moško dvokolo, znamke »Waffenrad«, št. 3,100.935, črno pleskano, vredno okrog 1000 dinarjev. 13 Izgubljeno. Dne 10. t. m. je bila med 7 in 8 zvečer izgubljena od Lise do Celja zlata ženska zapestnica, vredna okrog 300 Din. — Dne 12. t. m. popoldne je bila med potjo od Celjske koče do Zavodne izgubljena zlata moška verižica, vredna 800 do 1000 Din. IVcifSS&O Podjetni otroci. Ljudsko šolski otroci iz Brodov pri Vranskem so priredili v nedeljo popoldne na kozolcu g. Ručigaja igrico »Carevič Ivan«. Igrali so prav ljubko. Ves dobiček te prireditve so otroçi darovali onim svojim sošolcem, čijih starši nimajo niti toliko, da bi svojim otrokom mogli kupiti dovolj kruha. Prireditev jc nadzorovala gu. Stilinovič, vodila pa Kok Angela, ki poseča prvi gimn. razred v Celju. Sv. Medard je zmagal nad sv. Barnabo. Tako namreč pravijo, ker je tudi v nedeljo pri nas deževalo. Ako bi pa bilo v nedeljo lepo vreme, tedaj bi se vreme spremenilo. Sedaj pa bo baje ves mesec slabo vreme. Ljudje že obupujejo in s vprašujejo, kaj bo s poljskimi pridelki. Vsak dan skoro dežuje, deloma tudi z značajem nevihte. Vsi poljski pridelki že zelo trpijo vsled vedne vlage. Posebno hudo so prizadeti hmeljarji, ki so stavili v teli težkih časih toliko upanja na izkupiček hmelja, čigar cena je tako lepo kazala. Pa tudi fižola, krompirja in žita nc bo veliko, če bo šc nadalje tako vreme. Srečko Kumar, priznan slovenski glasbenik, ki pa deluje na zagrebški akademiji kot profesor klavirske umetnosti, je s svojimi devetimi učenci prišel gostovat k nam. Ne le, da nam pokaže uspehe svojega tehničnega pedagoškega, temveč predvsem idejno umetniškega dela (kar smo že priporočali kot osnovo tudi našim produkcijam). Za to priliko je s svojimi učenci naštudiral program najmodernejših klavirskih skladb jugoslovanskih skladateljev. To dejstvo je priznanja vredno. S tem je ne le dokazal, da seznanja svoje učence z najsodobnejšim razvojem glasbene pradukcije, temveč nas je z enim samim nastopom seznanil z vsem važnejšim sodobnim klavirskim ustvarjanjem ter nam podal prav lep pregled o njem. Tako pedagoško delo lahko služi za zgled. Kajti res ni važno samo to, da učenci slede le tehnični izurjenosti, temveč prav toliko, ali še bolj, da si pridobe vsesplošno glasbeno modrost. V sporedu so bila delu sicer precej raznovrstno usmerjenih nuziranj, ki si danes iščejo izraza in utirjajo nove poti, toda vendar v celoti vsa enotna v negaciji tradicijc, od zmernosti do skrajnih prevratnih tendenc. Vrsta imen skladateljev, ki so bili na sporedu, je bila takale: Fr. Dugan ml., Slavko Oslerç, Danilo Švara, Fr. Šturm, Emil Adamič, Ivan Matetič, Ivan Grbec, Fr. Dugan st., Janko Ravnik, Mihovil Logar, Matija Bravničar, Boris Papandopulo, Božidar Kune in Josip Slavenski. Učenci so v splošnem pokazali mnogo smisla in resne zavzetosti za moderno. Od začetnih mladostnih uspehov do prav lepe izurjenosti so sc v vrsti predstavili izvajalci: Babič Bogdan, Babič Dušan, Matkovič Lucija, Očko Dragica, Hinter-majer Nada, Kumar Vukosava, 1'ragcr Greta, Reich Truda in Marčelja Dušan. Čudno, da jc bil kljub mikavnosti sporeda in neznatnosti vstopnine obisk tako boren. V. U. Popravi! V včerajšnjem poročilu o opereti .Jim in Jill« je tiskarski škrat spremenil opero Manon v Marta Ljubljanska drama : Okence Kot zadnjo letošnjo novost v drami smo dobili Olge Schenpflugovc veseloigro »Okence«. Delce jc res veselo in skoraj prehaja v burko, v glavnem pa privlačna gledališka igra. Ga. Olga Scheinpflugova je igralka Narodnega divadla in smo jo kot pisateljico in igravko pred dvema ali tremi leti spoznali osebno. Tudi njeno »Okence« ne more zatajiti odrskega obzorja, pisatelja in pesnika povsod nadkri-ljuje igravec. Količkaj občutljiv gledalec izprevidi, da je komični problem, v katerem se spajata domislica in smešnost življenja, tedaj slučaj in značaj obenem, izveden sicer pač na neki pesniški disciplini, da pa je že osnova sama bolj igravski domi-slck, zlasti pa je izraba komičnosti občutena večinoma igravsko, da celo uhaja v igravski ekstem-pore in stopa v plitvine, ki gledalca izredno zabavajo, umetnosti pa niso v prid. To se mi zdi potrebno povedali, zakaj delo samo ima mnogo vesele prostodušnosti, odkriva z moško gotovostjo smešno tipičnost velikomestnega življenja, skratka nič ženskega ni v njem, zlasti v izrazu ne, in prav nič ni sentimentalno — ostaja pa le preveč delo igravca, ki igra s publiko in ni delo umetnika, ki ustvarja publiki. V celoti je tudi preveč raztegnjeno. Vendar je popolnoma v redu in za gledališče dobro, da smo dobili to delo; prav gotovo se bo še prihodnje leto mnogo igralo. Tudi se že davno ni zgodilo, da bi skušalo občinstvo pri odprtem odru ploskati igravcem — zaradi dovtipov. Delo je tudi igravsko prav sočno zajeto. Sloni v glavnem na igri g. Gregorina, ki igra privatnega docenta Jakoba Johaneka, gospe Rakarjeve kot gospe Dynybylove in gospe Gabrijelčičeve, ki igra njeno' hčer Rožico. Jakob Johanck je profesor z vso komiko, kot jo navadno pripisujejo temu stanu: zaverovan v svoj predmet, pozabijiv, tuj življenju, zlasti ljubezenskim stvarem, doživi svojo slučajno pijanost it »okence«, praznino, v spominu in grozo svojih na • mišljenih nečloveških dejanj, ki jih hoče uporabi/i Dve dekleti, hi jima ni mar deta Nežika se pretepa s policaji Ljubljana, 13, junija. Mlado, rdečclično dekle, staro 20 let, Nežika, se je danes predstavila malemu senatu. Potepa se okrog in pretepa s policaji, če pride v Ljubljano. Pred sodniki je kratkobescdna in rezka. Predsednik: »Zakaj ste bili zadnjič kaznovani?« Obtožen-ka: »Zaradi tepeža kakor sedaj!« Predsednik: »S policijo ste se tepli?« Obtoženka: »Da!« Čudna je njena zgodba. Bilo je 16. maja proti večeru v Ti-volijl pri Cankarjevih brezah. Stražnik jo je zalotil, prijel in peljal na policijo. Pa je stražnika ozmerjala in osuvala, pozneje pa Se drugega na policiji ugriznila v roko. Nežika je vse priznala. Nedavno je zapustila zapore, Mesec dni je doma delala. Predsednik: »Kako ste prišli v Tivoli?« Obtoženka: »Peš z Dolenjskega. Doma se mi ne ljubi garati na polju.« Preds.: »Kam ste hoteli iti?« Obt.: »Tja v Šiško k prijateljici spat.« Preds.: »Kje stanuje?« Obt.: »I, no tam v Šiški!« Preds.: »Šiška je velika!« Obt.: »Seveda je!« Preds.: »Kako ji je ime?« Obt.: »Rezika!« Preds.: »Rezik je dosti na svetu.« Obt.: »Seveda. Prijateljica je tudi!« Preds.: »Po kaj ste prišli v Ljubljano?« Obt.: »Po obleko!« Preds.: »Kje jo imate?« Obt. »V Vodmatu!« Preds. ironično: »Reziko v Šiški, obleko v Vodmatu!« Stražnika Josip Udovič, ki ga je ugriznila v roko, in Anton Junc sta kratko povedala, kakšne sitnosti sta imela pri aretaciji Nežikc. In Nežika je bila obsojena na tri mesece strogega zapora. »Tri mesece? Kazen jc previsoka!« je vzkliknila. Ljubljana, 13. junija. 32 letna Micika iz Ljubljane je napravila kari-jero kot speci.jalistin.ja za tatvine po trgovinah. Neštetokrat je žc bila kaznovana. Predsednik ma- lega senata ji je danes po vrsti našteval nove grehe rekoč: »Torej priznate? Samo tatvino razpršil-nika! Drugih tatvin ne! Ali ste vzeli pri Škopeku 4 zlate verižice?« — Obtoženka: »Nisem tam bila. Samo 15. februarja sem vzela 5 verižic in za tem bila že sojena.« — Predsednik: -Ali poznate Amalijo Tršanovo?« — Obtoženka: »Vem, kje je. Saj je moja sošolka. Pa nisem bila pri njej in vzela 020 Din.« — Predsednik: »Pri Jesih Mariji ste veliko zbrali, pa malo vzeli, samo par nogavic. — Obtoženka: Nabrala sem blaga za 100 Din, pa nisem vzela.« Priïa zlatar Edvard Škopek je povedal, kako je hodila k njemu izbirat zlatnino. Izbirala je, pa nič kupila. Verižice so bile vredne 1000 Din« pravila mu je, da se bo poročila '/. nekim bogatim trgovskim sotrudnikom. Priča Milena Huber, mo-distka pri Amaliji Tršanovi: Jo dobro poznani. Prišla je izbirat klobuk. Noben se ji ni dopadel. Kuverta s 620 Din je bila poleg klobukov.« Obtoženka: »Kaj? Tam nisem bila!" »Tudi pri Mariji Jesihovi niste bili— Obtoženka: »Da, tam sem pa bila. — Priča .Tesihova: : Jo poznam iz trgovine. Prejšnji dan je kupila malenkost. Pa me je ogoljufala za kovača. Drugi dan pa je izbrala blaga za celo balo, nogavice zase, za otročička, za služkinjo in gumbe za posteljno odejo. Za moža je hotela poseben dežnik. Račun je bil čez 500 Din.« — Predsednik obtoženki: »Koliko ste plačali?.: — Obtoženka: »Vse je zneslo okoli 250Din! Možev dežnik je bil samo 85 Din! — Priča: "Pravila mi je: Ah, veste, moj mož zmerom izgubi dežnik v gostilni. Zato mora imeti ekstra-kljuko. Kar tri ure sem ji stregla.: —• Predsednik: Takega odjemalca ni vedno? — Priča: »Sprva sem bila kar vesela in sem si mislila, če bi bila vsak dan ena taka. Toda gorje mi!« (V dvorani smeli.) Micika, ki je nepoboljšljiva tatica, je bila obsojena na 1 leto in 3 mesecc strogega zapora. Sodbo ni hotela sprejeti in je začela silno ihteti. Maribora. — Kot zadnja letošnja nova sv. maša v dekaniji bo pa na Raki 16. julija in sicer jo bo opravil duhovnik-novomašnik križniškega reda g. Leopold Božič, pridigar bo g. Ciril Lekšan, O. T., iz Ormoža. Naj sledijo redovnim še svetni duhovnik i-novomašniki! — V procesu pred državnim sodiščem zoper Brodarja in tovariše je branitelj dr. Krek sklicujoč se na neko sodbo deželnega sodišča v Ljubljani izpodbijal verodstojnost orožnika, ki je nastopil kot priča. Ker je bil v našem listu orožnik Ambrožič Vid naveden kol Ia nezanesljiva priča, lojalno izjavljamo, da jo bilo to ime zamenjano in da proli Ambrožiču ni bilo ničesar označenega zoper njegovo čast. — Za brezposelnega očeta G otrok v Kočevju sta darovali dvo služkinjHtretjerednici 40 Din. Včeraj upokojeni šolski ravnatelj, danes dve služkinji. Plemenitima darovalkanm prisrčni: Bog bo povrnil! — Z motiko po glavi. Gorenc Franc, 36 let star, i/ Cerovca, obč. Trebelno, je srečni soseda in .sc z njim spil zaradi neko poti. Sosed jc imel s seboj motiko, s katero je med prepirom udaril Gorenca po glavi in ga hudo poškodoval. — Žena in rejenka sta ga namlatili. Prijatelj Anton, 62 let star, i/. Rakovnika, obč. št. Rupert, ee je spri z ženo in rejenko. Ti dve sla ga pa z orodjem lako /mlatili po celem životu. glavi in roki, da jo moral iskati pomoči v bolnišnici. Veliki koncert Pevske zveze Zbore opozarjamo, da bomo sprejemali prigla-se samo še ta teden, to je do 19. junija. Prosimo, naj nam ne zavirajo dela z zamudnimi prijavami, Gg. župnike in pevovodje prosimo, naj pripravljajo tudi ljudsko petje, kakor smo sporočili v »Slovencu« 11. junija. Le zadnjo pesem »Kristusu Kralju« bomo po želji kn.-šk. ordinariala zamenjali z ono ljudsko '''Angel Gospodov«, ki jo je priredil dr. Kimovec in se dobi v Jugoslovanski knjigarni po 2 Din. Da ne bo različic v besedilu, je treba, da se vsi nauče enotno samo po tej izdaji. Refren se ponavlja pri vseh kiticah isti. Peli bomo vseh šest kitic. bilo inogoče več rešiti. Požar je moral nastati tik pod streho kozolca, ker je bil najprej zgornji del ves v plamenih. Zato požara tudi ni nihče opazil, dokler ni popokala opeka in je plamen imel prosto pot kvišku. Ker je kozolec stal izven trga na samem, ni bilo nobene nevarnosti, da bi se požar razširil dalje. Zanimivo je, da je ta kozolec zdaj že tretjič pogorel. Vse kaže, da je bil ogenj podtaknjen. Morda je bil kdo ognjegascem nevoščljiv njihove zabave. Nekdo, ki pa ni član gasilskega društva, jc seveda hotel tudi to nesrečo izrabiti v svoje »človekoljubne,! namene in se je širokoustno izrazil: »To je delo naših nasprotnikov!« Ni težko uganiti, koga je s tem mislil. Morda pa bi se dalo pri tej priliki zopet nekaj neljubih ljudi spraviti v preiskovalne zapore. — Urejena prebava in zdrava kri se doseže z dnevno upora1 o pol čaše naravne »Franz-Josef«-grenčice. Strokovni zdravniki za motenja v prehrani hvalijo »Franz-Josei«-vodo, ker pospešuje delovanje želod" ca in črevesa, preprečuje oteklost jeter, zvišuje izločevanje žolča in sečnice, poživlja izmenjavo snovi in osvežuje kri. »Franz-Josef«-grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. — Roko si je i/pahnil, štular Franc, I? lot star, cestarjev sin i/. Iladovič, obč. Božakovo, jo pokladal živini. Pri tem je stopil na nepravo desko, ki se je premaknila, padel je ter si iz-pahnil desno roko v rami. Zdravi se v bolnišnici usmiljenih bratov v Kandiji. — Umna reja kuticcv. Spisala dr. Andrej Jenko in Alfonz Inkret. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cena izvodu Din 16.—. Kunčjcreja je postala v teli časih zelo važna gospodarska panoga, zlasti še za revnejše sloje. Ako imaš količkaj prostora bodisi na dvorišču ali kje druge si lahko sam postaviš skromen hlevček odnosno kletko za skromno /ival domačega zajca. Žival ti ne dola veliko sitnosti in preglavic. Zadovoljna je z odpadki jedi, ki sicer pridejo na smetišče, poleti je pa zadovoljna s krmo, ki jo dobi za prav nizko ceno, ali jo sam nabereš v gozdu na sprehodu. Reja do- Zavitki in tablete ima,o Bayerjev križ! Če bodete pazili na ta zaščitni znak, bodete vselej dobili pristni Py-ramidon ter ne boste nad njim nikdar razočarani pri glavobolu in migreni. V z. JuRcIa k. d. Zngrtb, Oajtva 32. Oglas jc registr. pod S. br. 3483 oJ 31. V. 1333. mačili zajcev je zelo hvaležna in se obilo izplača. Meso domačega zajca je zelo okusno, lahka ter zdrava jed, ki za teletino kar nič ne zaostaja. Pričujoča brošura vsebuje vse, kar mora vedeti vsak, ki se bavi e kunčjerejo. Knjižica je bogata z ilustracijami, z vzorci hlevčkov, raznih vrst in pasem domačega zajca. Nudi veliko koristnih nasvetov, razpravlja o negi, zdravju in bolezni, ter koristi te ljubke domače živali. Vsem rejcem kuncev knjižico toplo priporočamo. — Slovenci, ki potujete v Zagrob, ne pozabite obiskali slovensko gostilno Vladimir Černe, Hudičeva ulica st. 1 (u dvorišču) tik Jelačičevega trga. >u, u. • be-r Požar med gasilsko veselico Konjice, 12. junija. Včeraj je imelo tukajšnje prostovoljno gasilno društvo pred svojim gasilnim domom v gornjem delu trga svojo letno veselico. Ko je v večernih urah postalo precej živahno razpoloženje, je naenkrat nekdo okrog 22 začel klicati: Gori! Prvi hip so vsi mislili, da je to le neumestna šala. Toda kmalu je pritekel nekdo naznanit, da na spodnjem koncu trga v resnici gori Ogorevčev kozolec. Med tem časom je ogenj udaril že skozi z opeko krito streho in stolp farne cerkve je zažarel v krvavo-rdečem siju. Gasilci so takoj skočili na brizgalno in oddrdrali na mesto nesreče. V stolpu je kmalu začelo biti plat zvona. Ko so dospeli gasilci k pogorišču, je bilo že vse v plamenih. Opeka se je naglo rušila s strehe radi velike vročine. Kozolec je bil založen s senom in posušeno deteljo, česar pa ni — Nosečim ženam in mladim materam pomore naravna »Franz JoseSova« grenčica do urejenega želodca in črevesja. za svoja predavanja in razprave. Vsa vrsta smešnih zapletljajev je zapletena v ljubezensko spoznanje, ki se ugodno reši v zmislu ženske praktičnosti in učenjaške preprostosti. G. Gregorin je svojega komičnega junaka igral s prepričevalno igro in estetično umerjenostjo in je pokazal, da postaja mnogostransko uporaben igravec, zanesljiv umetnik predvsem v oblikovanju značajev. Ga. Rakar-jeva ima v gospe Dynybylovi svojo junaško partijo, ki jo igra celo s precejšnjo drastičnostja, ki pa igri ni v kvar — saj je samo igra. Tudi ga. Gabrijel-čičeva je prav dobra Rožica v zmislu igre; če bi bila manj oglata, bi igra našla ton, ki ni v skladu z okoljem — čeprav se nam vnovič čudno zazdi vse okolje take in lake družine, njenih stanovalcev in obiskovalcev v četrtem nadstropju. Mnogokdaj se pri tej Pragi spomnimo na Spreobrnitev Ferdiše Pištore. Odlična proletarska tipa Toneta in Lojza sta plastično igrala gg. Plut in Potokar, policijskega komisarja g. Bratina in g, Zeleznik je svojega drobnega študenta Divištka izdelal z intimno komiko in ga postavil kot zadnje zadoščenje veselemu občinstvu. Režija je v rokah g. O. Šesta, kakor vedno tudi scenično presenetljiva, čeprav si v tem okolju sobe z neskončno bežečo globino ne morem razlagati drugače kot zanimiv kulisni dovtip. Kakor rečeno, vesel konec precej nevesclemu in nemirnemu gledališkemu letu. F. K. Daljše poročilo o Moliereovcin Tartuffeu se je zaradi odsotnosti našega poročevalca nekoliko za-kesnilo. Objavimo ga prihodnjič. it Poljski književnik v Ljubljani. Včeraj je prispel s svojega potovanja po Jugoslaviji poljski književnik dr. Tadeusz Nittman v Ljubljano, kjer si misli ogledati nekatere kulturne institucije, nato pa še letoviščno bisere, Bled in Bohinj ter po možnosti zgodovinska mesta (Celje, Ptuj). Prepotoval je južno Srbijo, Črno goro, Bosno in Hercegovino, nato pa jo krenil naravnost v Ljubljano. Za Slovenijo je ves navdušen in pravi, da so spremljali Poljaki že v zgodovini vse narodne in kulturne boje Slovencev ter jih občudovali; posebno pa čutijo z nami danes bolest narodnega razkosanja, ko živi blizu pol milijona Slovencev v Italiji in Avstriji brez slehernih narodnih pravic. G. Nittman bo, če bo le utegnil, predaval v Ljubljani o poljski literaturi mlade in najmlajše genc-raciie. Koledar Sreda, 14, junija: Bazilij, cerkveni učenik; Eli-zej, prerok. No vi grobovi -j- V Kranju je včeraj na svoj 78. rojstni in godovni dan mirno v Gospodu zaspal g. Anton Engohnr.n, posestnik. Pokopali ga bodo na praznik j sv. R. T. ob 3 popoldne. Naj miru počiva! Žalu- ! jočim naše iskreno sožalje! -J- Na Stari Vrhniki je v ponedeljek ob 4 zju- i traj mirno v Gospodu zaspal 87 letni Pavel Ce- ] lešnik, podomače Jereb. Mož jo v svojem živ- j ljenju bil vedno eden izmed onih redkih korenin, j ki ponosno in neustrašeno kažejo znamenje svojega ! krščanstva. Naj v miru počiva! Žalujočim naše ; sožalje! Ostale vesti — Vsaka anketa je odveč! Z ozirom na 1 pismeno anketo glede onega zloglasnega § 171 i omenimo, da je vsaka debata o tem, da se uve- ; de uporaba antikoncepcijonalnih sredstev ter i določi potrebnost splava, ako govori za to ev- ! genska ali socijalna indikacija, popolnoma od- i več, ker vsaka še količkaj poštena in krščanska žena mora odločno biti proti. Katoliška cerkev je in bo vedno obsojala ter prepovedovala ubijanje, zlasti pa prepoveduje ta novodobni be-tlehemeki umor. Vsako propagiranje za ome- j njeni § je obenem propagiranje za legalno pro- i fanacijo materinstva. — Marijanišče v Ljubljani. Po smrti vodje bla- ! gopokojnega prelata Andreja Kalana je upravni svet Družbe sv. Vincencija začasno poveril upravo Marijanišča gg. podpredsedniku župniku F. Finžgar-ju in prof. dr. A. Levičniku. Vse prošnje za sprejem v dijaški konvikt Marijanišča, Poljanska 30, in v deško osnovno šolo naj se naslovijo na upravo Marijanišča kakor doslej. Kdor se pa osebno zgla-si, prošnjo za dijaški konvikt tudi lahko odda pre-fektu prof. A. Anžiču, za osnovno šolo pa prednici s. Hermini Resman. Prošnje naj se vlože čim- 1 prej, najkasneje pa do 31. julija. Odgovor o sprejemu prejme vsakdo pismeno obenem s prospektom. Prošnji je priložiti krstni list in zadnje spričevalo. — Tabor bojevnikov v Mokronogu, ki bo v nedeljo, 9. julija, bo po dosedanjih izgledih veličastna manifestacija za mir, svobodo in pravičnost. Vršijo se velike priprave, da bodo gostjo čim pri-jazneje in lepo sprejeti. Zato so vabljeni ne le bivši vojaki, temveč vsi, ki žele preživeti nekaj veselih ur med prijaznimi griči pri veselih ljudih na lepem Dolenjskem. Iz Ljubljane bo vozil poseben vlak in je dovoljeno polovična vožnja. Za prehrano in vožnjo jo določena cena 45 Din. Prijave sprejemajo v Ljubljani: Trgovina »Oriente, TyrSeva (Dunajska) cesta 14; trgovina I. Strojan-šek, Pred škofijo 21 : trgovine Stanko Florjaiičič, Sv. Petra cesta 35; Leopold Zupančič, Jegličeva cesta 15; Ivan Bizovičar. KoMzejska ulica 16: Samopomoč Zveze bojevnikov, Jegličeva cesta 15: v Mostah pri Ljubljani pa Karel Kovič, Zaloška cesta. Prijavite se takoj! — Novomašniki leskovške dekanije. Izredno častno je zastopana letos leskovš.ka dekanija med drugimi po novomašnikih-redovnikih. Na velikonočni ponedeljek je opravil v Leskovcu slovesno novo sv. mašo cistercijan iz Stične g. p. Tomaž Akv. Kurent. Pridigal je g. dr. Andrej Snoj, vse- učiliški profesor v Ljubljani._V nedeljo 18. junija bo opravil na Studencu prvo sv. daritev minorit iz Ptuja g. Jožef Tomšič, pridiguje g. p. Alfonz Svet, fiupnik v Ptuju. — Dne 9. julija pa pride na vrsto Krško, kjer bo nova sv. maša v ondotni župni ccr- ■ kvi. Pel jo bo salezijanec g. Andrej Majcen, pridi-1 gar bo upokojeni profesor msgr Mat lin Vreže a Drz• prvenstvo v sabljanju 1932-33 Ljubljana ima najboljše iloretiste. Kakor smo že poročali, se je vršilo v Mariboru na binkoštne praznike sabljaško državno prvenstvo. Turnirja so se udeležili poleg domačega Maska-a, še zagrebški klubi Concordija, Makabi in Hašk, subotiška Hakoah, Obilic iz Bečkereka, Novosad-čani in naša Ilirija. Vsega okrog 80 tekmovalcev. Sabljaška sekcija SK Ilirije, se je udeležila turnirja s 14 borilci, učenci floretskega nadaljevalnega tečaja. Vsi borilci eo pokazali napredek in tehnično višino, ki daleč prekaša učence ostalih tečajev v državi. V ostrih, toda skrajno fair borbah, so dokazali naši fantje svojim športnim tovarišem iz ostalih mest, da se da kljub kratki dobi 3 let z vztrajnim delom, pravilnim šolanjem in z minuci-ozno natančnostjo, zelo mnogo doseči. Čeprav so imeli ostali klubi profesionalne učitelje, kot n. pr. Zagrebčani italijanskega mojstra Tirellija, ki je pripravljal člane Concordije in Makabija v šestmesečnem treningu na to tekmovanje, so pokazali pravtako juniorji, kakor seniorji Ilirije prvovrsten in nadmočen način borenja. Takoj v soboto popoldne je Ilirija dokazala, da gre neumorno kvišku. Nastopile so najprej dame se-niorke, torej borilke, ki so dosegle že na kakem zveznem prvenstvu v juniorski skupini prvo, drugo ali tretje mesto. Slovenci smo imeli do sedaj edino seniorko Ilirijanko Ivlto Tavčarjevo, ki je že pri prvem svojem nastopu leta 1931 postala nevarna konkurentinja državne prvakinje Christjanove. Čeprav se je udeležila letos Christjanova specialnega treninga v Budimpešti, jo je Tavčarjeva gladko odpravila z rezultatom 5:3. Dosenja trikratna državna prvakinja, se je morala zadovoljiti s 3. mestom. Tavčarjeva je postala državna prvakinja in osvojila Iliriji prvo zlato kolajno. V damski juniorski skupini ee je zelo uspešno borila Ilirijanka Payerjeva, ki je z razliko 1 zadetka zasedla drugo mesto za Subotičanko Allein. Istočasno so se vršile na mariborskem otoku borbe z mečem gospodov. V juniorski skupini je odlično zmagal prvoboritelj mariborskega sabljaškega športa in organizator turnirja gosp. dr. Pichler. V nedeljo zjutraj so nastopili v dvorani Uniona floretisti, ki so bili razdeljeni v skupine prvakov, seniorjev in juniorjev. Nastopili so najprej prvaki, kjer je bil prvi dosedanji državni prvak Podhraški iz Zagreba. Proti pričakovanju ni bilo videti v tej kategoriji nikakega napredka ter so bile borbe za kategorijo slabše kot v nižji skupini seniorjev, Med seniorji so nastopili v floretu štirje Ilirijani. Favorita sta bila Zagrebčana Ing. Arnstein in Tre-tinjak. Kmalu so pokazali naši fantje, da s svojimi lepo izvedenimi in premišljenimi akcijami visoko nadkriljujejo svoje nasprotnike. Z lepo zmago St. Seuniga nad Tretinjakom in po najzanimivejši borbi dneva med Ing. Arnsteinom in našim M. Pengo-vom, kateTO je poslednji odločil v svojo korist z rezultatom 5:1, je bilo jasno, da je zlata kolajna Iliriji zasigurana. Prvovrstni borilec Ilirijan Fduard Marion, ki je bil v odlični lormi, je zasedel prvo mesto. Ker sta imela Pengov in Arnstein enako število skupnih zmag in zadetkov, sta morala borbo ponoviti. Naš Pengov je pokazal svoje visoko znanje e tem, da je ponovno porazil Zagrebčana z rezultatom 5:1 ter zasedel pred njim drugo mesto. Vsled velike udeležbe so se morali boriti juniorji v semifinalu in finalu. Izmed petih Ilirijanov, ki so tekmovali v tej skupini, so prišli štirje v finale, kjer so pokazali svojo visoko znanje. Posebno sta se odlikovala Mirko Koršič in Jože Pengov. Kor šič je zasedel drugo mesto z razliko 1 zadetka od prvoplasiranega, katerega je daleko nadkrilje-val po svojem znanju. liirtiani so nastopili ludi v sablji. Zal se pa sabljanj« v Iliriji že dve leti ne goji, ker se je Ljubljana morala vsled prekratkega časa za obe orožji specializirati na lloret. Kljub temu je prišel Marion med seniorji, Mandeljc pa med juniorji v finale. Cel turnir je zaključila prijaleljska tekma med ekipo avstrijske Štajerske in Dravske banovine, katero je posetil sam g. ban. Floretska ekipa, ki je bila eestavljena le iz članov Ilirije, je premagala Avstrijce z razliko 9:7. Moštvi v sablji in meču, sestavljeni iz MASK-a i n Ilirije, sta morali podleči v tem orožju nekoliko boljšim Avstrijcem. Svetovna prvakinja Ellen Preis in njena učiteljica gospa Verdnikova sta se zelo laskavo izrazili o borilcih SK Ilirije in njeni šoli, ki prav nič ne zaostaja za dunajsko. To je dokazal tudi na slavnostni akademiji assaut med gospo Verdnikovo, ki je renomirana borilka in našim g. podpolkovnikom Cvetkom. MASK je izvedel turnir prvovrstno. Posebno mu je uspela sestava žirije, katero so tvorili večinoma inozemci svetovnega slovesa. Zelo častno in razveseljivo jg za nas, da so naši mladi Ilirijani dosegli in deloma tudi že prekoračili nivo ostalih borilcev naše države, ki goje sa-bljaški sport že dolgo let, deloma celo še v predvojni dobi. Najbolji dokaz temu je, da so v državno ekipo, ki bo zastopala našo državo na evropskem prvenstvu v Budimpešti, določeni člani naše Ilirije gg. Marion Edvard in Pengov Marijan. Dasi-ravno tam z ozirom na ogromno udeležbo prvakov celega sveta ni računati na uspeh, smo uverjeni, da bos.ta naša Ilirijana napela vse moči, da tudi v inozemstvu častno zastopate barve naše države. frogrami Kadio-Ltahflana t Sreda, 14. junija: 12.15 Plošče. — 12.45 Dnevno vesti. — 13.00 Čas, plošče, borza. — 18.00 Otroški kotiček (ga. Gabrijelčičeva). — 18.30 Angleške plošče. — 19.00 Junaki današnjega časa: Nansenovo povojno delo (Pavel Kunaver). — 19.30 Literarna ura: f Dragotin Domjanič (B. Borko). — 20.00 O naši državi. — 20.30 Pevska solistična ura: pojeta gdč. Gnus in g. Pirnik. — 21.30 Čas, poročila. — 21.45 Radio orkester in jazz. Četrtek, 15. junija: 9.15 Poročila. — 9.30 IPre-nos zvonenja iz cerkve sv. Petra. — 10.00 Pogovor s poslušalci (prof. Prezelj). — 10.30 Ozanam in Dante (gdč. Polčasa). — 11.00 Radio orkester, — 12.00 Čas, plošče. — 15.30 Gospodinjstvo — poklic (g. Govekarjeva). — 16.00 Tamburaški sekstet. — 17.30 Plošče. — 20.00 Komorni trio. — 21.00 Prenos i/, Prago: Jugt siovanska glasba. — 22.00 Čas, poročila, Radio-jazz. DrugI programi i Četrtek, 15. jnnija: Belgrad: 20.00 IPrenos iz Ljubljano. 21.00 Prenos iz Prage: Jugoslovanska glasba. — Iterlin-20.05 Operetna glasba. — Dunaj: 11-30 Simfonični konccrt. 17.55 Somrak bogov, opera, Wagner. Budimpešta: 20.00 Odlomki iz operet. - Frank I » rt: 20.00 Marta, opera, Flotow. — Leipzig: 19.35 Simfonični koncert. — Langonborg: 21.00 Orkestralni koncert. — Milan: 20.30 Karneval, opera, Laceti. — Praga: 20.10 Vokalni koncert. 21.00 Jugoslovanska glasba. — Rim: 20.45 Simfonični koncert. — Varšava: 20.00 Poljudni koncert. Roastbeef na zlatih krožnikih Angleži so se potegovali 7,a to, da bi se kou-I ferenea vršila prav v Londonu, čeprav so vedeli, i da bo združena z velikimi stroški. Angliji gre pač za to, da zopet pridobi v svetu staro ime mogočne države, ki gia je pričela zgubljati po padcu svoje valute. Konferenca zaseda v enem izmed poslopij, v katerem je nastanjen arheološki muzej, to je v tistem, ki je določeno za okostja in ]>ooglje-uele predmete. Nad tisoč delavcev in mojstrov je delalo več dni, da bi veliko dvorano primerno preuredilo. V njej mora biti prostora za odposlanstva 07 držav, ki so se prijavila konferenci. Samo stroški za preureditev so znašali okoli poldrag milijon dinarjev. Dela je nadziral sam ministrski predsednik MacDonald, ki si je do po-; drobnosti ogledal dvorano. Angleška vlada je določila znesek 2 milijona 200.000 Din za stroške, ki jih zahtevata svečan sprejem in primerna pogostitev gostov. V Gros-I venor House je bila v ponedeljek prirejena za goste bogata večerja. Dne 17. junija bodo delegati ! gostje samega angleškega kralja Jurija, ki jih bo I pogostil v svojem gradu Windsor. Goste čaka tudi presenečenje, ki jim ga pripravlja župan londonskega mesta v dvorni Gilden. Po starem običaju Avenol, glavni tajnik svetovne gospodarske konference v Londonu. bodo gostje jedli pravi angleški roastbeef, in sicer na zlatih krožnikih. Do Kensmgitona, kjer zboruje konferenca, rabiš z vozilom dobro uro iz sredine mesta. Preureditev glavne dvorane, v kateri zaseda konferenca, je morala seveda pokazati nekaj izrednega. Na vseh konferencah se trudijo, da bi novinarjem delo čimbolj olajšali. Toliko bolj so se morali pokazati tudi Angleži. Pod glavno dvorano v pritličju so postavili pravi telefonski, brzojavni in poštni urad. Časnikarjem in delegatom se ne bo treba voziti na pošto ali do telefonske centrale, od koder naj bi oddajali svoja poročila. Zadostoval bo samo en skok in časnikar bo že stal pred telefonom. Ti telefoni imajo neposreden stik z evropsko celino. Seveda ne bodo vsakemu na razpolago, ker ne bo vsakdo imel denarja, Ici je potreben za takšen pogovor. Le odposlanci velikih svetovnih listov si lahko privoščijo luksus. da stopijo v neposredni stik s svojimi uredništvi. Drugi listi se morajo zadovoljiti s kratkimi poročili, ki jih oddajajo poročevalske agencije. Hitler ima židovsko žlahto MacDonald nadzira delo v arheološkem muzeju pred sestankom konference. Človek bi mislil, da so londonski hotelirji veseli svetovne gospodarske konference, ki jim je prinesla v naročje nad 2000 delegatov iz vsega sveta in z njimi ludi na tisoče težkih funtov. To so gospodje, ki morajo častno zastopati svoje države, zato se spodobi, da se nastanijo v najmodernejših hotelih in da svoj denar trosijo kar na debelo, še posebno, če so prišli iz malih držav, ki nočejo pred svetom pokazati svoje revščine. Anglež, tudi najbogatejši Anglež je seveda bolj pameten, kadar potuje po svetu in štedi, ker mu je pač za denar in za državo in ne za zunanjost, ki je navadno puhla. Ti inozemski gostje so prišli tudi s svojimi ženami, za katere mora biti seveda tudi primerno poskrbljeno. In vendar se veliki londonski hotelirji ne veselijo posebno tega obiska. Bojijo se za pravo poletno sezono, ki se te dni začenja v Londonu. Iz Amerike in od drugod prihajajo v tem času stalni gostje, seveda bogataši, ki se nastanijo v najluksuznejših hotelih, kakor je na primer najnovejši »Dorchester«. In ti gospodje hočejo imeti mir. ki jim ga bodo šum,ni inozemci iz arheološkega muzeja, kjer zaseda gospodarska konferenca, motili. Hotelirji se bojijo, da bi konferenca ne odgnala teh stalnih gostov. Truplo bivšega afganskegia poslanika Muhammada Azziza Khana, ki ga je neki afganski dijak v Berlinu ustrelil, ob slovesu iz Berlina. Dvigalo, kateremu kar ukazuješ Kako se zrediš Novi ljudje, ki so sicer popolnoma zdravi, so v primeri z dolžino svojega telesa presuhi. Kakšna naj bo tvoja teža v primeri z dolžino telesa, določi po znanem ključu. Število primerne teže najdeš, ako od svoje višine vzameš stotico. Če si na primer 176 cm visok, potem bi morala biti tvoja normalna teža 70kg, še bolje, ako si nekoliko težji. Vprašanje je, kako naj se normalno zdrav človek zredi, če je to njegova želja. Kakor rečeno, velja to za zdravega človcika. Prva zahteva je, da je več, da na drugi strani čim manj porablja svoje energije, bori i si s telesnim ali duševnim delom. Priporočljivo je, da več časa leži kakor sedaj. Morda je dobro, da zapusti krog v katerem se je do sedaj sukal, in de gre drugam, kjer bo imel popoln mir. Če vsak dan dodaš običajni hrani še okoli dva litra mleka, pa naj bo to sladko ali kislo, čisto ali pomešano s kavo. čajem ali čokolado, bo učinek kure zadovoljiv. Glej, da bo tvoje telo dobilo mnogo beljakovin, masti in ogljenčevih hidratov. Jedi uživaj po možnosti v tekoči obliki, ker 90 ta lažje prebavljiva in ker jih sploh lažje zaužiješ. čeprav nimaš sicer apetila. Prav zaradi vseh teh zahtev je najbolj primerno mleko. Če ti je na tem, da se zrediš, potem so zate najbolj primerna poleg mleka še tale živila: jajca, maslo, slanina, olje, klobase, jezik, jetra, sardine, sir in kavjar. Potem močnate jedi s sladkorjem in medom. Izmed pijač je v ta namen dobro pivo in pa sladki sadni soki. Jej pogosto na dan, petkrat, šestkrat, tudi sedemkrat. Začni čimbolj zgodaj. Kosila naj sestojijo iz čim več prikuh. V začetku bo želodec to kuro težje prenašal, zato pa moraš začeti z manjšimi porci-jami. Zadostuje, ako v začetku dodaš vsakemu kosilu 75 gramov mleka, to je dober kozarec. Tri angleška letala na vajah delajo umetno meglo, da bi z njo zakrila važne naprave in stavbe napadenega mesta pred sovražnikom. V spalnico ne cvetlic Cvetočih cvetlic ne nosi v spalno sobo, ker povzročajo zaradi svojega vonja glavobol. Podnevi laliko imaš v svoji spalnici nedišeče rastline. Baje te tudi zrak zboljšajo; toda zvečer jih nesi iz spalnice, ker rastline ponoči izdihavajo ogljenčevo kislino, ki kvari zrak. Najboljše je, da v spalnico sploh ne nosiš nikakih rastlin. Zrak v spalnioi lahko itak zboljšaš s tem, da spalnico prezračiš. ŽiraJo pitajo. je sestavil na Angleškem neki inženjer. To dvigalo nima običajnih gumbov s številko, kri kaže nadstropja. Ko stopiš v njega, zakličeš nadstropje, > v katerega se hočeš peljati, in že se dvigalo prične ! pomikati navzgor. Končno se ustavi v nadstropju, I ki si ga želiš. Valovi človeškega glasu udarijo na i fotostatično celico na pripravi, ki potem sproži ' električni tok. To je o«talc ou edinega gledališča v Gdajisku, ki ye pogoielou Da ti ne potemni obraz Naloge svetovne goef^daj-ske konference v Loudouu v podobi. Vreče predstavljajo količino svetovne trgovine, stolpci sami pa ceno. Za podlago primerjave je vzeto leto 1913 in za to leto postavljena številka ali indeks 100. Kakor kaže obrazec, je biLi količina svetovne trgovine v letu 1920 zelo nizka, pač pa je bila to leto cena najvišja. Letos smo prišli glede količine, kakor kaže potek trgovine v prvih treh mesecih, na najnižjo točko, to je promet bo znašal okoli tri četrtine vsega svetovnega prometa v L 1928. Naloga konference je ta, da zopet dvigne svetovno trgovino in tako pripomore k rešit vi svetovne krize. PRAVA DOMOVINA Nekoč sem vprašal deklico z juga, ki je prosila novcev na cesti, kje je bila rojena. Malo je pomislila in odgovorila: »V moji deželi.« Odgovor, ki bi bil lahko videti slaboumen, pa je sila globok. Saj se ne da tajiti, da se jih le zelo malo rodi v svoji pravi deželL Papini. j Katoličanov ie nad tretjino miHjarde Angleška ^Catholic Di.reotory« ceni število vseh katoličanov na svetu na 334.664.79l katoličanov, medtem ko je Whitakers Almanach mnenja, da je katoličanov 331,550.000. Te dni je priobčil kanonik Jackmann, nekdanji izdajatelj *Ca-tholic Directory-r v reviji illolv Kood Chronicle« novo statistiko, ki peni število katoličanov na 303,734.793. Jackmann pravi v uvodu, da ga je pri sestavljanju vodila misel, da ne bi število katoličanov precenjeval. Nikakor ni hotel zbuditi suma, da je pristranski. Zaradi tega je pri sestavljanju statistike uporabil podatke, ki so jih dale države na podlagi ljudskih štetij. Število protestantov znaša po podatkih Jack-manna 177,862.523. Od teh jih živi 112.512.796 v Evropi in 49.6 milijona v Ameriki. Vseh drugih razkolnikov je skupno 168,796.976. Poljski Žid Mojzes Hitler je napravil na sodišče v Varšavi vlogo, s katero prosi, naj se mu dovoli izprememba imena, ker mu priimek Hitler škodi. Pokazalo se je, da živi na Poljskem mnogo Židov, ki nosijo Hitlerjevo rodbinsko ime. ★ Na Češkoslovaškem je mnogo Židov, ki imajo nemško rodbinsko ime, prosilo, naj se jim dovoli izprememba imena. Storili so to v znak protesta proti preganjanju Židov v Nemčiji. * Osrednji urad nemške pošte je izdal poročilo, v katerem navaja, da je izmed 350.000 poštnih uslužbencev samo 42 višjih in srednjih uradnikov židovskega pokolenja. V zagovor pred narodnimi socialisti ugotavlja poročilo, da je osrednje vodstvo nemških peš! odredilo, da se prouči plemenski izvor vseh poštnih uslužbencev. V ta namen je bil sestavljen pri posameznih ravnateljstvih posebni odbor, v katerem so po trije narodni socialisti. Poročilo tudi zagotavlja, da je proučevanje pokolenja jx>štnih uradnikov že v teku, da pa bo končano šele po štirih mesecih; kajti preiskati rodbinski izvor 350.000 ljudi ni pač lahko. Ženski udari srce do 10 krat v eni minuti več, kakor moškemu iste starosti. Če hočeš, da ti obraz zaradi močnih solnčnih žarkov ne potemni, ali pa, da se ti ne napravijo ua obrazu neprijetni izpuščaji, potem nosi solnčnik in širok klobuk ; poleg tega pa skrbi, da izbereš za obraz pravi pajčolan. Ta ne sme biti črn, ker potem solnce še bolj pripeka na obraz, kakor sicer. Tudi modra barva ni na mestu, ker prepušča v prvi vrsti ultravijoletne žarke, ki so finemu belemu obrazu škodljivi. Najbolj primeren bi bil rdeči pajčolan, loda ta barva navadno žge v oči. Zato so najbolj uporabni pajčolani svetle barve. Če ti kljub temu solnce na izprehodu ali izletu preveč zažge obraz, potem ga ne smeš doma umiti v mrzlo vodo. To je koži škodljivo. Najbolje pa je, da obraz namažeš. Nekateri porabljajo »coldcreme«, ki pa ni poleti priporočljiva, ker se rada razkraja. Boljša je lanolinova krema, še boljša mitin-pasta. Če je kljub temu obraz še vedno pre-teman, potem je dobro, da dodaš kremi ihtiol. Dobre so kreme, ki vsebujejo žvepleno kisli ki-nin, tanin in natron. — Za letos so vsa ta navodila odveč, ker je solnca tako premalo. Zato pojdejo letos bolj kreme, Ici kožo potemnujejo... Mariborske vesti: Transverzala skoz Maribor Že pred nekaj dnevi so pričeli meetni dela vej s podiranjem dvoriščnega poslopja zu Zida nškovo hišo v Strossinajerjevi ulici, ki je doslej zapirala t za pešce, pa bodo imeli stanovalci iz Smetanove ulice svoj dohod v središče mesta, ki bo skoro še enkrat krajši od dosedanjih ovinkov preko Koroške ali Samostanske ulice. Seveda bo otvorjena zaenkrat samo še pot za pešce, ker jo voznemu prometu nu poti še vedno bivša Zidanškova Jnša, ki je sicer seda j mestna last ter že določena za porušenje, nc more se pu podreti tako dolgo, dokler ne dovoli banskn uprava ukinitev dr. Schmiedererjeve ustanove za onemogle posle. To ustanovo uživa S starih ženic, ki stanujejo v omenjeni hiši. Občina je ZvonoHvarna v plamenih Maribor, 13. junija. Danes ob pol 5 popoldne je nenadoma nastal ogenj v tovarni inž. Pcngg-a v bivši Biihlovi zvono-livarni v Motherjevi ulici v Melju. Ogenj je nastal najbrže radi preugrete transmisije ter je zajel lesen strop in strešno konstrukcijo nad kovačnico. Takoj, ko so delavci opazili požarno nevarnost, so alarmirali tovarniško vodstvo, ki je takoj pozvalo ognjcgasce na pomoč. V nekaj minutah po izbruhu ognja sta bili pri gorečem objektu dve mo-torki mariborskih gasilcev in velika Magirusova lestva, ki je ob tej priliki prvikrat stopila v akcijo 1er takorekoč prejela svoj ognjeni krst. Iz bližnjih hidrantov so gasilci napeljali tri cevi; z dvema so lasili ogenj od spodaj, s tretjo pa z Magirus lestve, rožar so kmalu omejili ter ga zadušili. Zgorelo je »arao 15 nr strešne konstrukcije, strop in vmesna stena ter transmisijska naprava v kovačnici. Škoda )c precej občutna. □ Katoliško starešinstvo gre pri telovski procesiji jutri v četrtek skupaj z akademsko kongregacijo in sicer v vrstnem redu, ki smo ga objavili v včerajšnji številki. □ V tukajšnji stolnici bo od Telovega do praznika Presv. Srca Jezusovega, dne 23. junija jubilejna devetdnevnica v proslavo tisočdevet-stolctnice smrti Izveličarjeve in po čaščenje Presv. Srca Jezusovega. Vsak večer v omenjenih dneh ob sedmih pridiga. Pred pridigo litanije s sv. blagoslovom. Uvodno pridigo ima jutri na Telovo stolni župnik in kanonik msgr. M. Uinek. Predmet pridige je: >Začetek pobožnosti v čast presv. Srcu Jezusovemu.« □ Cerkveni slovesnosti na Kozjaku in Pohorju. Pri Sv. Duhu na Ostrem vrhu se je v nedeljo obhajalo tradicionalno proščenje. Bilo jc ljudi iz vseh sosednjih fara, pa tudi od onstran meje. Slovesno pridigo in službo božjo je ob asistenci imel župnik iz Kapic Vinccnc l.o-renčič. — Pri Arehu je bilo včeraj na Antonovo prisrčno cerkveno slavje, ki ga je pa letos nekoliko motilo deževno in nezanesljivo vreme. Vsako leto se na ta dan zbero božjepotniki iz Haloz in Slovenskih goric, Dravskega polja in Dravske doline 1er Maribora ter se jKitem v procesiji podajo od Mariborske koče k podružnici Sv. Areha, kjer so nmšc in pridiga. | □ Pred oltar. V Mariboru so se poročili j zadnje dni: Jožef Bračko, podpreglednik fin. j kontrole in Marjeta Trupej, pogodbena pošta-riea. — Franc Vais, frizer in Marija Bratina, šivilja. — Otmar Birkmuyer, lesni trgovec in Ema Paj, kontoristinja. — Franc Kosi, mesarski [pomočnik in Ana Kopša, kuharica. — Novopo-ročencem obilo sreče. □ Krščanska ženska zveza za Maribor in okolico se vsem darovalcem tombolskih dobitkov, predvsem pa tovarnarjem, industrijcem in trgovcem iz Maribora in od drugod kakor tudi ' vsem denarnim zavodom najprisrčnejše zahvaljuje za dragocene dobitke. Najprisrčnejša zalivala tudi cen jenemu občinstvu, ki je s pridnim nakupom tombolskih kartic pripomoglo, da sc je tombola lahko vršila. Vsem prav iskren Bog plačaj! — Odbor. □ Tržni red nn Telovo. Mestno načelstvo razglaša: Na Telovo se postavijo mesarske stojnice na Rotovškem trgu, vse druge stojnice pa na Novem glavnem trgu. Sladoledarji nc smejo omenjenega dne od 7. do 13. ure trgovati |)o ulicah, i» katerih se pomika procesija. □ Vprašanje gozdarske šole v Mariboru. V številki z dne 4. t. m. smo med mariborskimi vestmi priobčili vest, da bo gozdarska šola z zaključkom letošnjega šolskega leta sploh ukinjena. Notica je vsebovala neke aluzije, du je temu kriva bonska uprava. G. gozdarski svetnik Šivic nam je pojasnil, da je ban.ska uprava storila vse, kar je mogla, da bi se ta šola obdržala, vendar pa njeno prizadevanje žal ni imelo uspeha. Krivda, oziroma vzrok, da Ik> sedaj gozdarska šola opuščena, je povsem drugje. □ Cercle Français. Kot zaključek šolskega leta priredi francoski otroški vrtev dne 16. t. m. ob 16 v Vesni otroško slavnost z recitacijami, petjem in malimi otroškimi prizori v francoskem jeziku. Vstopnine ni. П Ne griža, ampak davica. Iz Sv. Lovrenca na Pohorju nam sporočajo, da se ni pojavila tam med brezposelnimi delavci grižn, ampak slučaji davice v lažji obliki, ki pa že pojenjuje. □ Iz uradniške menze častniški dom. Žc nekaj dni se vršijo preureditvena dela v pritličju kazi nekega jmslopja. Preurejajo se prostori bivše uradniške menze, ki bodo služili častniškemu domu za njegove prireditve. Adaptacijo izvršuje mestni stavbni urad. □ Siromašnih in bolehnih otrok se je tudi letos spomnil krajevni odbor Pomladka Rdečega križa v Mariboru ter jih bo poslal o počitnicah na morje. Ker je pa okrepitve potrebnih prosilcev letos izredno mnogo, bo sprejem odvisen od uspeha dobrodelne tombole, ki se ho vršila v nedeljo, dne tS. junija t. 1. ob pol 2 popoldne na Trgu Svobode. □ Slovenske domačije v plamenih. V lloč-niku pri Laporju je uničil požar domnčijo posestnika Strmška. Ogenj je nastal o polnoči ter opravil svoje delo pred prihodom gasilske pomoči. Pri gašenju se jc hudo opekla posestni-kova žena Marija Strmšek. Vnela se ji je obleka 1er ji zgorela nn telesu. Včeraj se je zatekla po pomoč v mariborsko bolnišnico. □ Zveza mladih inteligentov ima odslej svoje redne javne seje ob sredah ob 6. uri popoldne in se torej prih. seja vrši danes, dne 14. t. m. Na tej seji se bo poročalo o preteklem iHilletju. o počitniškem delu in kongresu. Seje so dostopne veem članom in se vrše v običajnih Velesejem - še dva dni! predložila bnnski upravi, dn sprejme ženice v svojo oskrbnišnico, kjer bodo prav tako dobro j oskrbljene. Nedvomno bo banskn uprava spre- . jela predlog občine, nakar se bo takoj pričelo ! z. rušenjem še zadnje ovire. Smetanova ulica jc dobila leto« tudi mlad javorov nasad, ki se je že lepo ozelenel ter bo z leti eden najlepših drevoredov. Ker se odpira ulica direktnemu prometu, narašča zanimanje za stavbišča in ne- j dvomno bo mestnih hiš zrastlo v kratkem več j novih stavb. Postopoma se bo ulica podaljševala | do priključka na državno cesto pred znanim , kamniškim klancem, sčasoma pa ee bo ustvarila tudi še zveza preko Gosposke z Jurčičevo in preko Vetrinjske z Marijino ulico. Mesto bo dobilo na ta način transverzalno prometno žilo. ki bo odločilnega pomena za nndaljni razvoj koroškega predmestja. poslovnih prostorih v Delavski zbornici lil. nadstropje. □ 19.156 ljudi skozi Maribor jc potovalo v smislu tozadevne statistike obmejnega komi-surijata v mesecu maju v obeh smereh čez meje. □ Tiskarski škratek je ponagajal v včerajšnji številki pri imenih srečnih dobitkov nedeljske tombole. 2 metra drv je dobi! brezposelni delavec Ivan Pliberšek. blago za žensko obleko pa šivilja Zalika Kuplen. Velesejmska uprava je «torila prav, da se je na željo razslavljalcev odločila za podaljšanje. Na eni strani bodo prišli na rnčun razstavljalci, na drugi strani pa publika, ki zaradi slabega vremena ni mogla ogledati si velesejma. Danes je bil že prvi dan podaljšanja in je bil obisk zadovoljiv. Tudi so se danes zopet sklejmle kupčije v raznih strokah in se je lako deloma nadoknadil izpad zadnjih deževnih dni. V paviljonu za pohištvo se nahajajo tudi sorodne in pripadajoče strokp. Imamo razstavljene furnirje, tapetniške izdelke, okrasne predmete za mizarstvo, veliko pozornoeti pa vzbuja razstava Store, kjer so pred njenimi avtomatom, ki prikazuje nekaj sto vzorcev njenih reprezentativnih izdelkov, vedno ustavljajo obiskovalci. Nadalje je razstavljeno tudi očiščeno gosje perje neke tvrdke iz, Sombora v najrazličnejših kakovostih, Med gospodinjskimi predmeti omenjamo univerzalni kuhinjski stroj, za lcaterega senaše gospodinjo zelo zanimajo. Lesna industrija in trgovina iz Ruš je prinesla na razstavo vzorce zabojev za sadje, katero izdeluje po predpisih ministrstva za trgovino in indu- strijo. Na razstavi so najrazličnejši zaboji za izvoz v razne, države tor tudi za naš notranji promet. Naravno se zanje zanimajo predvsem naši sadjarji in izvozniki. Med domačimi proizvodi moramo omenjati, da so razstavljene kose elovenjgirašk© tvornice, nadalje domači glavniki, ki se sedaj izdelujejo v Ljutomeru iz galalita, semperita iu rogov itd. Omenjamo tudi izum g. Lončarja za brušenje žag najrazličnejših vrst Ta brusilni avtomat je znatno boljši kot |iodobni inozemski patenti in bo naši lesni industriji prišel prav. Veliko jo na sejmu razstavljenih predmetov hišno industrije iz južnih krajev naše države. Pri-zrenci so prinesli na sejem lepe domače tkanine in vezivo, katere izdelujejo v lepih vzorcih v hišni industriji. Poleg lepe zunanje obliko imajo li izdelki to prednost, da so razmeroma poceni. Nadalje so prišli Skcvpljanci z vezenimi telovniki iz ti-beta, baržuna in klobučevine, razstavljene so tudi opanke iu čeveljčki itd. Ne niaiijlta i"*a sevc4la tudi božo (pijačo iz pšeničnega in koruznega zdroba), ki jo poznajo vsi obiskovalci naših južnih krajev. Veliko zborovanje gostilničarjev Ptw Prvo sv. obhajilo. V nedeljo. 11. t. m. smo i imeli v cerkvi sv. Petra in Pavla lepo svečanost, j 120 dečkov in deklic iz okoliške šole je spre- ; jelo prvo sv. obhajilo. Pri tej svečanosti je imel j pater Kari lep nagovor na otročiče; cerkev pa je bila nabito polna vernikov. Poroka. V nedeljo, 11. t. m. sta se poročilu v cerkvi sv. Petra in Pavla vodja pekarne ptujske hiralnice Jakob Horvat in Antonija \ rabi. šivilja iz Novevasi. Bilo srečno! Itcutitcta naplavljencn, o katerem smo po-ročuli in ki eo ga pred dnevi pri Ptuju potegnili j iz Drave, je sedaj dognana. Je to 26 letni zidar j Ivan Polič iz sv. Ilarbare v Slov. gor. Utonil je pred 14 dnevi v Dravi, ko je plaval za čolnom.' ki se je bil odpel in splaval po vodi. Polič, ki je bil sicer plavač, pa je v deroči reki omaga! in utonil. Pokopuli so ga na pokopališču v Ro-goznici. K irsko Na praznik sv. R. T. pridiguje v tuk. mestni župni cerkvi znani slovenski oziroma kitajski misijonar g. Jožef Kerec, ki ima popoldne tudi predavanje o svojih misijonskih potovanjih po Kitajskem v Društveni dvorani cerkvene hiše v Krškem. Dvorana jc namreč prosta, ker je kr. banska uprava nedavno razvel javila na pod-stavi S 220 odstavka 2. zakona o občnem upravnem postopanju svoječasno odločbo glede razpustu Prosvetnega društva v Krškem. Pridite l>o.slušat v obilnem številu g. misijonarja, ki je osebno doživel toliko zanimivega v daljnem Kitaju! Pokopali smo te dni 05 letnega Antona Fidler-ja, posestnika v Gabrovcu. Rajni je imel obširno posestvo, katero je skrbno vodil. Bil je nad 15 let tajnik in blagajnik občine Bezovica, okraj Konjice, medtem časom tudi 0 let župan občine Bezovice; torej je 0 let vršil tri funkcije obenem v splošno zadovoljnost občanov. Kakor je bil sam globoko veren, tako je tudi svoje otroke vzgojil v strogo krščanskem duhu. V njegovi hiši ni bilo prostora za protiverske časopise in knjige, ampak njegovi obiskovalci so bili Mohorjeve knjige. Bogoljub in Slovenski Gospodar. Žalujočim naše sožalje! Kočevie Višji tečajni izpit se prične na naši gimnaziji danes. Letos je devetnajst maturantov im štirje pri-vatisti. Prvo sv. obhajilo. V nedeljo smo imeli nadvse lep praznik, ko je pristopilo h angelski miz^ 183 prvoobhajancev. Za povzdigo prazničnega razpoloženja so skrbeli mladi Križarji. Otroke je na sv. obhajilo pripravil katehet g. Matkovič. Osebna vest. Za župnega upravitelja v Osilnico je odšel tukajšnji kaplan g. Klopčič. Inšpekcija. Privatno meščansko šolo naših j usmiljenk je te dni nadzoroval inšpektor g. Ferjan. Proračun mestne premoženjske uprave bo te dni gotov. Ljubljanu, 13. junija. Danes dopoldne je bilo v Mikličevi dvorani veliko zborovanje gostilničarjev iz cele Slovenije. Poleg ljubljanskih in okoliških gostilničarjev in gostilničark so bile zastopane skoro vse zadruge z dežele. Zborovanje je vodil predsednik Zveze gosti 1 niča rsk i h združenj g. C. Majcen, ki je uvodoma pozdravil zastopnika žel. ravn. g. Planinska in vodjo žel. policije g. Pelicona in zastopnika Zbornico za TOI g. dr. Koceta. Nato je opisal težave in nadloge, s katerimi se ima danes boriti gostilničarski stan. Danes je gostil ničurju lahko zapustiti svojo obrt in prihajati za borovanja, da pove svoje težnje. \ kljub vsem naporom se dosle j ni nič izpre-menilo v novih trošarinskih predpisih, katere smo dobili lani. Gostilničarjem so izostali gostje, stalni odjemalci, vinogradniki pa tudi nimajo pričakovanih koristi, edino korist pa imajo prekupčevalci in krošnjarji z vinom, ki jwlnijo vlake, ne plnčajo pa nobenih taks in trošarin. Točenje pod vejo naj ee dovoli samo malini vinogradnikom. Novih koncesij naj se nc izdaja več. Veliki izpad gostilničarskih dohodkov bi moral dati misliti davčnim upravam, ki naj znižajo svoje zahteve do gostilničarjev. Izpremeni naj se nadalje tudi lestvicn za plačevanje pavšalne takse in odpravijo na j se razne plesne in godbene takse. Na koncu je dejnl, da bo šel gostilničarski stan Ie še za onimi voditelji, ki hočejo pokazati razumevanje z.a njegove težnje in delajo za izhod iz krize. Za njim jc spregovoril v imenu Zbornice g. J. Koče, ki jc izjavil, da Zbornica kot skupna zbornica vedno delu za korist gost. stanu. Treba jc napraviti red glede krošnjarenja in spremeniti trošarinski zakon primerno zahtevani gostilničarjev, odn. njih združenj. Mnenje slednjih bi se moralo vedno in povsod vpoštevati, posebno pa pri obrtnih oblasteh. Zahteva revizijo gostilničarskih koncesij. Stanje naših gostiln je zrcalo naše civilizacije, zato moramo skrbeti za njih prospeli. Ker hočemo dobro vsem, zahtevamo spoštovan je do obstoječih zakonov od \ sa-kogar. V sledeči debati se je izrekel g. Kralj iz Brežic za preureditev slabih vinogradov in za- sa samoobrambi in začeti neizprosen boj za svoje pravice. Poglobili je treba delo v organizacijah. Končal je z apelom na poslušalce, naj zahtevajo svoje pravice, ne pa prosi jo. G. Valjak je povedal še epizodo iz boja mariborskih .gostilničarjev, že 4 mesece so namreč v Mariboru lokali brez godbe. G. sv. Planinšek. zastopnik žel. ravn. je izjavil, da je ravnateljstvo odvzelo nekaterim železničarjem režijske karte, ki so jih izrabljali za krošnjarjenje. Železniška uprava 1к> izdala še strožja n a vod i 1 a in poostrila kontrolo. G. Ber-lič iz Ptuja omenja delo nekaterih občinskih odborov, ki je naperjeno proti gostilničarskiin interesom. G. Pelicon. vodja žel. policije ugotavlja. da ne krošnjuriio samo železničarji, ampak predvsem zasebniki. G. Maček nastopa nroti točenju vina v kavarnah. G. Majcen po-jusiiujc. dn se bo uredilo sporazumno s kavar-narji. Končno sc je g. Majcen zahvalil vsem za strokovno diskusijo, obžaloval pa je. dn sc zborovanja niso udeležili niti zastopniki banske uprave niti mestne občine ljubljanske. Z velikim odobravali jem so bile končno sprejete resolucije, ki jih je prečilal g. ravn. Peteln z dodatkom g. Valjaka iz Maribora. Resolucije navajajo vse težnje in zahteve gostil-ničarskega stanu v Sloveniji. Potres. V ponedeljek ob 11.04 smo čutili v Cerkljah močan potresni sunek. Zabobnelo je in se pošteno zazibalo, tako da ga je vsak dobro čutil. Sprejem v Marijin vrtec. V nedeljo je obhajal tukajšnji Marijin vrtec i>od vodstvom g. župnika Žusta lepo slovesnost. V vrtec je bilo sprejetih sto novih kandidatov in kandidatk. Tako se cerkljanska mladež z. vso vnemo izroča Marijinemu varstvu, kar je gotovo veselo znamenje za današnje težke čase. Vreme imamo pa precej neugodno. Kosijo — pa slabo sušijo. Jezica Danes, dne 13. junija t. 1., ponoči je neznan prijatelj tujega blaga izmaknil iz zaklenjene shrambe g. štirna 3 vreče cementa. Da je lažje prišel notri, je odtrgal z vrat »taško«; da mu pa ni bilo treba nositi ukradenega blaga, saj tri vreče tehtajo 130 kg, si pa še ^sposodil« slikarski voziček. Vse kaže, da dolgoprstni tiček ne bo oslal dolgo skrit in ž njim ukradeno blago. Komice Tatinska smola«. Poročali smo pred kratkim o tatvini namočenega perila, ki je bilo ukradeno ponoči iz pralnice Humrovi gospe. Naše takratno poročilo na željo gospoda llumra v toliko izpopolnimo, da gre zasluga zato, da je bila tatica tako hitro zasačena. izrecno tukajšnjemu orožtiištvu. pred vsem g. komandirju Milošu Padežaninu, ki je zadevo vzel temeljito v roko in vse takoj ukrenil za zasledovanje. Cerhvenl vestnih Kriianska moška in mladeniška Marijina družba se udeleži procesijo sv. R. Telesa v stolnici. Zbirališče pri zastavi med stolnico in semenišem v času do pol 0. Prosimo polnoštevilno. Pridružijo se uam ludi nečlani nočni čaativci. Obrtni odsek Zbornice ' Obrtni odsek Zbornice TOI v Ljubljani je imel : dne 12. t. m. redno sejo. V uvodnem poročilu je | podal odsekov načelnik in podpredsednik zborni- i ce g. Josip Rebek pregled važnejših gospodarskih ! dogodkov v času od zadnje seje, omenjal osobito j težke posledice krize za obrtništvo, med katerim | se širi vedno hujša brezposelnost. Zbornica je posvečala vprašanju zaposlitve obrtništva posebno pažnjo, na drugi struni pa je s svojimi intervencijami skušala čimbolj zaščititi obrtniško delo pred konkurenco šušmarstva. Trudi se, da bi izposlo-vala emiljenje davčnih bremca s tem, da se pridob-nina za malega obrtnika pavšalira tako, da bo plačal primeren fiksni znesek brez posebnih napovedi in ocenitve. Posredovala je v številnih primerih rubeži obrtnikov radi neplačanih davkov. Glede socijalnega zavarovanja obrtništva je zbornica uvedla zbiranje statističnih podatkov. Na šte-; vilnih zborovanjih se je ugotovilo, da je obrtništvo j proti takojšnji izvedbi tega zavarovanja, ker radi krize ne more prenesti novih bremen. Obrtni referent dr. Pretnar je podal poročilo o podrobnem delu zborničnega urada v obrt-j niških zadevah. V obrtnem referatu je delo zborni-; ce izredno naraslo z ozirom na nove obrtne pred-i pise. Razen udeležbe na številnih obrtniških sestankih in zborih ter ustmenih in pismenih informacij in konzultativnega dela je bilo v dveh mesecih rešenih še 247 primerov obrtnih prijav. Mojstrske izpite je v letošnjem letu delalo 379 kandidatov, od katerih je izpit prestalo 327. Mojstrski izpiti znatno zadržujejo nove prijave obrtov, kar je prišlo do izraza tudi v številu obrtnih prijav v le- | tošnjem letu. Jako zanimiva je bila razprava o sklepih, ki jih je storila konferenca obrtniških zbornic in obrtnih odsekov skupnih zbornic v Zagrebu. Po obširni debati je obrtni odsek ugotovil, da delegacija obrtnega odseka zbornice TOI ni pravočas-I no dobila najvažnejših referatov na omenjeni konferenci, ki so se nanašali na pravilnik o sodelovanju zbornic in zborničnih obrtr#ih odsekov, na vprašanje javnih del v zvezi z zaposlitvijo obrtništva in na vprašanje socijalnega zavarovanja obrtništva, katere referate je imela Obrtna zbornica iz Belgrada. Pogrešalo se je, da na dnevni red te konference ni bilo stavljeno pereče vprašanje zaščite obrtništva pred nelegalnim obratovanjem in pred i konkurenco državnih, občinskih in drugih podob-! nih delavnic, kaznilnic itd., dalje vprašanje olajšanja davčnih bremen. Ugotovilo se je, da objavljene resolucije konference zbornice v Zagrebu niso bile sprejete soglasno in da osobito v nekaterih točkah nasprotujejo interesom in zahtevam slovenskega obrtništva. Obrtni odsek je soglasno odobril stališče delegat ov obrtnega odseka ljubljanske zbornice na omenjeni konferenci, ki so se izjavili proti centrali zbornic v Belgradu, ker bi laka centrala ogrožala avtonomijo in neodvisnost obrtniških zbornic in obrtnih odsekov skupnih zbornic v poedinih banovinah izven prestolice, dalje proti temu, da bi se ustanovila centrala obrtniškega zavarovanja, ker bi to dovedlo do enakih težkih izkušet.j, kakor jih je imelo obrtništvo s centralizacijo delavskega zavarovanja in proti temu, da bi se takoj izvedlo obrtniško zavarovanje; odobril ie, da je delegacija predlagala posebno resolucije Slede zatiranja Sui- murstva, konkurence raznih delavnic v državni in samoupravni režiji ter opozorila, da je nujno potrebno, da se na takih konferencah razpravlja tudi o davčni razbremenitvi obrtnika ter da se da zbornicam v bodoče prilika, da bodo mogle predkon-ferenco zaslišati o poedinih predmetih dnevnega reda obrtniška predstavništva svojega okoliša. Obrtni odsek je nadalje razpravljal o raznih obrtnopravnih zadevah ter rešil večje število prošenj za podpore in prireditev tečajev v okviru Zavoda za pospeševanje obrta Zbornice TOI. Borza Dne 13. junija 1933. Denar V današnjem prometu so ostali neizpremenjeni tečaji Bruslja, Curiha, Londona iu Prage, narasli so Amsterdam .Berlin, Pariz in Trsi, popustil je edino Newyork. Avstrijski šiling jo bil na ljubljanski borzi zaključen po 8.90, na zagrebški po 8.825 in na bel-grajski po 8.78 in 8.785. Ljubljana. Amsterdam 2308.40—2319.82, Berlin 1342.36—1353.16, Bruselj 799.96—803.90. Curih 1108.35—1113.85, London 193.97—195.57, Ncwvork 4630.49—4658.75, Pariz 225.90-227.02, Praga 170.79 —171.65, Trst 298.24—300.64. Curih. Pariz 20.385, London 17.54, Newyork 421, Bruselj 72.175, Milan 27, Madrid 44.30, Amsterdam 208.25, Berlin 121.25, Dunaj 73.15 (57.55), Stockholm 90.10, Oslo 88.30, Kopenhagen 78.10. Praga 15.41, Varšava 58.05, Atene 2.97, Carigrad 2.48, Bukarešta 3.08. Vrednostni papirji Tendenca je nadalje čvrsta brez posebnih iz-premenib v tečajih. Na zagrebški borzi je bilo zaključenih le 150 kom. vojno škode. Ljubljana. 7% inv. pos. 44.50—46, agrarji 2(i —27, vojna škoda1 200 bi., be£I. obv. 33 den., S"/, Bler. pos. 35—37, 7% Bler. pos. 32—31. Zagreb. Državni papirji: Priv. agr. banka 220 —225, 7% inv. pos. 44—46, agrarji 25.50 den., vojna škoda 197 —201 (200), (1% begi. obv. 32 .len'., 8% Bler. pos. 33-35, 7% Bler. pos. 32—34, 7% pos. DIIB 45 den. — Delnice: Narodna banka'3725 —3950, Priv. agr. banka 220—225. šečerana Osjek 130—1 '15, Impex 50 den.. Isis 30 bi.. Trboveljska 175 bi. Belgrad. Narodna ba.nka 3800—3850, Priv. aer banka 222-224 (224, 222), 7% inv. pes. 44-45 (45), vojna Škoda 198 -199 (200. 198.50), (1% bo;!, obv. 32.75—33.75 (33.75, 33.50) 7% Bler. nos 3" —33. Dunaj. Podon.-saveka-jadran. 54.25, Au.-siger Chemische 172.50, Alpine 12.60, Trboveljska 15.75. Živina Živinski sejem v Kranju 12. maja. Prignali «o 58 volov, cena 5, 4 in 3 Din; 22 krav. cena 2.50, 2 in 1.50 Din; 3 teleta, cena 7, 6 in 5 Din in 127 prašičev, cena pitanim prašičem 9, 8. in 7 Din, prašički za rejo 500 Din par. Poizvedovanji» Žensko ogrinjalo je bilo najdeno na vog. u aaSu l.bkarne in se dobi v našem upravništvu. ■ ^^^ au V malih oglasih velja vsaka beseda Din l»—; ženitovanjski oglasi Din 2-—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10-—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska, 3 mm visoka pelltna vrstica po Din 250. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložili znamko. Kmečki fant 30 let star, pošten in trezen, vajen vsakega dela, išče mesta konjskega hlapca. Nastop takoj. — Naslov pove uprava »S1.« pod št. 6743. (a) Trgov, pomočnica išče službo v trgovini z mešanim blagom za takoj. Izpričevalo z zelo dobrim uspehom. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 6821. (a) ilužbodobe Spretno kuharico z nekaj kavcije išče Ljudska kuhinja v Zagorju ob Savi. - Nasto 1. VII. t. 1. 'S? 15.000 Din posojila iščem za eno leto.- Ponudbe pod »Sigurno naloženo« 6597 na upravo »Slovenca«. (d) Stanovanja ODDAJO: Večje stanovanje s krasno lego v Vodmatu, 2 minuti od cestne železnice, takoj oddam. — V hiši je vodovod, elektrika, kopalnica in vse pritikline. — Izve se pri I. Oražen, Moste. (č) Praktikanta ki bi hotel brezplačno pomagati v pisarni — sprejme dobrod. društvo »Varstvo«, Dunajska cesta 17. (b) Potnike ki obiskujejo šivilje in krojače — sprejme T. Kune, Sv. Petra c. 4-П, za prodajo prve strokovne knjige »Toaleta«. I Šoferska šola E. te h (bivša Caratrnikova šoferska Šolal Liubl:ana. Dunaiska c. 3'i Л1а га poklicne Šoferje in amaterje Prospekti in po lasnila zastonj In franko Čitajte in širite »Slovenca«! Trisobno stanovanje komfortno, solnčna lega, I. nadstropje — se odda s 1. avgustom. Vprašati pri hišniku od 2—3 pop., iz-vzemši nedelje in praznike. Gorupova ulica 20. (č Stanovanje enosobno, lepo, oddam. Stožice 119, blizu gostilne pri Urbančku. (č) Trisobno stanovanje solnčno, s kopalnico. j)0-selsko sobo. verando in pritiklinami, se odda mirni stranki za avgust. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 6195. (č) kVffFl ffuJI ODDAJO: Lokal 24 m*, pripraven za vsako obrt ali pisarno, se prav poceni odda takoj ali s 1. avgustom. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 6809. (n) Opremljeno sobo Avtotaksi št. 64 se vljudno priporoča. Telefon 3390. (r) Poizvedbe Zatekel se je črno-rjavo kodrast pes (Airedule-Terrier). — Znamka št. 319. Najditelj se naproša, da vrne У sa na naslov: Mirko elačin, Škrabčeva 43. e Posestva ■■■■■lliniHH Droben oglas v •Slovenca« posestvo h hitro proda, čt ie ne z gotovim denarjem pač kupca ti s kniiiico da. ■■■нитаијји Zobobol odstrani 4LGA* proti trganju v zofteh in élavi se navadno priporoča masaža ZA MASAŽO JE M 1 steklenica ALGA Din 14'— (Rok. br. 18.117/32) Specialna trgovina v Ljubljani se proda. Ponudbe n > > t) o ;U a _2 -*w o S S ■of ~ CÛ Q 1 i a 42 u Q§ -s 3 " C M N Ï! = x 2 41-2 —' Q Ï >3 -3 > S >5 « - Q Q o ""m O JO 5 . «n 'S I M — O L и u t a — o —D v s »s 5-2 - .s a a .5 » . ca z. o • - O a N -d . « N «» * 'Rets « -s ° ° ° 4 « i « s * s .2 ai 13 '- ï « .„ a o o J ="0 » i; i a. o «» -û Samuel Lover: RORY O'MORE Irski ljudski roman. Kamenje, ki ga je bil Salomon prej odvalil, je zložil lepo nazaj in zamašil vrzel. Osla je vedel h grmu, kjer je bil spravil sedlo, lonce in malho. Malho je natlačil s kupljenim tobakom, ukradeni tobak je pa še vedno ležal tam, kjer ga je zakopal. Ko je zopet natovoril svojo malho in lonce, je pognal žival s polja, s solnčnim vzhodom mu je uamreč bilo po postavi dovoljeno iti na pot. •Drzno je korakal po ulici, poganjal pred seboj osla in vpil: »Lonce, ponve, kotle vežein in popravljam!« Osel se je hrepeneče oziral po ogradi, vselej pa, kadar se je tja ozrl, ga je Salomon udaril s palico v opomin, da lon-cevezovi osli ne smejo jesti sena podnevi. Približal se je hiši, ki je stala zraven oplenjene ograde. Družina je bila že pokonci. Mož je šel na delo, žena je pa na Salomonovo vprašanje, ali ima »kaj loncev, ponev, kotlov za popravilo«:, privlekla na dan ponev in ga vprašala, koliko bi hotel za popravilo. »Ne da bi bilo bogvekaj dela z njo,« je dejala, »samo vrag naj jo vzame! Vsakikrat, kadarkoli jo postavim na ognjišče, mi ugasne ogenj, dasi ji ne manjka dosti!« »Kaj pravite, žena?!« je kričal Salomon in držal posodo proti luči. »Saj je luknja tako velika, da bi lahko gnal dva vola skoznjo 1« »To pa že ni res,« ga je zavrnila žena. »Pa sami poglejte,« je rekel Salomon in spustil ponev na tla. In tedaj je pritekel, sam Rog ve odkod, njen otrok in porinil svoj prstek skozi luknjo, mahal s ponvo sem in tja, se veselil: »Mamica, mamica, glej!« in se smejal, ker je tako lepo nihalo. »Vrag, odkod si se pa vzel!« je zavpila mamica. Ko je besedam sledila še klofuta, jo je mali popihal. »Pri moji veri, to je pa pameten otrok,« se je zarezal Salomon; »ta bi bil pa res dober loncevez, ko tako dobro vidi luknjo v loncu!« »Torej, kaj hočete za ponev?« »Popravil vam jo bom za štifi pence, naj bo.« »Štiri pence?! Kaj pa mislite, ali boste vzeli denar s seboj v grob? Štiri pence! Dva vam dam, pa je!« »Ne morem, duša krščanska!« je odvrnil Salomon, odkimal z glavo, se obrnil in udaril po oslu. »No, koliko pa liočete?« je za njim klicala kmetica. »Poglejte,« je začel Salomon, »truden sem, saj sem potoval skoraj vso noč; počitka sem potreben in vesel bi bil, ko bi mogel sedeti, čeprav bi med lem delal, samo da bi kaj zaslužil. Saj sem tako potreben, ker časi so težki in Bog vam bo povrnil, če mi date malce zajtrka ! in dva penca, pa vam bom napravil ponev, da bo kakor nova.« »Prav. nočem biti trda z vami, ubogi mož, pa jo začinite v božjem imenu.« In tako je loncevezec sedel, odprl svojo vrečo in raz-belil železo. Iz malhe, v katero so od sile radovedni otroci kukali in strmeli prav do dna, kjer so si mislili same zaklsde, je privlekel bleščeče svetle kose kositra in velikanske škarje. Salomon je rezal, strugal in s kladivom tolkel. Ko je vroče železo drgnil po zdrobljeni smoli in kositru, se je tako močno zakadilo in tako hudo zadišalo, da so otroci zijali vanj, kakor v kakšnega čarovnika. Ko so se pokazale še svetle proge, ki jih je napravil s svojim orodjem kjerkoli je drgnil, so od veselja kar ploskali. Kmet se je vrnil k zajtrku in opazil Salomona sedeti na hišnem pragu ter popravljati posodo. Nekoliko je postal, potem pa šel v hišo. Ko je Salomon opravil svoje delo, so ga poklicali v hišo jest. »Ali veš kaj?« je moz nagovoril ženo. »Kaj?« »Tele nekega lopova mi je ponoči že zopet ušlo čez zid ograde in mi skoraj vse seno požrlo.« »Za božjo voljo!« ostrmela žena. »Sreča zanj, da ga ni nihče videl,« je rekel kmet in pljunil. Salomon, ki je vse slišal, je sedel z največjo brezbrižnostjo in v največjem miru, dokler nista mož in žena končala s pomenkom, na kar se je oglasil: »Ta teleta so pa res veliki lopovi!« »Čakaj, naj ga dobim!« »Ali nimajo zadosti trave!« se je jezil mož. »Res je, res, kar pravite,« je mirno potrdil Salomon, »a čudno, kako pogumna so včasih teleta!« »Uboga žival, uboga žival!« je Salomon nedolžno pripomnil. »Saj je vendar naravno, da morajo jesti tudi teleta.« Po zajtrku je kmet loncevezu plačal. Ko je Salomon svojo malho zopet oprlal oslu na hrbet in odrinil, so otroci žalostno gledali za njim. Tako je prišel stari lisjak do zaslužka in vrh tega še do zajtrka pri hiši, katero je ponoči okradel. Najprej se je Salomon napotil h kovačnici, polet katere je bil zakopal svoj tobak. Za to pot je imel dober izgovor. Potreboval je namreč za svojega osla nove podkve. Pri kovačnici je našel kovača s prekriža nimi rokami. To je bilo kaj pripravno za Salomona ,.ei je bilo dovolj časa za pogajanje. »Ali bo kaj kupčije, prijatelj? Morda imate kai, Ar bi začinil? Napravil bi zastonj, če bi tudi vi meni napravili podkve zastonj,« ga je nagovoril Salomon. Za »Jugoslovansko tiskarno« v Ljubljani: Karel Cet. Izdajatelj: Ivan Rakoreo. Urednik: Franc Krem žar.