STUDIJSKA BIBLIOTEKA LJUBLJANA {fg 46 Poltnina poračmijena (C. C. con la posta) tf Trsta« v Četrtek 23« februarja, 1928. - Leto VI. Posamezna tonka so wnt L^ft LITI List izhaja rsaki d%n ifup^^razcp. | mesece L 22.— L 6.50 veJL — p tirokosti 1 kolf ivice, zahvala, medeljka. Naročnina: za 1 mesec L » o eto L 15.—, t inozemstvo mestčca st- — Oglasnina za 1 mm prostor* e in obrtne oglase L 1.—, za osmrt* oglase denarnih zavodov L 2«—% strani L 2.— Uredništvo in upravništvo: Trst (3), ulica S. Francesco d'Assisi 20, Tm lefon 11-57. Dopisi naj se pošiljajo izključno uredniitvu, oglasi, rekla«^ maci je in denar pa upravniitvu. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankiranar pisma se ne sprejemajo. — Last, založba in tisk Tiskarne «Edinost»< Podurednijtvo v Gorici: ulica Giosuž Carducci it. 7, I. n, — TeleL it 327., Glavni u> odgovorni urednik: proL Filip Peric. _ j- \js«erišR2 Konference Vseameriška konferenca, ki se Je vršila v Havani, glavnem mestu Kube, ter je trajala nad. en mesec, je imela v pcndeljek svojo zaključno sejo. Otvorjena je bila 16. januarja t. L na posebno svečan način, kajti k otvoritvi je bil prišel osebno predsednik Zedinjenih držav Coolidge ter s tem prekršil tudi on — času svetovne vojne predsednik Wilson - običaj; ki zahteva ^ predsednik Zedinjenih držav m ma za časa svoje predsednice dobe zapustiti ozemlja domovine in se podajati v tujino. Že to dejstvo samo je bilo dovolj jasen dokaz, kako ogromno važnost je pripisovala vlada Zedinjenih držav letošnji vseame- riški konferenci. & Pa se daj spričo raznih drugih istočasnih dejstev lahko presojal nastop predsednika Coolidge-a kot demonstracija, ki naj bi bila naperjena proti Evropi, predvsem proti Angliji, je pokazal potek razprav v Havam, da so bili pomisleki in načrti drugačne narave, radi katerih je smatral predsednik Zedinjenih držav za potrebno, da se osebno potrudi v Havano k otvoritvi konference. Demonstracija oziroma vsaj manifestacija, ki jo je tvorila njegova prisotnos-t, je bila namenjena — ne u-vropi, temveč državam južne AmeriKe. Washingtonsko zunanje ministrstvo je objavilo o konferenci poročilo, v katerem se poudarja velika važnost sklenjenih resolucij. Posebne omembe vredna je ona resolucija, s katero je vseameriška konferenca obsodila vsako napadalno vojno. Isto-tako važen je sklep, da se skliče posebna konferenca z namenom. da se na njej sklenejo med ameriškimi državami arbitražne pogodbe, ki bodo vsebovale določbe glede načina reševanja medsebojnih sporov brez vojne. Velika Važnost se dalje pripisuje odobritvi pravil vseameriske unije katera bodo odstranila, kot se upa, vsako nesporazum-Ijenje in -nezaupanje glede ciljev in poslovanja unije. Rezultati konference predstavljajo brez dvoma za Zedinjene države zopet velik diplo-matičen uspeh. Delegacija wa-shingtonske vlade je konferenco ves čas obvladovala. Vendar pa ta uspeh Zedinjenih držav ni bil nikakor popoln. Vprašanje uzakonitve ameriškega mednarodnega prava je ostalo nerešeno in dejstvo, da so se tozadevna pogajanja razbila ravno cb tako važni točki, kot je prepoved vsake intervencije ene ameriške države v drugi, dokazuje dovolj jasno, da se o glavnih predmetih ni dosegel nikak sporazum. Cim so delegacije posameznih držav obrazložile svoje stališče glede vprašanja, ali je intervencija v drugi državi z oboroženo silo dopustna ali ne, se je takoj pokazalo, da si stojita na konferenci nasproti dva bloka: na eni strani Zedinjene države severne Amerike, na drugi pa latinske republike srednje in južne Amerike. Te poslednje, med katerimi je posebno odločno nastopala Argenti-nija, so zahtevale, da mora biti prepovedana vsaka oborožena intervencija v drugi držav L Ost tega predloga je bil očitno naperjen proti Zedinjenim državam in njihovemu imperializmu, ki se uveljavlja predvsem na škodo malih republik srednje Amerike. Na zadržanje republik južne Amerike je pač vplivala v posebni meri usoda male Nika rague. V tej srednje ameriški državici divja že leta državljanska vojna, v katero je posegla vlada Zedinjenih držav ter izkrcala številne oddelke svojih Čet, ki se borijo proti opoziciji na strani sedanje vlade. V razpravi o tem vprašanju, katera je bila skrajno živahna in tu pa tam naravnost dramatična, j> morala zavzeti stališče tudi delegacija Zedinjenih držav samih, V njenem imenu je spregovoril g. Hughes, kateri je odločno izjavil, da se vlada Zedinjenih držav ne bo nikdar odrekla pravici do zaščite svojih državljanov in da se z enostavno resolucijo konferenjce ne more spremeniti mednarodno Dravo. Dasi je bila na konferenci večina za radikalno prepoved vsake intervencije, tako da bi bila tozadevna resolucija sprejeta proti volji Zedinjenih držav, so se republike južne Amerike zbale odločnosti washingtonske delegacije. Če bi bila resolucija sprejeta, bi Zedinjene države ne mogle več ostati v vseameriški uniji in posledice bi bile dalekosežne. Preostajal je torej le izhod za silo, ki je obstojal v tem, da se vprašanje odloži do prihodnje vBeamerižke konference. Ta nova vseamerižka konferenca se bo vršila v 1. 1933. v Montevideu. Do tedaj je še pet let in Zedinjene države bodo i-mele dovolj časa, da «uredijo» stvari v Nikaragui, tako da bo mogla skiepati prihodnja vse-ameriška konferenca o intervenciji ob docela drugačnih o-koliščinah nego letos. S tega vidika predstavlja odg.oditev tega vprašanja zopet velik diplo-matičen uspeh za Zedinjene države. Odpor južne Amerike proti imperializmu severne Unije pa s tem seveda ne bo zabrisan. Prepad med obema ameriškima taboroma bo zijal vse dotlej, dokler bo gospodarsko šibkejši in politično razcepljeni jug videl v imperializmu mogočnih Zedinjenih držav nevarnost za svojo gospodarsko in politično neodvisnost, lm mlnMrflEM mtn Odobritev raznih ukrepov RIM, 22. Danes ob 10. dopoldne se je spet sestal ministrski svet, ki je odobril mnogo zakonskih osnutkov, naredi) in drugih ukrepov, ki so bili izdelani in predloženi od raznih mi-nisterstev in ki se po večini tičejo državne uprave. Med drugim je ministrski svet odobril tudi naslednje: kr. ukaz, s katerim se podaljšuje rok za likvidacijo duhoviških kongru-jev in za ureditev dohodkov verskega stana do 30. junija 1928.; kr. ukaz, s katerim se razširjajo na reško ozemlje predpisi o poklicih inženirjev, arhitektov in stavbenih mojstrov; ukrep, glasom katerega se rok olajšav za fuzije trgovskih družb in zadrug, po katerih se plačuje za akte o fuziji fiksna registrska in hipotečna pristojbina v znesku 10 lir, podaljša do 30. junija 1929.; zakonski osnutek, ki urejuje pobiranje užitninskega davka v združenih občinah, in bo smelo po tem osnutku finančno ministrstvo v sporazumu z notranjim ministrstvom po zasliša/-nju osrednje komisije razveljaviti obstoječe pogodbe o pobiranju davka v združenih občinah ter poveriti pobiranje tega davka davkarju ene izmed združenih občin. Seja ministrskega sveta se je zaključiia ob 13. uri; prihodnja se bo vršila v petek. Hajslsa, porcke fn smrti v Italiji leta 1S26 RIM, 22. V današnji številki buletina osrednjega statističnega ^zavoda > priobčenih nekaj podatkov o rojstvih, porokah in smrtih tekom leta 1927. v Italiji. Leta 1926. je zna-šaio število rojstev 1434.616, lansko leto pa 1,121.072. Tekom lanskega leta je torej število rojstev v primeri z letomj 1926. neznatno padlo. Na drugi strašni pa je občutno padlo tudi število smrtnih slučajev. Leta 1926. je namreč znašalo 860.074, lani pa 631.897. Če se upošteva število mrtvorojenih (4^ vseh rojstev), tedaj se da sklepati, da je tekom leta 1926. prebivalstvo narastlo za 409.000, leto nato pa za 444.000 ljudi. Tudi število porok je lansko leto znatno narastlo v primeri s prejšnjim letom. V Julijski Krajini je zmašalo 1. 1927. število porok 6553, število rojstev pa 20.934. Glede rojstev, porok in smrti je izmed italijanskih krajin na prvem mestu Lombardija. Dočim se nahaja Julijska Krajina na e-nem izmed poslednjih mest. K tej statistiki je treba pripomniti, da ne upošteva sorazmerja med Številom prebivalstva v posameznih kfSjlnah in pokrajinah. Račun (fržaoiu zaKIalnlce 66 milijonov efektivnega prebitka RIM, 22. Račun državnega zaklada je izkazoval 31. januarja 1928 67 milijonov efektivnega prebitka, izviraj o čega iz razlike med ugotovljenimi dohodki v znesku 11.021 milijonov in med prevzetimi stroški v znesku 10.954 milijonov lir. Tekoči račun državne zakladnice pri zavodu «Banca dT-talia» izkazuje 114 milijonov lir kredita v prid. zakladnici. Skupni notranji dolg je znašal 31. januarja t. 1. 86 milijard in 593 milijonov lir, bančni obtok pa 17.380 milijonov v primeri z 17.768 milijoni lir dne 10. januarja. Obtok državnih papirjev se je spet zmanjišal za nadaljnjih 92 milijonov. Preiskava o psfspllvl Jalalfle" se je zaključila RIM, 22. Preiskovalna komisija, ki je bila ustanovljena na podlagi veljavnih zakonov, da ugotovi vzroke potopitve preko-oceanskega parnika «Principes-sa Mafalda» in morebitne odgovornosti, je sedaj zaključila svoje delo. V poročilu, ki ga je izdelala, je izraženo prepričanje, da se je pamik potopil, ker se je odlomil del vijakove osi in je tako nastala v ladjinem truplu odprtina, skozi katero je vdrla voda. Komisija je ugotovila, da je bil parnik zadostno preskrbljen z rešilnimi pasovi, s čolni, splavi itd. Manjkale pa so tablice z navodili, kako se morajo potniki vesti v slučaju nevarnosti, h kateremu Čolnu se morajo podati in kako morajo uporabiti rešilne pasove. Takšne tablice z navodili sicer niso predpisane po zakonih, a se o-bičajno nahajajo na skoro vseh potniških ladjah. Reševalne o-peracije se niso mogle izvršiti popolnoma v redu, ker se je potnikov, predvsem stotine Si-rijcev, polastila velika panika Poveljnik ladje, častniki in moštvo so junaško izvršili svo jo dolžnost. Končno je komisija ugotovi la, da ne more pripisati nobene odgovornosti za nesrečo posad ki, brodo lastni kom ali pa onim, ki morajo pregledovati ladje. Seja izvršilnega odbora kcmie-deracije sindikatov RIM, 22. Danes se je sestal v prositorih konfederacije faši-stovskih sindikatov pod vodstvom predsednika Rossonija njen izvrševalni odbor. Predsednik konfederacije je na tem sestanku poročal o delovni pogodbi za kovinarske delavce, ki je bila pred dnevi sklenjena v Rimu. Odbor je nato razpravljal o vprašaji j u fkongTesa federacij in sklenil, da se bo ta kongres vršil v dneh 6., 7. in 8 maja. Odobren je bil tudi obračun konfederacije za leto 1927. Profesionalne šola RIM, 22. Kakor poroča agencija «Radio Nazionale» bo predložil v prihodnjih dneh naučni minister ministrskemu svetu v odobritev zakonski načrt, po katerem imajo preiti profesionalne šole v področje naučne-ga ministrstva. Kakor doznavamo, bo posebno generalno ravnateljstvo, kateremu bodo poverjene one šole v oskrbovanje, ustanovljeno v prvih dneh prihodnjega meseca in bo pričelo poslovati z novim šolskim letom. V Pragi se bo vrš£l mednarodni kongres za telesno vzgojo RIM, 22. Kakor poročajo agenciji «Atmo» iz Prage, je Čeho-slovaška vlada sklenila sklicati mednarodni kongres za telesno vzgojo. Kongres bi se naj vršil v Pragi tekom poletja, in sicer med 30. junija in 5. avgusta. Sovjeti zaplenili grški parnik RIM, 22. Iz Carigrada poročajo agenciji «Atmo», da so sovjetske oblasti v Odesi zaplenile grški parnik «Thala», ker so baje spoznale v njem bivši ruski parnik «Morjak», ki je pripadal ruski trgovinski mornarici, a so ga wrang-lovci prodali Grčiji. Posadka parnika je bila izkrcana in poslana z drugim parnikom v Carigrad, od koder se povrne v domovino. Ponoven sporazum med Vukiievićem in Davidovićem Dr. Marinkević vrnil mandat Vnkičević dobil v tretjič mandat za sestavo vlade BEOGRAD, 22. Danes dopoldne ob 9. uri je posetil Davi-dović dr. Marinikovića ter ostal pri njem nad eno uro. Po tem sestanku je odšel dir. Marinko-vić vkiljub svoji bolezni na dvor, kjer se je mudil celo uro. Vračajoč se z dvora je novinarjem na mnoga vprašanja odgovoril: «Mandat za sestavo koncentracijske vlade sem vrnil že rinoči. Danes sem bil na dvoru ftamo zato, da se zahvalim kralju za zaupanje, ki mi ga je izkazal s tem. da mi je poveril mandat.* Od dr. Maiinkoviča je Davi-dovič odšel v narodno skupščino. Tu se je sestal z Vukičevi-ćem in sta se dolgo časa posvetovala. Po tem prvem sestanku je Vukičević odšel v vladno predsedništvo, kjer so bili zbrani vsi bivši radikalski ministri. Navzoči so bili tudi bivša demokratska ministra dr. Miović in dr. Angjelinović ter dr. Spa-ho in dr. Korošec. Takoj nato pa se je načelnik racLikal.?ke stranke nanovo sestal z Davi-dovićem. Njun sestanek je trajal pol ure. Po sestanku je Davidovih odklonil novinarjem vsako izjavo, češ da ne more še ničesar povedati. Vukičević je šel spet na dvor in je potem dejal, da je bil samo pri ministru dvora. Ko se je vrnil z dvora, so se razgovori in pogajanja nadaljevala. V vladnem predsedništvu se je vršila dolgotrajna konferenca, katere so se udeležili bivši radikalski in že omanjena demokratska ministra, dr. Korošec in dr. Spaho. Po tej konferenci se je vršil tretji sestanek med Vukičevićean in Davidovićem. Vukičević je šel spet \tia dvor in ko se je vrnil, se je znova sestal z Davidovićem. Nato pa je odšel v radika&ski kluib, kjer so ga pričakovali z največjo napetostjo. Ob 18. uri sta se še enkrat sestala. Po tem sestanku je odšel Davidović v demokratski klub, kjer je obvestil navzofrne poslance, da. je dosežen popoln sporazum z Vukičevičem glede obnove prejšnje koalicije te-r da bodo demokrati ohranili svojih pet ministrskih portfelj ev. Obenem je sklical za jutri dopoldne ob 10. uri formalno sejo kluba, da se ta sporazum, odobri. Po sestanku z Davidovićem se je Vukičević skupno z dr. Perićem podal na dvor. Kot predsednik narodne iskupščine je dr. Perić predlagal kralju naj poveri Vukičeviću kot načelniku največje parlamentarne k skupine mandat za sestavo koalicijske vlade. In ko je bil takoj za njim sprejet Vukičević, se je to tudi v resnici zgodilo. Mandator je novinarjem izjavil: »Jutri dobimo vlado.* fifganistansRa MM* čfojlca svečano sprejeta v Berlinu BERLIN, 22. Danes ob 11.15 je prispela semkaj s posennim vlakom afganistanska kraljevska dvojica s svojim spremstvom. Na postaji so sprejeli goste državni predsednik maršal Hindenburg in rnnojfi dostojanstveniki, med katerimi so bili vsi dlani vlade z državnim kanclerjem na čelu, predsednik državnega zbora, predsednik pruskega deželnega zbora in o-sobje afganistanskega poslaništva. Glavne mestne ulice, zlasti pa ona, ki vodi od postaje do palače v kateri so bili gostje nastanjeni, so bogato okrašene in vse v zastavah. Oolitoe no Japonskem Pni podatki o izida TOKIO, 21. Po podatkih o izidu volitev, ki so- bili znani do poldne, je zmagala pri volitvah z majhno večino opozicijska stranka «Minseito». Jutranje vesti o izidu volitev so napovedovale zmago vladne stranke «Seyukai». Neodvisne stranke, med katerimi se nahajajo tudi frakcije laburistične stranke, so si priborile le^ieznatno število mandatov. Je pa zelo verjetno, da bo končni izid volitev prinesel čeprav neznatno zmago vladni stranki. Zakllstifev mmmlt kostemoce Pred EUBdamflriško konferenca za odstranitev vojne WASHINGTON, 22. Konferenca ameriških držav se je včeraj popoldne po plenarni seji, na katere dnevnem redu so bili le govori načelnikov posameznih delegacij, zaključila in je tukajšnje državno tajništvo že izdalo seznam predlogov, ki so bili na tej konferenci sprejeti. Na plenarni seji je imel tudi predsednik konference in načelnik delegacije Zedinjenih držav Hughes daljši govor, v katerem je naglašil, da je konferenca kljub nekaterim nesporazumi j enjem med državami v veliki meri utrdila njihovo medsebojno zvezo. Državno tajništvo je izdalo o vsem tem komunike in govori v njem med drugim o vprašanju odstranitve vojn. V svrho rešitve tega vprašanja se bo sklicala ' posebna konferenca, ki se bo bavila predvsem z vprašanjem kolektivne mednarodne obvezne arbitražna pogodbe. Zspretie toucrn o Hemčlji cd pod eno za teden dni BERLIN, 21. Za jutri so napovedali nemški kovinarski industrijalci zaprtje tovarn. Kot smo poročali, so se zastopniki delodajalcev in delojemalcev v teku dneva znova in zadnjič skušali sporazumeti. Razgovore je vodil minister dela Brauns, a tudi takrat so ostalf neuspešni. Danes pa je minister progla-« sil razsodbo arbitražnega sodišča kot obvezno tako za delodajalce kot delojemalce. Glasom; te razsodbe so se povišale delavcem plače za 5 pfenigov naj vsako uro dela. Če bi se delodajalci še nadalje upirali, imajo delavski sindikati pravico, tožiti jih pri delovnem sodišču. Federacija nemških kovinarskih industrijcev pa je za enkrat odgodila napovedano za-pretje delavnic za teden dni. If3llj bbsKa vlaft zaMerala prai! glede govorov dveh poslancev v Inomostn DUNAJ* 22. Agencija «Lan,d-haus Korrespondenz* v I no mostu sporoča: «Italijanska vlada je zahtevala pri avstrijsikem zunanjem ministrstvu pojasnila glede govorov, ki sta jih imela v deželnem zboru v Inomostu poslanca Steinegger in Jaeger dne 7. februarja t. 1. povodom razprave o zakonu glede kovanja tirolske spominske kolajni. Tirolska vlada je ugodila tej želji in je odposlala dunajskemu zunanjemu ministrstvu besedilo govorov. Norveški parnik se je pctopll AUCKLAND (Nova Zelandija), 22. Norvešiki parnik «Lar-sen», natovorjen z ribjim oljem, j je zadel ob skalo, ko je plul v zaliv Paterson na otoku Ste-wart. Glasom prvih vesti ;e pamik izgubljen in z njim ves tovor, ki predstavlja velik.o vrednost. DNEVNE VESTI Kako n to vršila milim delavcev Na svoje seji od preteklega pondeljka je odobril ministrski svet načrt odloka o uvedbi na-meščevalnih uradov za delavce in o njih poslovanju. Uradi za nameščanje brezposelnih delavcev se bodo ustanavljali — po določbah tega dekreta — z odloki ministra za korporacije v sporazumu z ministrom za nacionalno gospodarstvo in s pristojnimi korporacijami, kjer obstojajo. Nametšičevalni uradi se bodo ustanavljali polagoma, kot bo zahtevala potreba za posamezne kategorije delavcev. Uradu bodo imeli svoj sedež pri delavskih sindikatih in vsakega bo vodila komisja, ki bo sestavljena z enakega števila de-lodajaiskih in delavskih sindikatov, katere izvolijo pristojni sindikati in jih potrdijo pristojne korporacije. Predsedniki komisij bodo pokrajinski tajniki fašistovske stranke. Nadzorovanje nameščevalnih uradov bodo vršile posebne sekcije pokrajinskih gospodarskih svetov, ki se bodo imenovale sekcije za delo in socialno skrbstvo. Tem sekcijam, ki bodo sestavljene iz enakega števila zastopnikov delodajalskih in delavskih sindikatov ter iz nekoliko državnih uradnikov s svetovalnim glasom, bodo predsedovali posebni zastopniki ministrstva za korporacije. Vsako posredovanje v katerikoli obliki, tudi brezplačno, bo prepovedano. Prepoved se v praksi izvrši potom posebnih odlokov ministra za korporacije v sporazumu z ministrom za nacionalno ekonomijo. Nameščanje brezposelnih delavcev se bo torej vršilo samo potom) omenjenih nameščeval-nih uradov, na katere bodo morali naslovi jati svoje prošnje toliko delodajalci kolikor brezposelni delavci. Na ta način bo mogoče potom omenjenih uradov brez težkoč kontrolirati gibanje v zaposlovanju delavstva. Poaen družinskega ftivt? Da štejemo kak narod med kulturne narode, mora imeti v prvi vrsti bog-ato razvito književnost, znatno književnost, znanstvo in pestro umetniško udejstvoyan;e. Najkulturnejši pa je tisti narod, čigar kultura ni zakopana v knjigah, ni last le nekaterih priviligi-ranih slojev, ne&o vseh slojev v prek. Že stari narodi so borili za dosego ciljev v tem zmdslu, a z večjo I odločnostjo se prikazuje to strem- 1 ljenje zlasti v novejšem času. Posebno pri umetnikih ne manjka niti ekstremistov, ki to morda celo nekoliko pretiravajo; a jedro je gotovo pravo. Z druge strani sa stremi po popularizaciji znanosti, vsi zaključki in odkritja znanosti naj bi se podali v obliki, da bi bili dostopni vsakemu človeku stremo-čemu po izobrazbi. Poti do tega cilja so različne. Naprednejši narodi so si osnovali ljudske visoke šole, ki so najbolj prebližale svojemu cilju na Danskem in v Nemčiji. Zlasti na Danskem, kjer jim je duševni očo znameniti duševni vzgojesloven Grundtvig. Pri nas sicer -obstojajo ljudsko visoke šole, a le po mestih. Tudi to so po svojem ustroju daleč od danskih visokih š,ol in dostopno zopet le nizkemu odstotku meščanskega prebivalstva. Kmetsko prebivalstvo, ki živi na deželi, nima od njih nikake koristi. Napredek teh je možen le s samoizobraževa-nj-em. S tem pa je začeti v družini ki se mora raztegniti od najstarejših pa do najmlajših njenih Članov. Vsaka smotrena družinska vzgoja mora imeti za podlago samoiz-obraževanje katerega najuspešnejše in najpripravnejše sredstvo je za podeželsko kot tudi mestno ljudstvo knjiga. Komaj iz tega vidika lahko prav spoznamo potrebo zdravoga družinskega čtiva. To mora biti izbrano in nuditi res v poljudnem tonu podane uspehe znanosti, dalja izbrana književna dela in ostale umetnosti. Vse to so si stavile za cilj naše periodične publikacije «GoriŠke Malice«, «Luč^ in družinska revija «Na3 glas«, ki pomaeajo sleherni družini do izbrane družinske knjižnice. * • * Na3 glas se naroča na naslov: Naš glas, casella postale 348, Trie-ste. Stane 15 L. — V Gorici se ha-roča pri podupravi «Našega glasa« v ul. S. Giovanni 7/1. KAJ SO MEDSINDIXAI.NI ODBORI Državni podtajnik za korporacije on. Bottar je imel na sestanku medsindikalnega odbora v Perugiji govor, v katerem je orisal vlogo in nalogo •medsindikalrrih odborov. Med drugim je rekel, da postaja razvoj korporacij, ki imajo za podlago listino dela, z vsakim dnem važne ši. Medsindikalni odbori so po definiciji on. Bottai-a oni organi, ki imajo omogočiti sodelovanje med političnim in korporativnim fašizmom. Brez tega organa — je zaključil — bi delovale stranka na eni in korporacije na drugi strani paralelno, ne da bi se mogle nikdar srečati. Medsindikalni odbori imajo nalogo, da vzdržujejo zvezo med obema silama sedanjega režima. It ~4EDnrosT» V Trsta, dne 23. tafarnarja 192bw Iz tržaškega življenja 8« ustrelil na grobu svoje zaročenke , Včeraj zjutraj okoli 8. ure je nočni Čuvaj Marko Rigo, nameščen na katoliškem« pokopališču pri &v. Ani, našel na 16. polju poleg ne&ega groba na tleh mladeniča, ki ni kazal nikake-g-a znaka življenja; na cle&nem sencu je imel rano, povzročeno od krogle, in poleg njega je le-ŽaJ revolver. Čuvaj se je kmalu prepričal, da je nesrečnik že mrtev; smrt je očividno nastopila ped več urami, kajti truplo Je bilo že mrzlo in otrpdo. O žalostnem odkritju so bili takoj obve&čeni orožniki, ki so pri izvidu na licu mesta ugotovili, da gre za samomor. Nesrečni mladenič, v katerem sto spoznali 26-letnega Konstantina T)e Metri, iz Trsta, se je ustrelil Da groibu svoje zaročenke, ki je na enak način napravila konec dnem svojega življenja. Od tedaj je mladenič redno romal na njen grob in po tej okolščin^' bi se dalo sklepati, da ga je dove-dla do obupnega koraka žalost radi smrti zaročenke. Truplo je bilo prepeljano v mrtvašnico mestne bolnišnice. CaiccCca kcnec veznika Predpreteklo noč ob zelo pozni uri sta dva delavca, ki stta šla proti Žavljem, našla blizu te vasi na glavni cesti truplo po delajvsko oblečenega moškega, ki je imel prsi grozno razjnesar-jene. Mrtvec je ležal sre-di ceste, tako da sta se delavca v terni spotaknila ob njega. O dogoidku so bili obve&čfni orožniki iz Milj, ki so se takoj podali na lice mesta in ugeto-vilf dejansko stanje ter dali nato prepeljati truplo v mrtvašnico na miljskem pokopališču, kjer je na razpolago sodni oblasti. Orožniki, ki so takoj z veliko vnemo pričeli preiskavo, so u-gotovili, da gre za nesrečo. Ponesrečenec — neki voznik iz o-kolice, katerega istovetnost nam ni natančnejše znana — je peljal v Koper voz lesa. Med vožnjo je iz neznanega vzroka pad-el z voza ter prišel pod kolesa, ki so mu str.la prsni koš. Avto jo je povozil. Z avtomobilom inženirja Hugo-na Beera, sianujočega v ulici Pa-lestrina je bila včeraj popoldne prepel.ana v mestno bolnišnico l>-letna Viktorija Kozlovič, doma iz sela Marinovac pri Dekanih; imela je zlomljeno desno nogo v stegnu, radi česar se bo morala zdraviti kakih 6 tednov. Beer je povedal, da se je okoli 14. ure vračal s svojim avtomobi-lam iz Istre preko Marinaca v Trst. Ko je vozil skozi omenjeno vas, je Kozlovičeva, ki se je igrala kraj ceste, nenadoma stekla na druco stran in tako prišla pred avton -bil, ki jo je podrl, če prav je Beer, ki je vozi! zelo počasi, skoro na mestu ustavil. Nesrečna otr&ška igra Dva mlečnozofca frkolina, 5-Ietni Vincenc Quario, stanujoč v ulief Pozzo Crosada št. 4, m 6-Ietni An-grfel Pausche, stanujoč v ulici Roma št. 6, sta se včeraj popoldne i-grala v ulici Orologio, kjer delavci že več dni popravljajo ulični tlak. Zabavala sta se s tem, da sta izti-kala okoli kamenitih plošč, zloženih navpik kraj ulice. Menda sta tudi preizkušala svojo moč, kajti povzročila sta, da se je ena plošča prevrnila ter jima padla na noge. Dočim jo je Pausche izkupil s sa-mimi praskami, ozdravljivimi v tednu dni, je Quarto obležal z zlomljeno nojio. KratkohlaČna izti-kača sta dobila prvo pomoč v mestni bolnišnici, kamor sta bila prepeljana z avtomobilom rešilne postaje. Quarto bo moral čuvati posteljo najmanj kakih 6 tednov. Tržaško sodišče Lahke telesne poškodbe. Včeraj je kazenski senat Šeste sekcije imel pred seboj mizarja Hermana, ki je bil obtožen lahke telesne poškodbe na osebi sodelavca Antona C. Obtoženec je na obravnavi pove-daL^kako je prišlo do zločina. Dne 24. lebruarja pr. 1. je on imel zelo črn dan. V mislih vedno pri svojem sinu, ki je ležal težko bolan doma, je on zelo čemerno opravljal svoj posel in bil skoro strupeno razpoložen. Sodelavci so se delali iz njega norca, toda on se za to ni zmenil. Začutil je v grlu žejo in poslal fantiča po steklenico vode. Anton C. se je tedaj začel smejati, češ, da je bedast, ko v tako mrzlem dnevu zahteva vode. Pri tem je poslednji segel po kladivu. «Ne vem, ali sem slabo tolmačil to njegovo dejanje, ali pa so me njegove besede razburile«, pravi Herman, prijel sem kos lesa in lopnil Antona po glavi. Nisem mu pa hotel prizadejati zla, saj sva vendar vedno bila dobra prijatelja 1» Toda Anton C. se je moral zateči k zdravniku in ostati delj časa v niearovi oskrbi. Kakor razvidno, ima dogodek posledice na sodiSfru. Anton C. je de enkrat potrdil vse, kar stoji v obtožnici in pristavil, da ga je Herman S. namenoma počil po glavi. Dve priči potrdita kar stoji v obtožnici, nakar — po govorih državnega pravdnika in odvetnika De Pratija — sodišče obsodi Hermana S. na 6 mesecev ječe. tržaška Kakor doznavamo, se bo zasedanja tržaške porote pričelo ko j po zaključku zasedanja goriška porote, kateri predseduje, kakor tr-fcafki, cav. uff. Gianbattista Ferrl. Tudi v tem zasedanju bo zastopal državno pravdništvo cav. uff. Taa-so. Zapisnikar bo ZanettL Bed obravnav še ni objavljan. Vesti z Goriškega Goriške mestne vesti Združitev občin Z novejšimi kr. ukazi ao se določile sledeče izpremembe glede goriških občin: Združijo se občine Sv. Križ pri Aj-dov&čini, Skrilje in Velike Žablje v eno občino pod i-menom Sv. Križ pri Ajdovščini. Združijo se .občine Štanjel, Kobjaglava in Gabri je v eno občino pod imenom Štanjel na Krasu. Združijo se občine Kanal, Aj-ba, Avče in Ročinj v eno občino pod imenom Kanal. Pokrajinska industrijalaa zveza javlja, da morajo one tvrdke, oziroma delavnice, ki imajo zaposlene dečke, kateri še n:so dopolnili 15. leta, javiti zaposlitev teh do 29. februarja občinam, na katerih ozemlju se delavnice nahajajo. Istotako nno-rajo javiti zaposlitev delavk, tako onih pod 15. letom kot o-nih med 15. in 21. letom. O-brazce za navedeno naznanitev, dobijo pri svojih občinah. Truplo v strugi Vipave Nekateri kmetje so te dni našli v bližini Orehovljev v strugi reke Vipave zapleteno med ko-renike ob kraju reke raztočega cLrcvja človeško truplo. Takoj so bili o tem obveščeni orožniki iz Mirna, ki so kmalu ugotovili, da gre za truplo nekega Petra Beuse, starega 31 let. Truplo je imelo na glavi občutno rano, radi katere je tudi, kot ie dognala komisija, ki je prišla na lice mesta, nastopila smrt. Istotako je komisija ugotovila, da se je Beusa ponesrečil in ni misliti, da bi se zgodil zločin ali kak napad. S kelesa je padel Zeleni križ je«nora!l prepeljati iz Volčjedrage v goriško mestno bolnišnico nekega Jožefa Gre-goriča, starega 34 let, doma iz Vogemkega Št. 145. Ko se je vozil na svojem kolesu v bližini Volčjedrage, je nekoliko veselega razpoloženja padel s kolesa in se močno ranil v levo oko. Povozil je dečka Neki kolesar, kot se zJdi 15-leten fant, je podrl na cesti štiriletnega Ivana Juga iz Solkana ter mu povzročil precej močno rano. Otrok se bo moral 2 tedna zdraviti. Ko je kolesar otroka prevrg-el, se ni ustavil, pač pa nadaljeval svojo pot. Sedaj se zanj zanimajo orožniki. NA PRETTTRI Radi kraka pred sodnikom Pred goriškim sodnikom se je moral zagovarjati Jožef Možeti-č, star 61 let, iz Renč, ker je bil ob-dolžen, da je prodajal kruh po višji ceni kot je bila predpisana. Toda radi pomanjkanja dokazov ga je sodnik moral oprostiti. Ker je žalil cerkevf Radi razžaljenja katoliškega kulta je goriški sodnik obsodil ne-*keg-a Jožefa Kurata, starega 44 let, iz Šempasa, na 120 lir kazni. Govoril je namreč na javnem prostoru proti katoliški cerkvi. Radi fo>v5a Neki Jožef Rijavec, star 25 let, iz Trnovega pri Gorici, je bil od goriškega sodnika obsojen na 5 dni zapora in 100 lir kazni, ker je u-kradel fovč, vreden 15 lir, in ga je nosil s seboj. Izored sodišča Ob dolžen, da je prinesel čez mejo nekaj kilogramov moke. Neki Jožef Konig iz Bele Peči na bivšem Koroškem se je moral včeraj dopoldne zagovarjati pred goriškim kazenskim sodiščem, ker je bil obdolže-n, da je prinesel iz Avstrije 16 kg, bele moke. Obtoženec se je zagovarjal, da je moko dobil v dar od nekega svojega sorodnika in sicer za svojo družino. Sodišče mu pa ni verjelo, ter ga obsodilo na 500 lir globe. Oproščen je bil Sodni dvor, ki je bil sestavljen od sodnikov Serpi-ja, Pepe-ja in Marija Thermesa, ki je sedaj na novo nastavljen na goriškem kazenskem sodišču, je včeraj sodil nekega Julija Venturinija iz S. Vito del Torre, ker je bil obdolžen, da je v svoji trafiki prodajal cigare mesto po 70 stotink eno — po 65. Obtoženec se je zagovarjal, da je čital v nekem časopisu, da so cigare podražele in zato jih je prodajal ter da je pozneje, ko je zapazil, da je časopis napačno poro- čal, vrnil denar vsem onim, ki so cig«re kupili predrago. Sodišče ga je oprostilo, ker storjeno dejanje ne predstavlja zločina. Zanke je nastavljal - puncam Jako originalno šalo si je izmislil neki Ak>;z K. iz Dornberga, ki se je moral včeraj zagovarjati na goriškem kazenskem sodišču. Zvečer, ko so £ia dornberžka dekleta v cerkev k molitvi, večinoma članice Marijine Družbe, jim je na poti proti cerkvi prišel nastavljati zanke — kot zajcem, da bi se katera za nogo vjela in bi bilo potega smeha in veselja, da bi bilo joj. Tako nastavljanje zank je sicer v Dornbergu v navadi. Toda pri tem delu ga je zalotila neka — pa ne več mlada pač pa čez 50 let stara Terezija štubclj, ki se je z vso e-nergičnostjo zavzela za blaginjo mladih deklet ter skušala iztrgati iz tal nastavljene zanke. Toda pri tem je prišlo do prerekanja med njo in mladim — komaj osem-na;'stletnim K.em, ki si ni pustil kvariti veselja, kako bi kakšno za nogo vjel. Od be-sed in suvanja je prišlo do močnega sunka od strani K.a ki je že priletno Štubeljevo tako močno pahnil ob tla, da si je skoraj zlomila ramo in se morala več časa radi tega zdraviti. Za tako neslano šalo so zvedeli orožniki, ki so fanta naznaniti sodnij-ski oblasti. K. se je zagovarjal, da je bila Stubeljeva tisti večer pijana in ga je pričela z zanko po glavi tolči, zato da jo ie pahnil — da se ni radi tega tako močno pobila kot pravi. Sodniki pa so več njej verjeli ko njemu ter ga obsodili na 5 mesecev zapora, toda le pogojno za dobo petih let. Dovolili so tudi, da se kazen ne vpiše v kazenski list. PoteStat pred sodniki. Neki Franc Candussi, poteštat iz Romansa v Furlaniji, se je moral včeraj dopoldne zagovarjati pred goriškimi sodniki, ker je bil obdolžen, da je izvršil poroko, ne da bi bil prej napravil potrebne oklice. Zagovarjal se je, da se je to zgodilo, ker ni bilo občinskega tajnika tačas v službi, novinec pisar pa ni bil za tako stvar dovolj veš«. Sodišče je poteštata oprostilo, češ da dejanje ne tvori prestopka. POD3IELEC Ciid^o pro-^lno pismo - Pfsec morilec Šcrllja - Listnica ped kamnom - Pcsnemalec Čaruge. Le polagoma se je pomirilo razburjenje med ljudstvom po mirnih grapah Bače in Kneže radi strašnega nerazrešenega umora Janeza Šorlija v Knežkih Ravneh. Varnostna oblast je poiskušala vse, da bi prišel morilec pravici v roke. Orožniki, tajni policisti ter celo policijski pes so već dni prei-skavali vse samotne hiše in bližnje naselbine. Več dni kasneje je bil začasno aretiran neki Beguš, na katerega je padel največji sum. Izkazalo se je, da je Beguš nedolžen in da je bil kmalu po aretaciji zopet izpuščen. Vsi sledovi so bili zabrisani, zdelo se je, da bo umo| ostal nerazrešen, zavit v tajno skrivnost. Te dni je pa novo dejstvo zopet poživilo celo zadevo In razburilo s pretnjo novih zločinov mirno prebivalstvo podmelške fare. V pondeljek pod večer, dne 20. t. m., je dobil posestnik Brešan Ivan ekspresno pismo. Ga odpre, prečita ter se nasmehne. Vsebina pisma je bila namreč tako čudna, da se je zdela kot neumestna šala potekajočega pusta! V pravilnem jeziku,* s pisavo, ki se ji je poznala izumetničena popačenost. Vsebina je bila približno sledeča: «Ako ne položite do torka med 15.—17. uro pod gotov kamen na stezi med Lojami in Knežo deset tisoč lir, bo ista roka, ki je ubila Sorlija, u-bila Vašo hčerko Marico, ali Vašega sina ali pa Vas samega. 2al mi je, da sem ubil mladega Sorlija, namesto starega Jakoba. Pomagalo Vam ne bo nič, ako izročite pismo orožnikom. Akc Vas ne zadene mo.e maščevanje. Vas zadene maščevanje moje tolpe». Podpisano je bilo pismo s «Carugo». Brešan prvotno ni verjel grožnjam, vsebovanim v pismu. Toda skrb za družino ga je vseeno nagnala, da je pokazal pismo orožnikom. Ti so se podali še isto noč preoblečeni v civilno obleko na mesto, k.er bi moral Brešan pismo izročiti. Pod kamnom sc res naSll prazno listnico, podtaknjeno od pisca pisma. Utrdua se je tako sumnja, da v pismu izrečene pret-nje so žal istinite. Prebivalstva, posebno trgovcev, se je polastila radi tega umljiva bojazen in strah, da bo neznani ropar uresničil svoje pretnje. Oblasti so uvedle silno intenzivno preiskavo za neznanim piscem. Ali gre za neokusno Salo ali pa nekaznovanost umora Šorlija vzpodbuja neznama k novim $e drzne jšim zločinskim dejanjem T Upamo, da bodo prihodnji dnevi vrgii svetlobe t krvavo «enco i«Žr kega umora. UVEK J trU i Pogreb Kot bilo že v »EdinostU z dne 18. \ m. sporočeno je preminul in nas je zapustil gospod Oskar Miklavič. Opisano je bilo njegovo »življenje, lije-govo delovanje, sicer le v bolj skromni obliki, a saj je 'bil tudi on sam skromen; pošten, vesten, nepristranski mož kristal-no-čistegu značaja. Pogreb, kateri se je vršil dne 18. t. m., je pokazal kaj je bjl pokojnik ljudstvu, med katerim je prebival. Udeležila se je pogreba velika množica ljudi. Poleg domačinov okoličanov, številnih Traovčanov, med katerimi je deloval 4 leta, je bil tudi častno zastopan tr# Kobarid. Velika, skoraj popolna je bila udeležba njegovih tovariše v-učitel je v in učiteljic iz o-kraja. Med mnogimi venci, kateri so bili poklonjeni od fanntov-do-mačinov, od Traovčanov, od tovariše v-učitel je v, je sipremJjala pokojnika k zadnjemu počitku tudi godba iz Idjrskega. Igrala je žalostiake celo dolgo pot do Sv. Petra, do kotička — miru, kjer so mu zadnje slovo zapeli — «Jamica tiha» — njegovi zvesti Trnovčani. Omeniti mi je še, da je bil pokojnik eden najmarljivejših. u-gankarjev leposlovnega lista «Mladike». Počivaj v miru v domači gjru-di! OSEK Himen Ker je navada, da se poroke objavljajo tudi v listih, povejmo še mi, da se je tudi ptri nas poročil v soboto, 18. t. m., Franc Bavcon s Ceste kot hišni gospodar z Angelo Košuta iz Vi-tovelj, katerima občani želimo srečno bodočnost. Novopečeni zakonec je bil v svojem samskem' življenju zelo miroljuben, prijazen ter dobrohoten z vsakim, ni ljubil ne plesa in ne prešumnega življenja. Mladeniči, ako bi ga posnemali, kako bi bilo to fea vas koristoo in lepo. Nam, ostalim samcem, bo težko sedaj po njem. Iz tržeška_pokrajine SELCE Podrobnosti o tolovajskem napada na milico O drznem tolovajskem napadu, ki je bil izvršen v pondeljek zvečer proti miličnikom, ki so večerjali v neki hišici pri kasarni, so sedaj znane še naslednje podrobnosti: Bilo je okrog 9. ure zvečer. V pritlični sobi omenjene hiše so pri mizi sedeli miličniki Salvator Tro-gu, Salvator Colubaro, Luigi Can-nas ter njihov poveljnik poročnik Fermeglia. Od mize je bil ravnokar vstal miličnik Marincovich, namenjen k peči, kjer se je grela večerja. V sobi nad mizo je pri zidu gorela petrolejka. Nenadoma je zaporedoma zadonelo več strelov. Na vratih se je bil prikazal mož precej visoke postave, ki je v rokah držal dve pištoli in streljal proti poročniku FermegJ''ji. Mili-6-niki, ki niso imeli orof a pri rokah, so se instinktivr > vrgli na tla. K sreči se je že p» prvih strelih svetiljka ugasni' tako da je soba ostala v temi .n zločinec ni mogel ciljati. Sprožil pa je še nekaj strelov, vsega skupaj kakšnih osem do deset. Marincovich, ki je stal, kakor smo že omenili, pri peči s krožnikom v roki, je krožnik zalučal proti tolovaju in ga menda tudi zadel v obraz. Tolovaj je" nato pobegnil. V istem hipu pa je zado-nel de en strel, oddan s ceste skozi okno. Po tem treba sklepati, da je zločinec imel vsaj še enega sokrivca, ki je imel nalog, da ga pri begu krije. Izmed navzočnih miličnikov so — kakor smo že včeraj poročali — trije obležali ranjeni. Krogle so jih zadele v spodnji del telesa. Po izjavah zdravnika bo mili-čnik Tro-gu okreval v 15 dneh, Columbaro v 20 dneh, Cannas pa tekom dveh mesecev. Po prvem presenečenju se je miličnik Trogu priplazil do svoje puške, a ko je bil pripravljen za strel, je bil napadalec že izginil. Častnik Fermeglia in miličnik Marincovich sta takoj skočila na cesto, a napadalca oziroma napadalcev nista mogla več izslediti. Tekom atentata je bil ustreljen tudi neki pes, ki je pod mizo glodal kost. Oblasti so takoj začele zasledovati zločince. Aretiranih je bilo preko trideset oseb, med katerimi je menda, kakor je bilo baje do sedaj ugotovljeno, tudi eden izmed tolovajev, ki so izvršili nenadni napad. Kakor v Selcah, tako je ve«t o atentatu napravila tudi po vseh drugih okoliških vaseh ln v Postojni globok vtis in je izzvala splošno ogorčenje. Ranjenci, katere je obiskal tudi tržaški pokrajinski fašistovski tajnik inž. Cobolli, so bili včeraj po- poldne prepeljani iz Postojne v tržaško vojaško bolnišnico. MAVHINJE V soboto se je poročila gčna Ivanka Legiša z gospodom Karlom Pirjevec iz Kontovela. Mlademu paru naše čestitke! Reška pokrajina TOPOLE V nedeljo 19. t. m. popoldne je zatisnila oči Štefka, hčerka tukajšnjega solastnika parne žganjarne in trgovine gospoda Antona Zidar. Bila je v najlepši cvetoči dobi stara komaj 22 let. Bolehala je Že delj časa na tihi in zavratni bolezni jetiki, katera je ie toliko mladih življenj uničila. Ni ji bilo usojeno dočakati cvetoče spomladi, katere se je tako veselila. Na pustni torek dopoldne je bil pogreb. Od vseh strani so prihiteli znanci in prijatelji, da se zadnjikrat poslovijo in jo spremijo k večnemu počitku. Bili so štirje lepi venci, med katerimi so dva poklonili vaški fantje in dekleta. Marijine hčerke, h katerim je pripadala pokojna, so prihitele do hiše žalosti, da sg poslovijo od svoje tovarišice. Na njenem grobu so ji Marijine hčerke zapele pesem v zadnji pozdrav. Neutolaženi družini in sorodnikom izrekamo globoko sožalje. TRNOVO Zavarovalnica V nedeljo je bil občni zbor «Vza-jemne zavarovalnice za govejo živino v Trnovem». Iz tajniškega poročila posnamemo sledeče: Zavarovalnica je pričela svoje delovanje 2. marca 1927. Zavarovanih je bilo: v 1. polovici leta: 109 gospodarjev s 434 glav živine v vrednosti lir 561.800. V 2. polovici leta: 115 gospodarjev s 454 glav živine v vrednosti lir 561.300. Povprečno pridejo na posameznega zavarovanca skoraj 84 glave živine s skupno vrednostjo okrog 4870 lir. Od 3S0 članov mlekarne (malone vsi gospodarji) iz občin Trnovo -Bistrica je bilo zavarovanih 32% ali skoraj ena tretjina. Smisel posameznih vasi za zavarovanje sledi po tem le vrstnem redu: Bistrica, Trnovo, Zarečica, Loze, M. Bukovica, Topole, Harije, Mereče, Za-rečje; od ostalih vasi ne doseže nobena 10% članov mlekarne. Najmanj razumevanja so pokazale V. Bukovica, Koseze in Podstenje. Vzroki so različni: premajhna u-videvnost koristi te tako koristne gospodarske ustanove, nezaupanje in kot se najčeščo čuje — revščina. Ravno zadnje utemeljevanje je zgrešeno, ker lažje je utrpeti zavarovalnino — ta davek previdnosti, ko pa izgubo enega živinčeta ali celo celega hleva. Nesreč je bilo 7 in sicer: 2 slučaja pri otelitvi, 2 padca, 1 slučaj počenja, en slučaj neznana notranja bolezen, 1 slučaj udarec. Za meso se je izkupilo lir 2959, za kožo lir 114. Izplačalo se je: za odškodnino lir 5560, za zdravniške in lekarniške stroške lir 222.75. Cista bilanca izkazuje: imetja lir 2322.90. dolga lir 1906.35, dobička lir 416.55. Zavarovalnica je delovala z "1%, a je letos zavarovalnino zvišala na 1.2%. — Letos je Število zavarovanih znatno poskočilo, ker so se kmetje prepričali, da ni zavarovalnica nobeno Spekulativno podjetje, ampak. kot že naslov pove, vzajemna lastnina, ki si jo upravljajo po svoji volji in prevdarnosti. Saj nikdo ne zanika da je težko plačevati, vsak izdatek je občutljiv, a ta je, kot že rečeno, prostovoljen davek previdnosti, ki nas obvaruje hujših udarcev. Primer: zavarovanec je plačal lani 65.10 lir zavarovalnine, dobil pa ie 2 nesreči 3080 lir in za zdravniške stroške 70 skupaj 3150 lir. i-o tem primeru mora gospodar računati, ker ne ve, kedaj ga zadene nesreča. ŠEMBIJE. Naša vas ima že 600 let svoje pokopališče. Sedaj pa nam pravijo, da bomo morali pokopavati mrliče v Knežaku. Naša preprosta pamet se ne more s tem strinjati, ker ne moremo iztakniti utemeljenega vzroka. In če si predstavljamo viharno zimo, mraz, sneg, dež — moramo res zaključiti, da hočemo pomnožiti smrtne slučaje. Moderniziranje ni povsod upravičeno. Upamo, da se bo ta načrt pred vresničenjem dobro pretehtal in se bo vzela v poštev želja vaščanov. BORZNO POROČILO Trst, 22. februarja 1928. Amsterdam 757-763, Belgija 261-265, Francija 74.10-74.40, London 91.96tt-92.16X, New-York 18.82K-18.88>$, Španija 318-324, Švica 362.25-364.25. Atene 24.75-25.25, Berlin 44750-453.50, Bukarešt 11.37K-11.77K* Praga 55.80-56.10, Ogrska 327-333, Dunaj 263-269, Zagreb 33.05 -33.25. Uradna cena zlata (21. II- L. 364.25; vojnoodlkodninake obvei-nice L 75.05. darovi Ob priliki svatbe gdčne Marice Grglč z g. Karlom Fidel so darovali povabljenci 40.— lir i* »Šolsko dru#tvo». NovoporočencftBta obilo sreč« v njiju novem stanu, darovalcem srčna hvala! Znanost fnumeinost Ruko ftievo3 življenj« Nedavno je v reviji «Ost Euro» pa» priobčil neki V»adimir Astcoh zanimiv -članek pod naslovom «1»« premembe in struje v sovjetsko-ru* skem duSevnem £ivljenju». Astro*) je dobil podatke za svoj spis if raznih boljS&viSkih revij in apiso^ posebno pa iz moskovske «Prav* de». Pisatelj ugotavlja socialistih no nestrpnost nasproti vsakemu drugačnemu mišljenju, če£ da j« izrodek individualizma, ki ga ho<* čejo socialisti na vsak način iztrebiti, in upeljati kolektivizem. di tega polagajo veliko važnost na socialno vzgojo, iz istega vzroka so odpravili tudi družino. Upeljati hočejo tak način življenja, proti kateremu se je boril baš Dostojevski v vseh svojih spisih. Vendar pa se v Kusiji tudi danes oglašajo glasovi, ki so proti taki neznosni du&evni blokadi. Znani. pisatelj Leonid Leonov je zapisal v eaiem izmed svojih romanov sledeče besede: »Človek na bo strohnel... zakaj lep jo in dobro zgrajen. 2iv in topel si vsak hip išče in ustvarja malike, ne da bi sprevidel, da je sam boljši nego vsaka njegovih stvari. Človek živi, m-alik pa je mrtev, čeprav gospoduje.« Te besede se nanašajo na boljševizem. Stališča boljševiškega nauka so same na sebi najhujše krivoverstvo, ker se sklicujejo na človeka kot takega, samega na sebi neodvisnega. Takih glasov je še več. Seveda jih zabranjujejo na vse mogoče načine. Cenzura ima obilo dela. Na ta način se zgodi, da se razvija nov tip pisatelja, katerega posamezniki tekajo od urada do mrada, iščejo navodil in migljajev s pomočjo katerih nato spišejo in zvarijo nekaj srednjega povprečnega. Taka literatura služi stranki, a prava umetnost ne more biti. Mladi nadarjeni pisatelj Fedin, ki je bil svojčas komunist, se izraža o sedanjem stanju ruske u-metnost nekako sledeče: «Vsaka doba ustvarja svoje umetnine. Toda le tiste umetnine postanejo spomeniki svoje dobe, ki jih ustvari umetnik iz neprisiljene ustvarjajoče nujnosti svoje notranjosti. V naših dneh imenujejo to leposlovno starokopitništvo. Toda od napora samega, da umetnost organizira, je ustvaril naš Čas toliko umetnikov, da mora leposlovno starokopitništvo uplivati tako osvežujoče kot leposlovno prevratništvo. Zanimivo je, kako se je izrazil neki pisatelj o mladih proletarskih literatih: «Ta stru.,a se ne zanima v prvi vrsu za resnično življenje za psihologijo, ampak za tisio, kar moremo označiti za njen odpadek. Ti pisatelji podajajo vsakdanje smeti s posebno,"cinično eleganco. Mladi pisatelji so si prisvojili rokovnjaški žargon. i'o je znamenje strašne nekulturnosti pomanjkanja samospož/iovanja.» Pisatelj Gladkov je spisal «0-mamljeno soince». V tem romanu pravi o strahovitem moralnem propadu boljševiške mladine stara komunistka sledeče: «V človeš^ kem življenju je vsak hip mogoče, da kdo skoči iz tira in trešči v prepad. V našem revolucionarnem svetu se je to dogajalo tudi prej. Taki dogodki so dolgo ostali v spominu in so imeli za posledico velike duševne prevrate. Danes je drugače. Danes divja kuga spolne razbrzdanosti. Kdo ne- razume boja proti predsodkom! Toda, tu sa vrši nepretrgano, težijo preoblikovanje morale! Morda sem prestara, in ničesar ne razumem o novi ljubezni. Staroverka sem, v resnici. Ali umazanost ostane vedno umazana in podlost je bila vselej podlost, naj se še tako revolucionarno vede. Mo,a prevratna preteklost — tajno delovanje in zapor — mi je najlepši čas mojega življenja. Zal mi je po rijem.» To so vsekakor zanimivi glasovi iz duševnega življenja v sovjetski Rusiji. Niso edini, večajo in množijo se od dne do dne. Mnogi mlajši nadarjeni pisatelji so kljub cenzuri pričeli dvigati klic, da je treba poplemeniti življenje in človeka. Eernffinrđ Kellernanou roman «DER TUNNEL. Kellerman je eden izmed najsu-gestivnejših in najbolj čitanih današnjih nemških pisateljev. • Njegov roman «Tunel», ki je izšel v 100.000 izvodih 1913. leta, se je razprodal že tisto leto. Do I. 1926. je doživel 238 izdanj. Sličen uspeh v najnovejši nemški literaturi ja imel samo še Avgust Frensen, ki ga je dosegel s svojim romanom Jčrn Ubl. Kellermanova dela so sledeča: Yester und Li, roman (1904. l.)j Ingeborg, roman (19(Ki); Der Tor, roman (1908); Das Meer, roman (1910); Der Tunnel, roman (1S13), Povojna dela: Der neunte November, roman (1920); Die Heiligen, novela (1922); Schwendenklees Er-lebnis, roman (lfcc2); Die VVieder-t&ufer voa Miinster, drama (19S5) in končno, zadnje njegovo delo roman Die Bril der SchellenbBrg, Razen tega Je napisal potopi« Eia Spaziergang in Japan. Izdal je Japonske Igre Sassa yo Yassa ter Jo objavil tvoje vojn© dopise De« Krleg lm Westen Knjiga o Japonski in japonske igre je vse sKupa) bolj blbliografično - informativna delo kot pa literarna umetnina. V Trsti!, dne 23. fefcmarja 1328. IIL 1 Nekateri nemški kritiki dolgo fcasa niso niti vedeli, kam naj bi pravzaprav Kellermana prištevali. Nastalo je med njimi vprašanje, ali je Kellerman pravzaprav u-metnik ali se le slučajno poskuša baviti z umetnostjo ter le žurna-listično hitro meče svoja dela na papir. Na vsak način, če danes premotrimo Kellermanova dela od «Tunnela» pa do zadnjih njegovih del, vidimo, da je Kellerman, ki je že našel samega sebe, popoln •umetnik. Ona niso samo nametani produkti slučajnosti. Svojemu prvemu romanu je dal Kellerman podnaslov ^zgodovina želje». Temu naslovu je ostal tudi do konca zvest. Ostala njegova dela so vsa «zgodovina želj», banalnih pa vendar novih: želje po sreči. Srečo pojmuje spočetka samo kot lepo, popolno srečo, kar pa pozneje spremeni, ko pravi: «lepa, popolna Ereea obstoji samo tam, kjer obstoja obča sreča». V znaku tega spoznanja gredo tudi njegova u-metniška dela. Prav zato, ker hoče v umetnosti rešiti no samo tehnična, temveč tudi življenjska vprašanja, je poln sugestivne moči, ki premaga vsakega. «On je pesnik, ker pesništva no smatra samo za profesijo ter obrt in stroko; toda ker pesništva ne identificira z obrtjo, ga tudi ne dentificira s diletantizmom.« (Seleskovič). Če se do u-mctnosti ne povzpnemo z znanjem, ee ne dospe do nje tudi z neznanjem. Neznanje ne označa nika-kega novega pravca v umetnosti. Kellerman je torej moral plavati j v negotovosti, dokler ni našel svojo tehniko, svoj stil in končno i svojo umetnost. Roman l'-esier und Li je početek njegove literarne poti: sentimentalen, čustveno razburkan, brez stila. Govori o ljubezni mladeniča do devojke, Ljubezen se zaključi tedaj, ko pride do prvega poljuba, in s tem tudi roman, kajti c-e-vojka odpotuje, a on trosi cvetje na tračnice, po katerih gre njen voz. — Roman izraža estetično disonanco, nedovršen konglomerat nasprotnih si naturalističnih in romantičnih tendenc. Čitatelj oscilira med dvema raz'ičnjma svetovoma, kajti opazuje nekaj ča?a svet z očmi zaljubljenega mladeniča in nato zopet nekai časa z očmi človeka, ki si je postavil nalogo napisati knjigo, v kateri naj bo zaznamovano vse ono, kar so odraža v njegovi bližmi. Že Vester und Li je čutil vpliv Knuta Hamsuna, velikega Norvežana. Tem bolj se to pozna v romanu Ingeborg. Kellermanu je uspelo, da je podal v tej knjigi najči-ste čo poezijo najčistejšo liri ko v obliki romana. S tem je našel svoj stil osamljenega Človeka, za katerega obstoja en sam svet. to je oni, kateri se odigrava v njem samem. Tako je v romanu Ingeborg podal kopijo Norvežana, prav mojstrsko dovršeno. Pri Norvežanu se je naučil stila. Pri Rusu Dostojevskem etike. Že sam naslov romana Der Tor (bedak) nas spominja na Idiota. Toda Der Tor nam no da uspeie kopije Dostojevskega. Pa saj tuli ni čudno. Šestov pravi v knjigi «Do-stofevski in Nielsche»: «Dostojev-Fki je znal dovršeno opisati boreče se in iskajoče nemirne duše. Ko je pa hotel očrtati ljudi, ki so našli samega sebe, ki so se pomirili in sporazumeli s svojo iastno individualnostjo, tedaj je padal v fatalno banalnost.« Knez Miškin v Idiotu je vseskoz dovršeno na-Črtana problematična oseba. Kel-lermanov pastor Grei je pa samo reminiscenca na kneza Miškina; protestantskemu duhovniku ni znal dati ruske duše, je ni mogel. Vendar je ta knjiga velik skok. Ljubezen moškega do žene je za- dobila zanj preozek pojem. On se poprijema sedaj teme ljubezni človeka do človeka, Človeka do družbe. Seveda se vzdiga do tega cilja postopoma. Vendar je nastopil nov tok idej. V tej dobi se je Kellerman ločil od družbe ter šel na francosko obalo, kjer je živel*nekoliko tednov med mornarji in ribiči* brez stikov s svetom. V tej samoti so mu misli samostalno dozorevale. Plod tega je roman Das Meer. Čitatelj ogluši tukaj od razburkanja morja, od tuljenja vetrov in omamljen postane od te velikanske energije. V sebi čuti, kot da bi hotel on poslušati kje svojo energijo. Kellerman je odšel na morje kot sentimentalen slabič, zaljubljena duša. Vrača se kot človek, ki čuti v sebi težnjo za delom, akcijo. To nam pokaže z romanom Der Tun-nel. Njegova osnovna ideja je čisto etična. Kellerman nam v romanu kliče: «ni zadostno samo govoriti človeštvu o morali, potrebno jim je dati tudi praktično mogočnost, da bodo moralni.» — V romanu je utelesil vso amerikansko filozo-fijo v severno-ame-rikanskih ljudeh. Dejanje romana se godi v Zedinjenih državah Sev. Amerike. Toda tudi ta novi kontinent jo Kellerman opisal suvereno. Vse vrvenje in odmevanje prekooceanske^ a življenja, vse njegove pozitivne in negativne strani, denar in reklame, z eno besedo neizmerno silo dela, ki ustvarja iz niča, vse one stvari, ki na drugi strani drvijo mimo naših oči v groznem pekioii&ko hi- j trom tempu. Tukaj siojimo pre*d | gorostasno i" ttonijo, ki izraža | zmago človeškega duha nad pri- i rodo. Pred čitateljem se vrsti svet od majhne sentimentalne Mac Al- ' lar.ove žene, k! se čuti najsrečnej- j £o tedaj, ko živi v samotni ti&ini sama, sama z možem m otrokom, ! pa do Laukir;a Wo!fa, amerikaniziranoga maiUarskega Juda, od katerega miga je odvisna vsa eksistenca tisočev in tisočev v A-meriki in Evropi. Na sredi vsega grozotnega vrvenja pri preko-oceanskem predoru stoji Mac Al-lan ter vse vodi, dokler naj bi se ne skrhal sam radi katastrofe v predoru, ki zahteva tisoče življenj ter smrt njegove žene in otroka, katere je linčala razjarjena masa. Pretresljivi so vtisi, ki jih dobi Čitatelj, ko čita ono poglavje, v katerem Mac stopi pred umva trupla neizmerno ljubljenih. Toda Allan se no preda občutkom. Žilavo započne zopet delo, da ga dovrši. Delo je gotovo. Allan se zopet ženi, toda prave sreče ne najde več; to je že žrtvoval. — V mnogočem se nova doba razlikuje od prejšnje, toda ostalo je isto de:stvo, da namreč on, ki želi dobro človeštvu in ki dela za to dobro, mora iti končno na Golgoto. Takšnega dela, popolnega In neprimernega s stališča veličine osnovne ideje, s stališča nepogreš-n'e psihologije, umetniške svoje tehnike Kellerman ni dal več. — Končno pa, ko premotrimo naslednjo dobo in dela, ki so sledila ter bila sad te dobe, ni čudno. Padel je namreč v katastrofo, ki je zrušila njegovo vero, kakor tudi vero veliko drugih ljudi, vero v člove-čanstvo in kulturo. Prišla je vojna. Kellerman doživlja in spoznava da ravno isti Človek, katerega moč in borbo s prirodo je slavil, ravno isti postaja šibka igračka v rokah svojih lastnih strasti in zablod. Ali ni bila vera v tega človeka samo trenutna, čustvena obramba? Veliki opt#> mist Kellerman postane sedaj pesimist. O tem pričajo njegova povojna dela: romani, drama in vojni zapiski. M. R. GOSPODARSTVO Mih M Alt SITNI TRO Slabši izgledi glede bodoče žetve v Severni Ameriki, pojav Rusije kot kupca, zvišanije prekomorskih tovornin, večje povpraševanje s strani ameriških, in evropskih mlinov, ki so prestali odjemalno krizo v moki, to so glavni znaki, govoreči v prilog izboljšanja tendence žitnih trgov. Kupčije pa zaenkrat še niso velike. Naši trgi se skušajo prilagoditi opisanemu položaju1. Iz zadnjih tržnih poročil se da posneti, da so odprte vse poti, ki vodijo k povečanemu povpraševanju po moki. Mlini so pri »klepanju kupčij rezervirani in ne kažejo nikake volje za popuščanje v cenah moke. Zahtevajo namreč že polne cene, ki jih konsuin, ozirajoč se na majhne zaloge, največkrat tudi dovoli. Domača pšenica se je podražila za 2 liri. Isto velja tudi za skoro vse inozemske vrste. Mo-ka iz najbližjih furlanskih mlinov stane pri odjemu celega vagona L 173^-171 franko odhodna postaja. Oves je čvrst. Laplatski s parnika «Izabran» se ponuja po L lil do 112 v originalnih vrečah vagon Trst. Povpraševanje po koruzi se giblje v izvanredno oz-k:h mejah. Cene promptnega blaga se nag-* bije jo v prilog kupcev. Najbližji termini ne nudijo kupcem nikakih ugodnosti, kajti cene so še vedno previsoke. Opaža se, da se hočejo prodajalci iznebiti blaga za dobavo v naslednjih treh mesecih po današnjih cenah. Koruza za poletne mesece je v tendenci stanovitna. Blago iz prve roke bi stalo L. 85—88 q, d rupa roka je za 1 liro pri q cenejša. SEMENA IN KMETIJSKE POTREBŠČINE Tržaška kmetijska družba ▼ Trstu ima v svojih zalogah: Semena, vse vrste vrtnih, poljskih in zelenjadnih semen, dalje semena raznih trav in detelj. Detelje: domaČo ali triletno in lucerno ali večletno deteljo smo dali preiskati na rastlinsko preiz-kuševalni urad ter jamčimo, da je brez predenice in najboljše kakovosti. Umetna gnojila: mešanica pripravljena za krompir in ostale rastline ter vse ostale vrste umetnih gnojil. Kmetijske stroje in orodje: pluge, slamoreznice, mlečne posode, posnemalnike, transportne vrče za mleko ter čebelarsko orodje in potrebščine. Kodra galica. Prva pošiljatev angleške modre galice ki ima dospeti koncem marca oz. začetkom aprila t. 1. je že vsa oddana. Sprejemamo pa predznambe za drugo pošiljatev, ki nam dospe koncem aprila ali začetkom maja t. 1. Močna krmila. V skladišču ulice Torrebianca i-mamo močna krmila za govejo živino, prašiče in kokoši kakor ribjo moko, ribje luskine, mesko moko «Noson» te* klajno apno 19-42% in raztopi'ivo 85%. TRŽAŠKA KMETIJSKA DRUŽBA V TRSTU uL Torrebianca 19 in Raiflneria 7. Telefon 44-39 O D S T E K V. J. KRIŽANOVSKA: Roman v štirih delih Iz ruščine prevedel I. V. — Minilo je od tedaj že dvajset let in sem že mnogo pozabila, toda zapomnila sem si nekatere okolnosti, ki so posebno razburjale mojega očeta. Zemljepisje so na primer učili po učni knjigi, ki je izšla v Rigi in o kateri so bile baltske dežele opisane kakor nemške zemlje... — Težko je drugače pisati, če je prebivalstvo nenuško, — je zamrmrala generalka. — Oprostite, Matilda Ferdinandovna, toda pozabili ste, da bivajo tam Še Ecati in Latiši, ki tvorijo glavno gmoto prebivalstva. Ti niso bili nikdar Nemci in tudi bržkone ne bodo. No, nadaljujte, teta Liza, nato bom tudi jaz navedel nekaj dejstev, da bom zadovoljil vaše blagorodje, — je odgovoril posmehljivo Jurij. — V tpj zemljepisni učni knjigi so bila vsa ruska imena ponemčena, a Pskov se je na pri- to z nemškim poveljevalnim jezikom. _ Tudi jaz morem navesti lep primer o «temeljitosti», s katero se poučuje zgodovina piri njih. Omeniti moram o nekem učbeniku svetovne zgodovine, ki jo je spisal neki Andre in je izšla na Lipskem. Z navdušenim rodoljubstvom se tam opisujejo dejanja raznih « velikih« Luterov, Friderikov in Bismarkov, zgodovina Brandenburga in Prusije je natančno izdelana. Toda o slovanskih kraljih niti besedice: o Vjačeslavu, Vladi-siavu in Zvonimiru, o velikem srbskem carstvu Dušana, o bolgar&kh kraljih — ni črke. Sicer, ali se sploh, splača govoriti o njih, ko smatrajo celo Anglijo, Francijo in Italijo za drugovrstne države, a se je pisatelj tako spozabil v svojem tev-tonsikem navdušenju, da govori med drugim: «Zgodovina srednjega veka je predvsem zgodovina Nemtcev; kajti Nemci so poglavitni narod srtdaijega veka. Cele stranice so napolnjene s slavo spevi o «nem&ki zvestobi« in z zmerjanjem ositalega sveta, ki je seveda zavraten. Če ni doma pravilne vzgoje, ali more takšna šola naučiti ruskega otroka poznavati tvorne početflce ruskega, življenja in Čislati domovino in njene zgodo vinsKe veličine? Saj se v tistih Šolah predočujejo naši znameniti, pametni predniki kot neko brezpomembno in ničvredno ljudstvo, ki ni vredno, da mer prelevil v meskau. Dalje, siovnica, po kateri ; bi se v zgodovini človeštva o njem govorilo. Ali so učili ruščino, je bila docela neuporabna; se- nimaxn( prav, Če trdim, da za kneze Repjeve ni* primerna? — je zaključil stavil jo je neki Nemec iz Derpta, poleg tega je imela vse polno sintaktičnih in etimoloških napak, a vsi primeri in stavki so imeli poleg nemški prevod. In to v Petrogradu! Tudi slovstvo so predavali v ravno taksnem duhu; no dve točki sta posebno razsrdili očeta. Prva je bila omalovaževanje pravoslavne vere, do katere niso imeli nobenega obzira; ko so imeli luteranci verstvo, so pognali iz razreda katoličane in Jude, ki so morali poslušati skupaj s pravoslavnimi našega duhovnika. Druga točka je bila ta, da je predaval telovadbo upokojen pruski fta-M-n^k in Peter-šule prav nič Jurij obrnjen h kneginji, ki ga je poslušala 2 užaljenim in napihnjenim obrazom. — Ne, nimate prav, in vse, kar se je tu govorilo, je pretirano ,— je jezno zavrnila Jurija, — Saj je vsem znamo, Jurij Mihajlovič, da se poslavljate s svojim ozkosrčnim, slepim rodo-ljubjem in sovraštvom do inozemcev ter pozabljate celo, da se moramo baš inozemce v svet direktorjev canadian Coo-perative VVheat Froducers Limited ali centralne prodajne agenture (Central Sellmg A-genejr), kakor jo skupno naziv- l3eyeljavnost petletne pogodbes na pcdlagi katere se člani provincijalnih poolov obvežejo izročati vse pridelano žito poolu, je potrjena tudi od kanadskih sodišč. Ako član proda še tako neznatno množino žita izven ooola, je v smislu pogodbe dolžan, olačati za vsak bushel (pri pšenici kg 27.215) po 25 dolarskih centov v blagajno organizacije. Provincijalni pooli morajo izročati vse v svoje silose sprejeto žito centralni prodajni agenturi. Istotako morajo kontrolirati žitne transporte do si-losev v Fort Wiliiamu in Van-couvcrju, kjer jih šele sprejme centralna agentura. Delovanje kanadskih žitnih poolov je takoj zaustavilo velikanske množine žita, ki je prej takoj po končani žetvi sililo na trge. Centralna prodajna agentura, ki je v kampanji 1925 ' i prodala okoli 190 milijon./ bushelov pšenice, je skrbela za to, da je ni prišlo na trg več kot 20 milijonov bushelov. Velika množina poolom nepripadajo- čega žita se namreč proda že pred januarjem in od tedaj naprej izvajajo pooli neomejeno kontrolo nad kanadskimi zalogami. Njihovo stremljenje zasleduje doseganje najvišjih cen. Centralna agentura vedno bolj izpopolnjuje sistem direktne prodaje. Postopoma omejuje posredovalne stroške in dobičke izvozničarjev. V prvemj poslovnem letu je prodala na žitni borzi v Winnipegu vega žita, v kampanji 1925-^b« komaj 3055. Odstotek je bil naslednjega leta še nižji. Pooli so radi velikih množin blaga v stanu, da vedno dosežejo najnižje prevozne pristojbin ne. Oni so a j več j i najemniki brodov, ki prevažajo kanadsko žito preko oceana. Žilni pooli si lahko pridrze 1% prodajne cene, ki jim služi za tvorbo trgovske rezerve. Pri-drže tudi 2 centa za vsak prodani bushel žita, ki jih uporabljajo za nakup in gradnjo silosov. Centralna agentura ima v Fon \Villiamu 3 pokrajinske silose, katerih kapaciteta se ceni čez 2 milijona bushelov. Sa-skatchewanski pool je v kampanji 1925-26. kupil za 11 milijonov dolarjev vse silose žitne zadruge Saskatchewan Coope-rative Elevator Company in razpolaga na ta način s 587 silosi Po programu bo koncem kampanje 1927-28. štel kakih 700 silosev. Kapaciteta silosev 7,750.000 buslielov. Albertski pool kontrolira 42 silosov in je sklenil nakupiti ali zgraditi drugih 100. Kapaciteta silosev 2,750.000 bushels. Manitobeki pool ima 30 silosev in tekom letošnje kampanje to Število podvoji. Število silosev zvišuje tu/di United Grain Growers Ltd, ki ni direktno interesirana v poolih. Kapaciteta silosev te zadruge znaša 5 milijonov in pol bushelov. Iz naslednje razpredelnice je najbolj razviden razrvoj in delovanje poolov v zadnjih letih: I POJ Član! '»loječa površina aeres Trgovani mno-i r.a t busheiih Skupiček v dolarjih Žetev 1923: Alberta........ 25.601 2,416.413 34.218 980 40.646.672 Žetev 1921: - Alberta ..»*••*• Manitoba . .-•«•• * Stisktiichewan » • • 30.711 9.216 51.2()8 2.952.890 735866 7.055 590 23.027.492 8440.214 50.202.599 35.042.010 12.153.379 77.021.247 SHinai 91.195 10 744 346 81.670.305 124.196.636 Žetev 1925: Man it ob ........ Saskatchewan..... 35.V97 14.372 71.016 3.457.675 ^ 1 053.182 9.3S<299 45 159.505 12.437.859 129-600 522 60.589.910 23.769.342 181.422 770 SkuDai . 1 122 385 14 080.154 187 247 886 265.782.022 Želev 1926: Manitoba .*••>>• Saskatchewan..... 38.460 17.254 80.418 3.650.703 1.215.047 10 664.948 — — Skupaj . i 136.112 15.550.69S 1 — — Centralna agentura je razen navedene količine pšenice prodala v kampanji 1925-26 še približno 11 milijonov bushelov ovsa, 13 milijonov bushelov ječmena, 1 milijon in pol bushelov lanovega semena in 1 milijon in pol bushelov rži. Približno 70% s j^enico posejane površine provinc Alberte, Manitobe in Saskatchewana je vezane s petletnimi pogodbami na poole. Največ površine pripada saskatchewanskemu poolu in sicer 10,664.948 od 13 milijonov «acres». število poolovih članov je doseglo poleti lanskega leta 142 tisoč ali 56% vseh poljedelcev imenovanih provinc in še vedno narašča. Stroški poslovanja centralne agenture so v razmerju s> prodano m "».ožino žita izvanredno nizki. V kampanji 1925-26. so znašali komaj V, centa za vsak bushel. Pooli plačujejo žito po kakovosti. Koncem vsake kampanje se ugotovi srednja cena, katera je enaka za vse člane. Za žetev 1924-25 so plačali svojim članom za severno pšenico št. L dolarjev 1.65, naslednjega leta pa dolarjev 1.45 za bushel. Dosežena cena je bila za poljedelce ugodna. Način plačevanja, je prilagođen razmeram kanadskih farmer j ev. Začetno plačilo prejmejo ob izročitvi blaga, drugo provLzorično plačilo v marcu, kadar je potreben nakup semena, tretje pilačilo v juliju ob času žetve in zadnje plačilo po določitvi definitivne cene. Začetno plačilo je znašalo vsakega leta po 1 dolar za biushel. Ostala 3 plačila so vsakega leta različna. Letos so pooli ob času setve plačali 15 centov za bushel. o Biie zanimivosti Ša&ti del svata. V Parizu živi gospa Poležajeva, ki je predsednica monarhistične mladinske zveze. Ta žena izdaja in urejuje po novem letu novi ruski po'mebečnik pod naslovom: «Odra šestaia», to bi s© po naše razumelo toliko kot šesti del sveta. List se zavzema s teokra-ticivo monarhijo, na čelu države- bi moral biti samodržec - car, okrog niega pa bi morali stati in mu dajati nasvete višji duhovniki vseh ver v Rusiji, pa bi nila Rusija srečna Ljudsko zastopstvo naj bi bilo izvoljeno iz najmodrejših mož, ti pa naj bi imeli le posvetovalni glas v zakonodajnih stvareh. List prinaša obilo člankov, ki se borijo za to idejo. Značilno je, da nihče izmed znanih emigrantov no sodeluje pri tem listu. Germanski OsatL Nemški «znanstvenik» Richard Kuhi je Osete, ki so iransko pleme severnega Kavkaza, končno veljavno sprejel v krog germanskih narodov. V uvodu k drami «Viljem Tell», ki jo je prevedel v osetski jezik, je zapisal dobesedno: «Mali, v hribe ubegli narod germanskega izvora bo gotovo zanimalo, kako je neki drugi narod, ki je njemu soroden, in ki ba5 tako živi v hribih kot ou, boril za svojo svobodo.» Če tudi delo imenovanega učenjaka ni brezpomembno. je ta njegova trditev preveč razočarujoča. Legenda, da so Oseti germanskega izvora, je nastala v sedemdesetih letih preteklega stoletja na zelo čuden, da3i razumljiv način. Ko so Rusi zavzeli Kavkaz, so prejšnji prebivalci zapustili svoja bivališča in na njih mesta so prišli Kozaki, Grki, Armenci in drugi kolonisti. Skupina nemških kolonistov se je. bila naselila v bližini V'ađikavka-za, v bližini preostalih osetskih vasi. Nemci so rabili poljedelska orodja, ki jih Oseti še niso poznali in zato tudi niso imeli imena zanje v svojem jeziku. Po nekaj letih so zapustili Nemci tisti kraj, njih orodje in imena zanj« pa so si obdržali Oseti. Okrog leta 1870. je prišel na Kavkaz nemški tajni svetnik Denbler, ki se je v svojo zabavo pečal z etnografijo. Ko je slišal, da Oseti imenujejo gospodarska orodja z nemškimi imeni in rabijo tudi par drugih nemških besed, ki so jih bili slišali od naseljencev, je prišel Deubler do zaključka, da morajo to biti Nemci, ki so zašli tja ob preseljevanju narodov ali pa morda za časa križarskih vojn. Deublerjeva hipoteza je vzbudila precej zanimanja, toda je nikoli niso vzeli za resno. Leta 1927. pa pride profesor Kuhi in posveti «Viljema Tella» «sOr-rodnemu osetskemu ljudstvu®. S srnini v smrt. V severni Sibiriji leži tako zvano «krvavo in vojno jezero», čigar voda je od gotovih živalic, mikrob, krvavo barvana. Na tem jezeru se je te dneve dovršila drama ciganskega plemena, ki se je vračalo od poročnih slavnosti pri nekem sosednem plemenu domov. V pet in šestdesetih saneh se je odpravilo kakih 400 ljudi ponoči proti domu. Da si skrajšajo pot, so jo mahnili kar črez led jezera, po isti poti, po kateri so bili prišli na poroko. Ker se je pa pred dnevi vreme u-južnilo, so ljudje odsvetovali ciganom to pot Črez jezero. A cigani se niso zmenili za to. Ko so pridir-jali konji s prvimi sanmi v svitu plamenic do sredine jezera, je počil led pod težo tolikih sani in drug za drugim so izginjali konji, sani in cigani v vodo. Sledeči vozovi se niti zavedali niso nevarnosti, vozniki so bili le preveč o-piti. Kmetje so stali ob bregu, gledali kako so tam daleč izginjali vozovi in ugašale plamenice, a niso mogli pomagati. Ta dogodek je tamošnje prebivalstvo še bolj utrdil v prazni veri, da zahteva jezero od časa do časa Človeške kr-/i in vlači ljudi v svoje globine. Največja odškodnina Pred sodnim dvorom v Newar-ku v ameriški zvezni državi New-Yersey-u se je končala zanimiva civilna pravda. Inženir in industrijalec Jurij D. Hashell iz Bostona je tožil dediče po pred nekaj meseci umrlem večkratnem milijonarju Jamesu B. Duke-ju, tako zvanem »tobačnem kralju» Amerike, na plačilo petnajstih milijonov dolarjev z utemeljitvijo, da sta se bila, Hashell in Duke, pogodila, izkoristiti Dukejev rudnik aluminija. Te pogodbe pa Duke ni izpolnil. Duke je celo uporabil tehnična izboljšanja pri izdelovanju aluminija, ki jih je bil Hashell izumil, in se združil z Mellonsko aluminijsko družbo. Sodni dvor je obsodil dediče umrlega tobačnega kralja na plačilo osmih milijonov dolarjev, kar je pač največja odškodnina ki se je sploh kdaj komu prisodila od strani ameriških sodnij. Glavna dedinja po umrlem Dukeju, 13-letna hčerka Doris Duke, ne bo bogve kako občutila te razsodbe, kajti njej prisojena dediščina znaša 140 milijonov dolarjev. Koliko miljonarjev je na Angleško m? Londonski list «Daily Exspress» prinaša statistiko, po kateri je bilo v minulem letu na Angleškem in Irskem 562 milijonarjev, ki so vsi imeli letnih dohodkov najmanj 50.000 funtov (4 milijone in pol lir). Od teh jih je bilo 138, ki so imeli 100.000 funtov na leto. V znanstvene namene. Amerikanski milijonar E. Nel-son je daroval 200.000 dolarjev za ustanovitev zavoda, v Čigar delavnicah se bodo bavili učenjaki z uničevanjem atomov. Po nauku znamenitega Einsteina je vsaka tvarina na zemlji le vidna, otipljiva oblika energije, vsaka tvarina predstavlja torej le zgoščeno silo. Ta sila tiči v atomih. Ako se ti atomi zdrobe, da od njih nič ne ostane, se osvobodi prej omenjena sila. Ta sila je ogromna. Za brzovlak, ki bi vozil z Dunaja v Peking, treba več sto metrskih stotov premoga. Razdrobitev atomov tisočerega grama premoga bi zadostovala spraviti vlak z Dunaja v Peking. Zdrobitev atomov sto kilogramov težke skale bi daia tako silo, kakršno dado sedaj vsi parni in električni stroji na svetu skuhaj v e-nem letu. Ko se posreči tak-le izum, bo človeštvo lahko žrtvovalo vse svoje stroje. Učenjaki so zadnje čase na delu in se trudijo, da osrečijo svet s to novo, ogromno silo. ki tiči v atomih. Vstajenje (1915) Med našimi in ruskimi okopi je ležala vasica, od vseh zapuščena, od vseh obstreljevana. Bila je že deloma porušena ter popolnoma prazna. Ljudje so sami odšli, ali bolje rečeno — ubežali, za krilate, kokodakajoče prebivalce smo pa mi poskrbeli; seveda so nam pomagali tudi Rusi. Tako smo pregnali vse, kar je le dišalo po civilnem prebivalstvu. Bilo je na predvečer Kristusovega vstajenja. Dobil sem ukaz, da moram ponoči pretipati vasico, ali so morda ne krije kje kaka ruska straža. Izbral sem si samo par mož mojih najljubših, ki so me prostovoljno spremljan v vseh nevarnostih. Tudi sedaj so bili hi- tro pripravljeni. Mrak je že padel na zemljo, ko smo odhajali. Šli smo tiho ko tihotapci. Možje so stopali zamišljeni. Mislili so na svoje drage, kako zjutraj pojdejo k vstajenju Onega, ki je ljubil vse ljudi; torej tudi one, ki se sedaj plazijo z nabitimi puškami proti sovražniku, ki pazi na nje s svin-čenko v cevi. Kdo ve, ali črez par minut, morda sekund, ne zapoje svojo pesem strojnica ter jih položi k večnemu počitku. Dospeli smo v vasico. Pretipali smo previdno košček za koščkom, a iztaknili nismo nič sumljivega. Prav vesel sem bil, ker že prej sem sklenil, da se bom na današnji večer izogibal spopada. Poiskal sem še precej dobro ohranjeno hišico. Brez varnostnih straž smo se vsi zatekli vanjo. Cemu bi stra-žili? Gotov sem bil, da o Rusih ne bo sledu do jutra. Puške smo lepo odložili v kot, nato pa smo začeli kuhati kavo. Posedli smo se po stolih ter se počutili kot bi bili doma, med svojci. Kar naenkrat se odprejo vrata Naglo se ozrem ter ugledam nepoklicnega gosta. Par bodal je mole j o v izbo. Tudi pri oknu se je svetilo jeklo. Puške smo imeli v kotu. Ako bi tekli po nje, bi počilo nemudoma par strelov in mi bi se valjali v krvi. Možje so me zvedavo pogledali. Pokimal sem jim: «Kar naprej kuhajmo kavo.» Ko so Rusi videli, da smo pri miru, so vstopili. «Sedaj smo vas pa ujeli\» — so izustili. Eden izmed mojih jim je odvrnil: «Ali pa smo mi vas, kdo ve?» Bilo jih je najmanj petkrat toliko kot nas. Kava je bila kuhana, priponu-dili smo jo najbližjim. Pili smo jo kot najboljši prijatelji. Tudi njihove puške so kmalu počivale z našimi v bratski slogi v kotu. Sedaj so pa oni pristavili in kma^u se pogovarjali pri običajnem ruskem čaju. Misli so nam romale na dom. Poveljnik izvidnice me je vprašal: «Kje si doma?» — «Tam ob Soči!» — Govoril sem mu '-neto o lepoti naših krajev, o naših ljudeh. Beseda je tekla naravnost iz srca, ker sem videl, da me razume človek, ki mi je sedel nasproti. Navadno nisem govoril popolnoma dobro ruski jezik, ono noč pa so mi besede kar same vrele črez ustnice. Zamišljeno si je gladil brado ter me poslušal z zanimanjem. Nato je pa on povzel besedo. Povedal mi je, da je doma tam nekje ob Dnjepru. Tam ima očeta, mater, tam ima tudi mlado ženo in malega sinčka. Oči so mu žarele v mislih na daljne drage osebe. — a Vidiš, brat črez par ur bo Kristus vstal. Naši doma bodo praznovali vstajenje v cerkvi, mi pa z nabito puško. Čemu vse to? Saj Kristus je umrl vendar tudi za nas.» Moji možje pa so se pogovarjali z ostalimi. Vsi so govorili o svojcih, o materah in očetih, o ženah in otrocih. Pri toplem čaju so se pogovarjali kot da bi bili prijatelji iz mladosti. Ako bi jih videl človek prej, kako so se plazili z nabitimi puškami med razvalinami, bi jih več ne spoznal. Tu ni bilo nič sovraštva, tu je bil samo priprost človek, željan ljubezni. Tu so bili sami brati. . Bližalo se je jutro. Treba se je bilo ločiti. Molče je vsak vzel svojo puško. Nihče ni vprašal, kdo je ujetnik. Kot bratje smo si stisnili roko. Poveljnik se je še obrnil k meni: «Kako ti je im<\ brat?* — Peter? In tebi? — «Vladirnir. — Torej, da si mi zdrav, Peter od Soče.» — In ti tudi, Vladimir od Dnjepra. — Ta čas so po naših vaseh že pokali možnarji ter so s tem oznanjali Kristovo vstajenje. Mi smo pa, vsak na svojo stran, zamišljeni lezli proti okopom. Nismo se ozirali nazaj, ker smo bili gotovi, da nam nihče izmed onih s katerimi smo se še pravkar bratili pri čaju, ne pošlje izdajalske krogle v hrbet. J niče Gorjam Grob v puščavi Grob Čir»0iskana Že delj časa se vrste v ameri-kanskem in evropskem časopisju nasprotujoče si vesti o odkritju groba Čingiskana. Čingiskan je bil največji mongolski vladar vseli vekov. Ta sin Jissugaja je združil vse azijatske nomada in vodil svoje armade v Turkestan, Perzijo, Tibet, k reki Indus, celo črez Sibirijo do Kijeva. Ti pohodi so zahtevali mnogo milijonov človeških žrtev. Posebni načrti ali cilji niso pri teh roparskih pohodih vodili Čingiskana, marveč e-dino le veselje nad uničevanjem in razdiranjem. Tako si je dal ta značilni zastopnik azijatske krvoločnosti postaviti iz trupel svojih nasprotnikov in sovražnikov velikanski prestol. Kljub temu je imel pa nekako veličino v značaju in grobost v poštenju. Značilno je, da se je končno pred kulturo, ki jo je bil zdrobil v prah. uklonil in zaukazal zidati kapelice in svetišča in ravnati spoštljivo z duhovniki drugih vero'rpovedanj. Pred svojo smrtjo se je nagibal Čingiskan k budizmu. Država tega vladarja je prav tako hitro propadla, kakor je bila zgrajena. Umljivo je, da so vzbudile prve vesti o odkritju groba veliko zanimanje po vsem svetu. (Tudi «E-dinost» je o tem svoje dni obširneje poročala. - Op. ur.). Reči treba pa takoj na tem mestu, da grob v puščavi Gobi najbrž ne hrani o-stankov, t. j. trupla Čingiskana. ' yest se ie porodila na doslej Še nedognan način, kajti prišla je komaj iz evropskih listov v ruske mesto nasprotno. Ruski učenjak Kozlov sam zelo dvomi, da bi bil od njega odkriti mavzolej dolgo-iskani grob Čingiskana, in se nagiba k mnenju, da gre v tem slučaju za grob kakega drugega velikega mongolskega kana. — Kozlov je eden med najznamenitejšimi raziskovalci pustinje Gobi. Ker imam bogat material o njegovih zadnjih, velezanimivih potovanjih na razpolago, hočem na tem mestu popisati, kako je prišlo do odkritja kanovega mavzoleja. Odkrui stari zgodovinski spomenik se nahaja na 2000 m visoki višini v gorovju mongolskega Al-tai-a, na sveti gori She Bogdo. Dne 6. decembra 1926. se je vrnil Kozlov iz Harahoto-ja v spremstvu nekega Mongol ca in nekega Burjata k jezeru Orok-nor-u, pri čemer treba pripomniti, da je bil Kozlov tisti, ki je odkril prastaro uničeno mesto Harahoto... Ekspedicija na potu Ekspedicija se je vlekla trudno v smeri proti mongolskemu Al-tai-u. Usmerila je bila svojo pot proti njegovemu svetemu oddelku, proti Ihe Bogdo. Zadaj za. ekspedicijo se je razprostirala divja pušča. Člani ekspedicije so uzrli z velikim zadoščenjem pred sabo že od prej§njih potovanj znano jim mejo med puščo in gorovjem, imenovano Ulan Hožd, z bistrimi studenci in z nemirno reko. Prijetno je bilo po hudih naporih ležati v senci šotora. Hitro se je skuhal -čaj še hitreje se je použil zajtrk. Ko so se potniki nekoliko odpočili, so nadaljevali svojo pot. Gore so bile tako blizu, da so se videle vse posameznosti. Prav v bližini so bile bazaltne čeri, v daljavi granitno skale. Severozapadno temačni vrhovi Ihe Bogdo. Naravnost pred četo se je vzdig"'Tala mizi podobna gora Puncen Obo. Zdelo se je, da vabi k sebi. Zrak je bil nasičen s cvetličnim vonjem. Tu pa tam so vzletale lastavice, tu pa tam se je slišalo grulenje divjih golobov. Kitajski trgovci so se pridružili Kozlovu, da izpijejo tudi oni nekaj čaja. Njihovi konji so bili potni. Kitajci, ki so bili zelo zgovorni, so skušali izvedeti kake novosti. Kmalu nato pa je ekspedicija zopet opremila svoje kamele s tovori. sedla na konje in od j ah al a proti severu. Kitajci so se odpravili proti jugu. paravana se je povzpela na visoko teraso na levem bregu reke Čne j-o >'37 Foprav^ja in prodaja zlatenino. TržsšKti posojilnica In hranilnica reglstr. zadruga z omej. poro5t>om uraduje v svoji lastni hiši ulica Torre bianca 19,1. n. Spreiema navadne hranilne vloge na knjižice, vloge na tekoči ra'un in vlogt za čekovni proinet, ter j h obrestuje mr po 4% večje in stalne vloge po dogovoru. Sprejema .Dinarje" na tek. račun in jih obrestuje po dogovoru. Davek od vlog plačuje zavod sam. Daje posojila na vknjižbe, menice, zastave in osebne kredite. --Obrestna mera po dogovoru.-- Ea razpolago varaotfoe celice fafe) Uradne ure za stranke od 8.30 do 13 In od 16 do 18. Ob nedeljah ie urad zaprt. Stev. teief. 25-67. M& ti denarni zavod Okreočevalno sredstvo, predpisano od zdravniških avtoritet proti MALOKRVNOST!, BLLD1C1 in za OKREVANJE Zat^lT?! - TSST - Via Masifni liiost v Trstu \ Izvršuje vsa Jiskarska deta v najmort rnej^m st lu kakor j ; tudi v večbarvnem lisku. Razpolaga z n^m^gjg^JL"!1 strJii" £ 5 trkam!, LVnotypa. siereotypijo ter rotacijskog strojam. j j Vsa naročita se izvršujejo točna in po zmern h cenah. J ----------------------—***———^ i Ul. S. Francesco d'Assisi 20