Iz raasniti držav V NAŠI DRŽAVI Notranji minister začasno prepovedal shode, sprevode in zbiranja. Notranji minister je izdal s takojsnjo veljavo odlok o začasni prepovedi shodov, sprevodov ter zbiranj. MMstrov odlok se glasi: V interesu javnega miru in varnosti ter reda ter v zvezi z zunanje-političnim položajem v Evropi odrejam, da se v vsej državi prepovedo do nadaljnjega vsa zborovanja, posvetovanja in sprevodi sploh, kakor tudi ebiranje ljudi po ulicah in na drugih javnih mestih. Kdor bo postopal proti tej prepovedi, bo kaznovan od 10 do 1500 din globe v korist državne blagajne, a za primer, da bi ne plačal denarne kazni, z zaporom od 1 do 30 dni, v kolikor njegov prestopek ne bi bil težje narave in bi spadal pod paragrafe drugih zakonov. Od te prepovedi je iavzeto zbiranje ljudi zaradi kupoprodaje in trgovine po mestnih trgih in sejmih, dalje zbiranje zaradi opravljanja verskih obredov, verskih predpisov in običajev in zaradi kakšne gospodarske, kulturne ali humane akcije. Ali tudi v teh primerih ne sme biti nikakih govorov, ki bi imeli kakršno koli politično vsebino. — Opozarjajo se vsi prebivalci, da se zadrže popolnoma mirno ter da slede odlokom in navodilom oblasti in njenih organov, da bi se v današnjem resnem položaju okoli nas ohranil v naši državi popoln mir in red ter da bi se na ta način preprečil vsak spopad. — Dr. Anton Korošec, notranji minister, IZ BRATOMORNE ŠPANIJE Pod pritiskom velikih dogodkov, kateri so se odigravali glede usode Češkoslovaške, so poročila o španski državljanski vojni povsem potihnila. Šele 21. septembra javIjajo nacionalisti, da so zavzeli na bojišču ob Ebru važne sovražne postojanke v širini več kilometrov. Bojni plen je zelo yelik. — Zastopnik rdeče Španije pri tokratnem zasedanju Društva narodov v Ženevi, za katerega se ni nikdoprav zmenil, Negrin, j« izjavil, da je sklenila rdeča španska vlada odhod vseh vojakov, kateri niso španci. Ta ukrep se bo izvajal pri vseh tujcih, ne glede na njihovo narodnost, vštevši tudi tiste, ki so sprejeli špansko državljanstvo od začetka državljanske vojne na Španskem. Negrin je podčrtal, da pomeni ta sklep prispevek španske vlade k splošni pomiritvi. * K POLOŽAJU V RUSIJI (Izpoved čekista) Iz Rusije je ušel čez poljsko mejo agent Ceke (tajne policije) Pi-okofjev. Sotrudnik lista »Varšavski večer« je naletel nanj in ga je vprašal, zakaj je bežal iz Rusije in zakaj je spremenil svoje prepričanje. Prokofjev je odgovoril: »Prepričanja nimam nobenega. Služil sem zato kakor vsi, da bi imel jesti in da bi prišel naprej. Mene so moralno ubili in iz tira spravili poslednji umori nezaščitenih in nedolžnih ljudi. Nisem več mogel ne jesti ne spatL Tako zvana vest me je začela peči. Nikdar ne bom pozabil naših lastnih hudobij v kolhozih Belorusije. Kmetje niso hoteli oddajati zrnja; želeli so ga zase prihraniti. Če govorimo po pravici, so imeli prav. Veste, kaj je prinesla prisilna kolektivizacija v letih 1928 do 1930? Takega gladu še ni bilo v Rusiji. Leta 1935 je bilo že bolje. Kruh so začeli prodajati brez kart. Kolhozniki so dobili pravico, odvišnje zrnje prodajati na semnjih. Poslej se je pa zopet poslabšalo. Sovjetska oblast je začela od kmeta vs« jemati. Na tisoče Ijudi je zopet umrlo od gladu, a oni, ki so ostali, so kršili vse predpise, upirali so se, čeprav so vedeli, da gredo v smrt. Nad kolhoznike so hodile kazenske ekspedicije, katere so jih mnogo postrelile. Vi na Poljskem niti pojma nimate, kakšno je duševno stanje Stalinovih »sotrudnikov«. Strah in neprestan nemir napolnjuje njihova srca. Kateri so bolj odločm in značajni, prestopajo v opozicijo, a kateri so strahopetni, tisti one izdajajo in jib tožijo Stalinu, da bi se mu prikupili.« »Kakšni so bili vaši načrti? Kaj bi bili storili, če bi se prevrat posrečil?« »Nekateri so mislili, če bi bil pal blok Stalin-Ježov, da bi v Rusiji še ostal boljševizem, a bolj zmeren. Toda to bi se ne zgodiJo. Ce bi armada vrgla Stalina — ic to bi mogla storiti samo armada — bi postal vodja naroda tisti, ki bi ga osvobodil. Če bi bil še Tuhačevski živ, bi bil to Tuhačevski.« »Kakšno bi bilo vodstvo države? Kakšen režim bi imeli?« »Sprva bi bila vojaška diktatura. Pozneje, ko bi uničili rdečo sodrgo, bi se vpeljala republika.« »Kaj pa monarhija?« »To bi šlo težko. Rusi so utrujeni zaradi «trde roke», bolje bi se obnesel parlamentarni ustroj,« je odgovoril bivši agent Čeke.