Štev. 16 Cena edne številke dinar Poštnina v gotovčini plačana. 20. aprila 1924. Leto XI. Glasilo Slovenske Krajine Prihaja vsako nedeljo. Cena Novin na celo leto je: doma 20., v Ameriko 80 Din. Cena Marijinoga Lista na celo leto je: doma 10 Din., v Ameriko 50 Din. Novine prihajajo vsaki tjeden, M. List vsaki mesec Naročniki M. Lista dobijo kalendar brezplačno, naročniki Novin pa za polovično ceno, letos za 5 Din. Rokopisi se ne dajo nazaj. Rokopise i naročnino pošiljajte na uredništvo ali opravništvo Novin v Črensovce, Prekm. „Vredništvo i opravništvo Novin je v Črensovcih, Prekmurje“. Vrednik Klekl Jožef, vp. plebanoš v Črensovcih. Oglasi, (inserati) se tüdi sprejmajo. Cena ednoga kvadratnoga centimetra za ednok en dinar za večkrat popiist. Cena malih oglasov je do dvajset reči 5 Din, više od vsake reči pol dinara. Med tekstom je cena oglasov cm2 dva dinara v „Poslanom“ tri dinare. Ki naroči ¼, ½ ali celo stran, dobi 25% popüsta za edno objavo, za večkratno več. Takso za vse oglase plača opravništvo „NOVIN“. Vstanenje. Vsaka smrt ma vstanenje, samo večna ne. Z te se več níšče ne zbtidi. Politična smrt tüdi žive, či je needna z vBčnov. Misli, žele, nakanenja, trüdi, delovanje stranke, štera je poštena, kakšteč dugo so zakopana, kakšteč so zaraščena — vzelenijo ednok i precvetejo. Naše autonomistično gibanje je zdaj šče v grobi takrekoč. Globoko spi. Bodimo naše samoladanje že več let i mrtvec se ne gene. A Vüzem, krščanski Vüzem nam da vüpanje, da stane gor. Stane zmagovito gor naša politika. Mali šereg nas je krščanskoga mišlenja poslancov, ne več i ne menje samo 24 nas je. Ar smo na pravičnoj poti, ar nasledüjemo Kristušove navuke i v politiki, smo dobili njegovo moč, kak jo dobi vsaki, ki je njegov. Ta moč je sekala i rezala. Nas 24 slabih ljüdi je melo tak veliko moč, ka je z cele Horvacke—Bosne i Dalmacije privleko proti vsemi nakanenji Radiča, skoro 70 njegovih poslancov v Beograd, da pomagajo rešiti vlado, štere ravnanje je krivično. Nas 24 slabih možov, ar nas je krepile moč Kristušove pravice, je 50 demokratskih oroslanov (poslancov) raz-dvojilo, ki so iskali dobrobit ljüdstva, — Žalibog, nien Slovenec i Horvat ne je med temi — poštenjaki so ostali pri nas, — ki so pa iskali sebé, so odpadnoli; odneso jih je veter za kama spadajo, za hrbet naroda, da gledajo tű politične kosti. Nas 24 slabih ljüdi, ar nas krepi moč Kristušove pravice, je' potegnolo Nemce, Makedonce v tábor onih, ki majo srce za narod; — nas 24 že več sto kotrig bro-ječi radikalni tábor razdira, da tüdi v tom postavi gor en mlin (bint, roštao) šteri de drdrao-drdrao tečas, dokeč lehkih plev ne odnese politični veter, — zrnje pa spadne na naš vršaj, ki ščemo lomiti krűh pravice v državi Srbov, Horvatov i Slovencov. — To je pot pravice. Čeravno je v grob zakopana — bo vstala — bo — zaistino bo i té čas ne je že daleč. Že se svila, Angel alleluje le plahoče z perotami. Vüpaj naš Zatirani narod, bo prišlo gori stanenje. Bo 1 Kristuš v grobi ne more ostati, politiko, štera sloni na njegovih navukah, bo ovenčala slava zmage, To je naše trdno vüpanje. Samo ostani naše dobro slovensko ljüdstvo stanovitno, drži se samo svoje stranke: Slovenske ljüdske stranke ali kmečke zveze. Samo ta stranka je krsčanska v Jugoslaviji. Drüga niedna' ne. Njeno pozvanje je, da i -drüge stranke napuni s svojim dühom. F gda to»včini, te bo njena politika slavila popuno zmago. Kda naša stranka, napuni Radičovo skrajno protiversko stranko skrščanskim programom. Gda to dosegne, bo Kristušova cerkev veselo allelujo spopevala v Jugoslaviji, v slobodnoj krščanskoj slobodnoj krščanskoj Sloveniji. Toga vüzma ešče se nam dáj, veseli Zveličiteo, včakati. Kristuš vstao je . . . Je na zemli sladka sreča; Neba cela je rdeča, Sunce vstane i strepeče, Vodam, logom zašepeče: Kristuš vstao je. Vsigdar više sunce ide, Vsigdar veče lüdi pride V hišo božo, cerkev belo, Ge se pravi jim veselo: Kristuš vstao je. Gaji, logi zašümijo, Ptice z spánja se zbüdijo, V sladko srečo se odeno I zaspevlo pesem eno: Kristuš vstao je. Voda vsaka zašepeče Svoje vale sem tam meče, Da glasijo sladke čase, V sladkih časih slajše glase; Kristuš vstao je. Se zbüdi i vsa narava; Zableskeče boža slava, Vsi ljüdje so edne reči Vsi pozdravljajo se v sreči: Kristuš vstao je. Zlatko Pomurski. Govor narodnoga poslanca Jožefa Klekl na 66. seji nar. skupščine marca 30. Gospodje narodni poslanci! Naš proračun že od časa našega jedinjenja nosi eden ino isti znak fiktivnosti. (ka ne je pravičen.) Če že drügo ne, bar fiktivnost bi se lehko odstranila v teh letaj, odkar smo zjedinjeni. Dne 15. februarja leta 1922. je zapisao list denešnja vladne večine „Tribuna“ tele značilne reči ali po pravici té: „Zar danas u opšte ima nekoga, koji neče priznati da živimo u kaosu? Naše finance počele su sa kaosom i istrajače u kaosu. Znamo vrlo dobro, da se mnogi profesionalni političarji dobro osečaju u kaosu.1* (To pomeni: Jelrpa je što dnesdén, ki nebi priznao, da živemo v zmenjavi ?: Naše finance (to je vrednost penez, dače itd.) so se začele z zmešnjavo i ostanejo v zmešnjavo. Dobro Znamo, da ništerni naši pozvani političarje se dobro čütijo v zmešnjavo Ta prerokba se je do pičice {spunila. Zmešnjava se nahaja y našem proračuni i te kaos je ravno fiktivnost. Naša stranka je v svojem odvojenom mišljenji navedla vzroke te fiktivnosti ino nereelnosti (ka ne je po potrebi se zračunano) račun je fiktiven, ar se ne naslanja na nikši računski zakljüček, ar ne najdemo v njem postavka od dugov iz prejšnjih let v zneski 1100 milijonov dinarov, ár je zatajen v njem tihotapski fond, ar ni pojasnjeno, kak se porabljajo dispozicijski fondi, ar neso dohodki ino izdatki specificirani po pokrajinah (porazdeljeno štampani). Vse to je odeto v plašč sploánosti brez bár približno ocenitve küpljenoga, v najem vzetoga predmeta tak, da je kontrola zlorabe (krivičnoga nücanja) popolnoma onemogočena. V proračuni najdemo n. pr. izdatke za ogrevanje, razsvetijenje, itd. Vse to je v našem proračuni tak generalizirano, da živa düša do konca sveta ne more {zračunati pravoga stanja materielnih i upravnih izdatkov. (Dale.) NEDELA. Vüzemska. Evang. sv. Marka XVI 1—7. Jezus Vstane od mrtvih i se prikaže svojim drágim düšam. Ne sovražnikom, ne, nego svojim ljübljenom. Ne gleda Gospod na siromaštvo, ne na prostost, on gleda na ljübezen. DSše, štere so ga ljübite, kakšteč proste so bile kakšteč siromaško so bile oblečene, kakšteč so bile od sveta zavržene so vredne postale njegovo diko gledati. Tak bo tüdi na sodnji den. Ki ljübi Jezuša, ki ne mara za to, ka guči Od njega svet, ki ostane veren Jezušov vučenik čeravno ma bridkosti i ga hüdobija preganja, o te. te bo srečen na sodnji den, vido bo diko Jezušovo, a vido jo bo odičen. To je plača Jezušova. Par let trpljenja, zametavanja nam spravi večno, — večno diko, če ostanemo Jezušovi. Za par letno slüžbo dobimo plačo, štera nikdar ne mine, — veselje, štero se nikdar ne zmenša; blaženost, štera de vsikdar Popolna; zdravje, bogástvo, Žitek, mir, svetost, pač vse dobrote, šterih meja je: neskončnost. O düšice jeli, kak sladko je slüžiti Jezuši. O düšice, jeli kak vredno je ostati stanovitnim. Düšice, jeli kak se zplača goreča molitev i dobra dela, kak se zplača vsaki mali dar, vsaki mali križ, če smo ga ljübezni Jezušovoj poklonili I Vesela alleluja naj nas vse zato potrdi v stanovitno] slüžbi Jezušovoj! Ljübézen do bližnjega.*) Znana ‘je Zgodba, štero pripovedtije franciškanski bogoslovni pisateo Pierre Marchant (Pjer Maršan) i štera napunjava srce z istinske^ grrzov. Nekši človek je meo soseda. Šteri njemi je nekaj slaboga včino, tak da je te začno razmišlüvati kak bi se najstrašnejše maščüvao. Eden den ga dobi samoga. Besen ga zgrabi, ga vrže na zemlo i ga z nogami tlači. Potom potegne meč i zakriči nad potlačeni: Prekunt Boga, inači te prebodnem! Tisti sirmak, trepe-tajoč pred svojim morilcom, pomisli: Vej se grehi potom lehko spovem i (čistim — a zdaj si živlenje rešim, či včinim .... I nesrečnik z bogoskrunskim jezikom istinsko prekune Boga. A komaj to včini, njemi maščüvalec nesmilene porine meč v grlo. govöreč s šatanskim zadeve lstvom: Taki Zdaj sam se do dobroga maščüvao, da sam te ne samo časno, nego tüdi večno pogübo! To je sovraštvo. To je tista divja, kmična moč, štera z ednim samim dihom pihne svetlost lübezni. Kak daleč pritira ta strást I Tüdi vmoriti človeka, čl trbe, v nikaj z trobiti nasprotnika, tüdi večno, za pogGbiti — ka za to ? O grozovita pregreha proti ljübezni do bližnjega 1 — Eli je dosta sovraštva na sveti? Tak šatanskoga, kak pravi ta Zgodba, znan H nega dosta ? *) Predga dr. M Opeke stolnoga kanonika v Ljubljani. Izdala tiskarna Ničman v Ljubljani. 2 NOVINE 20. aprila 1924. Glasi. Slovenska Krajina. Vesele vüzemske svetke žele vsem svojim naročnikom, širitelom i pisatelom uredništvo Novin. Prvi dar v Beogradi na Martinišče so nam poklonili bivši ravnatelj sobočke gimnazije dr. Janko Lekar. Dober g. inšpektor za istino na srci nosijo našega dijaštva zadevo, ki so brez prošnje poklonili sto dinarov na Martinišče. Gda se iz srca zahvalimo g. inšpektor! za velikodüšni dar, jih prosimo, naj se i nadale očinsko skrbijo za naše dijake, ka po teh postane naša »Slovenska Krajina” zaistino krsčanska i cela Slovenska. Vesele vüzemske svetke želejo vsem svojim domačim naši vojaki predvsem pa Stanko Anton iz Žižkov, Štefan Farkaš, Karol Varga iz Strehovec, Jožef Ivanič, Martin Berden, Jožef Ošlai iz Filovec, Ignac Benkovič iz Bogojine, Jožef Küplen, Jožef Štefko iz Ivanec, Ivan Lopert z Bratonec, Matjaš Karoli, StefanMarič iz Beltinec. Gospodje ministri za Martinišče. Predsednik vlade g. Nikola Pašič i g. min. zvünešnjih zadev sta poklonila vsaki jezero dinarov na Martinišče, dr. Vojislav Janjič, minister vere pa 200 Din. To vse iz svojega žepa. Odbor se bo gospodom ministrom za velikodüšni dar z posebnim pismom zahvalo. Vojaki, ki ščejo biti pri férmi, dobijo desétdnévni dopüst. Potrebno je pa, da gospodje plébanošje izpostavijo svedočanstvo ka so ešče ne férmani i to svedočanstvo do 25. aprila najkesnej pošljejo narodnomi poslanci Kleklni v Črensovcih. Vu svedočanstvi more stati to tüdi, 1) kde slüži vojak i 2) kda bo i gde pri férmi. Kda se začne selitev v Ameriko. Poslanec Klekl so hodili na Amerikanski konzulat v Beogradi. Tü so njim povedali, da se z 1. junijom začne páli izseljávanje na račun kvote iz naše države v Sev. Ameriko. Tü se njim je tüdi povedalo, da se dela novi zakon za izseljávanje v Ameriko. — Po tom novom zakoni težko pride Slovenec i Madjar v Ameriko, pač pa lehko pridejo Nemci. Z Jugoslavije jih Amerika komaj dvejezero 1 sto püsti v svojo zemljo. — Letos pa mogoče ešče ostane kvota od 6200 oseb. — Letos do šli obprvim tisti, ki že majo pasuše pa njim fali samo Vizum, Obdrügim tisti, ki so že večkrat vložili prošnjo i tretjič novi prošnik!, če prido na vrsto. Veselje naših vojakov. Naši vojaki iz daljne Makedonije nam pišejo sledeče. Ob priliki prisege rekrutov smo meli najvekšo srečo. Naš Prečastiti vojni dühovnik iz Skoplja, po rodi Slovenec, so nam slüžili sv. mešo, prí šteroj nas je bilo Okoli 400 vojakov. Jako lepo predgo so nam tüdi držali i 48 se nas je spovedal 1 prečistite. O kak veliko veselje smo čütili v tom zapüščenom kraji, gde Človek celo leto ne vidi katoličanca. — Vojak 22. pp. Za občinske volitve v Prekmurji so narodni poslanec Klekl pali zdignoli glas pri državnom podsekretári dr. Wilderi. Te so njim dali izjavo, da kak v Vojvodini, tak i v Prekmurji bodo občinske volitve. Od nove krčme v Dokležovji smo dobili to poročilo: „Novine“ so v 10. Štev. prinesle pritožbo proti dovoljenji 2. oštarije v Dokležovji. V 10. številki je prišeo na to pritožbo od merodajne strani odgovor, šteroga uredništvo z zadovoljstvom jemle na znanje. Pa bi ne jemalo, či bi znalo, kak stoji stvar v istini. Zato Vam napišemo nekaj pojasnil v toj zadevi. Oblast je javila: „Prosilka je vojna dovica i je ženska na dobrom glasi.“ Je vojna dovica, nego ne na dobrom glasi: Njeno nemoralno življenje je znano celoj okolici. Dokaz za to je, ma nezakonskoga otroka iz svoje vdovinske dobe. Mela sta z pokojnim možom lepo imanje, pa je zapravila skoro vse. Le hiša i nekaj namali zemle je ostalo. Eden jako verodostojen možak naš celo trdijo, da je bila, celo nekaj časa pod kuratelov zavolo zapravljivosti. Šestero svoje zakonske dece je spravila na kodlško palico. Ob 2. »Obstoječa gostilna . . . ne mogla več zadostiti več stotin delavcom i inženirom." Od novoga železniškoga mosta, kde so záposleni Inženirje i delavci, je najbliže v Veržej, kde so že itak 3 gostilne, 2 med njimi celo s prenočišča Zato pa vsi inženirje stanüjejo v Veržeji i so tam na hrani. Kda so prosili dovoljenje za oštarijo, je delalo pri mosti komaj do 50 delavcov i to večina z okolice, ki majo hrano z doma, 20 delavcov pa so ne stotine. Zvün toga je že edna oštarija dovoljena ravno poleg mosta. V toj oštariji se dobi jesti. Delavci majo teda na razjtolago 5 gostin i je ta nova popunoma nepotrebna. Doklelovčarje. Pogodba z Madjarskov, najmre trgovinska je v glavnih zadevah sklenjena na ministerstvi trgovine. Bodo ešče posebna pogajanja, pri šterih bodo nazoči strokovnjaki. Ta pogodba bo takša kak ona z Italijov i za naš kraj jako vele-važna. To so zvedli poslanec Klekl na ministerstvi trgovine. Potrebno je zdaj, da se vsi naši Prekmurci, bodisi kmetje, bodisi trgovci i obrtniki genejo, pa naj zapišejo vküp svoje zahteve i naznanijo našim poslancom, da pri pogajanjaj zagovorijo svoje ljüdstvo. Misliti trebe na to, ka vozimo mi vő z Vogrskoga i ka mo vozili na Vogrsko. Če mi dovolimo,da dő Madjari knam vozili svinje, živino, belice, zrnje, te se zadüši naša trgovina z belicami, zrnjom, mesom. Trebe dobro vse premisliti i naznati poslancom vse, da sledkar, gda se pogodba sklene, de že zaman javkati. Trgovci z mešanim blagom smejo odavati tüdi sol, cuker i petrolej. Naša oblast je odvzela tištim našim trgovcom, ki so po 1. 1920. dobili koncesijo, dovoljenje, da bi smeli tržiti sol, petrolej i cuker. Poslanec Klekl so hodili na ministerstvo trgovine v toj stvari i tam so njim sami g. minister dr. Krizman dali izjavo, ka naša oblast nema juša to zabranjüvati, Belgrad te prepovedi ne je dao vö. Davčni urad v Dolnjoj Lendavi zahteva od našega lista, ka vsaki tjeden plača 5 Din., kda prijavi oglase svoje. To ne plačüje nieden list. Po vsoj krivici je vrgo to dačo davčni urad na naše NoVine. Poslanec Klekl so na fin, min. zahtevali pojasnil v toj reči i od glavnoga direktora dobili te Odgovor: gospodje pri davčnom uradi v D. Lendavi so krivično pobirali to takšo. Pravilnik pove da prijavo oglasov ne trebe kolkovati. Sv. Sebeščan! Tü do se blagoslavlali 21. aprila, na vüzemski pondelek novi zvonovje štere je dobila ta fara od tvrdke g. A. Blazina iz Zagreba. Dosta trüdov i trplenja je prineslo ednok že tak trno zaželjene nove zvone i k temi je pomoglo tüdi dosta dobrih darüvnikov iz vseh krajov kak delavci na Belji, g Gomboc Ivan, Rogan Matjaš i Jožef iz Amerike i drüge bližašnje fare i Vnogi drügi, šterih dare smo namenili razglasiti v Novinaj štere pa za volo maloga prostora, ar je bilo darüvnikov dosta, so nej mógle Novine Prinesti, noga sö objavljen! v Marijinom listi i vse drage darüvnike na to s prošnjov Opominamo, da iščejo tam 1 nam nezamero! Nadale se vsem, ki so darüvan na te cio naj lepše zahvali v presv. srci Jezušovom i Marijinom Sebeščanska fara. Okrajno glavarstvo v Murskoj Soboti naroča vsem palirom, da morajo vsi delavci, ki odhajajo na sezonsko delo v Belje, pred odhodom vlaka iz železniške postaje Dolnja Lendava pokazati železniškomi uradniki v Dolnjoj Lendavi Potrdilo občinskoga zdravnika dr. Josipa Brünnera v Dolnjoj Lendavi, da so prosti trahoma. Brez toga potrdila je vsakomi delavci vstop v vlak prepovedan. Za pregled posameznih delavskih skupin gledoč trahome plača dotični pallr občinskomi zdravniki dr. Josip! Brünner! 100-150 Din. Pallrji se opozarjajo, da do vsi delavci, ki so okuženi s trahómom, zavrnjeni. Veseli Pozdrav iz Ljubljane, od Dravskoga Eskadrona eti vas lepo pozdravlamo mi prekmurski fanti. Vi dragi roditeli, brati sestre, poznanci i vsi pajdaši, Želemo vam zdrave, vesele Vüzemske svetke obhajati, Nadale vam naznanimo, ka se nam dobro godi, zdaj vas še enkrat lepo pozdravlamo, Vi naši Prekmurski roditeli, brati, sestre, poznanci i vsi pajdaši kak mi prekmurski fanti, zdaj pa z Bogom ostanemo. Karol Lang iz Nuskove, Akte Hári iz Krašič, Alojs Gider Iz G. Črnec, Jožef Flegcr iz Srediča. Hodoš. Na veselici prost. gos. Drüštva so nabrali 165 Din. za Jugosl. Matico. Zahvaljüjemo se za t Vadr. —- Jug. Matico v M. Soboti. Delavcom na znanje. Za veleposestvo kneza Esterhazija na razne marofe se vzeme več sto delavcov za tekočo delavno sezijo pod najbogšimi pogoji. Več se lejko poizve pri Gašpar Josipi i Kerec Franci delovodji v Prosečkoj vesi, p. Mačkovci. Zatiranje poljskih miši. Ponovno opozarjamo občine, da lahko dobijo strichnynoves v svrho zatiranja poljskih miši. Prizadete občine, ki še ga nimajo, naj se zglasijo z Obč. potrdilom v dneh 31. marca i 3. aprila t. 1. od 9—10 ure dopoldne pri upravi M. Z