DOCUMENTA ET STUDIA HISTORIAE RECENTIORIS XI ZDENKO ČEPIČ AGRARNA REFORMA IN KOLONIZACIJA V SLOVENIJI (1945-1948) ZALOŽBA OBZORJA MARIBOR 1995 Copyright© 1995 by dr. Zdenko Čepič in Založba Obzorja Maribor Delo sta sofinancirali Ministrstvo za znanost in tehnologijo in Ministrstvo za kulturo CIP - Kataložni zapis o publikaciji Univerzitetna knjižnica Maribor 332.26.025.87(497.12) »1945/1948« ČEPIČ, Zdenko Agrarna reforma in kolonizacija v Sloveniji : (1945-1948) /Zdenko Čepič. -1. izd. - Maribor Obzorja, 1995. - (Documenta et studia historiae recentioris ; 11) ISBN 86-377-0775-0 COBISS-ID 38134017 UVOD Iztekajoče se dvajseto stoletje je stoletje svetovnih vojn, revolucij in tudi agrarnih reform. Te so spremljevalni pojav in proces, kije spremljal prevrate in revolucije. Največ agrarnih reform v pestri zgodovini človeštva je bilo izvedenih po drugi svetovni vojni. Agrarna reforma je zajela ves svet. Izvedena je bila v državah, ki so se osvobajale kolonialnega gospostva oziroma tam, kjer so bile izvedene nacionalno osvobodilne revolucije. Izvedena je bila v več kot petintri­ desetih državah po vsem svetu.1 V prvih letih po koncu druge svetovne vojne so agrarno reformo uzakonili in izvedli predvsem v vzhodnoevropskih državah, ki so jih osvobodile enote sovjetske Rdeče armade in so politično postale del sovjetske interesne sfere kot tako imenovane države ljudske demokracije.2 * Agrarna reforma je bila po drugi svetovni vojni izvedena tudi v Jugoslaviji, ki je bila med temi državami edina, v kateri je bila hkrati z oboroženim bojem proti okupatorju izvedena tudi politična revolucija. Z zaključkom faze oborožene revolucije - ta je sovpadala s koncem svetovne vojne - revolucija še ni bila končana. Nadaljevala seje kot družbena revolucija, zlasti na področju ekonom­ skih odnosov, s poudarkom na poseganju v zasebno lastnino. Revolucionarno spreminjanje le-te seje sicer začelo že v času osvobodilne vojne, a je bilo omeje­ no in zakrivano. Izvajali so se le tisti posegi v lastninske in ekonomske odnose, ki so sodili v okvir boja proti okupatorju in njegovim sodelavcem. Spreminjanje lastninskih odnosov je imelo značaj ,patriotične nacionalizacije1- osnovni način je bila zaplemba (konfiskacija) - kot kazen za sodelovanje z okupatorjem. Zaradi političnih, idejnih in razrednih vzrokov sodelovanja z okupatorjem je mogoče tudi v ,patriotični nacionalizaciji4 videti revolucionarni način poseganja in spre­ minjanja lastninskih odnosov. Nova oblast, vzpostavljena v Jugoslaviji v obliki narodnoosvobodilnih odborov preko pokrajinskih oziroma nacionalnih protifa­ šističnih svetov do Avnoja, je v zaključnem obdobju vojne začela kazati odkrit namen, da izvede revolucionarne spremembe tudi na družbeno-ekonomskem področju. Po koncu vojne se je to nadaljevalo z zakonskimi ukrepi, ki so spre­ minjali zasebno lastnino v državno. Med ukrepe, ki jih je izdala nova državna oblast z namenom spreminjati lastninske in urejati družbeno-ekonomske odnose, je sodila tudi agrarna reforma. 1 Henri Mendraš: Seljačka društva. Elementi za jednu teoriju seljaštva. Globus, Zagreb 1986, str. 178. 2 Henryk Slabek: Problemi politike komunističkih partija u oblasti agrarne reforme (1945- 1948). Prilozi za istoriju socializma, 1967,4, str. 355-379. 5 Agrarna reforma, kakršna je bila izvedena v Jugoslaviji v letih 1945-1948, je izhajala iz značaja narodnoosvobodilnega boja in je bila razumljiva posledica razmerja v njem ustvarjenih družbenih sil. Prevladujoča udeležba kmetov in njihova vloga v osvobodilni vojni je dajala jugoslovanski revoluciji značaj posebne vrste kmečke vojne. Vodilna politična in idejna sila osvobodilnega gibanja - komunistična partija - je morala zato svoje revolucionarne namere prilagoditi ciljem kmetov, kakršne so ti videli v osvobodilnem boju. Kmetje so sicer vstopili v vojno proti okupatorjem predvsem iz patriotičnih razlogov, vendar pa njihove družbene in ekonomske zahteve niso mogle biti - za narodnoosvobodilno gibanje s komunistično partijo na čelu - povsem zanemarljive. Sodelovanje kmetov v narodnoosvobodilni vojni je imelo zanje tudi socialne razloge. Tega seje vodstvo narodnoosvobodilnega gibanja zavedalo. Koje bilo osvobodilne vojne konec in domoljubje ter svoboda nista mogla biti več dovolj močno motivacijsko in mobili­ zacijsko sredstvo za podporo političnemu gibanju, je to moralo kmete pridobiti s čim, kar mu je pomenilo vsaj toliko, če ne celo več, kot domovina. To je bila njihova zemlja, zemljiška posest vsakega posebej. Rezultat taktike oblasti je bila agrarna reforma kot izraz reševanja agrarnega in kmečkega vprašanja, kot sta bili ti dve, med seboj povezani vprašanji, razumljeni v komunistični partiji. Kot večina agrarnih reform v preteklosti, je bila tudi agrarna reforma po drugi svetovni vojni v Jugoslaviji ustvarjena z odločitvijo vseobsegajoče državne oblasti, s katero je ta sledila predvsem svojim ciljem, ne pa ciljem tistih, v imenu katerih in za katere je ta ukrep uzakonila.3 Eden od namenov oblasti je bil pridobiti kmete za nadaljnje politično in ekonomsko revolucionarno spreminjanje ustroja države in družbe - v smeri graditve socializma. Drugi cilj je bil spremeniti lastninske odnose in njihovo sestavo ter jih prilagoditi svojemu značaju in hoten­ jem. Agrarna reforma, izvedena v Jugoslaviji po drugi svetovni vojni, je tako imela vse značilnosti, kakršne je za agrarne reforme postavil francoski ruralni sociolog Henri Mendraš. Po njegovem mnenju se z agrarno reformo, ki jo izvede država po svoji volji in namenu, zadovoljuje tako kmeta kot tudi zahteve ekonom­ skega razvoja družbe na pragu industrializacije.4 Agrarna reforma je bila politično-ekonomski ukrep, uzakonjen kot pogoj nadaljnjega razvoja gospodarske politike na področju kmetijstva v smeri njegove preobrazbe v socialistično, s poudarkom na kolektivizaciji. Pomenila je conditio sine qua non povojne kmetijske politike v Jugoslaviji in Sloveniji. Začetki povojne agrarne reforme v Jugoslaviji segajo v čas vojne, ko so na ozemljih, pod kontrolo osvobodilnega gibanja, izvajali ukrepe, ki so imeli prvine, značilne za agrarno reformo. Po vojni je bila uzakonjena kot prva v nizu politično- ekonomskih ukrepov sprejetih z namenom utrditi pridobitve revolucije na poli­ tičnem in gospodarskem področju. Uzakonjena je bila v času, ko proces politične revolucije še ni bil zaključen, oblast pa je potrebovala politično podporo večin­ skega dela prebivalstva - kmetov. To je bil čas oblikovanja osnovnih načel zasnove jugoslovanske kmetijske politike, katere namen je bil oblikovati socialistično kmetijstvo po vzoru Sovjetske zveze. Odnos do kmetijstva kot gospodarske 3 Mendraš, n. d., str. 177. 4 Prav tam, str. 176. 6 panoge in kmetov kot proizvajalcev ni v Jugoslaviji in v Sloveniji po koncu druge svetovne vojne sicer potekal povsem po ,sovjetskem modelu1, pri čemer je prav izvedena agrarna reforma predstavljala bistveno razliko. Agrarna reforma namreč ni pomenila nacionalizacijo zemlje in odpravo zasebne lastnine v kmetijstvu. To pa je pomenilo, da so bili tudi nadaljnji ukrepi na kmetijskem področju nekoliko drugačni kot v Sovjetski zvezi, čeprav je bil cilj enak - odpraviti male zasebne kmetijske proizvajalce in ustvariti v kmetijstvu popolno socializacijo. Cilj je bil enak, metode nemalokdaj podobne, rezultati pa različni. Vzrok za to je bil v različnem zgodovinskem razvoju posestnih odnosov; to je bilo potrebno upoštevati že pri snovanju in nato pri izvedbi agrarne reforme. 1. Čas agrarne reforme Za obdobje, v katerem je bila agrarna reforma sprejeta v Začasni ljudski skupščini konec avgusta 1945, in nato izvajana do leta 1948, je bilo značilno razgibano dogajanje na političnem in gospodarskem področju. Cilj vsega doga­ janja je bil končati revolucijo in razvijati socialistično družbo. Konec vojne je pomenil začetek nove etape v procesu revolucionarnega spreminjanja jugoslovanske države in družbe. S proglasitvijo republike (29. novembra 1945) in sprejemom ustave Federativne ljudske republike Jugoslavije (31. januarja 1946) so bile končane politične spremembe začete v narodnoos­ vobodilnem boju. S tem je bila uzakonjena nova oblast, ki jo je v imenu ljudskih množic (ljudska demokracija) v resnici imela komunistična partija. V tem času je komunistična partija izvedla prevzem oblasti in se utrdila kot edina politična sila. Vzpostavljena je bila partijska država.5 Čas, v katerem je tedaj živela jugo­ slovanska družba in v katerem je bila izvajana agrarna reforma, je zato mogoče označiti kot evforijo »nad zmago v drugi svetovni vojni in nad zmagovito izpeljano revolucijo«, pa tudi kot čas shizofrenije in paranoje oblasti, ki je povzročala preganjanje vseh vrst sovražnikov.6 Med načini, s katerimi je to počela, so bili predvsem ukrepi, ki so revolucijo označevali in ji dajali značaj socialistične oziroma komunistične. To so bili posegi v lastninske odnose, kar so v tedanjem politično-aktivističnem besednjaku imenovali »ofenziva na kapitalistične pozi­ cije«. Šlo je za različne oblike razlaščevanja in za odpravljanje zasebne lastnine v gospodarstvu na račun države, ki seje materialno krepila. Oblike razlaščevanja so bile različne. Najmnožičnejša je bila zaplemba premoženja kot dopolnilna kazen za sodelovanje z okupatorjem v času vojne ali povojnih ,špekulantskih 4 dejanj (črnoborzijanstvo, skrivanje blaga, verižništvo ipd.). Ta revolucijski proces se je zaključil s sprejemom in uresničenjem zakona o nacionalizaciji konec leta 1946 in aprila 1948. Država je s tem dobila v svoje roke večino večjih 5 O političnem prevzemanju oblasti in načinih, ki jih je oblast za svoje utrjevanje imela glej v Jera Vodušek Starič: Prevzem oblasti 1944-1946. Cankarjeva založba, Ljubljana 1992. 6 Dušan Nečak: Dachauski procesi v kraju in času nastanka. Dachauski procesi, Komunist, Ljubljana 1990, str. 89. Isti: Slovenija 1945 - čas evforije, shizofrenije in paranoje. Borec, XLIII, 1991,4-5-6, str. 443. 7 industrijskih, trgovskih, gostinskih in obrtnih obratov.7 S tem so bili ustvarjeni tudi materialni pogoji za razvoj socialistične ekonomike na način planskega gospodarstva, s poudarkom na industrializaciji. Po mnenju Borisa Kidriča, tedaj vodilnega gospodarskega politika, je šele to pomenilo prvo uradno razglasitev dejstva, da gre v Jugoslaviji za graditev socializma.8 Vsi politično-ekonomski ukrepi, med temi je bila tudi agrarna reforma, so imeli jasen politični cilj - okrepiti materialno osnovo nove oblasti na eni strani in na drugi ekonomsko oslabiti meščanstvo kot nosilce prejšnje oblasti. Hkrati pa je bil poglavitni namen vseh teh ukrepov tudi industrializacija, ki pa je imela tudi politični in ideološki značaj, saj so verjeli, da industrializacija in elektri­ fikacija pomenita socializem. Industrializacija je postala osrednji proces doma­ la vsega družbenega dogajanja v državi. Celotno gospodarsko življenje je bilo podrejeno njenemu uspešnemu izvajanju. To velja tudi za kmetijsko politiko, katere osnovna naloga je bila omogočati nemoteno izvajanje industrializacije. To je pomenilo zagotavljanje preskrbe za vedno večje število zaposlenih v indus­ triji in drugih neagrarnih dejavnostih, pa tudi zagotavljanje delovne sile za gradnjo in obratovanje tovarn. Mnenje o vlogi kmetijstva pri industrializaciji izpričujejo besede enega od idejnih tvorcev povojne kmetijske politike, Edvarda Kardelja, deset let kasneje: »Kmečko vprašanje se ne rešuje prvenstveno v kme­ tijstvu, temveč z industrializacijo dežele, s tem da velik del delovne sile odteka z vasi v industrijsko proizvodnjo in v druge gospodarske dejavnosti... Prvi pogoj sleherne industrializacije je zagotoviti fonde hrane.«9 To je bila naloga kmetijstva, ki naj bi bilo organizirano na socialističnih osnovah. Pogoj za to pa je bila agrarna reforma. Na področju kmetijstva je imela agrarna reforma v mnogočem takšno vlogo kot nacionalizacija v neagrarnem gospodarstvu - uveljavitev države kot zem­ ljiškega lastnika. V ustavi je bila zasebna lastnina in podjetnost v gospodarstvu formalno zagotovljena; za zemljiško lastnino pa je bila izrecno določeno, da lahko pripada zemlja tistim, ki jo obdelujejo, in tudi, da velika zemljiška posest ne more biti v zasebnih rokah. Posebej je bila zapisano, da podpira država malega in srednjega kmeta, ki naj bi kot zemljiška lastnika imela posebno veljavo in položaj. To je ostal v ustavi zapisan ideal, ki se z agrarno reformo ni povsem uresničil. Agrarna reforma, kije bila sicer v času, ko seje začela intenzivna industri­ alizacija, v glavnem že zaključena, je posredno vplivala na posamezne družbene procese, ki so spremljali industrializacijo oziroma jih je ta povzročila. To velja za notranje migracije in z njimi povezano deagrarizacijo, kar je bilo tudi posledica izvedene agrarne reforme. Taje spremenila posestno sestavo, a hkrati ustvarila veliko število malih posestev, od katerih ni bilo mogoče živeti, kar je povzročalo odhajanje na delo v tovarne. Odhajanje iz kmetijstva v industrijo pa je imelo tudi pozitivno posledico, saj se je v Sloveniji s tem uspešno reševal problem 7 O ukrepih razlastitev v Sloveniji glej Milko Mikola: Zaplemba premoženja v Sloveniji v letih 1945-1946. PNZ, XXII, 1992,1-2, str. 155-171; Jože Prinčič: Nacionalizacija na ozemlju LR Slovenije 1945-1963. Dolenjska založba, Novo mesto 1994. 8 Boris Kidrič: Zbrano delo, III. knjiga. Cankarjeva založba, Ljubljana 1978, str. 234. 9 Edvard Kardelj: Problemi socialistične politike na vasi. Ljubljana 1959, str. 6,33. 8 agrame prenaseljenosti. Na tak načinje agrarna reforma, kakor je bila zamišljena in izvedena v Jugoslaviji, povzročala spreminjanje socialne in demografske ses­ tave prebivalstva. To je povzročalo povečanje potrošnje ob zmanjšanju kmetijske proizvodnje. Industrializacija, notranje migracije, deagrarizacija in urbanizacija so na tak način narekovale oblasti politično-ekonomske ukrepe kot so bili odkupi, obvezne oddaje, vezane cene, davki, pa vse do kolektivizacije kmetijstva z usta­ navljanjem kolhoznega tipa zadružništva. To so bili ukrepi, značilni za izvajanje ,prvotne socialistične akumulacije1, kar je v praksi pomenilo povečan pritisk oblasti na kmete in konec ,zavezništva4 med njimi in delavskim razredom; to je bila tudi značilnost obdobja od konca vojne pa do prvih težav pri izvajanju industrializacije. V imenu delavskega razreda je oblast oziroma Partija začela zaostrovati svoj odnos do individualnega kmetijskega proizvajalca. Konec je bilo enotnosti, ki jo je med kmeti in oblastjo delavskega razreda navidezno vzpostavila agrarna reforma kot način reševanja agrarnega in kmečkega vprašanja. Uradni zaključek agrarne reforme, v prvi polovici leta 1948, je segel v čas, ko je bilo zaradi mnogih vzrokov konec relativno mirnega sožitja med kmeti in oblastjo. To sožitje je bilo plod izvedbe agrarne reforme. Zaključek agrarne reforme je na političnem področju sovpadal z začetki spora s Sovjetsko zvezo in Infor- mbirojem, kar je imelo za posledico tudi zaostrovanje odnosa oblasti do kmeta. Nastopilo je obdobje, ko je bil kmet, ne glede na svoje posestno stanje, nas­ protnik delavskega razreda oziroma Partije, ki je v njegovem imenu nadaljevala revolucijo. Glavni objekt, proti kateremu je bila ta revolucija usmerjena, so bili kmetje. Začelo se je s procesom kolektivizacije kmetijstva, s ciljem odpraviti individualnega kmetijskega proizvajalca oziroma kmeta kot družbeni razred. Za razumevanje celotnega obdobja revolucionarnega etatizma - trajalo je od konca vojne do začetka petdesetih let, ko je prišlo do popuščanja metod, značilnih zanj - je ključna problematika prav odnos oblasti (tako imenovane partijske države) do kmeta kot proizvajalca in lastnika proizvajalnih sredstev, to je zemlje, in do kmetijstva kot gospodarske panoge. V tem odnosu se namreč skriva bistvo razumevanja nadaljevanja revolucije potem, ko je ta v resnici že zmagala; v tem se kaže bistvo tako imenovanega jugostalinizma. V odnosu med kmeti in oblastjo je bila agrarna reforma ključni dejavnik, saj je bila pogoj razvoja ne le kmetijske politike, kakršna se je razvijala v pogojih revolucionarnega eta­ tizma, marveč tudi dejstvo za izvedbo socialistične revolucije, ki se je prav v tem bistveno razlikovala od sovjetske. Agrarna reforma je pomenila začetek družbenega procesa z mnogimi posle­ dicami, ki so označile povojni razvoj jugoslovanske in slovenske družbe. Bila je predvsem celovit družbeni in zgodovinski pojav, ki zaradi večplastnosti proble­ matike dogajanja in zaradi učinkov zahteva samostojno obravnavo. Pri tem je potrebno upoštevati, daje agrarna reforma pomenila celovit proces, gledano s strani države in družbe, ki jo je izvedla; na drugi strani pa jo je potrebno razumeti kot dogodek za posameznika, ki se pomenil zarezo v njegovem življenju - tako v primeru, če je zemljo izgubil ali jo dobil. Pri tej obravnavi je poudarek na celovitem prikazu agrarne reforme, obsegu, učinkih in posledicah, ki so imele širši značaj. Skoraj nemogoče je - zaradi velikega števila tistih, ki so v agrarni reformi sodelovali, bili njen objekt - prika­ 9 zati spreminjanje posestnih razmer na slovenskem podeželju s stališča posa­ meznika. Ni mogoče izbrati takšnih primerov, s katerimi bi lahko potrjevali pravilo oziroma splošnost. Tega namreč ne dopušča narava arhivskega gradiva, na kate­ rega se zgodovinar pri svojem delu mora opreti, zlasti če gre za prvo raziskavo o nekem družbenem dogajanju. Vsekakor pa ni mogoče iti mimo dejstva, da je agrarna reforma pomenila dogodek za posameznika in so bili tako ali drugače prizadeti predvsem ti; pa naj je šlo za tiste, katerim je bila zemlja odvzeta ali tiste, ki so jo dobili. Zaradi obsežnosti, ki jo problematika agrarne reforme in kolonizacije odpira, je bilo potrebno obravnavo omejiti in za začetek ugotoviti predvsem obseg, ki gaje imela agrarna reforma, ter globalne strukturalne spre­ membe, povzročene z njo in zaradi nje na slovenskem podeželju pa tudi širše v slovenski družbi. Na agrarno reformo je potrebno gledati kot na prvi politično-ekonomski ukrep, ki ga je v skupščinskem postopku - v nizu zakonov za vzpostavitev političnega sistema - sprejela nova državna oblast. Zaradi pomena, ki gaje pripisovala agrarni reformi, jo je uzakonila Začasna ljudska skupščina DFJ 23. avgusta 1945. Namen in načela so veljala za celotno državo, posameznim federalnim enotam (re­ publikam) pa je bilo prepuščeno, da glede na svoje posebnosti v zemljiško- lastninskih odnosih in posestnem stanju na osnovi tega zakona sprejmejo svoje zakone o agrarni reformi. Pri obravnavi tako ni mogoče iti mimo jugoslovanskega okvira, čeprav je bilo izvajanje agrarne reforme povsem slovenska stvar. 2. Problematika virov in literature pri proučevanju agrarne reforme Študija sledi splošnemu pred posameznim; vzrok za to je v dosedanjem ra­ ziskovanju agrarne reforme, predvsem pa v stanju arhivskih virov, ki jih je bilo mogoče uporabljati pri raziskavi in na osnovi katerih je bilo mogoče prikazati ,podobo4 agrarne reforme in kolonizacije v Sloveniji v letih 1945-1948. Proučevanje agrarne reforme v slovenskem zgodovinopisju ni vzbujalo več­ jega zanimanja. Edino študijo o agrarni reformi v Sloveniji, ki obravnava čas med svetovnima vojnama, je napisala Olga Janša že pred tridesetimi leti (O. Janša: Agrarna reforma v Sloveniji med obema vojnama. Zgodovinski časopis, XVIII, 1964). Ko so avtorji pri obravnavanju drugih tem iz zgodovine po drugi svetovni vojni,trčili4 ob agrarno reformo, so se zadovoljili bolj ali manj z ugoto­ vitvijo, da seje zgodila, in z navajanjem številčnih podatkov. Da ni bilo potrebe po proučevanju agrarne reforme v Sloveniji, je vzrok najbrž v navidezni jasnosti agrarne reforme v slovenski povojni zgodovini. V jugoslovanskem merilu - pri agrarni reformi je šlo za vsedržavni,centra­ liziran4 ukrep - tudi ni pretiranega števila del, ki bi agrarno reformo in koloni­ zacijo obravnavala posebej in monografsko. Avtorji, ki so pisali orise in preglede povojnega zgodovinskega razvoja Jugoslavije, so agrarno reformo seveda omenjali, vendar le na ravni dejstva, daje bila izvedena, in z navajanjem številk o njenem obsegu. Zadovoljili so se s citiranjem uradnih državnih statističnih podatkov, objavljenih v različnih publikacijah državnega, zveznega statističnega zavoda, ali pa pionirskega dela Vladimirja Stipetiča o agrarni reformi in kolonizaciji, ki 10 je izšlo relativno kmalu po njenem zaključku (U Stipetič: Agrarna reforma i kolonizacija u FNRJ godine 1945-1948. Rad JAZU 300, Zagreb 1954). V tem deluje poudarek na ekonomskih vidikih. To velja tudi za razpravo, v kateri seje avtor dotaknil bistvenega namena oziroma učinka agrarne reforme inje grajena na širšem delu - doktorski disertaciji {Tihomir Vlaškalič: Uticaj agrarne refor­ me od 1945. godine na promene u strukturi poljoprivrednih poseda. Eko­ nomski anali, 6,1958). Med novejšimi deli, ki predvsem na zgodovinarski način obravnavajo agrarno reformo in kolonizacijo, je najobsežnejša monografija Nikola L. Gačeše (Af. Gačeša: Agrarna reforma i kolonizacija u Jugoslaviji 1945- 1948. Matica srpska, Novi Sad 1984). V tej monografiji je prikazal agrarno refor­ mo tudi v posameznih jugoslovanskih federalnih enotah, vendar le ,po vrhu1, ker je delo gradil predvsem na gradivu, ki seje nabralo v fondu zveznih organov za izvajanje agrarne reforme in se hrani v Arhivu Jugoslavije v Beogradu. To pa je za celovitejši in poglobljen prikaz agrarne reforme v Sloveniji premalo. Za Hrvaško je agrarno reformo in kolonizacijo obdelal v vrsti razprav Marijan Ma­ tička, nazadnje še v monografiji {M. Matička: Agrarna reforma i kolonizacija u Hrvatskoj 1945-1948. Školska knjiga - Stvarnost, Zagreb 1990). Za območje Istre, vendar samo za del, kije pripadel Hrvaški, je že leta 1952 napisal obsežno študijo Mato Pavlovič (Agrarna reforma u Istri od godine 1946-1948. Rad JAZU 288, Zagreb 1952). Skupno večini avtorjev je, da so navedbe o agrarni reformi gradili na statis­ tičnih podatkih, ki izvirajo iz uradne državne statistike, pri čemer pa se ti med seboj večkrat razlikujejo. Za Jugoslavijo je večina avtorjev navajala podatke Zveznega zavoda za statistiko, ki izvirajo iz leta 1951, ko so bili objavljeni v Informativnem priročniku FNRJ, nato pa tudi v Statističnem godišnjaku FNRJ 1954. Ti podatki so ostali v veljavi vse do danes in so očitno postali uradni, vendar za Slovenijo niso povsem točni, saj ne upoštevajo ozemlja, ki je bilo priključeno k Jugoslaviji in Sloveniji leta 1947, in je bila tam agrarna reforma izvedena kasneje. Pomenljivo pri tem je, daje te podatke prvi navedel Edvard Kardelj septembra leta 1947, torej še preden se je agrarna reforma uradno končala. Poleg tega pa je potrebno upoštevati še priložnost, ob kateri je te podatke navedel. To je bilo namreč na ustanovnem sestanku Informbiroja, na katerem je v svojem referatu predstavil uspehe KPJ pri graditvi socializma v Jugoslaviji.10 Prav ti podatki so bili objavljeni še štiri desetletja kasneje v publikaciji, ki jo je leta 1989, ob sedemdesetletnici Jugoslavije, izdal Zvezni zavod za statistiko. O statističnih podatkih o agrarni reformi so v njej pojasnili: »Z ozirom na po­ manjkanje urejenih uradnih statističnih podatkov o definitivnih rezultatih iz­ vajanja agrarne reforme in obstoja različnih nepopolnih in metodološko neuskla­ jenih podatkov iz različnih obdobij, seje v Zveznem zavodu za statistiko začelo ob velikih težavah z rekonstrukcijo skupnih podatkov, ki imajo orientacijski značaj, pa jih je s takšno omejitvijo potrebno tudi uporabljati.« (Jugoslavija 1918-1988, str. 195) Pri teh uradnih podatkih, po katerih je bil zemljiški sklad velik 1,566.000 ha, 10 Edvard Kardelj: Problemi naše socialistične graditve, knjiga I. DZS, Ljubljana 1956, str. 166. 11 je zanimivo tudi to, da se številke za Slovenijo ujemajo s podatki z dne 1. julija 1947, ko se agrarna reforma v predelih, ki so bili po mirovnem sporazumu z Italijo priključeni k Sloveniji, še ni niti začela. Iste podatke je za Slovenijo navedel tudi Vladimir Stipetič, ki pa je navedel višji skupni zemljiški sklad v Jugoslaviji - l,611.867ha. Stipetič in državni statistični zavod sta očitno koristila isti vir, to je gradivo Komisije za agrarno reformo in kolonizacijo pri vladi FLRJ, vendar je Stipetič dopolnil podatke za Hrvaško s podatki iz dela Anteja Mihletiča Agrar­ na reforma i kolonizacija u Hrvatskoj; leta 1952 je to delo napisal za Ekonomski inštitut LR Hrvaške. Po Stipetičevi navedbi so bili podatki, ki jih je dobil pri zvezni vladni Komisiji, tisti, ki jih je ta imela nazadnje, torej so to,končni1 rezultati agrarne reforme in kolonizacije v Jugoslaviji in tudi v Sloveniji. Ti podatki, po katerih je bil zemljiški sklad v Sloveniji 266.478 ha, so zadnji znani tudi v statis­ tičnem gradivu, ki je hranjeno v Arhivu Jugoslavije in gradivu, ki ga o agrarni reformi hrani Arhiv Republike Slovenije. K tej površini je potrebno prišteti še površino zemljiškega sklada, ustvarjenega in tudi razdeljenega na ozemlju Slovenskega primorja, kjer je bila agrarna reforma zaradi mednarodnopolitič­ nega položaja tega ozemlja izvedena kasneje. Za to ozemlje so tudi podatki različni. Kar velja za zvezne statistične podatke o agrarni reformi, velja tudi za podatke o agrarni reformi v Sloveniji. Obstaja namreč več med seboj različnih podatkov o obsegu agrarne reforme. V publikaciji Zavoda SR Slovenije za statistiko iz leta 1975 Slovenija 1945-1975je navedeno, daje zemljiški sklad znašal 303.003ha. To je le eden od statističnih podatkov za agrarno reformo v Sloveniji, pri čemer je upoštevano njeno celotno ozemlje. Viri za takšno površino zemlje, kije bila v vsej Sloveniji v zemljiške skladu, niso navedeni. Domala enako stanje (302.903ha) je navedel tudi oddelek za agrarno reformo in kolonizacijo Minis­ trstva za kmetijstvo in gozdarstvo LR Slovenije v poročilu za leto 1948. S statis­ tičnim gradivom, na osnovi katerega bi se lahko ustvarila količinska podoba agrarne reforme v Sloveniji so težave. To potrjuje tudi dejstvo, da v okviru slo­ venskega zavoda za statistiko ni bila izdelana posebna študija o tej problematiki, čeprav so drugače statistično obdelali poglavitne družbene procese. Iz povojnih popisov zemljišč oziroma živine, perutnine in čebelnih panjev, iz katerih je mogoče razbrati tudi posestno stanje, ni razvidna agrarna reforma oziroma njeni rezultati. Zaradi različne metodologije predvojnega in povojnega popisa kmetijskih zemljišč je težko tudi primerjati predvojno in povojno posestno stanje. To otežuje še dejstvo, da so zadnji predvojni uradni statistični podatki o kmetijskih posest­ vih iz leta 1931. Rezultati tega so objavljeni le delno. Zavod za statistiko in evidenco LRS je leta 1947 izvedel popis zemljišč (objavljen leta 1951) z namenom »dobiti točno sliko zemljiških fondov po administrativnih edinicah« in »dobiti socialno strukturo kmečkega prebivalstva glede na sektorje lastništva in velikost posestev«, (str. 2) Iz podatkov tega popisa ni mogoče dobiti slike o izvedbi agrarne reforme, ker je bil izveden preden seje agrarna reforma uradno končala; podatki tudi niso primerljivi s posestnim stanjem izpred vojne. V tej študiji je poudarek tudi na številčnih podatkih, na analizi in primerjavi le-teh; zato je bilo potrebno statistične podatke o izvajanju agrarne reforme 12 črpati iz prilog k mesečnim poročilom oddelka za agrarno reformo. Čeprav te niso popolne, saj manjkajo za vrsto mesecev, pa je mogoče prav na osnovi teh statističnih virov ustvariti rekonstrukcijo obsega in materialnih ter s tem tudi drugih učinkov in posledic izvedene agrarne reforme. Dejstvo, da te statistike niso kompletne, ne spreminja osnovnih ugotovitev o agrarni reformi. Prav tako ne spreminja bistva navedenih podatkov način kako so ti v študiji navedeni. Površine so namreč zaokrožene na hektare, ari in kvadratni metri so izpuščeni. Glede na veliko število posestev in površine zemlje, to bistveno ne izkrivlja razmerij med posameznimi pokazatelji agrarne reforme. To velja zlasti zato, ker je obravnava ostala na nivoju večjih upravnih enot - okrajev, okrožij oziroma celotne Slovenije. V deluje agrarna reforma obravnavana na celotnem ozemlju Slovenije. Zaradi posebnosti v izvajanju agrarne reforme v Slovenskem primorju - zaradi med­ narodnih političnih razlogov je bila izvena nekoliko kasneje - je le-ta obdelana posebej. To je narekovalo gradivo samo, saj je bila takrat, ko se je v Primorju agrarna reforma šele začela, na ostalem ozemlju Slovenije dejansko že končana. Raziskava je šla do nivoja obravnave posameznih zgodovinsko-upravnih območij Slovenije, ki je bila v času izvajanja reforme razdeljena po upravni ureditvi na štiri okrožja (celjsko, ljubljansko, mariborsko in novomeško) in okrožje Ljubl- jana-mesto.11 Okrožja so v določeni meri odražala nekdanjo upravno ureditev slovenskih historičnih dežel oziroma delov le-teh. V letu 1947 so bila okrožja odpravljena, ostali so okraji, teh je bilo 27, in Ljubljana-mesto.12 V letu 1948 je prišlo do nekaterih sprememb tudi pri okrajih, ker so se združevali in so se upravno-politična središča premestila,13 kar pa na splošno podobo agrarne re­ forme ne vpliva. Ohranjeno gradivo ni dopuščalo obsežnejšega obravnavanja izvajanja agrarne reforme na ravni okrajev. Različne stopnje ohranjenosti gra­ diva in njegova vsebinska kvaliteta - ta se spreminja glede na ustvarjalce po posameznih okrajih - vse to bi namreč splošno podobo agrarne reforme v Sloveniji zameglilo. Upoštevanje ravni Slovenije je bilo nujno tudi zato, da ne bi v obrav­ navi zapadli v ,brezbrežje‘, ki ga nudi način obravnave v podrobnostih in poseb­ nostih po posameznih okrajih in tudi krajih. Družbeno dogajanje, kot je bila izvedba agrarne reforme, je potrebno najprej obravnavati na ravni,splošnega1, to je širšega območja, konkretno ozemlja Slovenije, da se ugotovijo in razložijo osnovni problemi, nato pa je mogoča (tudi nujna) obravnava na nižjih upravnih enotah, vse do posameznega naselja ali celo območja katastrske občine. Proučevanje agrarne reforme narekuje v mnogočem prav stanje arhivskih virov, zlasti njihova ohranjenost, dostopnost oziroma urejenost. Prav slednje je odločujoče. Za zvezne organe, ki so vodili agrarno reformo, predvsem pa kolo­ nizacijo v Vojvodino, je gradivo zbrano v Beogradu v Arhivu Jugoslavije v fondu Ustanova agrarne reforme i kolonizacije socialističkog perioda. Na osnovi tega 11 Uradni list Ljudske republike Slovenije, št. 62-242, z dne 14. septembra 1946 (dalje navajam: UL LRS, 62-242/14. 9.1946). 12 UL LRS, 5-21/25.1.1947. 13 UL LRS, 9-55/23.2.1948; po tej upravni razdelitvi je bilo ozemlje Slovenije razdeljeno na 29 okrajev, od tega je bilo 6 iz Slovenskega primorja, priključenih po mirovnem sporazumu z Italijo. 13 gradiva je mogoče za Slovenijo spremljati predvsem kolonizacijo iz Slovenije v Vojvodino, medtem ko samo izvajanja agrarne reforme v Sloveniji kažejo predvsem mesečna statistična poročila, ki pa niso popolna. Isto velja za ta poročila, hran­ jena v slovenskem državnem arhivu. V Sloveniji do pred kratkim, ko jih je v to prisilila,dnevnopolitična1 situacija in povečanje zanimanje politike in ,prizadetih1 razlaščenih lastnikov, med ar­ hivisti ni bilo večjega zanimanja za gradivo agrarne reforme. Leta 1990 so pri­ pravili posvetovanje arhivskih delavcev, na katerem so govorili o arhivskem gradivu o zaplembah, nacionalizaciji in agrarni reformi (objavljeno v reviji Arhivi 1990, št. 1-2). Gradivo o agrarni reformi hranijo vsi slovenski arhivi med gradivom oblastno-upravnih organov takratnih teritorialno oblastnih enot, okrajev in okrožij; v Arhivu Republike Slovenije v Ljubljani pa je gradivo v fondu Ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo LRS in v fondu Ministrstva za finance.14 Večji del pričujoče raziskave temelji prav na teh virih, pri čemer je potrebno upoštevati, da je fond kmetijskega ministrstva še neurejen in zato je njegova uporaba za raziskovalne namene otežkočena. Urejajo predvsem odločbe o raz­ lastitvah. Za gradivo iz finančnega ministrstva obstaja vsaj prevzemni zapisnik, ki lahko služi kot vodnik skozi gradivo. Oddelek za agrarno reformo pri Ministrstvu za kmetijstvo in gozdarstvo LRS je bil namreč tisti organ, kije na republiškem nivoju vodil izvajanje agrarne reforme, neposredno pa so jo izvajale okrajne komisije pri okrajnih ljudskih odborih oziroma poverjeništvih za kmetijstvo pri le-teh. Okrajne in okrožne komisije - slednje so delovale še tudi potem, ko so bila okrožja v letu 1947 ukinjena - so pošiljala poročila oddelku pri ministrstvu, ta pa jim je pošiljal okrožnice in navodila. Poročila niso enako ohranjena za vseh 28 okrajev, kolikor jih je bilo v LR Sloveniji do priključitve ozemlja cone B Julijske krajine, to je Slovenskega primorja septembra leta 1947. Prav tako je ohranjenost poročil tudi za posamezne okraje nepopolna, tako daje ustvarjati podobo izva­ janja agrarne reforme na ravni Slovenije oteženo. Enako gradivo je tudi v fondu finančnega ministrstva. Med gradivom v obeh fondih je večina odločb o raz­ lastitvah in pritožb nanje ter prošenj. Podobno je tudi v arhivih, kjer hranijo gradivo nižjih upravnih organov. Gradivo še ni povsod stokovno obdelano. V času pripravljanja študije so nekateri arhivi gradivo še sprejemali od ustvarjalcev oziroma njihovih pravnih naslednikov. Manj gradiva o agrarni reformi je v fondih političnih organizacij, zlasti Ko­ munistične partije Slovenije, ki je takrat slovensko državo in družbo dejansko vodila. Kakšne so bile odločitve o agrarni reformi, tega iz zapisnikov sestankov Politbiroja CK KPS, kot tistega, ki je bil v resnici najbolj direktiven organ, ne izvemo. Iz zapisnika sestanka, na katerem so razpravljali o sprejemu zakona o agrarni reformi, izvemo le, da seje ta partijski organ, kije v resnici sprejemal in dajal usmeritev za celotno družbeno dogajanje, sestal dan pred sprejemom zakona, kdo je bil prisoten in da so o agrarni reformi razpravljali. Ne izvemo pa, kakšne pripombe k zakonu so imeli oziroma kakšne popravke so vnesli.15 Z izva­ 14 Žarko Štrumbl: Ministrstvo za kmetijstvo LRS, Oddelek za agrarno reformo, 1945-1951. Arhivi, XIII, 1990,1-2, str. 24-28; Marjan Zupančič: Gradivo o agrarni reformi in kolonizaciji v fondu Ministrstva za finance. Arhivi, XIII, 1990,1-2, str. 28-29. 14 janjem agrarne reforme se Partija ni pretirano ukvarjala; takšen je vsaj vtis glede na zapise v ohranjenih arhivskih virih. Isto velja tudi za sprejemanje zakona v Predsedstvu SNOS, kije takrat še opravljal zakonodajno funkcijo. To velja tudi za sprejemanje drugih normativnih aktov, saj je šele z delovanjem Ljudske skup­ ščine LRS začela ta izdajati stenografske zapisnike zasedanj. Vendar tudi iz teh ni mogoče razbrati nič vsebinsko bistvenega. O agrarni reformi ni razpravljala niti vlada, razen da je vnesla nekaj nebistvenih stilskih popravkov v predloge zakonskih aktov v letu 1947 in 1948. Dokumenti državnih vodstvenih organov (KPS, vlade) kažejo, da izvajanju agrarne reforme ti niso posvečali pretirane pozornosti. Nanjo so gledali predvsem kot na ukrep s političnim ciljem in se z udejanjanjem ,na terenu1 niso ukvarjali. To so prepuščali ministrstvu za kmetijstvo, to pa nižjim organom - okrožnim in okrajnim komisijam. Večina arhivskega gradiva izvira prav od tam. Gradivo teh, ne le da je nepopolno in neenakomerno ohranjeno, je tudi vsebinsko borno. Ustvarjali so ga namreč ljudje, ki jim je bilo pisanje poročil tuje in so se ,kanclijskega‘ dela otepali, kar je razvidno tudi iz poročil. Admi­ nistrativni aparat komisij za agrarno reformo po okrajih je s svojim načinom dela, zlasti poročanjem, vrednost oziroma povednost arhivskega gradiva zmanjšal. Na drugi strani pa prav to pove, kakšni so bili časi in kdo jih je ustvarjal, prav tako pa tudi tisto, kar razumemo pod pojmom zgodovina. Ob nepopolnem gradivu je problem raziskovanja agrarne reforme tudi v različnosti navedenih podatkov v arhivskem gradivu in v literaturi. Kakovost ohranjenega gradiva oziroma brezpogojna točnost navedenih podatkov ostaja sporna. Vzrok je zlasti v ustvarjalcih le-tega. Tako bo ostalo tudi po odkritju dodatnih virov, kajti problem ni toliko v količini gradiva, ampak v njegovi kako­ vosti. Vzrok je torej pri ustvarjalcih tega gradiva in ne pri tistih, ki ga hranijo oziroma urejajo. Poseben problem predstavlja statistično gradivo, ki so ga ustvarjale okrajne komisije. Ne le da v arhivih ni ohranjeno celovito, predvsem je problem, da v določeni meri sploh ni bilo ustvarjeno, čeprav bi moralo biti. To velja predvsem za tako imenovane statistične obrazce, označene s številkami od 10 do 13. Te obrazce je odobril Zavod za statistiko in evidenco. V njih naj bi vpisovali: staro in novo posestno stanje vsakega posestva po kulturah pred in po izvedbi agrarne reforme (obrazec 10); posestno stanje agrarnih interesentov in kolonistov preden so dobili zemljo in potem (obrazec 11); izkaz bremen razlaščenih in zaplenjenih posestev (obrazec 12) in posestno in poklicno stanje agrarnih interesentov ter njihove zasluge za OF (obrazec 13). Ti obrazci bi v primeru, če bi bili ohranjeni popolni oziroma če bi bili tudi v celoti in pravilno ter enotno izpolnjeni, predstavl­ jali poglavitni vir za ugotavljanje ekonomsko-socialnih učinkov izvedbe agrarne reforme v Sloveniji. To statistično gradivo ni ohranjeno v celoti, marveč le delno za posamezne okraje, pa še za te ne v celoti. Vzrok je v ustvarjalcih, kijih niso izpolnjevali ali pa jih niso pošiljali na ministrstvo. Izpolnjevanje teh obrazcev je potekalo počasi in zelo različno po različnih 15 Arhiv Republike Slovenije, dislocirana enota I (ARS I), fond IK CK ZKS, seja Politbiroja CK KPS 15. 12. 1945. 15 okrajih. Izpolnjevati sojih začeli že jeseni 1946, vendar so čez leto dni poročali, da so izpolnjeni le polovično. Jeseni 1946 je Ministrstvo za kmetijstvo večini okrajnim komisijam vrnilo že izpolnjene obrazce, ker so bili ti slabo, nepopolno in napačno izpolnjeni. Zakasnitve so opravičevali s pomanjkanjem podatkov in s preobsežnostjo dela in preobremenjenostjo komisij s tekočim delom pri izva­ janju agrarne reforme. Izpolnjevalci so imeli težave s pomanjkanjem stvarnih podatkov, saj marsikje nis SKUPAJ Gudurica Mariolana Velika Greda CELJSKO Celje - m. 1 5 4 10 Celje - ok. 1 3 13 12 29 Konjice 2 1 3 Mozirje 6 6 Šmarje pri Jelšah 2 4 1 7 Trbovlje 5 9 14 LJUBLJANSKO Grosuplje 2 2 3 7 Jesenice 17 1 9 4 31 Kamnik 9 1 2 3 15 Kranj 2 2 1 5 Ljubljana-ok. 3 3 14 20 Rakek 9 18 27 Škofja Loka 5 1 1 7 MARIBORSKO Lendava 30 31 9 10 80 Ljutomer 2 1 3 Maribor - m. 5 1 6 Maribor - ok. 1 4 2 2 9 Murska Sobota 1 1 31 33 Prevalje 1 2 1 2 6 Ptuj 9 9 1 2 21 Radgona 1 2 3 NOVOMEŠKO Črnomelj 1 36 3 1 3 44 Kočevje 4 4 8 Krško 9 25 6 2 8 50 Novo mesto 1 17 4 3 25 Trebnje 1 7 1 9 LJUBLJANA - M. 23 6 1 2 32 SLOV. PRIMORJE 23 3 1 2 29 DRUGE REPUBLIKE 18 15 1 34 148 161 107+ 91 67 574+ + podatki za enega kolonista niso navedeni * Okrožja in okraji po upravni razdelitvi LRS z dne 14. 9.1946 V petih krajih v Banatu so bili naseljeni slovenski kolonisti iz vseh okrajev v Sloveniji, razen iz okraja Slovenska Bistrica. V Banat so se preseljevali kolonisti iz vseh predelov Slovenije. Največ jih je bilo iz mariborskega okrožja, kije obsegal večji del Štajerske in Prekmurje. Od 213 tam je bilo 161 kolonističnih družin ali 28% vseh slovenskih kolonistov v Vojvo­ dini. Kar petina vseh kolonistov iz Slovenije je bilo iz Prekmurja (okraja Murska Sobota in Lendava). Iz mariborskega okrožja seje največ kolonistov naselilo v Gudurici (51) in v Sečenovem (Dužine) - 27, medtem ko jih je bilo najmanj v Veliki Gredi. V Gudurici so prevladovali naseljenci iz lendavskega okraja, v Sečenovem pa iz okraja Murska Sobota. Po številu slovenskih kolonistov v Banatu je bilo na drugem mestu novo­ meško okrožje, kije obsegalo območje Dolenjske in Bele krajine. Iz tega predela Slovenije je bilo 136 kolonističnih družin oziroma 23,6% kolonistov iz Slovenije. Največ jih je prihajalo iz okraja Krško (8,7% slovenskih kolonistov); po številu so bili na drugem mestu za kolonisti iz lendavskega okraja. Bela krajina (okraj Črnomelj) je bilo tretje območje, od koder so odhajali kolonisti v Vojvodino. Iz novomeškega okrožja je bilo največ kolonistov v Gudurici (78). Ljubljansko okrožje je dalo 19,4% kolonistov, največ pa jih je iz tega okrožja prihajalo iz okraja Jesenice (31 družin - 5,4% vseh slovenskih kolonistov). Močno zastopana sta bila še okraja Rakek z območja Notranjske in Ljubljana - okolica. Kolonistov iz ljubljanskega okrožja je bilo največ v Veliki Gredi (43). Iz tega okrožja je bilo tudi največ slovenskih kolonistov, naseljenih v Vršcu. Iz celjskega okrožja je prihajalo 12% zunanjih kolonistov. Iz tega okrožja je bilo največ kolonistov iz okraja Celje-okolica. Kolonisti iz tega okrožja so bili naseljeni v Mariolani, kjer jih je bilo med vsemi slovenskimi kolonisti največ, pa tudi v Veliki Gredi. 214 Kolonisti so bili resnično iz vse Slovenije, vključno iz krajev v Slovenskem Primorju, vse do obale. Največ kolonističnih družin je prišlo iz krajev, ki ležijo na vzhodni slovenski meji, to je iz predelov, kjer je bila agrarna prenaseljenost, sicer značilna za vso Slovenijo, največja. Iz teh predelov je bilo 40% vseh kolo­ nistov iz Slovenije v Banatu. Sorazmerno močan kolonistični val je prihajal iz severnozahodnega dela Slovenije, iz območja tradicionalne slovenske indust­ rijsko delavske aglomeracije - iz okraja Jesenice (31 družin). Ob dejstvu, da kolonisti iz tega okraja niso bili prvenstveno poljedelci, se postavlja vprašanje, kaj je bil vzrok preselitve v Vojvodino. Prav tako je bilo sorazmerno veliko kolo­ nistov iz Notranjske - okraj Rakek (27 družin). Malo kolonistov pa je prihajalo iz celjskega okrožja. Izjema je bil le okraj Celje-okolica. Nenavadno veliko kolo­ nistov pa je prišlo iz mesta Ljubljane (32 družin), pri čemer je šlo pri teh pred­ vsem za takšne, ki jim kmetijstvo ni predstavljalo osnovnega vira za preživljanje. Iz drugih večjih slovenskih mest, Maribor, Celje, Kranj, ni bilo toliko kolonistov. Slovenski kolonisti, ki so se naselili v petih banatskih krajih, so prišli iz 270 slovenskih naselij. Največ jih je bilo iz novomeškega okrožja, kjer so prišli iz 90 naselij, iz mariborskega in ljubljanskega so kolonisti prišli iz 68, iz celjskega pa iz 42 naselij. Dejstvo, da so prihajali kolonisti iz toliko naselij, kaže, da so se interesenti za preselitev v Vojvodino odločali predvsem sami in da je pri tem igral vlogo njihov osebni interes; pri zunanji kolonizaciji iz Slovenije je imela oblast vlogo organizatorja tehničnega procesa selitev. Na individualni značaj kolonizacije Slovencev v Vojvodino kaže tudi to, da so iz večine krajev prišle le posamezne družine. Le redki so bili kraji, iz katerih je odšlo v Vojvodino pet ali več kot pet družin. V vsej Sloveniji je bilo le 16 takšnih krajev. Največ jih je bilo v lendavskem okraju (5), v murskosoboškem okraju pa dva. Iz Dolnje Bistrice, iz okraja Lendava, je odšlo 13 družin z 62 družinskimi člani, kar je bilo največ družin in tudi največ družinskih članov, ki so odšli v Banat iz enega samega naselja. Tabela 26: Kraji, iz katerih so bili slovenski kolonisti v Vojvodini Število Število Okrožje* Okraj* Kraj družin družin. članov 1 2 3 4 5 Celjsko Celje Prapretno 1 1 - okolica Dramlje 2 7 Planina 1 4 Planinska vas 1 7 Jurklošter 2 4 Sv. Peter 2 3 Sv. Miklavž 2 9 Žagar 1 2 Lemberg 1 5 Marija Gradec 2 9 Polzela 1 10 Braslovče 1 2 Laško 1 2 215 1 2 3 4 5 Liboje 1 7 Trobni dol 2 11 Migojnice 1 5 Vojnik 1 9 Rimske toplice 1 2 Loka 1 2 Parižle 1 2 Celje Celje 6 25 - mesto Babno 1 6 Teharje 1 7 Lopata 1 7 Sp. Hudinja 1 6 Sl. Konjice Oplotnica 1 3 Loče 1 6 Zbelovska Gora 1 4 Mozirje Luče 2 13 Rečica ob Savinji 1 3 Gornji Grad 1 6 Šmartno ob Dreti 2 5 Šmarje pri Šmarje pri Jelšah 3 16 Jelšah Ponikva 2 8 Cerovec 1 5 Pilštanj 1 7 Trbovlje Zidani most 5 23 Zagorje 4 23 Radeče 2 2 Sv. Jedert 2 5 Trojane 1 6 Ljubljansko Grosuplje Grosuplje 2 6 Št. Jurij 1 1 Šmarje 3 14 Turjak 1 6 Jesenice Jesenice 11 54 Mošnje 1 5 Dovje 2 9 Radovljica 2 4 Hrušica 2 11 Mojstrana 1 3 Žirovnica 1 3 Podnart 1 9 Bohinj 1 3 Mevkuž 1 7 Kočna 3 12 Krnica 1 5 Blejska Dobrava 3 17 Gorje 1 3 Kamnik Kamnik 2 17 Zalog 1 3 216 1 2 Kranj Ljubljana-ok. Rakek Škofja Loka Sela pri Kamniku Zaboršt Dob Domžale Drtija Kališe ? Vir Mengeš Moravče Kranj Voglje Tržič Primskovo Rakitna Litija Laze Vače Škrilje Preserje Podpeč Kostrevnica Šmartno Ig Mala Štanga Borovnica Kozarje Rakek Stari trg Novi svet Cerknica Grahovo Hotederšica Jezero Nova vas Dolenje Jezero Bločice Dolenja vas Bezuljak Žerovnica Markovec Sv. Vid Škofja Loka Davča Suha Poljane Leskovica Brekovice 1 2 1 1 1 1 1 1 1 2 2 1 1 1 2 1 1 4 2 2 1 1 1 1 1 1 1 2 1 2 1 1 8 2 1 1 1 2 2 1 1 1 3 1 1 1 2 1 1 1 1 1 217 1 2 3 4 5 Mariborsko Lendava Dol. Lendava 8 21 Pince 10 28 Pince Marof 1 3 Benica 9 36 Kobilje 1 5 Dolnji Lakoš 1 7 Mostje 10 32 Kamovci 4 16 Črenšovci 4 19 Gor. Bistrica 9 51 Dol. Bistrica 13 62 Odranci 4 16 Žižki 2 9 Mala Polana 1 8 Genterovci 2 6 Dolga vas 1 5 Ljutomer Vučja vas 1 6 Mala Nedelja 1 2 Ormož 1 7 Maribor - mesto Kamnica 5 18 Meljski hrib 1 7 Maribor - okolica Hoče 1 7 Rošpoh 1 4 Sv. Ožbald 1 9 Stara gora 1 5 Sv. Trojica v Slov. goricah 1 4 Štrihovec 1 4 Selnica 1 8 Fram 1 6 Bresternica 1 8 Murska Sobota M. Sobota 1 1 Borejci 1 3 Vanča vas 1 6 Tešanovci 2 8 Dolnji Slaveči 1 2 Pertoča 1 7 Pečarovci 1 7 Motovilci 1 3 Moščanci 1 5 Melinci 9 44 Doklevžovje 7 28 Ižakovci 4 26 Lipovci 2 7 Bratonci 1 7 Prevalje Prevalje 2 5 Trbonje 1 3 Črna 3 18 Ptuj Ptuj 2 4 Turnišče 2 11 218 1 2 3 4 5 Belski vrh 1 10 Sv. Marjeta na Drav. polju 2 9 Stoperce 1 6 Podlehnik 1 4 Cvetkovci 2 6 Prerad 1 4 Senčak 1 4 Ritmerk 1 6 Borovci 1 4 Žakelj 1 1 Paradiž 1 8 Dornava 2 9 Zamošani 1 4 Sv. Lovrenc na Dravskem p. 1 2 Radgona Dražen Vrh 1 5 Orehovci 1 3 Videm ob Ščavnici 1 6 Novomeško Črnomelj Črnomelj 2 8 Bojanci 2 14 Žuniči 2 4 Marindol 6 28 Svržaki 1 5 Jugorje 1 1 Vidine 1 2 Gorenji Radenci 4 20 Bojanja vas 3 23 Učakovci 1 1 Miliči 4 22 Malo Lešče 1 6 Dolence 1 1 Maline 1 3 Hrast 2 5 ? 1 3 Vidošiči 1 3 Mačkovec 1 3 Lokve 2 8 Sodevci 1 4 Želebej 1 2 Štrekljevec 1 3 Križevska vas 1 1 Vinica 1 2 Jelševnik 1 6 Golek 1 4 Kočevje Kočevje 1 6 Šalka vas 1 11 Belica 1 2 Koprivnik 1 3 Ribnica 1 3 219 2 3 4 5 Bosiljeva Loka 1 2 Osilnica 2 6 Krško Brestanica 2 5 Senovo 2 3 Dobrova 1 4 Leskovec 2 16 Mali Kamen 1 4 Izvir 1 5 Krška vas 3 19 Brezje 1 1 Brežice 4 18 Blatno 2 13 Podsreda 3 5 Dobeno 1 1 Mali vrh 1 9 Pišece 2 8 Čatež 1 1 Sromlje 4 15 Drenovec 1 4 Bukovje 1 6 Skopiče 1 8 Trebelnik 2 10 Žurkov dol 1 1 Črne 1 4 Veliki Podlog 1 2 Vrhovska vas 1 8 Premogovce 1 7 ? 1 3 Reštanj 1 2 Sevnica 1 3 Boštanj 1 2 Dobova 1 2 Vranje 1 5 ? 1 5 Stara vas 2 5 Novo mesto Novo mesto 1 2 Dolenje Kamence 1 5 Št. Jurij 1 2 Velike Brusnice 2 6 Lopata 1 7 Sv. Marjeta 1 4 Gaberje 5 21 Pristava 3 13 Družinska vas 1 4 Bučna vas 1 3 Suhor 1 8 Veliki Kal 1 2 Stara Bučka 2 6 Gotna vas 1 1 220 1 2 3 4 5 Mirna Peč 1 2 Kandija 1 2 Črmošnjice 1 1 Trebnje Velika Loka 1 7 Dobrniče 1 2 Primskovo 2 10 Dolenja vas 1 1 Št. Rupert 2 6 Nemška vas 2 12 Ljubljana - mesto Ljubljana 31 102 Vižmarje 1 6 Slovensko Primorje Ajdovščina Podraga 2 2 Vipava Užiče 2 6 Osek 1 2 Sežana Žirje 1 1 Gorica Lakovec 1 2 Vojsko 1 3 Trst Salež 1 1 Milje 1 3 Koper Čežarji 3 13 Dekani 2 6 Dol 1 8 Cetere 1 5 Krnica 1 5 Prestrež 1 6 Šmarje 1 6 Gabrovica 1 4 Kanal Kanal 1 6 Cerkno Cerkno 3 12 Idrija Idrija 1 6 Tolmin Tolmin 1 1 Kneža 1 1 Druge republike Banja Luka Banja Luka 1 2 Slatina 12 42 Negotin Bistrenica 18 79 ? Ruma 1 6 Petrovgrad Petrovgrad 1 3 (Zrenjanin) Zaječar Verlita 1 3 * Okrožja in okraji po upravni razdelitvi LRS z dne 14. 9. 1946 Nekateri kraji so v popisu navedeni napačno, tako ni mogoče ugotoviti, za kateri kraj gre. Napaka je nastala najbrž ob popisovanju v Banatu. Koliko kolonistov je iz Slovenije odpotovalo v Vojvodino, je znano iz podat­ kov o transportih; koliko pa se jih je v resnici naselilo v Banatu, je število različno. 221 Vsi se - z manjšimi razlikami - gibljejo okoli 600 družin. Od vseh, ki so pripotovali, se je okoli 150 družin vrnilo v Slovenijo že pred koncem aprila 1946, ko se je slovenska kolonizacija zaključila in so znani izčrpni spiski kolonistov.75 Vrniti se je moralo tudi okoli 100 družin, ki so pripotovali v Banat s sedmim transportom, ker niso imeli pogojev za naselitev. Do srede aprila 1946 se je uradno vrnilo v Slovenijo še 52 družin (163 oseb) na lastno željo, štirim družinam pa je bil vzet status kolonista na zahtevo drugih kolonistov in so tudi morale odpotovati nazaj v Slovenijo.76 Sredi aprila 1946 je bilo v petih krajih v Banatu naseljenih 575 slovenskih družin z 2353 družinskimi člani. Tabela 27: Slovenski kolonisti v Vojvodini Naselje družine druž. člani Vršac 148 578 Gudurica 161 721 Mariolana (Plandište) 108 422 Velika Greda 91 350 Sečenovo (Dužine) 67 282 575 2353 Podatki o številu slovenskih kolonistov se pri raznih avtorjih razlikujejo. Število so ugotavljali na podlagi različnih virov in se giblje od 324 družin oziroma gospodarstev, »katera so dobila pravico na kolonizacijo«,77 preko 363 družin s 1670 člani,78 do 801 družin ob koncu leta 1946.79 80 N. L. Gačeša je podatke črpal iz fonda Glavne komisije za naseljevanja boraca u Vojvodini v Arhivu Vojvodine (Sremski Karlovci) in navedel, daje bilo sredi avgusta 1946 naseljenih 623 slovenskih družin z 2625 družinskimi člani. Poročilo slovenske komisije za ag­ rarno reformo in kolonizacijo iz srede maja 1946 navaja 686 družin z 2810 člani.811 V letnem poročilu o izvajanju agrarne reforme in kolonizacije je navedeno, da 75 Ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo vlade LRS je 11.4.1946 poslalo komisiji v Vršac dopis, v katerem jim je sporočilo »naj komisija takoj zaključi svoje poslovanje... Pred svojim povratkom naj komisija sestavi točen spisek kolonistov po posameznih krajih, v katerih so naseljeni.« Spisek je moral vsebovati ime in priimek kolonista, ime in priimek družinskih članov, ki so se naselili z njim, prejšnji poklic kolonista, naslov oz. številko hiše, ki mu je bila dodeljena, kraj in okraj, od koder seje preselil, površina zemlje, ki mu je bila dodeljena, ali je izvrševal kakšno obrt in katero, premoženje, ki gaje pustil v Sloveniji. ARS, MKG (neurejeno). 76 ARS, MF 4; Izveštaj o naseljevanju boraca u srez Vršac, 14. 4. 1946. 77 Vladimir R. Djurič: Geografski raspored novokolonizovanog stanovništva u Vojvodini. Glasnik etnografskog instituta SAN, I-II (1953-1954), Beograd 1957, str. 744-746. Avtorje podatke črpal iz knjig koloniziranih gospodarstev, vendar ni navedel obdobja, na katerega se ti nanašajo. V svojem deluje navedel naselja, v katerih so bili naseljeni pripadniki posameznih narodov in so v njih prevladovali. 78 Stipetič, Agrarna reforma, str. 443, tabela 8. Podatke je črpal iz arhiva Glavne komisije za naseljevanje borcev v AP Vojvodini. 79 Pak, n. d., str. 400. 80 ARS, MF 4. 222 18,8%, v Veliki Gredi 15,8%, najmanj pa v Sečenovem (Dužine) 11,6%. V nas­ lednjih mesecih se takšno stanje ni bistveno spremenilo. V Vršac se je do 1. julija preselilo še 9 družin, v Gudurico pa 23. V ostalih treh krajih s slovenskimi kolonisti ni bilo več novih slovenskih naselitev. Največ slovenskih kolonistov seje naselilo v vinogradniškem območju Vršač- kih planin. Več kot polovica kolonistov iz Slovenije je bilo naseljenih v Vršcu in Gudurici. V tem kraju, oddaljenem od Vršca okoli 14 km proti severovzhodu, je bilo slovenskih kolonistov največ. V oba kraja so naselili tudi Slovence, ki so prišli kot kolonisti v Banat iz drugih jugoslovanskih republik. V Vršac, v mestno naselje z vinogradniškim okoljem, so iz Slovenije naselili koloniste, ki so prihajali iz mestnih ali mešanih naselij.85 Po številu je bilo sicer največ kolonistov iz okraja Lendava. Petina vseh slovenskih priseljencev v Vršac je bila iz vasi v lendavskem okraju. To so bili tudi edini kmetje med kolonisti iz Slovenije v tem kraju. Na drugem mestu po številu naseljenih Slovencev v Vršcu so bili kolonisti iz Jesenic. Iz krajev jeseniškega okraja so se naselili v Vršcu samo trije kmetje, 14 kolonistov pa je imelo nekmetijske poklice. Iz ostalih gorenjskih okrajev je bilo največ takih, ki so kot poklic navedli delavec. V tem banatskem mestu je bilo nasploh naseljenih največ slovenskih kolonistov, ki so prihajali z Gorenjske, iz okrajev Jesenice, Škofja Loka, Kranj in Kamnik. Bilo jih je več kot Prekmurcev. Gorenjska pa v Sloveniji ni območje z vinogradniško tradicijo, tako da se je želja vojvodinskih oblasti - naseliti v Vršcu slovenske vinogradnike in nadaljevali s tradicijo vinogradništva v tem mestu in okolici - očitno izjalovila. V Vršac so se iz Slovenije namreč preselili predvsem kolonisti, ki niso opravljali kmečkih del, marveč razne uslužnostne dejavnosti in obrt. Poklicna sestava slovenskih kolonistov v Vršcu kaže, da je šlo predvsem za nekmečke poklice; predvsem za takšne, ki so potrebni za normalno funkcioniranje življenja v mest­ nem naselju. Očitno je bil namen slovenske kolonizacije v Vršcu zapolniti praz­ nino, nastalo z odhodom nemških obrtnikov, in ne toliko ohranjanje vinog­ radništva v okolici. V Vršcu se je naselilo tudi 23 kolonistov iz Ljubljane, ki v večini primerov tudi niso bili kmetje ali poljedelski delavci. To je bila najmočnejša ,kolonija1 Ljubljančanov v Banatu. Kmeta sta bila med njimi le dva kolonista iz Ljubljane, večina pa je bila obrtnikov; med njimi dva sodarja, pek, pekovski pomočnik, mesar, zidar, frizer, šivilja in tudi dentist. Med kolonisti v Vršcu je bilo tudi 23 družin, ki so prišle iz krajev v Slovenskem primorju. Bilo je 80% vseh, ki so se iz teh krajev preselili v Banat. Med temi so bili najštevilnejši kolonisti iz krajev v okolici Kopra. Iz tega območja je bilo 10 družin, medtem ko so iz drugih krajev in njihove okolice prihajale posamezne družine. Iz Cerkna 3, iz Vipave 4, Gorice 2, Idrije, Kanala, Sežane in Trsta pa po ena družina ali posamezni kolonist. Med primorskimi kolonisti je bila večina kmetov. V Vršcu so bili kolonisti tudi Slovenci, ki so se tja preselili iz drugih republik. Iz Slatine, kraja pri Banja Luki, je bilo 13 družin, tri iz Negotina, po en kolonist pa sta prišla iz Rume in Petrovgrada (danes Zrenjanin). Prvi je bil po poklicu frizer, drugi pa puškar. V Gudurico so se naselili kolonisti iz Bistrenice, iz okraja 8& Jeržabek, n. d., str. 36. 225 Negotin v vzhodni Srbiji. Vsi ti kolonisti, bilo je 15 družin, so tam pustili po 20 ha zemlje in hiše, v Guduriei pa so dobili 4 oziroma 5 katastrskih juter, to je 8,5 ha zemlje. V Mariolano se je preselila iz Zaječara ena družina, ki so jo pred­ stavljale tri ženske. V drugi kraj, ki je bil vinogradniško usmerjen, v Gudurico, se je naselilo največ kolonistov iz območja Bele krajine in Dolenjske. Poleg 36 belokranjskih družin iz okraja Črnomelj se jih je v Gudurico naselilo še 25 iz okraja Krško in 17 iz novomeškega okraja; tako je bilo kolonistov iz okrožja Novo mesto v tem kraju domala polovica (78). Močan delež pri kolonizaciji Gudurice so imeli tudi kolonisti iz okraja Lendava (31 družin). Iz drugih slovenskih okrajev so prišle v Gudurico posamezne družine. Iz ljubljanskega okrožja sta bili le dve. V Guduriei se je naselilo tudi 15 družin, ki so prišle iz Negotina. Za razliko od Vršca so bili v Gudurico naseljeni predvsem poljedelci in le nekaj obrtnikov: sodar, mizar, ključavničar, čevljar, krojač. Ti so imeli uradni status obrtnika in zato niso dobili toliko zemlje kot ostale kolonistične družine. Za naselitev Mariolane (Plandište) je bilo značilno, da so se v tem kraju na­ selili slovenski kolonisti iz domala vseh slovenskih okrajev, razen iz okrajev Mur­ ska Sobota, Novo mesto, Trebnje in Slovenska Bistrica. Iz tega okraja sploh ni bilo nobenega kolonista. Nobeno območje, od koder bi prišlo več kolonistov sku­ paj, ni posebej izstopalo. Največ jih je bilo sicer iz okraja Celje-okolica, od ko­ der je prišlo 13 družin; iz okrajev Jesenice, Ljutomer in Ptuj pa jih je bilo po 9. V Veliki Gredi so prevladovali slovenski kolonisti iz ljubljanskega okrožja, in sicer predvsem iz okrajev Rakek (18) in Ljubljana-okolica (14). Bili so tudi iz krajev v celjskem okrožju (okraj Celje-okolica 12, Trbovlje 9), iz Dolenjske jih je bilo največ iz okraja Trebnje (7), le tri naseljene družine pa so prišle iz ma­ riborskega okrožja. Najmanj slovenskih kolonistov je bilo v Sečenovu (Dužine), od Vršca najbolj oddaljeni,slovenski koloniji1. Večina naseljencev iz Slovenije v tem kraju prišlo iz Prekmurja. Največ jih je bilo iz krajev v okraju Murska Sobota; 46,2% vseh tamkajšnjih slovenskih naseljencev. Iz krajev na Dolenjskem in Beli krajini je bilo 28,3% kolonistov, medtem ko je bil iz ljubljanskega le ena družina, iz celjskega pa nobena. Do takšne krajevne razporeditve kolonistov je očitno prišlo zaradi tega, ker so želeli - še pred prihodom vseh slovenskih kolonistov v Voj­ vodino - iz Sečenova vse do tedaj nastanjene slovenske koloniste preseliti v ostale štiri,slovenske kolonije1. Kolonisti naj bi se koncentrirali predvsem v Vršcu in Guduriei. V Sečenovu je po tej preselitvi ostalo le 24 družin. S preseljevanjem so prenehali, ko so iz Ljubljane sporočili, da bodo prišli v Banat še štirje trans­ porti. Za naselitev v Sečenovo so bili predvideni predvsem Prekmurci - kot najprimernejši poljedelci. Ves sedmi transport, v katerem je bilo 128 družin iz murskosoboškega in lendavskega okraja, je bil predviden za naselitev Sečenova. Izkazalo se je, da je bilo med temi večina romskih družin, ki pa niso izpolnje­ vale pogojev za kolonizacijo. Zato sojih na osnovi odločitev slovenskega minis­ trstva in zvezne komisije za agrarno reformo in kolonizacijo vrnili v Slovenijo. Poleg tega je bilo ugotovljeno, daje imelo 80% očesno bolezen trahom. Tiste, ki so ostali, so naselili v Sečenovu, tako da so v tem kraju prevladovali Prekmurci. Glede narodnostne pripadnosti kolonistov iz Prekmurja, zlasti iz lendavskega 226 okraja, kjer je bilo živečih veliko število Madžarov, je bilo pričakovati, da so bili med kolonisti tudi Madžari. Po popisu kolonistov in v njem navedenih imenih in priimkih kolonistov, ni mogoče ugotoviti, če so bili med kolonisti tudi Madžari. Pri kolonizaciji Slovencev v Vojvodino niso posvečala pozornosti narodni pri­ padnosti kolonista, zato tudi ni navedene narodna pripadnost. Imena in priimki kolonistov iz lendavskega okraja pa kažejo, da ni šlo za koloniste madžarske narodnosti. Iz Genterovcev, izrazito narodnostno mešanega kraja v lendavski občini, kjer je bilo sedemkrat več Madžarov kot Slovencev, sta prišli v Banat dve družini s 6 člani, za katere bi glede na priimke lahko sodili, da ni šlo za pripadnike madžarske narodnosti (Martin Zver, zidar - kmet, naselil z ženo in dvema hčerkama v Mariolani; Marija Hozjan, naselila v Sečenovu s sinom). V Vojvodino so se preseljevale cele družine in tudi posamezniki, ki pa so imeli enak status kot veččlanska kolonistična družina. Dobili so enako površino zemlje kot štiričlanska družina, ki je predstavljala povprečno veliko slovensko kolonistično družino. Bile so tudi izrazito velike družine z osem in več člani, nekaj tudi po enajst. Vse sicer niso bile družine v pravem pomenu besede, saj so bili med kolonisti tudi primeri, ko sta posestvo v Banatu dobila brat in sestra ali pa samec, ki je prišel z zaročenko. Med slovenskimi kolonisti v Banatu je bilo tudi 66 takih, ki so bili neporočeni. V večini primerov ti niso bili kmetje, ampak so opravljali različne druge poklice. Ob naselitvi je vsaka kolonistična družina dobila zemljo, hišo s pripadajo­ čim gospodarskim poslopjem in tudi pripadajoči inventar. Uredba o izvedbi na­ selitve borcev po Vojvodini86 je predpisovala, da dobi ob naselitvi vsaka družina 8 oralov (4,5 ha) plodne zemlje, stanovanjsko hišo in gospodarska poslopja. Zemljo naj bi tudi dodeljevali v več delih, tako da bi vsako kolonistično gospo­ darstvo dobilo tri dele njivskih površin in en del vinograda ali sadovnjaka, če so bile za to možnosti. Ta površina je veljala za štiričlansko družino, medtem ko je za vsakega nadaljnjega družinskega člana bilo predvideno še 28 arov. Največ zemlje, ki sojo lahko dobili kolonisti, je bil 12 oralov (6,8 ha). Naseljenci so imeli tudi pravico do vrta okoli hiše, nekakšne ohišnice, velike dober hektar. Narodni heroji, družine padlih narodnih herojev in oficirji JA so imeli pravico do 30% večjih posestev. Slovenski kolonisti so v petih banatskih naseljih dobili skupaj 2403,55 ha zemlje, povprečno 4,2 ha na kolonistično družino. To je bilo 1,1 % vse zemlje, ki je bila v vsej zunanji kolonizaciji v Vojvodino razdeljena zunanjim kolonistom v Vojvodini (po podatkih N. L. Gačeše). Med vsemi kolonističimi družinami, prisel­ jenimi v Vojvodino v okviru povojne kolonizacije, je bilo slovenskih le 1,3%. Naseljevanje je bilo organizirano tako, da so bile za posamezne kolonistične družine hiše in zemlja določeni že vnaprej. Ob prihodu so se lahko takoj vselili. Nekaj težav je bilo s tem sprva v Vršcu, kjer so se v hiše, predvidene za slovenske naseljence, vselili kolonisti, ki so prišli sami, neorganizirano, večinoma iz okolice mesta in krajev v Vojvodini. Njihovo izselitev in naselitev Slovencev so uredili sporazumno in brez težav. V Veliki Gredi je predstavljala problem različna kvali­ tete hiš, zato je prihajalo med kolonisti do zavisti in nezadovoljstva. V Mariolani 86 UL DFJ, 72-666/21. 9.1945. 227 Prvi božič naših kolonistov v Vojvodini Dva nepozabna dneva so doživeli naši kolo­ nisti v Vojvodini. Prvi jo bil 15. decembra, ko jo 36. divizija priredila udarniški dan za slovenske koloniste. Drugi je bii 23. decembra, ko je ista divizija priredila božičnico našim otrokom in od­ raslim. Takoj po prihodu naših prvih transportov v Vr­ ša« in vršačbi srez, se je začel divizijski klub, ki ga vodi poročnik Zoran Borovec, živo zanimati za usodo slovenskih borcev in njihovih družin. Na lastno pobudo so organizirali vršačke vojne zdrav­ nike, krojače, čevljarje, elektrotehnike in meha­ nike, da so posvetili 15. december slovenskim ko­ lonistom. Zbrali so se v prisrčno okrašeni hiši enega izmed naših kolonistov ter tam od jutra do večera sprejemali naše ljudi, ki so ves dan prihajali na zdravstvena pregled, prinašali raztr­ gane čevlje in obleke. Obrtniki so prinesli seboj tudi ves material, ki so ga potrebovali za popra­ vila. Mnogo čevljev je bilo ta dan popravljenih, marsikatera obleka lepo pokrpana, elektrotehniki so poskrbeli, da v sleherni kolonistovi hiši elek­ trična napeljava v redu deduje, mehaniki so pre­ gledali ključavnice in drugo, kar spada v njihovo stroko. Udarniški dan so zaključili z večerno pri­ reditvijo, kjer so govorniki v prisrčnih nagovorih pozdravljali našo borce, jim zagotavljali vso svojo pomoč, ne le v besedah, marveč predvsem v de­ janjih. Še večje presenečenje je pripravila 36. divi­ zija našim kolonistom na božič. V nedeljo pred božičem se ije že navsezgodaj zjutraj odpeljala iz Vršca v Gudurico skupina ofi­ cirjev in vojakov pod vodstvom šefa divizijskega kluba poročnika Zorana Burovca. Z njimi so se peljali vojaški zdravniki, čevljarji in krojači. Na vozovih so tudi imeli naložena darila, ki jih je 36. divizija pripravila za naše koloniste. V krat­ kem času je zbrala 90.000 dinarjev ter obdarila čez 60 naših otrok ter vso odrasle. Vsak otrok je dobil tople nogavice, toplo srajco in volneno jopico dobre kvalitete, povrh pa še vrečico bon­ bonov. Za odrasle so darovali 2500 kg moke, ki so si jo vojaki in oficirji pritrgali od lastnih ust. Razen moke so jim podarili ludi fižol in kašo. Zdravniki so zjutraj najprej pregledali vse otroke, kalerih zdravstveno stanje je prav dobro. Nato so jim razdelili darila. Govorniki so imeli nekaj prisrčnih govorov o bratstvu in povezanosti naših dveh narodov, o skrbi borcev po končanih uspehih te vojne za splošno obnovo. Popoldne ob tretji uri je bila v Vršcu ista prireditev, samo v še mnogo večjem obsegu. Prireditev je bila v pivovarni, kjer je urejena skupna menza za naše koloniste. Na programu so bile deklamacije, partizanske in narodne pesmi, igrokaz, na koncu pa plesna zabava. Med poz­ dravnimi nagovori ni nobeno oko naših ljudi ostalo suho. Po dvorani so se razlegali vzkliki bralstvu, maršalu Titu in Stalinu, slovenskemu narodu itd. Prireditelji so znali pričarati med lju­ di tisto prisrčno razpoloženje, ki ga čuti človek le med svojimi dragimi. Divizijski klub se zanima za vsak transport naših kolonistov in jim da takoj na razpolago vse, kar mu je mogoče. Ko so naši ljudje izrazili že­ ljo, da bi se učili cirilice, jim je divizijski klub' nemudoma dostavil začetnice. Z ginjenostjo in hvaležnostjo se bodo slovensk borci kolonisti spo­ minjali 36. divizije in njenega kluba, ki se s tako toplo ljubeznijo zanima za njihovo usodo. Kmečki glas, 10. 1. 1946, št. 2. pa je prišlo do napetosti med slovenskimi kolonisti in Madžari, notranjimi vojvo­ dinskimi kolonisti, ker so bili Slovenci prepričani, da so dobili Madžari boljše hiše in opremo.87 Slovenski kolonisti so bili v večini poljedelci, ki so po navedbi slovenskega Ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo izhajali večinoma iz »najsiromašnejših slojev naroda, ki nimajo niti najpotrebnejše obleke«.88 V tej oznaki kolonistov je bilo nekaj pretiravanja - že zaradi namena, s katerim je bila dana - vendar je v veliki meri ustrezala resničnim socialnim razmeram in posestni sestavi slovenskih kolonistov. Za mnoge koloniste je bilo potrebno ob prihodu priskrbeti tudi ob­ lačila. Čeprav je bil eden od pogojev za pridobitev statusa kolonista, da je bil kmetovalec brez ali s premalo zemlje, to ni pomenilo, da so bili med slovenskimi kolonisti samo kmetje oziroma taki, ki jim je obdelovanje zemlje predstavljalo poglavitni dejavnost in vir za preživljanje. Med kolonisti je bilo tudi mnogo takih, ki so bili v prejšnjem poklicu rokodelci in delavci. Takih, ki so se že pred pre­ selitvijo ukvarjali pretežno s kmetijsko dejavnostjo, je bilo 260 - 45% (po podatki 87 ARS, MKG (neurejeno); Izveštaj o spolnjoj kolonizaciji na terenu sreza vršačkog, 18.5. 1946. Gačeša, Agrarna reforma, str. 193-199. 88 AJ, 97/2,25; Stroški za kolonizacijo borcev v Vojvodini, 14. 2.1946 228 Kaj nam pišejo kolonisti iz Vojvodine Mnogi izmed naših znancev in sorodnikov so SLi to zimo v Vojvodino, da si tam ustanovijo nove domačije. Iz pisma, ki ga pošilja ena izmed kolo­ nisti« svojemu znancu, lahko vidimo, kako so bili pogosto naši kolonisti presenečeni nad tem, kar so našl v banatski vasi, ki jim bo postala nova domovina. To pismo se glasi: »Dragi Stane! Ko je bila ura 8, smo se prebudili na postaji v Vršcu. Tam so nas ie čakati z vozni i in nas od­ peljali v naše lepe bogate domove. Zdaj Ti bom opisala, kako izgleda naš novi dom. Ko prideš do številke 67, potrkaš močno na vrata, ker v kuhinji in po stanovanju sploh se dela, prava dirka je, kjer ae kosajo trije Ljubljančani, kdo bo več napravit Ena hiša z dvema sobama in predsobo, to je moja last. Imam lepo posteljo iz češnjevega lesa, ravno takšno omaro, lepo mizico, divan, v drugi sobi pa polno pohištva, zloženega na kupu od tal do 6tropa, ker nimamo toliko pro­ stora, da hi lahko vse pospravili, čeprav imamo 4 sobe in kuhinjo. Druga stran pa je drago večja poslopje in tam sta oče in mati. Kakšnih pet metrov od vrtnih vrat so tri slop- niee, ki peljejo v prvo sobo, kjer imamo sedaj ku­ hinjo. Veš, to je tako, da sta dve kuhinji, ena ima cementna tla, ta je poletna, druga pa je krasna, svetla, za zimo. Malo dalje od poletne kuhinje so vrata v vinsko klet Tam pa je polno sodov, tam je tudi ogromna stiskalnica za grozdje. Kaj takega še sploh nisem videla. Od kleti so zadnja vrata in tam je hlev. Seveda, zdaj je prazen, ampak vsak čas bomo prejeli dva prašička, tri kokoši, mogoče tudi kozo in gosi. To poslopje je kakih 46 m dolgo. Takoj za hišo je vrt, ki ga je okoli 500 m’. Dve tretjini vrta je vinograd z marelicami, hruškami in višnjami. Ko prideš iz vrta, je našemu kozolcu podobna sušilnica za koruzo. Veš, šla sem po vino k nekemu seljaku v drugo ulico. Takoj so vedeli, da nisem domačinka. Vprašali so me: »Seko, jesi li ti Rusinja?« Veš, povedala sem jim, da 6em Slo­ venka, nato pa so me »častili«. Izpiti sem morala tri kozarce vina, pa kakšnega, da skoraj domov nisem več našla. Takoj je prišel k nam vodja kolonistov in mi rekel, da bo zdaj zadružni tečaj, katerega se bom udeleževala. V nedeljo bomo imeli mladinski se­ stanek, a vsak ponedeljek in petek je kmečki se­ stanek, kjer se bomo učili obdelovati zemljo. Zdaj se ie pripravljajo za dragi miting. Hrano imamo sedaj še v skupni kuhinji. Je zelo fina. To pa samo toliko časa, da se vse uredi. Tekom tedna bomo že doma kuhali. Delo na polju se še ni pričelo. Prihodnji me­ sec pa bomo pričeli skupno delati v vinogradih. Kako ee bo delo razvijalb, Ti bom vse natanko po­ pisala. Kraj je lep, pa tudi hribovito je za me­ stom, je velika, kakih sto metrov visoka vinska gorica. Sploh nov svet, novi ljudje, novi običaji 1 Zdaj pa moram končati. Prisrčno pozdravljam Te­ be in vse znance Anica.« Kmečki glas, 14. 3. 1946, št. 11. za,nosilca1 kolonizacije oz.,družinskega glavarja1). Med temi je bilo 19 navedenih kot po^stnik, 158 kot kmet, 67 kot poljedelci, 18 pa kot kmetijski delavci. Delavcev je bilo med kolonisti 27%, rokodelcev 16%, ostali pa so pripadali poklicem kot so šofer, vrtnar, kuharica, tkalec, tiskar, črkostavec, dentist, državni upokojenec, železničar, uradnik. Med kolonisti sta bila tudi dva, ki sta bila oficirja. Ni znano, ali sta bila to oficirja JA. Poklicno sestavo kolonistov je mogoče ugotavljati le za družinske,poglavarje4, kajti v popisu kolonistov so navedeni samo njihovi poklici oziroma dejavnosti, s katerimi so se ukvarjali v Sloveniji. Druga težava je v nedoslednosti meril pri popisovanju. V Vršcu so tako vse, ki so se že pred preselitvijo ukvarjali s kme­ tijstvom, navedli kot kmete, ne glede na to, ali so pustili v Sloveniji kakšno zemljiško posest; pri popisu v Guduriei pa so razlikovali med poljedelci, kmeti in posestniki. Kot posestnika in kmeta so šteli tistega, ki je v Sloveniji zapustil posest, pa čeprav še tako majhno. Za kmeta so tako šteli tistega, kije v Sloveniji imel sadni vrt, kot tudi takšnega s 15 ha zemlje. Problem je tudi v zvezi z navedbo poklica »delavec«. Pri tem namreč ni jasno, ali je šlo pri teh le za take, ki so bili zaposleni v industriji in so glede na kraj bivališča v resnici predstavljali pol- proletarce, ali so bili to tudi poljedeljski delavci. Kot »industrijski delavec« je naveden le en kolonist. Vprašljiva je tudi skupina gospodinj; teh je bilo 27. To so bile zlasti vdove, ki so predstavljale ,glavo4 kolonistične družine, a so navedle dotedanji poklic »gospodinja«, čeprav so se v resnici ukvarjale s kmetovanjem. Med kolonisti je bilo glede navedbe prejšnjega poklica 45% kmetovalcev. 229 Slovenske kolonije Na zasneženi cesti proti Ormožu dva konja težko vlečeta visoko naložen voz. Za vozom sto­ pajo Vinko Jazbec, njegov sin in njegova se­ stra. Pravkar so se poslovili od svoje sedemde­ setletne matere, ki sedi zdaj nekje v kotu nji­ hove viničarije in bridko joče. Njene solze jim težijo srca — pa saj bo spomladi zagotovo pri­ šla za njimiI In potem si bodo tam na rodovitni banatski ravnini ustvarili srečnejši dom. Na svežem grobu vaškega pokopališča kle­ či sivolasa ženica. S trepetajočimi rokami priži- a poslednjo svečo sinu, ki ga je prezgodaj po- osila sovražna krogla. Hiša je požgana. Za­ radi tega, ki leži tu v grobu in zaradi onih dveh, ki sta se vendarle živa vrnila iz nem- škega taborišča, je prezgodaj osivela. Nič več jih ne veže na ta kraj kakor ta grob in sajasto pogorišče. Na pot v Vojvodino bodo vzeli le svoje zdrave, dela vajene roke in nezlomljivo vero v boljšo bodočnost. Alojz Boh je v svoji tesni hišici pospravil ostre čevljarske nože, šila in kopita, naložil vse to na svojih osem otrok, katerih najmlajši je komaj dobro leto na svetu, na voz in za ved­ no rekel zbogom staremu domu Sosede, ki mu stiskajo roke in mu želijo srečo na pot in v novem življenju, si s predpasniki brišejo solze. Njegove oči pa se smejejo skozi solze, njegove oči, ki zadnjič gledajo stari dom in ga rimerjajo z onim v Banatu — prostorno kmeČ- o hišo. v katere bodo lahko spravili dovolj ostelj za ves njegov drobiž. Alojz Boh je že il v Banatu, tam ima že svojo hišo, na dvo­ rišču že brskajo njegove kokoši in v hlevu se oglaša svinja. V to hišo bo zdaj privedel še leno in otroke, potem pa bo v eno izmed sob razpostavil svoja kopita in novo. boljše življe­ nje se bo začelo I.. Tako se je v Gaberju poslovila od požgane domačije Jcničeva Marija, nekje pri Novem mestu je vzel slovo od razdejanih vinogradov Medvedov Janez, v Bresternici pri Mariboru se je poslovil od svoje viničarije in sosedov Skr­ binšek, ki bo v Banatu laže preživljal svojo sedemčlansko družino. v Vojvodini rasejo Te dni se bo na majhni postaji v Hajdučici tretjič ustavil tovorni vlak iz Slovenije. Spet bodo odklopili nekaj vagonov, vlak pa bo kre­ nil naprej proti Vel. Gredi in Vršcu. Spet bo oživelo nekaj tihih, zapuščenih hiš v Sečenje- vu, Vel. Gredi in Vršcu. A zdaj se v njih ne bodo več glasile nemške besede — v. eni izmed teh prostranih kmečkih hiš se bosta naselila drobna, majhna ženica s svojim sinom, ki je še otrok, a si je tam pri Domžalah že dolgo služil kruh pri tujeh ljudeh. Na prazne, poslikane stene bosta obesila očetovo sliko, ki mu ae ve­ sta za grob, in vse tiste podobe in kipce, ki so doslej viseli na ogoljenih stenah njune siro­ mašne domačije. S tretjim transportom, ki je pred dnevi od­ peljal 70 naših družin v Vojvodino, bo v Seče­ novu že 35 slovenskih družin. V Veliki Gredi jih bo 60, v Vršcu pa 62. V Mariolani šteje slo­ venska kolonija že 50, v Gudurici pa le 14 dru­ žin. Preko 850 Slovencev se je v zadnjih treh mesecih naselilo v vršačkern srezu. Med tem ko leži zemlja pod snegom, si ljudje urejajo hiše, gospodarska poslopja in se razdeljujejo po vasi, da si organizirajo dru­ štveno življenje. V vsaki vasi so si takoj po prihodu prvega transporta ustanovili OF odbo­ re, določili so si hišo za sestanke, kamor do­ bivajo tudi slovenske časopise. V vsako vas je že prišel slovenski učitelj, da otroci ne bodo preveč zamudili s šolo. Domačini, ki so jim že ob prvem sprejemu izpričali, kako dobrodošli so jim Slovenci, se zanimajo za vsak naslednji transputl in so jim s svojo prijazno ustrežljivostjo povsod v pomoč, V mnoge tisoče slovenskih družin prinaša letošnje leto tisto veliko izpremembo ki jim bo za vso bodočnost predrugačila življenje. Otro­ ci ne bodo več zaman prosili kruha, očetje se ne bodo več spraševali, za koga se do smrti ubijajo z delom. Zemlja ne bo več rodila samo nekaterim; vse delovno ljudstvo bo jedlo z njene bogate mize, pa naj bo to doma v Slo­ veniji ali tam daleč v Vojvodini, kjer si sto­ tine slovenskih družin gradijo nova ognjišča. Kmečki glas, 7.2. 1946, št. 6. Kmetov posestnikov je bilo po popisu slovenskih kolonistov v banatskih naseljih 178. Število takih, ki so v Sloveniji zapustili svojo zemljiško posest, je bilo med kolonisti še manjše. Podatki o premoženju, ki so ga imeli oziroma pustili kolonisti v Sloveniji, kažejo, daje imelo le 131 - to je 22,7% med vsemi kolonističnimi družinami - zemljo že v starem kraju. Med temi vsi niso bili kmetovalci, ampak tudi delavci in obrtniki. Največ (26) je bilo takih s posestvom, velikim od 0,5 ha do 1 ha; do 0,5 ha zemlje je bilo 24 kolonistov, skupaj je imelo do 1 ha zemlje v,starem kraju' 38% kolonistov. Od 1 do 1,5 ha velika posestva je zapustilo v Sloveniji 16, od 1,5 do 2ha 9, od 2 do 2,5ha 10, od 2,5ha do 3ha 5, od 3 do 4ha 7, od 4 do 5ha 11 kolonistov. Nad 5 ha zemlje je med kolonisti imelo v Sloveniji 9, medtem ko je nad 10ha zemlje imelo 15 kolonistov, med katerimi je bilo 13 tistih, ki so se preselili v Banat iz območja Negotina v vzhodni Srbiji. Ti so tam imeli posestva, 230 velika 20ha. Med kolonisti iz Slovenije je imel le en kolonist, in sicer iz Koprivnika v okraju Kočevje na območju Kočevskega Roga, 15 ha zemlje, 10 ha pa je imel posestnik iz Suhorja. Glede na takšno velikost posestva ni jasno kako je lahko postal kolonist. Pri teh dveh kolonistih je, da sta dobila status, igralo vlogo nekaj drugega, ne njuno socialno-posestno stanje. Lahko pa gre tudi za napako pri popisovanju. Isto velja za posestnike iz vasi Benica v lendavskem okraju, od koder so bili kolonisti s posestvi, velikimi od 5 do 8,75 ha zemlje; iz vasi Pince v istem okraju pa je prišel kolonist z 9 ha in dvema hišama. To so bile izjeme, medtem ko so imeli drugi kolonisti iz Prekmurja mnogo manjšo zemljiško posest; od pol hektarja do 2,5ha. Prav tako velika so bila tudi posestva kolonistov v Beli krajini. Nasplošno kaže velikost posestev, ki jih je ob preselitvi zapustila v Sloveniji večina kolonistov kaže, da so se selili v Banat resnično revni kmetje, še več pa je bilo takih, ki zemlje sploh niso imeli. Vsi kolonisti, razen tistih, ki so se tudi uradno naselili kot rokodelci in se obvezali, da bodo v novem okolju opravljali svojo obrtniško dejavnost, so dobili posestvo in postali na ta način kmetje - zemljiški posestniki. V posameznih krajih naselitve so slovenski kolonisti dobili različne površine zemlje. V Vršcu jih je večina dobila po 4,5 ha. Glede na število družinskih članov se je zviševala do 6,5 ha. Tretjino zemlje na vsakem kolonističnem posestvu je predstavljal vino­ grad. Podobno je bilo tudi v Gudurici, kjer je večina kolonistov dobila skupno nekoliko manjšo površino zemlje. Štiričlanski družini je pripadlo 2,8ha, deset­ članski pa 3,9 ha veliko posestvo. Več zemlje na kolonistično gospodarstvo so dobili naseljenci v nižinskih predelih, kjer je bila zemlja pripravna samo za poljedeljstvo. V Mariolani (Plandište), Veliki Gredi in Sečenovu (Dužine) je štiri­ članska družina dobila 4,6 ha, petčlanska 5,2 ha, osemčlanska 5,7ha, enajst­ članska pa 6,7ha veliko posest. Kolonisti, ki so bili po poklicu obrtniki in so se kot taki udeležili kolonizacije, so dobili le po dober hektar zemlje oziroma ohišnico. V vseh petih krajih, nasel­ jenih s slovenskimi kolonisti, je bilo 17 takih, ki so imeli uradno status obrtnika. Bili so sodarji, mizarji, ključavničarji, kovači, čevljarji, krojači, mesarji; ukvarjali so se s takšnimi dejavnostmi, ki so potrebne za življenje v vsakem naselju. Kolonisti - rokodelci so bili zato tudi razporejeni glede na potrebe po posameznih naselitvenih krajih, na primer sodarji v v vinogradniških krajih Vršcu in Gudurici. Kolonisti so bili v večini primerov revni; to je pokazal problem, ki je nastal ob prihodu zadnjih transportov. Ob naselitvi so se kolonisti - kljub gostoljub­ nemu sprejemu domačinov in ustrezni organizaciji pri dodeljevanju zemlje - znašli pred problemom prehrane. Preseljevanje je namreč potekalo v zimskem času, ko ni bilo pridelkov, kolonisti pa s seboj tudi niso mogli vzeti vsega, kar so doma pridelali; če sploh so, glede na to, da jih polovica sploh ni bila kmetov. Vse do polovice februarja 1946 so bili kolonisti s hrano preskrbljevani v zadostni meri, od 15. februarja dalje pa so dobili le po 20 kg koruze in 7 kg pšenice na osebo, medtem ko so vse ostalo morali kupovati preko nabavno-prodajnih zadrug, za kar pa niso imeli denarja. Prav tako niso mogli plačati mletja koruze in pšenice, kajti ,ušur‘ (mlevščina) v naravi je bil izredno visok. Primanjkovalo je tudi maščob. Na osebo so kolonisti dobili samo 200 g maščobe, kar pa je bilo ob težkem delu pri pomladanski setvi premalo.89 231 Večji problem je za koloniste predstavljalo pomanjkanje živine. Poročali so sicer, daje bila razdeljena »po ključu«, vendar jo je bilo za obdelovanje premalo. V Vršcu je prišel 1 konj in 1 krava na pet družin, v Gudurici so dobile 1 kravo tri družine, v Veliki Gredi pa so živino delili glede na površino. Na 57 ha njivske površine je prišel en konj in en voz. Vsaka družina je dobila tudi po enega prašiča, ki ga zaradi pomanjkanja krme in slabe letine v prvem letu kolonizacije ni mogla rediti.89 90 Kolonisti so zaradi težav sprožili pri slovenskih kmetijskih organih kampanjo za dovoz živine iz Slovenije. Tisti kolonisti, ki so pustil doma živino, sojo po odobritvi okrajne komisije za agrarno reformo in ministrstva za kmetijstvo lahko prepeljal v Banat. Prevoz je bil v primeru, da je kolonistovo potrebo po živini potrdil tudi pristojni krajevni oblastni organ v Banatu, brezplačen. Ko­ lonisti so na ta način lahko prepeljali v Banat le po eno glavo živine, v izjemnih primerih pa dve.91 Na ta način se je delno omilil problem pomanjkanja zlasti vprežne živine. Pomanjkanje živine je med kolonisti v veliki meri vzpodbudilo tudi ustanav­ ljanje zadrug in kolektivni način obdelovanja zemlje. Slovenci so v Banatu ustanovili vrsto kmečkih delovnih zadrug, v katere je vstopil dobršen del kolo­ nistov. Zadruge so ustanavljali že na poti v Banat, tako da so začele delovati takoj ob prihodu kolonistov. Do aprila 1946 so slovenski kolonisti ustanovili 9 kmečkih delovnih zadrug; 6 od teh je bilo III., dve IV., ena pa I. tipa.92 V Vršcu sta delovali dve; poljedeljsko vinogradniška zadruga Triglav (III. tip), v katero je vstopilo 64 družin inje imela 144 ha njivskih površin in 76,5 ha vinogradov in zadruga Titan (III. tip). V tej je bilo 60 družin, imela je 131 ha njivskih površin in 74 ha vinogradov. V to zadrugo so začeli kasneje vstopati tudi pripadniki drugih narodov in je kmalu razpadla. V Vršcu so bile vse KDZ ustanovljene na nacionalni osnovi; svojo zadrugo so imeli srbski kolonisti in tudi tisti iz Bosne in Hercegovine. Med slovenskimi kolonisti je bilo samostojnih kmetov ob prihodu v Vršac samo 26 družin; imele so 80 ha njiv in 41 ha vinogradov. V Gudurici so delovale tri slovenske KDZ, v katerih je bilo 139 od 161 slovenskih kolonističnih družin, naseljenih v tem kraju. Dve sta bili III., ena pa IV. tipa. V Mariolani (Plandište) je v zadrugo I. tipa vstopilo 80 družin, 28 pa jih je ostalo samostojnih obdelovalcev. V Veliki Gredi sta bili zadrugi Tone Tomšič (III. tip) in Stane Rozman (IV. tip), v katerih je bila večina, 83 družin, medtem koje v Sečenovem vstopilo v zadrugo (III. tip) le nekaj nad polovico slovenskih naseljencev.93 Do jeseni istega leta so 4 zadruge razpadle.94 Novo okolje in novi pogoji za obdelovanje, pomanjkanje delovnih izkušenj in živine, težave s prehrano v prvih tednih naselitve, zlasti pa pomladi, ko so morali kolonisti opravljati težka dela pri setvi; vse to je vplivalo na proces od­ seljevanja oziroma vračanja slovenskih kolonistov iz Banata. Prav slovenski ko- 89 ARS, MF 4, Izveštaj o naseljavanju boraca u srez Vršac, 14. 4. 1946. 90 Pak, n. d., str. 401. 91 ARS, MF 4; Prošnja za posredovanje ministrstva pri reševanju problemov slovenskih kolonistovv Vojvodini, 21. 5.1946. Prevoz živine kolonistov iz Slovenije v Banat, 12.6. 1946. 92 Glej opombo 81 na str. 87. 93 ARS, MF 4. 94 AJ 97/9,61; Poročilo za mesec oktober 1946. 232 Med našimi kolonisti v Vojvodini Avtomobil drči po zaprašeni cesti iz Vršca proti Guduriei. Mimo njiv, na katerih delajo bo­ sanski kolonisti. Mimo vinogradov, kjer cvetoče breskve, marelice in višnje vabijo čebele na prvo spomladansko pašo. Zdrčal je skozi dolgo vas Vel. Središte, splašil gosi na cesti in privabil na vežna vrata nekaj radovednih žensk in otrok. Pokrajina se iz vršačke ravnine vedno bolj izpreminja v va­ lovito gričevje, posejano z vinogradi. Cesta zavije v vas. V tej vasi živi 160 sloven­ skih družin. V hiši, pred katero se je ustavil avto, imajo še vedno skupno kuhjnjo tisti, ki si še niso uredili domačega gospodinjstva. Tu je Filipčič, do­ ma iz Ljubljane. »Prišli smo vas pogledat... kako ste si že kaj uredili življenje tu v Guduriei.« »Hej, nam je dobro!...» se smeje Filipič. In že nam razlaga, da so v krajevnem odboru skoraj že sami Slovenci, predsednik je naš fant, Jaklič. Ustanovili so si zadrugo, dve zadrugi, samo nekaj družin je ostalo zunaj teh dveh zadrug. Skupaj odhajajo zjutraj v vinograde, skupaj prihajajo zve­ čer v vas. Vsi moški so zdaj zunaj, režejo in orjejo in kopljejo ,.. Filipčič nas pelje skozi vas. Zenske, ki jih srečujemo, se nam zadovoljno nasmihajo Z vseh strani slišimo slovensko govorico. V čedni hiši sredi vasi živijo trije bratje, sami mladi fantje. Eden izmed njih je pravkar skuhal kosilo. Sami si gospodinjijo. Na \so moč so zado­ voljni v svojem novem domu. »Pisali smo že očetu, da bi prišel za nami,« pravijo in nam razkazujejo, kako so si uredili staftovanje. V sosednji hiši imajo bolnika. Zaščitni sestri delita aspirine. Gospodar, ki je sredi zime zapustil svojo siromašno vasico v Beli Krajini, s širokim nasmehom na obrazu pravi: »Da ti vejš, koliko vinograda sem dobili Pa kakšnega... Srečen sem, da bolj ne morem biti... Jutri mi bodo pokazali še en vinograd, velik vinograd, ki bo tudi moj.. .« In nekam čudno se sliši, ko nam sosed, pri katerem sprašujemo, kje živi Kasteličeva družina, pravi, kakor da je vse življenje preživel v tej hiši in v tej banatski vasi: »Kar tule skozi moje dvorišče greste, pa pridete na cesto in na koncu tiste ceste, v zadnji hiši jih boste dobili... kar skozi moje dvoriščel.. « »Ob štirih zjutraj že zaprežem, pa me do ve­ čera ni domov,« nam pravi kolonist, ki pravkar na svojem dvorišču zaprega konje, da se odpravi orat v vinograd. Trsje v vinogradih že poganja. Zadrugarji so se načrtno lotili dela. Eni postavljajo kolje, drugi orjejo, tretji obrezujejo in čistijo Nad njimi pa se smeje toplo spomladansko sonce in breskve in marelice jih obsipajo z belimi listi svojih cve­ tov. Ta ali oni se za trenutek vzravna in se za­ gleda tja preko valovitih gričev, kakor da se skuša zamisliti, kakšni bodo ti vinogradi jeseni, ko bo vsak trs preobložen s sladkim grozdjem, ko bodo po ozki cesti škripala težko naložena kola, ko bo iz debelih, sočnih jagod teklo prvo njihovo vino ... Sredi vasi stoji krasno enonadstropno šolsko poslopje. Pred dnevi je prispela tudi v Gudurico slovenska učiteljica in zdaj bodo imeli otroci re­ den pouk. Ženske, ki so prišle iz hiš, nas vabijo, vsaka bi nam rada pokazala, kako si je uredila svojo novo domačijo, povedala, kako zadovoljni so... A pot do Mariolane je dolga, mudi se nam, da pogledamo, kako živijo tam naši kolonisti. Ko se peljemo preko ravnine, ki ji nikjer ni videti kraja, imamo vtis, kakor da se tam daleč na obzorju preliva morje. Vse okrog nas same njive, obdelane irf še neizorane in vse to valovi pred nami kakor voda Tu pa tam se na polju že pasejo črede svinj, gosi si iščejo paše daleč izven vasi, tam stoji okoli traktorja gruča ljudi... Kolonist iz Ljubljane, mesar po poklicu, si tu sredi vasi pomalem ureja svojo delavnico. Po­ nosno nam razkazuje svojo hišo, tri krasno posli­ kane, prostorne sobe, klet, ki gre pod vso hišo in je podobna ogromnemu skladišču, zidano klav­ nico s posebej urejeno hladilnico, potem nas pelje na obširen vrt, ki leži zadaj za hišo in kjer mu bo zraslo dovolj povrtnine za domačo uporabo. »Kdo bi si bil mislil...« ponavlja kar naprej in nam naroča: »Povejte vsem, kdor pride iz Ljubljane, naj vpraša za mesarja Kulišaka, pri meni se bo najedel in naspal.. .« Še vedno ne more prav verjeti, da je vse to. kar je doživel zadnje čase, čista resnica, da se ne bo nekega jutra zbudil nekje v Ljubljani, na svojem stareni ubogem domu, s starimi skrbmi za vsakdanjé življenje,.. Vse hiše so sveže prebeljene, stanovanja snažna, ljudje zadovoljni. Z vrtov za hišami sé oglaša slovenska pesem, slovenska govorica. Zen­ ske sadijo krompir, sesejo zelenjavo, na zgodaj obdelanih gredah že raste solata. Odkar se je za­ čela pomlad, so postali ti vrtovi središče življenja v družini Povsod nam najprej razkažejo vrt, kaj jim je že zraslo, kaj si bodo še nasadili. . . Mnogi izmed kolonistov so že pred vojno prihajali sem na delo. Ti so se najprej znašli, zakopali so se v delo, nikjer jih ni dosti videti ne slišati, v pi­ sarno pridejo le, če jih kličejo. »Kako je doma? Kako je v Ljubljani, kako je s Trstom, kaj je novega tam pri nas-..?« spra­ šujejo željni novic iz stare domovine Stari materi, ki sedi pri štedilniku v kuhinji, so privrele solze na oči. Toži se ji po stari domačiji, po vasi, kjer je preživela vso svoje življenje. Mladi jo tolažijo, mladim se zdi, da nikdar niso živeli nikjer drugje, kakor v Mariolani, v tej prostorni kmečki hiši, kjer vsak kotiček priča, v kakšnem blagostanju so živeli tu prejšnji gospodarji V vsej vasi so ostale le štiri družine izven zadruge, vsi drugi so si ustanovili zadrugo za skupno obdelovanje zemlje. V dolgi procesiji, po petdeset jih gre zjutraj na njive, s seboj sl nesejo brano za ves dan Pomagajo si z orodjem in ži­ vino in z vsem, kar kdo premore V teh kratkiK mesecih in tednih so spoznali, da so prišli v kraj, kjer je treba le malo dobre volje in dela, pa si bodo lahko krasno uredili življenje Tisti, ki so prišli sem le z malo gotovine, imajo že po več svinj. Prav tako odhajajo na ‘skupno delo zadru­ garji v Veliki Gredi in Vršcu. Traktor in konj orjeta njivo ali vinograd brez ozira na to, čigavo je. Pod cvetočimi breskvami, orehi in višnjami se razlega vesela slovenska pesem Prva pomlad je tu. Marsičesa še primanjkuje, toda zemlja, lepa, rodovitna zemlja leži tu pred njimi, njihova, pri­ pravljena, da bogato poplača vsak najmanjši trud. Katarina Špur Kmečki glas, 18.4. 1946, št. 16. 233 lonisti so se najbolj številčno in tudi najhitreje vračali. Vzroki za to so bili: geo­ grafsko klimatski, psihološki; nastali zaradi geografske podobe naselitvene po­ krajine; pa tudi bolj družbeno-ekonomskega značaja. Na novo geografsko okolje so se namreč slovenski kolonisti med vsemi kolonisti najtežje privajali. Večina razlogov za vračanje je bila povezana z nesposobnostjo aklimatizacije kolonistov, manjša pa z nezmožnostjo njihovega prilagajanja, tako da je med poglavitne vzroke vračanja iz Vršca šteti klimo, bolezen, starost.95 Slovenski naseljenci so se začeli vračati, še preden se je kolonizacija iz Slovenije sploh uradno končala. V začetku marca 1946 je predsedstvo slovenske vlade ugotavljalo, da se bodo nekateri kolonisti vračali v Slovenijo iz gospodarskih in geopsiholoških razlogov, na primer domotožja, še bolj pa zaradi klimatskih. »Ker se človek alpskega tipa ravninskemu podnebju zelo težko prilagodi, moramo računati z verjetnostjo, da se bodo naši kolonisti vračali ne samo v bližnji bodoč­ nosti, ampak še celo čez več let,« je zapisalo predsedstvo slovenske vlade v dopisu Komisiji za agrarno reformo in kolonizacijo v Beograd. Ob tem je izpos­ tavilo vprašanje, kaj storiti s tistimi kolonisti, ki se bodo vračali oziroma od česa bodo ti živeli. Glede tistih, ki niso pustili posestev, ampak le službo, po mnenju predsedstva ni bilo dilem. Vprašanje pa je bilo glede posestnikov: kaj storiti s posestvi, ki so jih zapustili v Sloveniji? Predsedstvo vlade je predlagalo, naj počakajo z delitvijo teh posestev, ki so sicer zakonsko prešla v zemljiški sklad, tri leta; v tem času pa naj krajevni organi oblasti poskrbijo za njihovo obdelavo oziroma jih dajejo v zakup.96 Sredi julija 1946 je to vprašanje - potem ko je problematika povratnikov očitno postala pereča - začelo reševati Ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo LRS. Sporočilo je oblastnim in organom za izvajanje agrarne reforme, da bo zavarovanje zemljišč in inventarja, ki so ga pustili kolo­ nisti v domačem kraju, rešeno s posebnim zakonom. Ta sicer ni bil izdan, vendar je ministrstvo v dopisu pojasnilo rok in pogoje zavarovanja kolonističnih posestev. Posest, ki jo je pustil kolonist v Sloveniji, je formalno ostalo njegova last še tri leta, po tem obdobju pa je postala predmet agrarne reforme. V tem roku lastnik - kolonist ni mogel sam razpolagati s svojim posestvom, ampak je z njim upravljal krajevni oblastni organ. Ta gaje dajal v zakup najpotrebnejšim agrarnim intere­ sentom v kraju; prvenstveno pravico zakupa so imeli kolonistovi sorodniki. Ministrstvo je določilo tudi, da lahko kolonisti odpeljejo s svojega posestva v kraj kolonizacije živino, a le, če je tam niso dobili.97 Te določbe niso bile izdane samo zaradi vračanja kolonistov iz Vojvodine, ampak zaradi še bolj proble­ matičnega in številčnejšega vračanja notranjih kolonistov. Zaradi možnosti so se ti mnogo bolj vračali oziroma želeli gospodariti na dveh posestvih - v,starem1 in ,novem1 kraju. Do srede aprila 1946 seje iz Vojvodine uradno vrnilo 52 družin s 163 člani. Največ se jih je vrnilo iz treh ravninskih naselij: Mariolane (Plandište), Velike Grede in Sečenova (Dužine). Iz teh krajev seje vrnilo 35 družin: iz Velike Grede 15 družin (29 oseb), iz Sečenova (Dužine) 10 (42 oseb), iz Mariolane (Plandište) 95 Jeržabek, n. d., str. 38. 96 AJ, 97/11,75. 97 ARS, MF 4; Zavarovanje zemljišč in inventarja, ki so ga pustili kolonisti v domačem kraju, 16. 7. 1946. 234 10 (21 oseb). V prvem valu je bilo najmanj povratnikov iz Vršca: 5 družin z 32 družinskimi člani. Med vsemi temi povratniki je bilo kar 15 takih, ki so prišli v Banat sami, a jim ni bilo všeč, zato so se vrnili. V poročilu delegata slovenskega ministrstva za kmetijstvo jih je ta označil kot špekulante in nergače, »za katere je še boljše, da so se vrnili, ker so oteževali gospodarski in politični razvoj kolonij.«98 Vračale so se tudi velike družine, ena tudi z devetimi člani. Povratniške družine so bile iz vseh krajev, od koder so kolonisti sicer prihajali, vendar jih je bilo največ iz notranjskih krajev. Od tam je bilo med povratniki kar 10 kolonistov, večina je bilo samcev, ki so dobili možnost naselitve v krajih v banatski nižini. Verjetno je bil to eden od ključnih vzrokov za njihovo vračanje, pa tudi povratek drugih, saj je bil za ljudi, vajene drugačnega okolja, prvi vtis ob prihodu v banatska nižinska naselja porazen. Mirko Pak je zapisal, da je pogled na pro­ strano, v nižjih delih mokro ravan marsikoga pripravil do vrnitve v Slovenijo; najtežji so bili prvi dnevi, tedni in meseci bivanja v Banatu.99 Največ vračanj je bilo zato v letu 1946. Pravo število povratnikov ni znano, kajti mnogi so se vračali »na lastno pest«, ne da bi svoj odhod iz Banata javili organom oblasti v kraju naselitve ali kolonističnim organom. Dodatno težavo je povzročalo »divje« vračanje posameznih družinskih članov. Vsekakor so pristojni oblastni organi sprva vodili evidenco tistih družin, ki so se vračale uradno. Oktobra 1946 je slovensko kmetijsko ministrvo poročalo, da seje do tedaj vrnilo 30 povratniških družin,100 kar je bilo premalo glede na druge podatke. V letu 1946 se je v Slovenijo vrnilo 116 družin, v letu 1947 pa 27.101 Po podatkih Mi­ nistrstva za kmetijstvo in gozdarstvo LRS, posredovanih Komisiji za agrarno reformo in kolonizacijo, ob formalnem zaključku njenega delovanja pomladi 1948, seje do tedaj iz Banata vrnilo 131 družin s 745 člani, kar je bilo manj kot v letih 1946 in 1947.102 V vseh letih se je največ kolonistov vrnilo prav v letu 1946. Nedvomno so se Slovenci - glede na celotno število priseljenih slovenskih kolo­ nistov v Banat - najbolj množično vračali v ,stari kraj1. Proces vračanja je bil večji v urbanem kot ruralnem okolju; iz mesta Vršac večji kot iz vasi. Po podatkih iz Vršca, kamor so prišli Slovenci zadnji med vsemi kolonisti, so odšli prvi in številčno najbolj množično. Do leta 1948 je odšlo iz Vršca 73 slovenskih družin, kar je bilo številčno največ med vsemi kolonisti. Bolj so se vračali tudi kolonisti, ki se niso razlikovali samo nacionalno, temveč pred­ vsem kulturno-zgodovinsko od .staroselcev1. Razlike v jeziku, narodnosti in v veroizpovedi, načinu življenja in v tradicijah - to so bili vzroki za težji proces socialnega prilagajanja in tudi vzrok vračanja.103 98 AS, MF 4. Med takimi je bil očitno tudi Jakob Zajc, ki seje aprila 1947 vrnil iz Vršca v Grušovlje in se zaposlil v Žalcu; po dveh mesecih je bil iz službe odpuščen; marca 1948 je organiziral t. i. bando, kije bila že po dveh dneh ujeta; na sodnem procesu je bil obsojen na smrt z ustrelitvijo. Arhiv Ministrstva za notranje zadeve Republike Slovenije, 214-29; Milko Mikola: Sodni procesi na Celjskem 1944-1951. Celje 1995, str. 208-209. 99 Pak, n. d., str. 414. 100 AJ, 97/9,61 ; Poročilo za mesec oktober 1946. 101 Gačeša, Agrarna reforma, str. 355. 102 AJ, 97/14,91. 103 Jeržabek, n. d., str. 39-40. 235 Na vračanje so vplivali geografsko-krajinski in klimatski razlogi oziroma posledice klimatskih razmer. V prvem letu naselitve je bila namreč huda suša, kar je povzročilo slabo letino. To seje poznalo še nekaj nadaljnjih let inje vplivalo na povratnički val. Na sorazmerno številno vračanje slovenskih kolonistov iz Banata v Slovenijo je imel vpliv tudi njihov poklicni, socialni in posestni sestav. Upoštevati velja dejstvo, da je bilo med kolonisti veliko rokodelcev; za te je vprašanje, koliko so do prihoda v Banat obdelovali zemljo. Tudi med kmetovalci je bila večina takšnih, ki do tedaj svoje zemlje niso imeli. Vzrok je bil tudi v prilagodljivosti drugačnemu načinu obdelave, v novih pogojih; večina slovenskih priseljencev ga ni bila vajena. To se je poznalo predvsem pri tistih, ki do tedaj zemlje niso obdelovali ali se kot bivši poljski delavci niso takoj znašli na sedaj svojem kosu zemlje. Ostali so predvsem tisti, ki doma niso pustili nobene zemlje. Vzrok za velik delež Prekmurcev med vračajočimi je bil v njihovem tradicio­ nalnem1 načinu sezonskega preseljevanja, medtem ko stalnega naseljevanja niso bili vajeni; zato so se najtežje vživeli v nove kraje, dasi so bili krajinsko zelo podobni njihovi dotedanji pokrajini.104 Kolonisti v Vršcu so počasi sprejemali način proizvodnje, kakršen je bil v novi sredini, še posebej pa so se počasi odločali za vrtnarske kulture in za industrijske ter krmilne rastline. V prvih letih po naselitvi so bili vinogradi, dodeljeni kolonistom, uničeni; nekaj zaradi neznanja pri obdelovanju, nekaj zaradi opustitve; nekateri kolonisti so vinograde eno­ stavno preorali. Ni znano, če so bili to prav slovenski kolonisti, saj je bilo v Vršac naseljeno največje število kolonistov iz Srbije in to iz pretežno bogatih poljedels­ kih območij.105 Vsekakor pa načrt, da bi s slovenskimi naseljenci v Vršcu in okolici ohranili vinogradniško tradicijo,.ni uspel. Tisti, ki so se se odločili za vrnitev, so se s tem odpovedali statusu kolonista in niso imeli več pravice sodelovati v notranji kolonizaciji. Poleg tega so se vračali na lastne stroške. Največ povratnikov je bilo v letih, ko je kolonizacija formalno še potekala. V prvem povratniškem valu v letu 1946 in 1947 so se vračali Slovenci iz Banata v kraje, od koder so izvirali. Tisti, ki so doma pustili posestvo, so se v veliki večini primerov vrnili nanj. V kasnejših letih so mnogi slovenski povratniki iz Vojvodine odhajali v Sloveniji v industrijske centre v Sloveniji in se zaposlovali v industriji, s čimer se je zanje začel proces deagrarizacije. V začetku 60. let je v Banatu živelo še 182 slovenskih kolonističnih družin.106 Po koncu priseljevanja v okviru kolonizacije je število Slovencev, ki so živeli v naseljih v Banatu nenehno padalo. Do leta 1948, koje bil izveden prvi povojni popis prebivalstva, je njihovo število glede na stanje iz aprila 1946 padlo za četr­ tino. V petih banatskih krajih je 15. marca 1948 živelo 1807 Slovencev; v Vršcu 645, to je 2,7 % prebivalcev mesta, v Gudurici 498 (34 % vseh prebivalcev kraja), v Mariolani (Plandište) 212 Slovencev (7% vseh prebivalcev kraja), v Veliki Gredi 289 Slovencev (16% vseh prebivalcev kraja), v Sečenovem (Dužine) 163 Slovencev (32 % vseh prebivalcev kraja).107 Koliko je bilo Slovencev - kolonistov 104 Pak, n. d., str. 400; 414-415. 105 Jeržabek, n. d., str. 44. 106 Pak, n. d., str. 418; 422-425. 107 Konačni rezultati popisa stanovništva od 15. marta 1948 godine, knjiga IX; Stanov­ ništvo po narodnosti. Savezni zavod za statistiku, Beograd 1954, str. 339,341-342. 236 v teh krajih ob naslednjem popisu prebivalstva (leta 1953), ni mogoče ugotoviti, ker so bili ,skriti' v kategoriji »ostali Jugosloveni«. Tisti, ki so kot rojstni kraj navedli Slovenijo, so bili najbrž Slovenci; jih je bilo v celem okraju Vršac, kamor so spadali kraji s slovenskimi kolonisti, 823.108 V naslednjih popisih prebivalstva (leta 1961,1971,1981) so podatki o narodni pripadnosti navedeni samo do nivoja občine, ne pa tudi kraja. V občini Vršac, kjer so bili trije kraji s slovenskimi kolonisti (Vršac, Velika Greda, Gudurica), je leta 1961 živelo 592 oseb, ki so se opredelile za Slovence; od tega jih je bilo 455 rojenih v Sloveniji. Za te lahko upravičeno menimo, da so se preselili v času povojne kolonizacije. V občini Plandište, kjer sta bila kraja s slovenskimi kolonisti Plandište (v času koloni­ zacije Mariolana) in Dužine (v času kolonizacije Sečenovo), pa je bilo Slovencev 241, od tega je bilo rojenih v Sloveniji 172. V občinah, kjer so bili kraji, kamor so se naselili Slovenci - kolonisti, je bilo leta 1961 627 oseb, rojenih v Sloveniji.109 Leta 1971 je v občini Vršac živelo 349 Slovencev, v občini Plandište pa 145;110 deset let kasneje, 1981, je v občini Vršac bilo še 282 Slovencev, v občini Plandište pa 81.111 V občinah, kjer so kraji, kamor so se preseljevali Slovenci, je leta 1981 živelo le še 15 % Slovencev - od števila v letih 1945/46. * * * Namen kolonizacije, tako notranje kot zunanje, je bil dosežen le delno. To velja zlasti za njen socialno-ekonomski vidik; z njo namreč ni bila dosežena ti­ sta raven proizvodje, kakršno so imela posestva prejšjih lastnikov, kar seje pozna­ lo pri preskrbi. Na zaplenjena posestva Nemcev v Vojvodini so bili namreč naseljeni kmetovalci, ki niso zmogli pridelovati tako, da bi ohranili že dosežene količine pridelka. Delno velja to tudi za izvedeno notranjo kolonizacijo. Bolje je bil uveljavljen politični in narodnostno-osvobodilni namen, saj seje s koloniza­ cijo spremenil narodostni značaj predelov, v katerih so se naselili kolonisti, okrepil pa se je tudi politični položaj nove oblasti. To je bil tudi glavni cilj kolonizacije, kot so si jo zamislili in izvedli v Jugoslaviji po drugi svetovni vojni v okviru agrarne reforme. 108 Popis stanovništva 1953. Narodnost i materin jezik, podaci za srezove prema upravnoj podeli u 1953. godini, knjiga VIII. Savezni zavod za statistiku, Beograd 1959. 109 Popis stanovništva 1961. Vitalna, etnička i migraciona obeležja, rezultati za opštine, knjiga VI. Savezni zavod za statistiku, Beograd 1967, str. 82, 99. 110 Popis prebivalstva in stanovanj v letu 1971. Etnična, prosvetna in ekonomska obeležja prebivalstva in gospodinjstev po številu članov; rezultati po občinah. Zvezni zavod za statistiko, Beograd 1974, str. 20. 111 Popis stanovništva, domaćinstava i stanova 1981. godine - SR Srbija, SAP Vojvodina. Pokrajinski zavod za statistiku, Novi Sad 1982, str. 20. 237 VI. Rezultati in posledice agrarne reforme Agrarna reforma, izvedena v letih po zaključku druge svetovne vojne - taje v Jugoslaviji in v Sloveniji prinesla spremembo politične oblasti in spreminjanje družbeno-ekonomskih odnosov - je pomenila zaključek spreminjanja posestnih razmer, kakršne so bile vzpostavljene sto let pred tem z zemljiško odvezo. Do­ končala je nalogo, kije bila sicer namenjena meščanski demokratični revoluciji, hkrati pa je vzpostavila osnove za razvoj kmetijstva na socialističnih osnovah. Agrarna reforma je predstavljala pogoj razvoja socialistične kmetijske politike in njeno prvo fazo. Kljub temu, da se je razlikovala od podobnega ukrepa, iz­ vedenega v Rusiji po boljševički osvojitvi oblasti, je imela v sebi klice nacio­ nalizacije zemlje in razvoj socialističnega kmetijstva, kakršnega so poznali v Sovjetski zvezi - s poudarkom na državni lastnini zemlje in skupnem obde­ lovanju. Z agrarno reformo so bili za to ustvarjeni predvsem politični pogoji. Agrarno reformo po drugi svetovni vojni je sicer uzakonila in izvedla nova, z revolucijo vzpostavljena oblast z značajem diktature proletariata; vendar je ta ukrep predstavljal nadaljevanje ukrepa meščanske demokratične revolucije. Bila je v bistvu njen ukrep, kije bil v funkciji ohranitve in okrepitve dosežkov socia­ listične revolucije. Povojni agrarni reformi je razredni značaj - kolikor gaje imela - dajalo na eni strani dejstvo, da jo je izvajala oblast, na čelu katere je bila komunistična partija, na drugi pa, daje bolj odločno posegla v zemljiško posestno sestavo in jo koreniteje spremenila, kot je to storila predvojna oblast s svojo agrarno reformo. Povojna agrarna reforma v Sloveniji se s svojo usmeritvijo in načeli ni bist­ veno razlikovala od predvojne. Obe agrarni reformi sta kazali zelo podoben pogled na veleposestva in sta bili izrazito protiveleposestniško usmerjeni; razlike so bile le glede izvajanja in rezultatov. Povojna agrarna reforma je bila le bolj dosledno izvedena. Spreminjanje posestne sestave je dajalo povojni agrarni reformi - v primerjavi z rezultati agrarne reforme izvedene v obdobju med obema svetov­ nima vojnama - značaj radikalnega ukrepa. Oblast, ki jo je uzakonila in izvajala, ji je dala značaj revolucionarnega, razrednega poseganja v lastninske odnose in njihovega spreminjanja, čeprav ni odpravila zasebne zemljiške lastnine. Agrarna reforma vključno s kolonizacijo je bila glede ustvarjanja zemljiškega sklada izvajana predvsem v tistih predelih, v katerih je uvajanje kapitalizma v kmetijstvo potekalo po ,pruski poti1.1 To so bili predeli, ki so bili do leta 1918 v 1 Po,pruskem1 načinu je šel razvoj v predelili, ki so bili pod oblastjo Habsburžanov, medtem ko naj bi bil razvoj v Srbiji .ameriški*. Razlika je bila v ukinjanju podložniških odnosov; v habsburških deželah so bili odpravljeni 1848 z zemljiško odvezo, s katero so bili kmetje osvo- 239 Tabela 28: Delež federalnih enot v zemljiškem skladu - po vrsti in številu posesti* Vrsta posesti** v % Federalne enote + 1 2 3 4 5 6 7 8 9-15 Skupaj Vojvodina Štev. posestev 0,7 0,0 0,4 3,4 3,0 0,3 41,1 2,3 1,4 52,7 Površina - ha 5,1 0,2 2,1 4,5 2,6 0,5 23,6 1,3 0,6 40,5 Hrvaška Štev. posestev 0,2 0,2 0,4 0,4 1,5 1,1 12,3 1,5 5,1 22,7 Površina - ha 3,1 3,3 3,0 0,6 1,2 0,5 7,3 2,5 2,2 23,7 Slovenija Štev. posestev 0,2 0,2 0,3 0,1 0,8 0,2 3,4 0,9 0,0 6,1 Površina - ha 3,1 1,3 2,9 0,2 2,0 0,3 7,0 1,4 0,3 18,5 Bosna in Hercegovina Štev. posestev 0,2 0,1 0,1 0,1 0,9 2,3 2,1 1,2 4,0 11,0 Površina - ha 1,1 0,2 0,3 0,3 0,7 0,2 0,8 0,5 2,6++ 6,7 Makedonija Štev. posestev 0,2 0,0 0,4 0,4 1,0 0,2 - - 1,7 3,9 Površina - ha 2,0 0,2 0,8 0,6 0,7 0,4 - - 1,2+++5,9 Srbija s Kosovim Štev. posestev 0,8 0,5 0,1 0,7 1,4 0,0 0,0 0,0 0,0 3,5 Površina - ha 0,5 0,1 1,1 1,1 0,9 0,0 0,0 0,0 0,1 3,8 Črna Gora Štev. posestev 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,1 0,1 Površina - ha 0,0 0,1 0,2 0,1 0,1 - - 0,1 - 0,6 SKUPAJ Štev. posestev 2,3 1,0 1,7 5,1 8,6 4,1 58,9 6,0 1,7 100 Površina - ha 14,9 5,4 10,4 7,4 8,2 1,9 38,7 5,8 7,0 100 * Izračunano po podatkih Gačeša, Agrarna reforma, str. 362. ** Vrsta posestev: 1) veleposest privatnikov; 2) posest bank, podjetij ipd.; 3) posest cerkva, samostanov ipd.; 4) posest preko maksimuma; 5) nekmečka posest; 6) posest izginulih last­ nikov; 7) nemška zaplenjena posest (odlok AVNOJ); 8) posest zaplenjena na osnovi sodnih odločb; 9-15) ostalo: posest zapuščana od kolonistov, državna zemlja oddvojena za sklad, zemljiške skupnosti, darovanja, zapuščena zemljišča, posest izseljenih drugih narodov ++, zemlja po zakonu o reviziji +++. + Razvrstitev federalnih enot, oz. avtonomnih pokrajin po velikosti zemljiškega sklada; zaradi specifičnosti v agrarni reformi je Vojvodina izvzeta iz okvira Srbije. ++ Zemlja, ki so jo pustili Poljaki, izseljeni na osnovi medržavnega dogovora med FLRJ in Poljsko januarja 1946; 14.588 ha =0,88% zemljiškega sklada. +++ Zemlja na osnovi zakona o reviziji razdelitve zemlje kolonistom in agrarnim interesentom v Makedoniji in Kosovsko-metohijski oblasti. bojeni osebne odvisnosti od fevdalca in so lahko ustvarili (z visokim denarnim odkupom) svoje posestvo, dotedanji fevdalci pa so se spremenili v velike kapitalistično organizirane posestnike, katerim so zemljo obdelovali nekdanji tlačani. V Srbiji so bili podložniški odnosi ukinjeni v začetku 19. stoletja, v celoti 1833; zaradi redke naseljenosti je tam veljal kolonistični način ustvarjanja kmečkih gospodarstev; kmetje so zemljo oziroma gozdne površine, kolikor sojih lahko izkrčili in kultivirali, dobivali od države brezplačno. 240 okviru avstroogrske monarhije in je bil zato proces ,teritorializacije‘ kmetov drugačen kot v Srbiji ali v tistih predelih, kjer so bile v veljavi oblike turškega fevdalnega sistema. Agrarna reforma je posegala predvsem na tista območja, kjer predvojna agrarna reforma ni uspela odpraviti stanja, kakršno je bilo po zemljiški odvezi sredi prejšnjega stoletja. V Vojvodini, na Hrvaškem in v Sloveniji je bilo skupaj razlaščenih 81,5% vseh posestev, ki jih je v celotni Jugoslaviji zajela agrarna reforma po drugi svetovni vojni. Agrarna reforma in kolonizacija, kakršna je bila izvedena v prvih letih po drugi svetovni vojni v Jugoslaviji in Sloveniji, je bila politično-ekonomski ukrep, pri čemer je tisti, ki jo je uzakonil dajal prvenstvo političnemu. To je sicer - bolj ali manj - značilnost vseh agrarnih reform. Imela je poudarjeno razredno- politično usmeritev, brez večjih ekonomskih motivov.2 Takšni so bili tudi rezul­ tati, medtem ko so bile posledice izvedene agrarne reforme predvsem ekonom­ skega značaja. Kljub poudarjenemu političnemu namenu pa je povzročila številne spremembe, ki so imele širši pomen za gospodarski in družbeni razvoj, in to ne le v kmetijstvu, marveč tudi v neagramih gospodarskih panogah. Rezultati agrarne reforme na ekonomskem področju so povzročili vrsto proti­ slovnih posledic. Odvzemanje in dodeljevanje zemlje po socialno-političnih in nacionalnih merilih je imelo zlasti za oblast v političnem in socialnem smislu sicer pozitivni učinek, toda posledice na gospodarskem področju so bile bolj negativne. Za novo oblast v Jugoslaviji je agrarna reforma predstavljala predvsem po­ litično nujnost. V sodelovanju in zavezništvu delavskega razreda oziroma ko­ munistične partije s kmeti so namreč videli enega bistvenih pogojev za uspeh revolucije, ki kljub osvojitvi politične oblasti še ni bila končana. Agrarna reforma je bila sredstvo za pridobitev kmetov. Spreminjanje dotedanjega zemljiško- posestnega stanja in razmer je moralo biti tako, da je na eni strani ustrezalo večini kmetov inje bila s tem potešena njihova,lakota po zemlji1, na drugi stra­ ni pa je moralo ustrezati tudi državni oblasti glede njenih načrtov razvoja družbe v smeri socialističnih družbeno-ekonomskih odnosov. Čeprav je agrarna reforma pomenila poseganje v družbeno-ekonomske od­ nose oziroma v zemljiško lastnino in spreminjanje posestne sestave, je imela za oblast izrazito političen namen. Oblast, ki jo je uzakonila, je videla v agrarni reformi predvsem sredstvo za svojo politično utrditev in potrditev. Z njo je želela razrešiti eno ključnih vprašanj za nadaljevanje oziroma končanje v času osvo­ bodilne vojne začete revolucije. Agrarna reforma je bila zato zamišljena kot sredstvo reševanja kmečkega vprašanja, kar je pomenilo v razumevanju vodilne politične sile - komunistične partije - zbliževanje interesov delavskega razreda s hotenji kmetov. To pa je imelo politični značaj in rešitev kmečkega vprašanja je bila postavljena za prvenstveni namen agrarne reforme. Vzrok agrarne reforme je bil v ekonomskih in lastninskih odnosih - v agrarnem vprašanju. Rešitev agrarnega vprašanja in vzpostavitev novih lastniških in ekonomskih odnosov v kmetijstvu kot prevladujoči gospodarski panogi, je predvsem pomenilo - prepri­ čati in pridobiti kmečko prebivalstvo oziroma večino tega na stran nove politične 2 Dragan Veselinov: Agrarno pitanje u Jugoslaviji. Borba, Beograd 1981, str. 118. 241 oblasti v državi. Čeprav je oblasti z agrarno reformo to uspelo, pa je prav glede namena oziroma pričakovanj pomenila tudi razhajanje: oblast so zanimali pred­ vsem kratkoročni politični učinki, medtem koje kmet, ki naj bi mu bila agrarna reforma namenjena, pričakoval ekonomske učinke in izboljšanje svojega druž­ benega in gospodarskega položaja. Prišlo je do razhajanj med političnimi interesi oblasti in ekonomskimi kmetov. Osnovni politični namen, ki gaje imela z agrarno reformo, je državna oblast dosegla že dobra dva meseca po uzakonitvi, ko v praksi še ni niti zaživela. Politični, kratkoročni namen agrarne reforme seje pokazal v rezultatu volitev v ustavodajno skupščino novembra 1945. Oblast je na teh volitvah dobila prep­ ričljivo večino tudi zaradi glasov kmečkega prebivalstva, ki mu je obljubila izvedbo agrarne reforme. Namen agrarne reforme je opredelil Tito v prvi vrsti za socialni. To je po­ trebno razumeti kot politični. Agrarno reformo je označil kot ukrep, ki državi ne bo prinesel večjih materialnih koristi. »Mi se pri izvajanju agrarne reforme nismo ozirali na fiskalne dohodke,« vendar »na ta način se izvaja kompenzacija, ki mnogo pomeni tudi politično«, je ocenil agrarno reformo po volitvah v usta­ vodajno skupščino.3 Vzrok, daje bila povojna agrarna reforma prvenstveno protiveleposestniško usmerjena oziroma je težila k odpravljanju posledic fevdalnih lastninskih odno­ sov in omejitvi velikosti zemljiške lastnine, je bil političen. V političnem vodstvu je namreč prevladala ocena, da bi vsako preveč odločno in prehitro poseganje v obstoječe lastninsko-posestne odnose z nacionalizacijo zemlje imelo za oblast negativne posledice, ker bi »razbilo zvezo delovnega ljudstva, iz malega in srednjega kmeta bi napravilo aktivno rezervo buržoazije in njenih kapitalističnih pozicij«.4 Vzrok za takšno odločitev je bil v poznavanju zgodovinskega razvoja posestnih odnosov, kakršni so bili znani na slovenskem podeželju od srede 19. stoletja dalje, ko je bila izvedena zemljiška odveza. Z zemljiško odvezo so bili odpravljeni fevdalni odnosi med zemljiškimi gospodi in podložniki; ti so postali svobodni kmetje s svojo zemljiško lastnino - zemljiški posestniki; bili so ,terito- rializirani1. To je bil osnovni razlog, da v Jugoslaviji v okviru izvajanja revo­ lucionarnih ukrepov po drugi svetovni vojni ni bila izvedena nacionalizacija zemlje, kot se je to zgodilo v Rusiji v oktobrski revoluciji. Tradicija zemljiške lastnine je bila pri kmetih zakoreninjena. V njihovi zavesti jim je pomenila njihovo osnovno pravico, zato bi vsako poseganje in omejevanje njihove lastnine, razumeli kot, ukrep podoben zaplembi. To bi jih po mnenju snovalcev agrarne reforme odvrnilo od podpore oblasti. Na ta način seje agrarna reforma pokazala predvsem kot premišljeno politično dejanje oziroma sredstvo državne oblasti za njeno utrditev. Državna oblast je politični učinek, ki gaje z agrarno reformo želela, nedvomno dosegla; koje potrebovala podporo večjega dela kmetov, si jo je z agrarno reformo zagotovila, hkrati pa je uspela na vasi politično osamiti bogatejše kmete. Kmalu po tem, koje bila izvedena in so agrarni interesenti ter kolonisti dobili 3 Tito, Govori i članci, II, str. 118,121. 4 Boris Kidrič: O graditvi socialistične ekonomike FLRJ (referat na V. kongresu KPJ). Cankarjeva založba, Ljubljana 1948, str. 391. 242 zemljo, je začela agrarna reforma svoje politično poslanstvo izgubljati. Pokazala so se razhajanja pri razumevanju namena agrarne reforme: oblast je imela z njo predvsem politične cilje, medtem ko so kmetje videli v agrarni reformi predvsem svoje ekonomske interese. Kmetje svojih posebnih političnih interesov niso imeli; podprli so oblast in njene politične cilje, pričakovali pa so ugodne ekonomske posledice zase. Zanimal jih je predvsem materialni učinek agrarne reforme; koliko se bo posamezniku izboljšalo posestno stanje oziroma kako se bo agrarna reforma kazala v njegovem vsakdanjem življenju. Vzrok, daje začelo prihajati do nasprotij med oblastjo in kmeti, je bil v ekonomskih rezultatih, ki posamezniku niso prinesli bistvenega izboljšanja njegovega socialnega položaja. Drugi vzrok je bil v dodatnih ukrepih oblasti, s katerimi je ta posegala v kmetovo gospodarjenje in njegovo lastnino. Političnost agrarne reforme - prikazana je bila kot socialni namen - se je kazala v načinu ustvarjanja zemljiškega sklada in v razdeljevanju tega. Komu in zakaj je bila zemlja odvzeta, je imelo politični namen; merila so bila predvsem razredna, čeprav prekrita s socialnimi in narodnostnimi razlogi. Pri razdeljevanju oziroma dodeljevanju zemlje so bila prav tako poglavitva socialna, politična in patriotična merila. Glede na vrsto posestev oziroma njihovo velikost so bila z agrarno reformo hkrati zajeta posestva, ki so imela po površini in po izvoru - ne glede na njihovo lastništvo - veleposestniški značaj in mala kmetijska gospodarstva, katerih velikost je njihovim lastnikom komaj zagotavljala preživetje. To so bila posestva z do 5 ha skupne površine. Ti dve vrsti posestev sta ,igrali1 v agrarni reformi v Sloveniji poglavitno vlogo. Veleposestva so z izvedbo agrarne reforme v resnici izginila, kar pa ni povzročilo bistvenih sprememb v posestnem stanju, značilnem za Slovenijo kot deželo majhnih posesti. Srednje velika posestva (5 do 15ha skupne površine) so ostala na predvojni ravni. Agrarna reforma je pomenila način spreminjanja posestne podobe in narod­ nostne sestave posestnikov. Med vsemi vrstami zemljiških lastnikov, ki jih je zajela agrarna reforma, so predstavljala zaplenjena nemška posestva v Sloveniji - po številu in tudi po površini - največjo posestniško skupino, ki ji je bila zemlja odvzeta. Pri tem je šlo za različno velika posestva - od velikih kmetij in velepo­ sesti do majhnih kmetij. Pri zaplembi nemške posesti namreč ni bila pomembna velikost in delovni odnos lastnika do zemlje, ampak le njegova narodnostna pripadnost. Glede na obseg zaplemb je mogoče kot enega poglavitnih rezultatov agrarne reforme v Sloveniji označiti spremembo narodnostne sestave zemljiških lastnikov. To velja v primeru veleposestnikov hkrati tudi za socialno osvoboditev. Poleg narodnostne komponente je bil v primeru veleposestnikov odkritejši tudi razredni pristop. Veleposestniki, v veliki meri so bili neslovenskega rodu, so predstavljali »fevdalne ostanke« in so bili simbol socialnega izkoriščevalca, proti kateremu je potekal v slovenski zgodovini »boj za staro pravdo«. Glede na obseg razlastitev v korist zemljiškega sklada - tako po številu kot po površini, ki jim je bila z agrarno reformo odvzeta - so bili v Sloveniji med največjimi objekti agrarne reforme. Površina razlaščenih posestev, ki so bila neposredno in posredno fev­ dalnega izvora, je v slovenskem zemljiškem skladu predstavljala 40%. 243 Razredno-socialni vidik agrarne reforme je prišel do izraza tudi v primeru zemljiških lastnikov, ki sicer po velikosti niso spadali med veleposestnike, po poreklu pa njihova zemlja tudi ni predstavljala fevdalnih ostankov. To so bili posestniki, ki jim kmetovanje ni pomenilo glavnega vira dohodkov za preživljanje in v veliki meri tudi zemlje niso obdelovali sami. To so bili tako imenovani nekmetje. Pri razlastitvi teh je najbolj dosledno prišlo do izraza načelo, da pripada zemlja tistemu, ki jo obdeluje. V primerjavi z drugimi vrstami posesti, ki so bila razlaščena z agrarno reformo, je bilo število teh sorazmerno veliko. Več je bilo le posestev zaplenjenih na osnovi ,patriotične nacionalizacije4. Pri zemljiških lastnikih - nekmetih je bil za agrarno reformo pomemben zlasti delež obdelovalne zemlje. Taje bil v primerjavi z drugimi vrstami razlaščenih posest­ nikov sorazmerno velik; po površini je bilo nekmetom razlaščeno 8,7 % vse obde­ lovalne zemlje v zemljiškem skladu. Glede na površino je bila ta večja, kot je bila obdelovalna zemlja, razlaščena cerkvi in podjetjem. Prav obdelovalna zemlja nekmetov je bila namreč tista, ki je bila v izvajanju agrarne reforme v največji meri razdeljena med agrarne interesente. Tem so poleg te delili še obdelovalno zemljo cerkve in zaplenjeno zemljo nemških lastnikov. Te skupine zemljiških lastnikov so na ta način imele v agrarni reformi poglavitno mesto. Preko odnosa do njih oziroma do njihove zemlje je viden socialni in tudi razredni vidik agrarne reforme. Veliki kmetje s presežkom nad zakonskim maksimumom 35 ha obdelovalne zemlje oziroma 45 ha skupne površine, ki so svojo zemljo obdelovali v lastni režiji, so bili v povojni agrarni reformi v Sloveniji malenkostno prizadeti. To velja tako za njihovo število kot tudi za površino njim razlaščene zemlje. Niso presegali 1,5 % od števila razlaščenih in zaplenjenih posestev. Prav takšen je bil tudi delež njihovih površin v zemljiškem skladu. Agrarna reforma namreč ni bila naperjena proti njim. Za učinkovitost agrarne reforme oziroma njene socialne in ekonomske rezul­ tate je bil pomemben zlasti delež obdelovalne zemlje v zemljiškem skladu. Agrarna reforma je zajela le 7,5% površin obdelovalne zemlje, kolikor je je bilo po popisu iz leta 1931. V zemljiškem skladu agrarne reforme v Sloveniji je obdelovalna zemlja predstavljala petino. Med agrarne interesente in koloniste je bila razdeljena le slaba polovica razlaščene in zaplenjene obdelovalne zemlje (okoli 30.000ha), medtem ko je več kot polovica ostalo državi; na ta način je bila nacionalizirana. Za rezultate in posledice agrarne reforme je pomembno zlasti razmerje med zemljo, ki je bila razdeljena med agrarne interesente, in tisto, ki je postala državna. V Sloveniji je bilo razdeljeno le 13% zemljiškega sklada, prav tolikšen del je uradno ostal nerazdeljen. S to zemljo je v resnici upravljala država, tri četrtine pa je ostalo državi neposredno, od tega vsi razlaščeni in zaplenjeni gozdovi (okoli 163.000ha). Državne je postalo 86,5% zemlje zajete v agrarno reformo v Sloveniji. Za agrarno reformo v Sloveniji je zato mogoče upravičeno soditi, da je njen učinek predstavljal nacionalizacijo zemlje, čeprav to ni bil namen agrarne reforme. Še več zemlje pa je bilo podržavljene v predelih, prik­ ljučenih k Sloveniji po mirovnem sporazumu z Italijo. Tam je bila agrarna reforma izvedena takrat, ko se je v Sloveniji že zaključila. Med agrarne interesente je 244 bilo tam razdeljeno le 2% razlaščene in zaplenjene zemlje. To je bila politična odločitev, vzroki pa so bili ekonomski. Posledice, ki jih je povzročilo razdeljevanje med agrarne interesente v Sloveniji, se namreč niso na ekonomskem področju pokazali kot pozitivni. Rezultat agrarne reforme je bila poleg spremembe posestne tudi sprememba lastninske sestave, kar je mogoče označiti za izrazito politično posledico. Okrepil se je namreč državni sektor, kar je pomenilo, da je bila - kljub poudarjanim načelom agrarne reforme - zemlja v resnici nacionalizirana. V vsedržavnem merilu je več kot polovico državnega sklada obdržala država v svojih rokah za državna kmetijska posestva in za tako imenovana »gospodarstva splošnega ljudskega značaja«, kar so predstavljale ekonomije državnih podjetij in ustanov ter tudi za zadruge za skupno obdelavo zemlje. To je Kidriču predstavljalo dokaz, daje bila agrarna reforma izvedena v Jugoslaviji po drugi svetovni vojni ukrep socialističnega značaja.5 Država seje z izvedbo agrarne reforme uvrstila med pomembnejše zemljiške lastnike. Agrarna reforma je na ta način položila temelje socialističnega go­ spodarstva v kmetijstvu. Večina zemlje je bila sicer še vedno v zasebnih rokah. V začetku leta 1949 - po tem, koje bila agrarna reforma v glavnem izvedena in tudi formalno zaključena - je bilo v Sloveniji v lasti zasebnih kmetov 82 % oziroma 93% obdelovalne zemlje.6 Država je dobila močno oporo v gozdovih, saj je po­ stala pomemben posestnik gozdnih površin. Z agrarno reformo oziroma nacio­ nalizacijo zemlje je četrtina vseh gozdnih površin, kolikor jih je bilo v Sloveniji po popisu iz leta 1931, postala državnih. Večina gozdov je sicer ostala v zasebnih rokah, vendar so bili to predvsem gozdovi manjših zasebnih kmetov, ki so pred­ stavljali bogastvo za svoje lastnike, za narodno gospodarstvo pa niso pomenili pomembnejše gospodarske postavke. Leta 1948 je imela država v lasti 28% gozdov,7 kar je bila posledica agrarne reforme oziroma določila, da razlaščeni gozdovi in gozdni inventar preidejo v državno last in upravo. Z agrarno reformo so prešla v državno last in upravo državnih gozdnih gospodarstev največja in tudi najbolj urejena gozdna posestva, ki so bila do tedaj predvsem v lasti zaseb­ nih veleposestnikov in cerkve. Razlaščeni gozdovi teh posestnikov so v zem­ ljiškem skladu predstavljali 40% vseh gozdov; skupaj z zaplenjenimi na osnovi avnojskega odloka pa tri četrtine. Zasebnim lastnikom, kmetom s presežkom nad maksimumom in nekmetom, je bilo z agrarno reformo odvzetih - v primerjavi z drugimi lastniki zemlje - le malo gozdov. Takšni rezultati agrarne reforme kažejo, da ni bil njen namen v ohranjanju majhne parcelne zemljiške lastnine, marveč v odpravljanju izkoriščevalskega obstoja privatne lastnine8 in zamenjavi z državno vodeno kmetijsko proizvodnjo. 5 V. kongres KPJ, str. 395-396. Kasnejše raziskave so pokazale, daje državni sektor dobil 50,8% (Stipetič, Agrarna reforma, str. 452) oziroma 54,6% (Gačeša, Agrarna reforma, str. 367). Uradni statistični podatki, ki jih je navajal zvezni statistični zavod pa so kazali obratno razmerje - državni sektorje dobil 49%. 6 Popis živine, perutnine in čebelnih panjev po stanju na dan 1.2.1949. Zvezni statistični urad FLRJ, Statistični urad LRS, Kmetijska statistika, zvezek 7, tabela 1. 7 Stenografski zapiski Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije, II. izredno zasedanje (14. februarja - 16. februarja 1949). Ljubljana 1949, str. 74. 8 Veselinov, Agrarno pitanje, str. 119. 245 Država je zemljo obdržala iz ekonomskih razlogov, saj že ustvarjalci zakona o agrarni reformi niso verjeli, daje na malih in srednje velikih kmetijah mogoča racionalna proizvodnja.9 Ustanavljanje državnih kmetijskih posestev je imelo namreč namen, da se vnaprej nadomesti in preseže pričakovan padec v pridelku z agrarno proizvodnjo in predelavo na industrijskih osnovah. Z razlaščevanjem velikih kapitalističnih gospodarstev niso želeli takega velikega proizvodnega načina ukiniti in ga nadomestiti z majhnim parcelno kmetijsko proizvodnjo, marveč se je želelo v to veliko blagovno proizvodnjo, kakršna se je razvila v kapitalizmu, vpeljati socialistične ekonomske odnose. Prevladalo je mnenje o praktičnih ekonomskih prednostih socialističnega gospodarstva nad drobnim kmečkim.10 Hkrati pa je država želela tudi v kmetijstvu okrepiti svojo ekonomsko osnovo in vpliv. Z agrarno reformo je bilo povezano tudi nastajanje kmečkega delovnega zadružništva - »kolhozništva«. Prve kmečke delovne zadruge so v Sloveniji nastajale iz vrst agrarnih interesentov in kolonistov. V glavnem so to bile zadru­ ge, ki sojih ustanavljali viničarji iz zemlje razlaščene na osnovi zakona o razlas­ titvi posestev, ki sojih obdelovali koloni in viničarji. Z izvajanjem agrarne reforme je tako v Sloveniji nastalo 19 vinogradniških zadrug ter 17 kmečkih delovnih zadrug. Te so ustanavljali predvsem kolonisti.11. Glede na delež obdelovalne zemlje razdeljene med agrarne interesente in koloniste, in na delež gozdov, zajetih z agrarno reformo, ki pa so ostali v rokah države, je mogoče rezultat agrarne reforme v Sloveniji označiti za polovičen. Z njo je bil namreč dosežen bolj političen namen, vključno z osvoboditvijo zemlje lastništva neslovenskih lastnikov. Nadaljnji razvoj kmetijske politike z admi­ nistrativnimi posegi oblasti v kmetijstvo - od proizvodnje do menjave in potrošnje - so politične rezultate, dosežene z agrarno reformo, izničili. Manj pomembni za oblast, vendar z dolgoročnejšimi posledicami, so bili rezultati na socialnem področju, saj se z agrarno reformo ni bistveno izboljšalo posestno stanje dobitnikov zemlje. Ekonomske posledice so bile - tako za državo oziroma narodno gospodarstvo kot za posameznika - nasploh minimalne, če ne kar negativne. Glede ekonomskih rezultatov je imela agrarna reforma kot posledico naza­ dovanje kmetijstva kot gospodarske panoge, kar je imelo dolgoročnejše posledice inje povzročilo politične odločitve, ki naj bi,izničile4 nekatere posledice spre­ membe posestnih odnosov in sestave, povzročene z agrarno reformo. Z izvedbo agrarne reforme so namreč posestva, ki so bila sposobna proizvajati tržne viške, delili oziroma so dobila nove gospodarje. To je povzročalo težave v preskrbi, kajti novi lastniki niso bili povsod takšni, da bi znali dodeljeno jim zemljo obdelovati tako, da bi dajala presežke. To je veljalo zlasti za Vojvodino, kjer so naselili koloniste, nedorasle obdelovanju tamkajšnje zemlje. V manjši meri velja to za agrarno reformo v Sloveniji, kjer stanje tistih, ki so zemljo dobili, ni bilo bist­ veno izboljšano. 9 Rad zakodavnih odbora P. Avnoj i P. PNS DFJ, str. 253. 10 Dragan Veselinov: Sumrak seljaštva. Ekonomika, Beograd 1987, str. 27. 11 AJ, 97/9,61. 246 Tabela 29: Zemljiški sklad agrarne reforme in razdelitev zemlje med koristnike v Sloveniji po vrstah zemlje RAZLASTITVE IN ZAPLEMBE (zemljiški sklad) RAZDELITEV ZEMLJIŠKEGA SKLADA IZLOČENO Površina -v ha NERAZDELJENO Površina -v ha Agr. interesenti Kolonisti Površina štev. - v ha štev. KDZ Površina -v ha SKUPAJ Površina štev. - v ha Vrsta Štev. zemlje Površina -v ha štev. Površina - v ha LR SLOVENIJA* obdel. z. 61490 14844 9876 4357 29077 17478 14934 pašniki 25490 1881 1218 1577 4676 10803 10079 planine 5354 - - - - 1251 3103 gozdovi 161765 833 188 690 1711 159285 769 ostalo 12310 127 234 54 415 6482 5415 11343 SKUPAJ 266478 19956 17685 2866 11516 36 6678 22858 35879 196299 34300 SLOVENSKO PRIMORJE** 1109 44302 389 902 ? 13122 30278 SKUPAJ 12452 310780 20345 18587 19800 35879 226577 34300 Podatki za LR Slovenijo* se nanašajo na 1. 7.1947 (AJ, 97/12,79), za Slovensko Primorje** pa za leto 1949 (Slovensko Primorje in Istra. Beograd 1953, str. 620). ** Okraji: Gorica, Idrija, Ilirska Bistrica, Postojna, Sežana, Tolmin. co -O Najbolj očitni ekonomski rezultat in posledica izvedbe agrarne reforme je bila sprememba števila posestev in sprememba posestne sestave. Zaradi ne­ skladnosti podatkov o posestnih razmerah iz popisa leta 1931 in prvih povojnih popisov,12 je to sicer težko ugotoviti in točno prikazati. Vsaka primerjava je v veliki meri netočna, vendar je to edini način prikaza ekonomskih rezultatov agrarne reforme.13 V Sloveniji je bilo z agrarno reformo zajetih okoli četrtina vseh posesti, ki so bila po stanju popisa iz leta 1931 na ozemlju Slovenije. To so bila posestva, ki so bila z agrarno reformo razlaščena (11.300), ali so z njo zemljo dobila. Zemljo je dobilo 22.800 gospodarstev: 20.000 agrarni interesenti, 2800 kolonisti. Zemlje, kije z agrarno reformo spremenila lastništvo, je bilo petina predvojne površine zemlje v Sloveniji (266.480 ha). Med prejemniki zemlje iz zemljiškega sklada agrarne reforme so bili v glav­ nem takšni, ki zemlje niso imeli dovolj. To pa se ni pokazalo v povečanju števila 12 Prvi povojni popis zemljišč v Sloveniji je Zavod za statistiko in evidenco LRS izvedel leta 1947 (objavljeno leta 1951), katerega namen je bil »dobiti točno sliko zemljiških fondov po administrativnih edinicah in dobiti socialno strukturo kmečkega prebivalstva glede na sektorje lastništva in velikost posestev«, (str. 2) Glede socialne oziroma posestne sestave je bilo dano le število gospodarstev - posestev, niso pa bile prikazane njim pripadajoče površine. To je bilo obdelano z 10% vzorcem. Leta 1948 je bil izdelan popis kmetijskih strojev in naprav v LRS po stanju na dan 1. 8. 1948 (Kmetijska statistika, zvezek 4, Ljubljana 1949), v katerem je bilo podano število gospodarstev po sektorjih lastništva in velikostnih skupinah ter zemljiške površine po okrajih. Prvi popis kmetijskih gospodarstev na celotnem državnem ozemlju je bil izveden januarja 1949 (stanje na dan 1.2. 1949) v okviru popisa živine, perutnine, čebelnih panjev (Kmetijska statistika, zvezek 7, Ljubljana 1949). Zaradi različne metodologije se rezultati teh popisov med seboj razlikujejo in niso primerljivi. 13 Primerljivost podatkov o številu kmečkih gospodarstev oziroma posestni sestavi iz leta 1931 in povojnih popisov je nemogoča ali vsaj težka; rezultat je netočen, ker so bile razlike v namenu in načinu popisa. Popis iz leta 1931 je zajel vsa kmečka gospodarstva z nad 500 m2 površine (načelo »obrata«), medtem koje npr. popis zemljišč iz leta 1947, prav tako pa tudi popis kmetijskih strojev in naprav po stanju 1. 8. 1948, sledil lastništvu zemlje (državna, zadružna, zasebna kmetijska posestva). Primerljivost je težka tudi zaradi različnega ozemlja, ki gaje popis zajel. Kljub težavnosti glede primerljivosti predvojnega in povojnega posestnega stanja temelji primerjava na popisu, izvedenem po formalnem zaključku agrarne reforme; izvedel ga je Statistični urad LRS 1.8.1948 kot popis kmetijskih strojev in naprav (Kmetijska statistika, zvezek 4, Ljubljana 1949). V tem popisu je prikazano tudi število gospodarstev po sektorjih lastništva in velikostnih skupinah ter po velikostnih skupinah po okrajih LRS. Pri tem je potrebno upoštevati, da so bili v tem popisu kmetijski obrati razdeljeni na tri sektorje lastništva. V zasebnem sektorju je bilo 99,7 % vseh kmetijskih posestev v LRS. Ker je potrebno pri primerjavi upoštevati tudi ozemeljsko ujemanje s stanjem leta 1931, je treba zato iz ce­ lotnega števila kmečkih gospodarstev odšteti tista iz okrajev Gorica, Idrija, Ilirska Bistrica, Sežana in Tolmin, priključena k LR Sloveniji po mirovnem sporazumu z Italijo. Vendar pa po okrajih niso znani podatki o deležu posameznih lastniških sektorjev. Ker je v vseh okrajih in pri vseh velikostnih skupinah prevladoval zasebni sektor z nad 99%, je mogoče - ob upoš­ tevanju netočnosti, ki izhaja iz tega - to posplošiti na vsa kmetijska posestva. Na ta način je mogoča primerjava tudi po okrajih, čeprav tudi v tem primeru ni ozemeljskega ujemanja predvojnega in povojnega stanja posameznaga okraja. V celoti se stanje okrajev bolj ali manj ujema. Navkljub vsemu je primerjava posestnega stanja iz leta 1931 in 1948 zato lahko le približna in tudi netočna; vendar jo vseeno uporabljamo, ker je le tako mogoče ugotoviti in prikazati obseg, rezultate in posledice izvedene agrarne reforme. 248 posestnikov z do 5 ha zemlje. Po popisu iz začetka leta 194914 je v Sloveniji število posesti z do 5 ha skupne površine - v primerjavi z letom 1931 - celo padlo. Prav tako je padel tudi njihov delež med vsemi posestvi. Leta 1931 je bilo takih posesti 57,3%, v začetku leta 1949 pa jih je bilo, ob povečanju skupnega števila kmečkih gospodarstev v Sloveniji, brez Primorske, torej na domala istem ozemlju, 32,6 %. Z izvedbo agrarne reforme se je povečalo skupno število kmečkih gospo­ darstev.15 V začetku leta 1949 je bilo skoraj na istem ozemlju, kot gaje pred drugo svetovno vojno obsegala Dravska banovina, 42.800 posestev več kot v zadnjem predvojnem popisu leta 1931 ; v Dravski banovini je bilo 154.628 kmečkih gospo­ darstev, konec januarja 1949 pa na istem ozemlju 197.493.16 Povečanje števila gospodarstev sicer v celoti ne more biti posledica agrarne reforme, kajti upoš­ tevati velja dejstvo, da je spremembo povzročil tudi razvoj v desetletju pred drugo svetovno vojno in tudi vojna sama. Med podatki obeh primerjajočih popisov je namreč preteklo osemnajst let. Kljub temu je mogoče vzroke za večji del sprememb v številu in sestavi posestev iskati predvsem v agrarni reformi. Za razliko od povečanja števila kmečkih gospodarstev je površina kmetijske zemlje ostala domala nespremenjena. Povečala se je od leta 1931 do 1949 za 11.587 ha, kar je bilo - glede na stanje iz leta 1949 - 0,9% površine. Glede podatkov o številu kmečkih gospodarstev in njihovi velikostni sestavi iz leta 1949 je potrebno opozoriti na lastniško kategorijo, vodeno v statistiki kot »nekmetovalci«. To so bili po statistiki vsi, ki so sicer bili lastniki kmečkega gospodarstva in so na njem živeli, zaposleni pa so bili v neagrarni dejavnosti. Za nekmečko je veljalo tudi gospodarstvo, ko je eden od družinskih članov, živečih v skupnem gospodinjstvu - ne le gospodar, delal izven posestva. Takšen pristop statistike je podobo posestne sestave v Sloveniji po izvedeni agrarni refor­ mi v veliki meri zameglil oziroma jo popačil. »Nekmetovalci« so bili v resnici polkmetje - polproletarci, ki so živeli na posestvu in ga tudi obdelovali - resda 14 To je bil prvi popis, kije bil po 2. svetovni vojni izveden po vsej državi, in sicer kot popis živine, perutnine in čebelnih panjev. Ker je bil ta popis, s katerim je bilo zajeto stanje 1. 2. 1949, prvi izveden po uradnem končanju agrarne reforme, je kljub vsem pomanjkljivostim najbolj uporaben za prikaz posestne sestave slovenskega kmetijstva oziroma za primerjavo med predvojnim in povojnim stanjem. 15 Avtorji, ki so dosedaj analizirali rezultate in posledice agrarne reforme (V. Stipetić, N. L. Gačeša, taje le povzel ugotovitve prvega), so za Slovenijo navajali padec skupnega števila gospodarstev. Do takšnega zaključka je Stipetić prišel zato, ker je od skupnega števila gos­ podarstev odštel število gospodarstev, ki sojih v statistiki vodili kot nekmetovalce. To so bila kmečka gospodarstva, kjer je bil vsaj en član zaposlen v izvenagrarni dejavnosti; pa tudi posestva cerkva, samostanov, cerkvenih občin in župnih nadarbin. (Navodilo za popis živine, perutnine, čebelnih panjev,... po stanju na dan 15. januarja 1949. leta). 16 Primerjava med predvojnim in povojnim številom kmečkih gospodarstev je mogoča le za približno isto ozemlje, to je za ozemlje, kakršno je imela predvojna Slovenija - Dravska banovina. Iz ozemlja LR Slovenije, kakršno je bilo v času popisa živine, perutnine in čebelnih panjev po stanju na dan 1.2. 1949, je zato v celoti izločena Goriška oblast, takratna upravno- teritorialna enota, kije obsegala okraje Gorica, Idrija, Ilirska Bistrica, Postojna, Sežana, Tolmin. Del ozemlja v okrajih Idrija in Postojna je sicer predvojno spadal v Dravsko banovino, v takratne okraje Logatec in Kranj, vendar zaradi pomanjkanja stvarnih podatkov pri prikazu števila posestev tega ni mogoče upoštevati. V Goriški oblasti je bilo leta 1949 37.434 kmečkih gos­ podarstev, to je 16% vseh v LR SLoveniji. 249 Tabela 30: Število kmečkih gospodarstev po velikostnih skupinah v Sloveniji (brez Primorske) - primerjava popisov leta 1931 in 194917 Velikostna skupina -v ha 1931 štev. 1949 % štev. % brez zemlje - - 4673 2,4 do 2 51137 33,0 25455 13,0 2-5 37655 24,3 33651 17,2 do 5 (skupaj) 88792 57,3 63779 32,6 5-10 28832 18,6 28705 14,7 10-15 - - 15239 7,8 10-20 24470 15,8 nad 20 12534 8,1 nekmetovalci - - 67516 34,5 člani KDZ - - 1779 0,9 154628 100 195420 100 predvsem za svoje potrebe - vendar jih je vseeno potrebno šteti med zemljiške lastnike. Teh je bilo po podatkih iz leta 1949 v Sloveniji, brez upoštevanja ozemlja Primorske, 67.500, vključno s Primorsko pa 78.600. »Nekmetovalcev« je bilo v posestni sestavi med vsemi velikostnimi skupinami gospodarstev največ - 34,5 %. Med »nekmetovalce« je statistika štela tudi cerkvena posestva, tako da to še otežuje ugotavljanje števila polkmetov-polproletarcev. Cerkvenih »nekmečkih« posestev je bilo sicer malo; med 73.450 nekmečkimi posestvi, ki sojih našteli v popisu zemljišč leta 1947, je bilo 860 cerkvenih - 1,2%. Podatki iz leta 1949 sicer ne omogočajo ugotavljanja, v katero velikostno skupino so »nekmetovalci« v resnici spadali, vendar je mogoče na osnovi podatkov iz leta 1947 sklepati, da so bili to predvsem tisti z do 5 ha skupne površine velikimi posestvi. Po podatkih iz tega popisa so bila gospodarstva nekmetov v glavnem velika do 5 ha; takih je bilo 94%, od teh pa je bilo največ takih s posestvom, velikim do 0,5 ha.17 18 Upoš­ tevanje tega pa podobo posestne sestave spremeni. Število malih posestev se namreč poveča, ne pa zmanjša, kot kažejo podatki ob neupoštevanju »nekme­ tovalcev«. Posestva z do 5 ha in posestva »nekmetovalcev« skupaj so pred­ stavljala dve tretjini posestev. To pa je več, kot je bilo malih posestev leta 1931 na približno istem ozemlju. Ob neupoštevanju nekmečkih posestev19 je bil v začetku leta 1949 delež posestev z do 5ha skupne površine 49,8%, kar pa je bilo v resnici manj kot je bil delež posestev te velikosti leta 1931. 17 V letu 1949 je upoštevano približno isto ozemlje, kot je bilo leta 1931; prav tako so zajeti samo podatki o zasebnem sektorju, kije obsegal 99% vseh gospodarstev. Nastala razlika o številu kmečkih gospodarstev je zato zanemarljiva. 18 Popis zemljišč 1947. Zavod za statistiko in evidenco LRS, Ljubljana 1951, str. 60-61, tab. V. 19 Stipetič, Agrarna reforma, str. 461-462; Gačeša, Agrarna reforma, str. 371-372. 250 Lastniška kategorija »nekmetovalci« je bila delno posledica agrarne reforme oziroma deagrarizacije, ki jo je povzročala zaradi ustvarjanja gospodarstev, nesposobnih za življenje le od kmetovanja. V neagrarnih dejavnostih, predvsem v industriji, so se kot nekvalificirana delovna sila zaposlovali predvsem tisti z malih kmetij. Agrarna reforma vsekakor ni razrešila bistvenih vprašanj ekonomskega in socialnega položaja kmetijstva kot panoge, niti ne posamezikov - kmetov. Glede na zakonsko omejitev, da so lahko dobili zemljo samo tisti, ki z dodeljeno zemljo niso prekoračili 5 ha obdelovalne površine, v agrarni reformi ni bilo mogoče videti ukrepa, ki bi imel namen bistveno spremeniti posestno sestavo in izboljšati socialno-materialni položaj posestnikov z majhnimi posestvi. Zemljo je z agrarno reformo dobila le četrtina vseh posestev z do 5 ha skupne površine (po podatkih popisa 1931). Agrarna reforma je številčno okrepila kmečka gospodarstva, ki so bila brez perspektive, saj so živela na spodnji meji blagovne oziroma naturalne reprodukcije in v blagovno denarnih odnosih niso mogla računati na dolgo­ ročnejši obstoj.20 Z agrarno reformo se namreč njihova posestva niso povečala v tolikšni meri, da bi bila sposobna ustvarjati tržne viške in bi omogočala last­ nikom preživljanje brez iskanja dodatnih virov zaslužka. Z agrarno reformo seje posameznemu prejemniku zemlje iz zemljiškega sklada njegovo posestvo sicer povečalo, vendar to ni imelo večjih učinkov za celotno narodno gospodarstvo. Te spremembe niso povzročile bistvenega izboljšanja posestne sestave v Sloveniji. Ekonomski učinek dodeljevanja zemlje je bil v resnici majhen že za posameznika - prejemnika agrarne zemlje. V Sloveniji so agrarni interesenti dobili povprečno po 0,9ha zemlje na posamezno posestvo, kar pa ni moglo imeti večjih, pa tudi ne dolgosežnejših ekonomskih posledic niti zanj, še manj pa za družbo. Posestva, dodeljevana kolonistom, so bila nekoliko večja - od 3 do 4 ha. Agrarni interesent sije na ta način sicer nekoliko povečal svoje posestvo, vendar ne v tolikšni meri, da bi mu to zagotavljalo življenje le od kmetovanja. Ker so po zakonu lahko dobili zemljo le takšni agrarni interesenti, ki niso imeli več kot 5ha obdelovalne zemlje, je to pomenilo, da so z agrarno reformo ustvarjali mala posestva. To so bila takšna, ki sojih pred vojno uvrščali med bajtarje in po mnenju tedanjih strokovnjakov niso zagotavljala dovolj za preživetje; zato so morali iskati dodatne vire zaslužka kot najemni poljedeljski delavci ali pa tudi izven agrarne proizvodnje.21 Pri dodeljevanju zemlje je potrebno upoštevati še dejstvo, da med obdelovalno zemljo, kije bila razdeljevana, niso bile le njive, marveč - kot je pokazala analiza ohranjenih popisov razdelitve zemlje v posameznih krajih - v večji meri travniki. Socialni učinek agrarne reforme na posameznika vsekakor ni bil ugoden, saj je večino dobitnikov zemlje postavil v vlogo, da so morali tudi še naprej iskati vir zaslužka 20 Veselinov, Agrarno pitanje u Jugoslaviji, str. 118. 21 Po mnenju dr. Iva Pirca, ki se je kot zdravnik ukvarjal s problematiko prehrane, je šele posestvo med 10-20 ha nudilo lastniku z družino možnost preživljanja izključno od kmetijstva. 1. Pirc: Prehrana prebivalstva. Socialni problemi slovenske vasi, I. zvezek, zbirka študij št. 2, Ljubljana 1938, str. 89-90; Rado Miklič pa je menil, daje za 5-člansko družino potrebno posestvo 5 ha. R. Miklič: Sezonsko izseljevanje (Nekaj pripomb in opozoril'.). Tehnika in gospodarstvo, V, 1939,3-4, str. 87. 251 izven svojega posestva. Ker najemno delo v kmetijstvu ni bilo več mogoče, so ga lahko iskali le v izven agrarnih gospodarskih panogah. Agrarna reforma je torej s tem, koje po socialnem načelu dodeljevala zemljo malim kmetom - baj­ tarjem, ki jim je bilo dodeljeno premalo zemlje za uspešno kmetijsko proizvod­ njo, povzročala tudi ,beg z zemlje1 oziroma imela vlogo pospeševalca deagra­ rizacije. V Sloveniji je bil namreč že v času izvajanja agrarne reforme, zlasti pa ne­ posredno po njej opazen močan ,beg z zemlje*. Na ta način so reševali enega problemov, značilnih za Slovenijo v obdobju med obema vojnama - agrarno prenaseljenost. To so - v povezavi agrarne reforme in industrializacije - uspešno razreševali med vsemi jugoslovanskim republikami le v Sloveniji; za to je bila odločilnega pomena stopnja razvoja neagrarnega gospodarstva, natančneje in­ dustrije.22 Tisti, ki niso imeli dovolj zemlje za življenje, čeprav so jo dobili z agrarno reformo, so se lahko zaposlili v industriji. Na ta načinje agrarna reforma, ki ni ustvarila za samo od kmetijske proizvodnje sposobnih posestev, pomenila ustvarjalca deagrarizacije. Glede na število tako imenovanih nekmetijskih poses­ tev pa hkrati s procesom deagrarizacije ni potekal tudi proces urbanizacije. Ze ob snovanju zakona o agrarni reformi je bilo jasno, da agrarna reforma ne bo odpravila agrarne prenaseljenosti in da je vsi, ki bi zemljo želeli in jo po­ trebovali, ne bodo mogli dobiti. V zveznem ministrstvu za kmetijstvo so poleti 1945 ugotovili, daje število potencialnih interesentov tolikšno, da zemlje vsi ne bodo mogli dobiti, zlasti če »se osnuje zdravo in ekonomsko sposobno malo kmetijsko posestvo«. Za tiste, ki takšnih posesti ne bi dobili, so menili naj, iščejo delo izven kmetijstva, v industriji.23 Podobnega mnenja so bili tudi na nižjem nivoju - v okrajni agrarni komisiji v Novem mestu na začetku izvajanja agrarne reforme. Menili so: »Da bodo ta posestva (mala - op. Z. Č.) donosna, jih je treba pojačati. Zato ne ustvarjati malih posestev, temveč jih združevati v večje celote. Tiste podeželane pa, ki se ne nameravajo oz. ne morejo v vsem posvetiti kmetijst­ vu, pa usmerjati v druge panoge narodnega gospodarstva n. pr. industrijo.«24 Na ta način je bila agrarna reforma prej eden od pospeševalcev deagrarizacije kot pa ekonomsko socialni ukrep za izboljšanje posestnih razmer. Med posledice agrarne reforme je potrebno šteti tudi proces ,osrednjenja vasi*, ko so večja posestva spreminjali v srednja, mala pa so povečali tako, da so tudi postajala srednje velika. Takšna so bila za oblast politični in ekonomski ideal.25 Namen tega je bil bolj politične narave, kajti s tem so želeli odpraviti ali vsaj omejiti socialno-razredno razlikovanje na vasi. Z ,osrednjenjem vasi* so sku­ šali doseči ekonomsko enakost, kar je bilo v nasprotju s koncentracijo zemlji­ ških posesti, torej nastajanjem proizvodnega zadružništva. Neposredno pred začetkom kolektivizacije v letu 1949 je bilo srednje velikih posestev v Sloveniji 44.000 (22,5%). ,Srednjaki* in posestva do 5ha ter ti. nekmetovalci - v resnici 22 Stipetič, Agrarna reforma, str. 465. 23 Gačeša, Agrarna reforma, str. 142-143. 24 ZAL, OLO Kočevje. 25 Za srednje posestvo so v Zavodu za statistiko in evidenco LRS šteli takšno, ki je imelo 5-15ha površine. To seje razlikovalo od pojmovanja srednjega posestva pred vojno, koje za srednjo kmetijo veljalo tisto z 10-20 ha površine. 252 so bili to mali posestniki - so po agrarni reformi predstavljali večino slovenskega kmeta - 89,6%. Posledice agrarne reforme so se pokazale v kmetijski proizvodnji, ki je bila glede na predvojno raven nižja. Vzrok temu ni bil samo v agrarni reformi in spremembi posestne sestave. S povečanjem števila malih posestev, na katerih so proizvajali v glavnem za domače potrebe, so se pojavile težave glede delovanja trga kmetijskih pridelkov. Vzrok je bil tudi v odnosu tistih kmetov do trga, kijih agrarna reforma sicer ni prizadela. Rezultati agrarne reforme so tako posredno vplivali na uvajanje ekonomsko-političnih ukrepov, ki jih je oblast izvajala zaradi preskrbe vedno večjega števila zaposlenih izven kmetijstva, predvsem v izgradnji industrije. Posledice agrarne reforme na ekonomskem področju, predvsem v preskrbi, so povzročile nasprotni učinek, kot naj bi ga ta imela na političnem področju. Agrarna reforma v Sloveniji ni dosegla niti ekonomskega niti političnega namena, kakršnega so pričakovali oziroma je bil splošno razglašam Posredno je povzročila celo težave v preskrbi. Spreminjanje posestne sestave in ,osrednjenje vasi'je imelo za posledico povečanje avtarkije v kmetijstvu ter zmanjšanje tržnih viškov. To se je pokazalo kot slabo, ko so začeli s petletko in pospešeno in­ dustrializacijo, kar je zahtevalo povečano število zaposlenih izven kmetijstva in s tem več potrošnikov odvisnih od kmetijske proizvodnje. Potrebe preskrbe so povzročile zaostritev odnosa oblasti do kmetov; posledica je bila, da so se začeli odvračati od oblasti tudi dobitniki zemlje, ki so jo dobili z agrarno reformo. Ekonomsko-politični ukrepi: odkup oziroma obvezna oddaja, davčne zahteve, sistem cen - vse to je so kmete kljub izvajani tako imenovani diferenciaciji na vasi, česar sredstvo je bila tudi agrarna reforma, strnilo v odporu oblasti - na vasi se je razvil nekakšen ,egalitizem‘. Takšna politična situacija je bila - po poročilu Centralnega komiteja KP Slovenije - predvsem na Štajerskem in Gorenjskem, kjer diferenciacija še ni bila izvedena in so bili vsi kmetje, tudi revnejši, ki so sicer zaradi agrarne reforme bili oblasti naklonjeni, enotno proti njenim ekonomsko-političnim ukrepom - odkupu in oddaji viškov ter davkom. Kjer so bili med vojno močni partizanski predeli, sta srednji in mali kmet izpolnjevala obveze.26 Vzrok za težave zlasti na Gorenjskem in Štajerskem je bil po mnenju CK KPS v tem, da so zasedali vodilna mesta v lokalnih organih oblasti bogati kmetje - ,kulaki1. Ugotavljali so, da so ti poleg svojega ekonomskega položaja in moči izkoriščali tudi svoj »politični ka­ pital«, ki so ga imeli, ker so sodelovali v narodnoosvobodilnem boju. Po mnenju slovenskega partijskega vodstva so izkoriščali položaj »prvih partizanov« in izigravali politiko in ekonomsko-politične ukrepe oblasti na vasi pa tudi agrarno reformo. »Z bogatim kmetom imamo težave, ker ugodne življenjske in gospodarske pogoje ne jemlje kot stvar, katero mu je omogočila zmaga v osvobodilnem boju, ampak jemlje to kot dejstvo, ki mu je dano samo po sebi,« je bil v letnem poročilu CK KPS za leto 1946 ocenjen politični položaj na vasi.27 Na konferenci okrožnih in okrajnih sekretarjev KPS je Viktor Avbelj, sekretar mariborskega okrožnega 26 ARS II, CK KPS, škatla 18. 27 Prav tam. 253 komiteja, ocenil, daje imela agrarna reforma na Štajerskem politično negativne posledice. Povedal je, da so se ekonomsko močnejši kmetje, ki so sicer v času vojne bili na strani narodnoosvobodilnega gibanja in ga podpirali, začeli odmikati od oblasti. Vzrok za to je iskal tudi v agrarni reformi, za katere politični učinek je rekel: »Mislim, da smo z agrarno reformo dobili mnogo premalo.« Povedal je, da so v nekaterih okrajih v mariborskem okrožju udarile komisije predvsem po ,malem človeku1, proti velikim, bogatejšim kmetom pa so bili popustljivejši.28 Odpori kmetov proti različnim ukrepom oblasti so bili tudi kaznovani; po­ dobno kot pri agrarni reformi so posegli v zemljiško lastnino in jo odvzemali. Odvzem oziroma zaplemba posestva ali dela posestva je bila dopolnilna kazen za takšen odpor, na primer za neizvrševanje predpisanih obveznosti pri odkupu in oddaji določenih presežkov pridelkov oziroma upiranju oddaji. Čeprav je na ta način državna oblast posegala v lastništvo posestva in ga spreminjala v svojo korist - zaplenjena zemlja je postala del državne lastnine - to ni bila agrarna reforma. Medtem ko je bila agrarna reforma socialno-ekonomski ukrep s pou­ darjenim političnim namenom, je zaplemba zemlje zaradi odpora ekonomsko- političnim ukrepom predstavljala dopolnilno kazen - in kot takšno jo je potrebno tudi obravnavati. Poseganje v zasebno lastnino kmetov, ki so bili obsojeni zaradi delovanja proti oblasti oziroma neizpolnjevanja njenih administrativno pos­ tavljenih zahtev, zato presega obravnavo agrarne reforme. Agrarni reformi kot politično-ekonomskemu ukrepu, s katerim si je nova državna oblast v času svoje krepitve zagotovila politično podporo, je na področju kmetijske politike sledilo njeno nasprotje. To je bila kolektivizacija, označena z združevanjem malih individualnih kmetijskih proizvajalcev v kmečke delovne zadruge, jugoslovansko obliko kolhozov. Pri tem procesu, kije v resnici pomenil izničevanje rezultatov agrarne reforme,28 29 je oblast izrabljala svojo moč za dosego ekonomskih interesov; v prvi vrsti zagotavljanje preskrbe. Ekonomsko-politični ukrepi za zagotovitev zagotovljene preskrbe so imeli tudi dolgoročneje razredno zasnovan cilj. Ukrepi so imeli značilnosti tako imenovane prvotne socialistične akumulacije, kar je bil način razredno zaostrenega pristopa do kmetov - kot nadaljevanje socialistične revolucije. Kmet kot dotedanji,zaveznik1 delavskega razreda je v tej fazi postal njegov nasprotnik. Rezultati agrarne reforme in po­ sledice, ki so se kazale v preskrbi, so posredno omogočale sprejemanje revo­ lucionarno socialističnih ukrepov, naperjenih proti kmetom kot razredu - ne glede na njihov različen socialno-ekonomski položaj. To je bilo v nasprotju z razglašenimi načeli agrarne reforme, ki je imela za merilo delovni odnos zem­ ljiškega lastnika do zemlje in njegov socialno-ekonomski položaj. Kolektivizacijo v kmetijstvu je bilo moč razumeti tudi kot odgovor na posledice agrarne reforme, povzročene s povečanjem števila malih posesti, nesposobnih proizvajati za vedno večje potrebe. V nasprotju z agrarno reformo, s katero je oblasti uspelo večino kmetov prepričati, da to ni ukrep, ki bi jih imel namen v celoti razlastiti, pa so kmetje kolektivizacijo razumeli predvsem kot način poseganja v njihovo zemljiško 28 ARS II, CK KPS, Partijske konference in posveti 1946-1951; Zapisnik konference okrožnih in okrajnih sekretarjev KPS 14. 6.1946. 29 Gačeša, Agrarna reforma, str. 375. 254 lastnino in razlaščevanje. Kolektivizacije in vsiljevanega ustanavljanje kmečkih delovnih zadrug ni mogoče razumeti kot sestavni del agrarne reforme. Cilj je bil pri agrarni reformi in kolektivizaciji enak, vendar je bil pristop različen. Z agrarno reformo je oblast iskala predvsem politično podporo, s ciljem utrditi in vzpostaviti socialistične družbene odnose; kolektivizacija pa ji je pomenila način za dosego zlasti ekonomskih učinkov, ki bi bili vidni v preskrbi, potrebni za nemoteno izvajanje industrializacije. Agrarna reforma, kakršno je neposredno po koncu 2. svetovne vojne uza­ konila oblast, na čelu katere je bila komunistična stranka in je bila v veliki meri izvedena v dveh letih po koncu vojne, je v začetku petdesetih let doživela svoj pravi zaključek. Takrat je v drugačnih političnih razmerah - komunistična partija je bila trdno v sedlu in agrarne reforme kot,mobilizacijskega sredstva1 ni več potrebovala - država ponovno posegla v zemljiško lastnino. Z zakonom o kmetijs­ kem skladu splošnega ljudskega premoženja in dodeljevanju zemlje kmetijskim organizacijam,30 sprejetim v zvezni ljudski skupščini maja 1953, je država radi­ kalno posegla v lastninske odnose na agrarnem področju in spremenila posestno sestavo. S to tako imenovano drugo agrarno reformo - v resnici pa je bila nasprotje agrarne reforme iz let 1945-1948 in njenih osnovnih načel - je bila v določeni meri uresničena prvotna zamisel, kakršna je bila za agrarno reformo predlagana pomladi leta 1945. Takrat je bila predlagana nacionalizacija zemlje, ki jo bo zajela agrarna reforma. To seje z zakonom o kmetijskem skladu splošnega ljudskega premoženja dejansko zgodilo. Uzakonjeno je bilo, da kmetijska obdelovalna zemlja kmetov nad 10 ha preide v zemljiški sklad in postane splošno ljudsko premoženje. Zemlja nad tem zemljiškim maksimumom je bila proti odškodnini nacionalizirana. Kmetijskim organizacijam so to zemljo dodeljevali v trajno uporabo, njen lastnik pa je bila država. Leta 1953 je bila v zvezi z ,drugo' agrarno reformo razrešena tudi viničarska problematika, ki sojo začeli reševati v okviru agrarne reforme v Sloveniji že leta 1945 z zakonom o razlastitvi posestev, kijih obdelujejo koloni in viničarji. Sprejet je bil zakon o odpravi viničarskih in podobnih razmerij,31 s katerim so bila ta razmerja (hubarska, ofarska, majerska, kolonatska) na ozemlju LR Slovenije odpravljena. Zemlja tistih, ki so jim jo obdelovali delavci v deputatnih odnosih je bila razlaščena v korist kmetijskega zemljiškega sklada splošnega ljudskega premoženja, to je države. Agrarna reforma in kolonizacija, izvedena v prvem povojnem obdobju, je kljub tako imenovani,drugi agrarni reformi' leta 1953 - ki pa je bila predvsem ukrep nacionalizacije - pustila posledice na posameznikih, prizadetih z agrarno reformo, in tudi na celotni družbi. Bila je celovit družbeni proces, kije zajel veliko število ljudi in jih označil; tako tudi obdobje, v katerem je bila izvedena. Še sedaj je ,živ' proces, ki postaja - kot svoje nasprotje - zopet aktualen. 30 UL FLRJ, 22-150/27. 5.1953. 31 UL LRS, 22-77/8. 7.1953. 255 Popis zakonodaje o agrarni reformi in kolonizaciji JUGOSLAVIJA 1945 - Odlok o prehodu sovražniškega imetja v državno svojino, o državnem upravljanju imetja odsotnih oseb in o zasegi imetja, ki so ga okupatorske oblasti prisilno odtujile. UL DFJ, 2-25/6. 2. 1945. - Začasna prepoved vrnitve kolonistov v njihove prejšnje življenske kraje. UL DFJ, 13-153/16. 3. 1945. - Odločba o dovolitvi kolonistom za preselitev v Vojvodino. UL DFJ, 15-167/23. 3. 1945. - Odlok o prehodu zaplenjenih sovražnikovih kmetijskih posestev pod nadzorstvo zveznega ministrstva za kmetijstvo. UL DFJ, 28-260/1. 5. 1945. - Zakon o postopku z imovino, katero so lastniki morali med okupacijo zapustiti in z imovino, katero so jim odvzeli okupator in njegovi pomagači. UL DFJ, 3-319/29. 5. 1945. - Zakon o zaplembi imovine in o opravljanju zaplembe. UL DFJ, 40-359/12. 6. 1945. - Odlok o prepovedi prodajanja, kupovanja in zadolževanja kmetskih zemljišč, goz­ dov, kmetskih poslopij in objektov. UL DFJ, 48-439/10. 7. 1945. - Zakon o reviziji razdelitve zemlje kolonistom in agrarnim interesentom v Ma­ kedoniji in v kosovsko-metohijski pokrajini. UL DFJ, 56-527/3. 8. 1945. - Zakon o državnih kmetijskih posestvih. UL DFJ, 56-529/3. 8. 1945. - Zakon o agrarni reformi in kolonizaciji. UL DFJ, 64-605/28. 8. 1945. - Uredba o Agrarnem svetu DFJ. UL DFJ, 67-623/4. 9. 1945. - Odlok o prednostnem vrstnem redu pri dodeljevanju zemlje. UL DFJ, 68-631/ 7. 9. 1945. - Odlok, s katerim se stavljajo pod začasno upravo federalnih ministrstev za goz­ darstvo tisti gozdovi in gozdna zemljišča, za katere veljajo odredbe zakona o agrarni reformi in kolonizaciji. UL DFJ, 68-634/7. 9. 1945. - Uredba o komisiji za naseljevanje borcev v Vojvodini. UL DFJ, 71-666/18. 9. 1945. - Uredba o ustanovitvi skladov: stanovanjskih in kmetijskih zgradb, kmetijskega inventarja in živine, semen in hrane in hišne opreme, dobljenih z zaplembami in raz­ lastitvami. UL DFJ, 72-669/21. 9. 1945. - Uredba o izvedbi naselitve borcev v Vojvodini. UL DFJ, 72-670/21. 9. 1945. - Pojasnilo 2. odstavka 2. člena uredbe o prednostnem vrstnem redu pri dodel­ jevanju zemlje. UL DFJ, 74-693/28. 9. 1945. - Naredba o obveznem obdelovanju in posetvi zemljišč, ki spadajo pod odredbe zakona o agrarni reformi in kolonizaciji ter ostalih zemljišč, ki so pod državno upravo. UL DFJ, 74-694/28. 9. 1945. 257 - Odločba, da federalna kmetijska ministrstva izdajajo odločbe o dodelitvi zemlje raznim uradom in ustanovam v izkoriščanje in obdelovanje. UL FLRJ, 79-750/16. 10. 1945. - Uredba o dopolnitvi uredbe o ustanovitvi skladov: stanovanjskih in kmetijskih zgradb, kmetijskega inventarja in živine, semen in hrane in hišne opreme, dobljenih z zaplembami in razlastitvami z dne 21. septembra 1945. UL DFJ, 92-875/27. 11. 1945. 1946 - Navodilo za tolmačenje in uporabo 2. in 5. člena uredbe o ustanovitvi skladov: stanovanjskih in gospodarskih zgradb, poljedeljskega inventarja in živine, semen in hrane in hišne opreme, dobljenih z zaplembo in razlastitvami z dne 21. septembra 1945. UL FLRJ, 10-57/1. 2. 1946. - Navodilo o zastopanju Ministrstva kolonizacije Zvezne vlade in podrejenih uradov in ustanov. UL FLRJ, 10-60/1. 2. 1946. - Zakon ustanovitvi Komisije za agrarno reformo in kolonizacijo. UL FLRJ, 12-73/ 8. 2. 1946. - Uredba o organizaciji in pristojnosti komisije za agrarno reformo in kolonizacijo pri vladi FLRJ. UL FLRJ, 15-110/19. 2. 1946. - Tolmačenje Zakona o agrarni reformi in kolonizaciji v pogledu razlastitve zem­ ljiških posestev. FLRJ, 16-115/22. 2. 1946. - Zakon o potrditvi in spremembah zakona o agrarni reformi in kolonizaciji z dne 23. avgusta 1945. UL FLRJ, 24-152/22. 3. 1946. - Odločba o razveljavljanju odločbe o prepovedi prodaje, nakupa in zadolžitve kme­ tijskih zemljišč, gozdov, kmetijskih gospodarskih zgradb in objektov. UL FLRJ, 43- 291/28. 5. 1946. - Naredba o enotnem izvajanju agrarne reforme na gozdnih posestvih. UL FLRJ, 48-332/14. 6. 1946. - Splošni zakon o ravnanju z razlaščenimi in zaplenjenimi gozdnimi posestvi. UL FLRJ, 61-430/30. 7. 1946. - Uredba o likvidaciji obvez agrarnih dolžnikov pri ravnateljstvu za finančno likvi­ dacijo agrarne reforme na velikih posestvih v severnih krajih. UL FLRJ, 70-497/30. 8. 1946. - Odredba o taksni oprostitvi taks za zemljiškoknjižne vpise v lastninske pravice na zemljiščih in zgradbah, dodeljenih po zakonu a agrarni reformi in kolonizaciji. UL FLRJ, 82-578/11. 10. 1946. - Zakon o potrditvi, spremembah in dopolnitvah Zakona o reviziji, razdelitve zem­ lje kolonistom in agrarnim interesentom v Makedoniji in v kosovsko-metohijski pokrajini. UL FLRJ, 89-634/5. 11. 1946. - Obvezna razlaga čl. 36 Zakona o agrarni reformi in kolonizaciji. UL FLRJ, 99- 689/10. 12. 1946. - Odredba o odpravi taks za zemljiškoknjižne vpise lastninske pravice na gozdovih, ki so razlaščeni in dodeljeni po splošnem zakonu o ravnanju z razlaščenimi in zaplenjenimi gozdnimi posestvi. UL FLRJ, 105-755/27. 12. 1946. 1947 - Uredba o spremembi čl. 7 Uredbe o izvedbi naselitve borcev v Vojvodini. UL FLRJ, 13-105/14. 2. 1947. - Odločba o izločanju zemljišč iz zemljiškega sklada agrarne reforme in kolonizacije in dodeljevanju zemlje ustanovam. UL FLRJ, 21-154/14. 3. 1947. 258 - Zakon o spremembah in dopolnitvah člena 36 zakona o agrarni reformi in ko­ lonizaciji. UL FLRJ, 101-745/26. 11. 1947. - Zakon o ureditvi bremen, vknjiženih na nepremičninah, ki so prešle v last države po zakonu o agrarni reformi in kolonizaciji in po splošnem zakonu o ravnanju z raz­ laščenimi in zaplenjenimi gozdnimi posestvi. UL FLRJ, 106-781/13. 12. 1947. 1948 - Ukaz o odpravi komisije za agrarno reformo in kolonizacijo pri vladi FLRJ. UL FLRJ, 34-264/28. 4. 1948. - Rešitev o ukinitvi glavne komisije za naseljevanje borcev v Vojvodini. UL FLRJ, 46-358/3. 7. 1948. - Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o agrarni reformi in kolonizaciji. UL FLRJ, 105-870/4. 12. 1948. SLOVENIJA 1945 - Uredba o začasni ureditvi prejemkov viničarjev. UL SNOS in NVS, 50-364/7. 11. 1945. - Zakon o agrarni reformi in kolonizaciji v Sloveniji. UL SNOS in NVS, 62-396/19. 12. 1945. - Zakon o razlastitvi posestev, ki jih obdelujejo koloni in viničarji. UL SNOS in NVS, 62-397/19. 12. 1945. 1946 - Odločba /o imenovanju komisij za agrarno reformo/. UL LRS, 7-28/23. 1. 1946. - Zakon o dopolnitvah in spremembah zakona o agrarni reformi in kolonizaciji v Sloveniji z dne 17. decembra 1945. UL LRS, 30-125/17. 4. 1946. - Zakon o obvezni obdelavi kmetijskih zemljišč in začasni ureditvi zemljiškega zakupa. UL LRS, 32-130/27. 4. 1946. 1947 - Uradni poziv lastnikom zemljiških posestev na območju, ki je bilo po mirovni pogodbi z Italijo priključeno k ozemlju FLRJ inje pripadlo LRS. UL LRS, 51-318/13. 12. 1947. - Zakon o likvidaciji agrarne reforme, ki se je izvajala do 6. aprila 1941. leta na veleposestvih na ozemlju LRS. UL LRS, 52-320/21. 12. 1947. - Zakon o agrarnih skupnostih. UL LRS, 52-323/21. 12. 1947. 1948 - Zakon o agrarni reformi in kolonizaciji v Ljudski republiki Sloveniji. UL LRS, 10- 61/24. 2. 1948. - Odločba o imenovanju članov komisije za agrarno reformo na priključenem ozem­ lju LRS. UL LRS, 10-76/24. 2. 1948. - Obvezna razlaga čl. 3 Zakona o likvidaciji agrarne reforme, ki seje izvajala do 6. aprila 1941 na veleposestvih na ozemlju LRS. UL LRS, 16-105/13. 4. 1948. - Zakon o ravnanju z razlaščenimi in zaplenjenimi gozdnimi posestvi v Sloveniji. UL LRS, 28-138/25. 5. 1948. 259 1949 - Uredba o organih in postopku za preiskanje prilastitev državnih zemljišč, ledin in zemljišč bivših agrarnih skupnosti. UL LRS, 12-66/12. 4. 1949. 1953 - Obvezna razlaga 2. člena zakona o agrarni reformi in kolonizaciji v LRS. UL LRS, 21-75/2. 7. 1953. - Zakon o odpravi viničarskih in podobnih razmerij. UL LRS, 22-77/8. 7. 1953. SLOVENSKO PRIMORJE1 1946 - Odredba o upravi sovražnikovega imetja in imetja odsotnih oseb. UL P PNOO, 10-71/29. 5. 1946. - Odredba o ukinitvi kolonata. /izdal Okrajni izvršilni narodno osvobodilni odbor za koprski okraj 1. 7. 1946/. UL IOLO, 1 /1. 9. 1947*2 - Odredba o dopolnitvi odredbe okrajnega INOO v Kopru o odpravi kolonata. /izdal Okrajni izvršilni narodno osvobodilni odbor za koprski okraj 4. 9. 1946/. UL IOLO, 1/1. 9. 1947*. - Odlok o zaplembi imovine fašistov, fašističnih društev in ustanov. UL P PNOO, 17-133/25. 9. 1946. - Odlok o ureditvi agrarnih razmerij in razveljavitvi dražb, /izdal Okrajni izvršilni narodno osvobodilni odbor za koprski okraj 1. 12. 1946/. UL IOLO, 1/1. 9. 1947*. - Odlok o dopolnitvi odloka Poverjeništva PNOO o zaplembi imovine fašistov, fa­ šističnih društev in ustanov. UL P PNOO, 20-553/10. 12. 1946. 1947 - Odlok o dopolnitvi odloka z dne 1. decembra 1946. /izdal Okrajni izvršilni narodno osvobodilni odbor za koprski okraj 13. 1. 1947/. UL IOLO, 1/1. 9. 1947*. - Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka ONOO za koprski okraj od 1. decembra 1946. /izdal Okrajni narodno osvobodilni odbor za koprski okraj 4. 2. 1947/. UL IOLO, 1/1. 9. 1947*. - Ukaz o raztegnitvi veljavnosti ustave, zakonov in drugih pravnih predpisov FLRJ na ozemlje, kije po mirovni pogodbi z Italijo priključeno FLRJ. UL FLRJ, 80-549/17. 9. 1947. - Ukaz o razširjenju veljavnosti ustave, zakonov in drugih pravnih predpisov Ljud­ ske republike Slovenije na področje, priključeno po mirovni pogodbi z Italijo k ozemlju FLRJ, kolikor pripada to ozemlje LRS. UL LRS, 39-211/20. 9. 1947. - Odlok o ureditvi poljedeljskih razmerij v Istrskem okrožju. UL IOLO, 2-10/20. 9. 1947. 1 Izvzeto iz popisa zakonodaje v LRS zaradi posebnega državnega položaja Slovenskega primorja v letih 1945-1947 oz. do leta 1954. 2 Odredbe in odloki, ki jih je izdal okrajni izvršilni narodno osvobodilni odbor oziroma okrajni NOO v Kopru v zvezi z agrarnimi odnosi v letu 1946 in 1947, do začetka izhajanja Uradnega lista Istrskega okrožnega ljudskega odbora, so bili objavljeni v št. 1 tega lista. Odredbe in odloki so bili v času izdaje objavljeni z lepaki. Označeni so z *. 260 1948 - Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o ureditvi agrarnih odnosov v Istr­ skem okrožju z dne 14. septembra 1947. UL VUJA jugoslovanske zone STO in IOLO, 1-36/10. 1. 1948. - Odlok o prazniku agrarne reforme. UL VUJA jugoslovanske zone STO in IOLO, 1-37/10. 1. 1948. 1949 - Odlok o odpravi agrarnih komisij ter o prepovedi upostavljanja odpravljenih agrar­ nih odnosov kolonata in polovičarstva. UL VUJA jugoslovanske zone STO in IOLO, 3-18/1. 9. 1949. 1951 - Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o odpravi agrarnih komisij ter o prepovedi upostavljanja odpravljenih agrarnih odnosov kolonata in polovičarstva. UL IOLO, 14- 109/15. 12. 1951. 1954 - Uredba o izvajanju zakonov in drugih zveznih predpisov na ozemlju, na katero se je razširila civilna uprava FLRJ. UL FLRJ, 56-667/30. 12. 1954. 261 Seznam uporabljenih virov in literature I. VIRI 1. Arhivi in arhivski fondi Arhiv Jugoslavije (AJ): - Fond Saveta za poljoprivredu i šumarstvo vlade FNRJ (signatura fonda 4) - Fond ustanova agrarne reforme i kolonizacije socialističkog perioda (signatura fonda 97) - Fond planske komisije FNRJ (signatura fonda 41) - Fond Privrednog saveta (signatura fonda 40) - Fond CK KPJ Arhiv Republike Slovenije (ARS): - Ministrstvo za finance LRS, serija Agrarna reforma in kolonizacija (MF) - Ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo LRS, Oddelek za agrarno reformo (MKG) - Planska komisija LRS (PK LRS) - Kontrolna komisija pri vladi LRS (KK LRS) - Predsestvo Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta (P. SNOS) - Slovenski narodnoosvobodilni svet - odseki - Poverjeništvo Pokrajinskega narodnoosvobodilnega odbora za Slovensko Pri­ morje - Ajdovščina (PPNOO) - CK KPS Pokrajinski arhiv Koper (PAK) - Okrajni ljudski odbor Koper - Okrajna komisija za agrarno reformo Koper - Okrajna komisija za agrarno reformo Postojna - Okrajna komisija za agrarno reformo Sežana - Okrajna komisija za agrarno reformo Ilirska Bistrica Pokrajinski arhiv Maribor (PAM) - Mestni ljudski odbor Maribor - mesto - Okrajni ljudski odbor Maribor - okolica - Okrajni ljudski odbor Radgona - Okrajni ljudski odbor Ljutomer - Okajni ljudski odbor Murska Sobota - Okrajni ljudski odbor Prevalje 263 Pokrajinski arhiv v Novi Gorici (PANG) - Okrajni ljudski odbor Gorica - Okrajni ljudski odbor Tolmin - Okrajni ljudski odbor Idrija Zgodovinski arhiv Celje (ZAC) - Okrožni ljudski odbor Celje - Fond Komisije za upravo narodne imovine - Okrajni ljudski odbor Krško - Okrajni ljudski odbor Šmarje pri Jelšah Zgodovinski arhiv Ljubljana (ZAL) - Okrožni ljudski odbor Novo mesto - Okrajni ljudski odbor Grosuplje - Okrajni ljudski odbor Kamnik - Okrajni ljudski odbor Kočevje - Okrajni ljudski odbor Kranj - Okrajni ljudski odbor Ljubljana-okolica - Mestni ljudski odbor Ljubljana-mesto 2. Tiskani viri Stenografsko gradivo Zakonodavni rad Predsedništva AVNOJ-a i Predsedništva narodne skupštine DFJ (19. novembra 1944 - 27. oktobra 1945), po stenografskim beleškama i drugim izvorima. Beograd 1951. Treče zasedanje AVNOJ i zasedanje Privremena narodne skupštine (7. - 26. avgusta 1945) , stenografie beleške. Rad zakonodavnih odbora Predsedništva AVNOJ-a i Privremene narodne skupštine (3. aprila - 25. oktobra 1945), po stenografskim beleškama i drugim izvorima. Beograd 1952. Zasedanje Ustavotvorne skupštine (29. novembra 1945 - 31. marta 1946), ste­ nografske beleške. Prvo vanredno zasedanje Narodne skupštine FNRJ (I. saziv) (31. januara - 4. februara 1946) , stenografske beleške. Drugo redovno zasedanje Narodne skupštine FNRJ (I. saziv) (2. - 21. decembar 1946), stenografske beleške. Treče vanredno zasedanje Saveznog veča i Veča naroda (I. saziv) (27. - 28. novembra 1948), stenografske beleške. Četvrto redovno zasedanje Saveznog veća i Veča naroda (24. - 29. novembra 1947), stenografske beleške. Peto redovno zasedanje Saveznog veča i Veča naroda (I. saziv) (22. - 28. aprila 1947), stenografske beleške. Šesto redovno zasedanje Saveznog veča i Veča naroda (II. saziv), knjiga III (20. - 22. maja i 7. - 10. septembra 1953), stenografske beleške. Stenografski zapiski Ustavodajne skupščine Ljudske republike Slovenije. Ljubljana 1950. Stenografski zapisniki Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije, II. redno zasedanje (15. decembra 1947 do 18. maja 1948), III. redno zasedanje (19. maja 1948), 264 IV. redno zasedanje (14. decembra 1948), Ljubljana 1953. V. kongres KPJ, 21 - 28. jula 1948, stenografska beleške. Kultura, Beograd 1949. Znanstvene izdaje virov Dokumenti ljudske revolucije v Sloveniji, knjiga 1-7. Ljubljana 1962, 1964, 1966, 1968, 1978, 1981, 1989. Viri za zgodovino Komnistične stranke na Slovenskem v letih 1919-1921. Ljubljana 1980. Drugi (Vukovarski) kongres KPJ. Izvori za istoriju SKJ, serija A/I/2. Beograd 1983. Treći kongres KPJ. Izvori za istoriju SKJ, serija A/I/6. Beograd 1986. Peta zemaljska konferencija KPJ. Izvori za istoriju SKJ, serija A/I/10. Beograd 1980. Osnivački kongres KP Srbije, 8.-12. maja 1945. Beograd 1972. Sednice Centralnog komiteta KPJ, 1948-1952. Izvori za istoriju SKJ, serija A/II/2. Beograd 1985. Zbrana dela Tito : Zbrana dela, 6. knjiga. Ljubljana 1980. Broz Josip-Tito: Govori i članci, knjiga I—VIII. Zagreb 1959. Kardelj Edvard: Problemi naše socialistične graditve, knjiga 1, 2., Ljubljana 1955, 1956. Kidrič Boris: Zbrano delo, I-IV. Ljubljana 1978. Kidrič Boris: Sabrana dela, knjiga IV-VIL Beograd 1985. Pijade Moša: Izabrani spisi, tom I, knjiga 3, knjiga 4. Beograd 1965, 1966. II. kongres KPS. Ljubljana 1949. 3. Časopisi Ljudska pravica, glasilo Komunistične partije Slovenije, 1945-1953. Slovenski poročevalec, glasilo Osvobodilne fronte Slovenije, 1945-1953. Kmečki glas, tednik za podeželjsko ljudstvo, 1945-1953. 4. Uradni listi Uradni list Demokratične federativne Jugoslavije, 1945 (UL DFJ). Uradni list Federativne ljudske republike Jugoslavije, 1946-1954 (UL FLRJ). Uradni list Slovenskega narodno osvobodilnega sveta in Narodne vlade Slovenije, 1945 (UL SNOS in NVS). Uradni list Ljudske republike Slovenije, 1946-1954 (UL LRS). Uradni list Poverjeništva Pokrajinskega narodnoosvobodilnega odbora za Slovensko primorje, 1945-1947 (UL PPNOO). Uradni list istrskega okrožnega ljudskega odbora, 1947 (UL IOLO). Uradni list vojne uprave J. A. jugoslovanske zone STO in istrskega okrožnega ljud­ skega odbora, 1948-1951 (UL VUJA/IOLO). 5. Statistično gradivo Statistični godišnjak 1934-1935, knjiga VI; 1936, knjiga VII; 1937, knjiga Vili; 1938- 1939, knjiga IX. Opšta državna statistika, Beograd, 1936, 1937, 1938, 1939. 265 Statistički godišnjak FNRJ 1954. Savezni zavod za statistiku i evidenciju, Beograd 1954. Jugoslavija 1918-1988, statistički godišnjak. Savezni zavod za statistiku, Beograd 1989. Letopis Ljudske republike Slovenije 1953. Zavod za statistiko LRS, Ljubljana 1953. Slovenija 1945-1975. Zavod SR Slovenije za statistiko, Ljubljana 1975. Popis zemljišč iz leta 1947. Zavod za statistiko LRS, Ljubljana 1951. Kmetijska statistika. Zavod za statistiko LRS, Ljubljana 1948. IL LITERATURA 1. Knjige Baš Franjo: Prispevki k zgodovini severovzhodne Slovenije. Maribor 1989. Biber Dušan: Nacizem in Nemci v Jugoslaviji 1933-1941. Ljubljana 1966. Brezigar Milko: Osnutek slovenskega narodnega gospodarstva. Celje 1918. Cifrič Ivan: Revolucija i seljaštvo. Zagreb 1981. Čermelj Lavo: Slovenci in Hrvatje pod Italijo. Ljubljana 1965. Čukanović Savo: Selo i seljaštvo u agrarnoj politici Jugoslavije. Beograd 1977. Erič Milivoje: Agrarna reforma u Jugoslaviji 1918-1941 god. Sarajevo 1958. Erjavec Fran: Kmetiško vprašanje v Sloveniji. Ljubljana 1928. Ferenc Mitja: Kočevska. Izgubljena kulturna dediščina kočevskih Nemcev. Ljubljana 1993. Ferenc Tone: Ljudska oblast na Slovenskem 1941-1945. 1. knjiga: Država v državi. Ljubljana 1987. Ferenc Tone: Ljudska oblast na Slovenskem 1941-1945. 2. knjiga: Narod si bo pisal sodbo sam. Ljubljana 1985. Ferenc Tone: Nacistična raznarodovalna politika v Sloveniji v letih 1941-1945. Ma­ ribor 1968. Ferenc Tone - Kacin-Wohinz Milica - Zorn Tone: Slovenci v zamejstvu, pregled zgodovine 1918-1945. Ljubljana 1974. Gačeša L. Nikola: Agrarna reforma i kolonizacija u Jugoslaviji 1945-1948. Novi Sad 1984. Gospodarska in družbena zgodovina Slovencev. Zgodovina agrarnih panog I. Ljub­ ljana 1970. Gospodarska in družbena zgodovina Slovencev. Zgodovina agrarnih panog II. Ljub­ ljana 1980. Jovanovič Žarko: KPJ prema seljaštvu 1919-1941. Beograd 1984. Kardelj Edvard: Pot nove Jugoslavije. Ljubljana 1946. Kardelj Edvard: Problemi socialistične politike na vasi. Ljubljana 1959. Kardelj Edvard: O poljoprivredi, selu i zadrugarstvu, knjiga 1. Beograd 1983. Kerenčič Jože: Domačija. Študija o naši vasi, zbrano delo. Maribor 1967. Kuzmanovič Rajko: Privremena narodna skupština DFJ - od AVNOJ-a do konsti- tuante. Beograd 1981. Kuhar Lovro - Prežihov Voranc: Zbrano delo, 10., 12. knjiga. Ljubljana 1983, 1990. Lazarevič Žarko: Kmečki dolgovi na Slovenskem. Ljubljana 1994. Marentič Janez: Slovenska vas pod kapitalističnim jarmom. Ljubljana 1957. Markovič Petar: Strukturne promjene na selu kao rezultat ekonomskog razvitka (period 1900-1963). Beograd 1963. 266 Mates Leo: Međunarodni odnosi socijalističke Jugoslavije. Beograd 1976. Matička Marijan: Agrarna reforma i kolonizacija u Hrvatskoj 1945-1948. Zagreb 1990. Medved Jakob: Mežiška dolina, socialnogeografski razvoj zadnjih sto let. Ljubljana 1967. Melik Anton: Slovenija, geografski opis, I. del, 2. zvezek. Ljubljana 1936. Melik Anton: Slovenija, opis slovenskih pokrajin. Knjiga 1-4. Ljubljana 1954, 1957, 1959, 1960. Melik Anton: Planine v Julijskih Alpah. SAZU, delo 1, Ljubljana 1950. Mendraš Henri: Seljaška društva (Elementi za jednu teoriju seljaštva). Zagreb 1986. Mirkovič Mijo: Seljaci u kapitalizmu. Zagreb 1952. Mirkovič Mijo: Ekonomska historija Jugoslavije. Zagreb 1958. Nešović Slobodan: Stvaranje nove Jugoslavije. Beograd 1981. Opšti šematizam Katoliške crkve u Jugoslaviji. Sarajevo 1939. Petranović Branko: Istorija Jugoslavije 1918-1988.3. knjiga: Socialistička Jugoslavija 1945-1988. Beograd 1988. Petranović Branko: Istoriografija i revolucija. Beograd 1984. Petranović Branko: Politička i ekonomska osnova narodne vlasti u Jugoslaviji za vreme obnove. Beograd 1969. Petranović Branko: Političke i pravne prilike za vreme Privremene vlade DEJ. Be­ ograd 1964. Petranović Branko - Dautović Sava: Jugoslovenska revolucija i SSSR (1941-1945). Beograd 1988. Petrovič J. Vojislav: Razvitak privrednog sistema FNRJ posmatran kroz pravne propise, 1-3. Beograd 1954, 1955, 1956. Prepeluh Albin: Naš veliki socialni problem - agrarna reforma. Ljubljana 1933. Prepeluh Albin: Pripombe k naši prevratni dobi. Ljubljana 1938. Prepeluh Albin - Abditus: Problemi malega naroda. Ljubljana 1918. Prepeluh Albin: V boju za zemljo in državo. Ljubljana 1928. Prinčič Jože: Nacionalizacija na ozemlju LR Slovenije 1945-1963. Novo mesto 1994. Slovensko primorje in Istra. Beograd 1953. Spominski zbornik Slovenije. Ljubljana 1939. Šnuderl Makso: Zgodovina ljudske oblasti. Ljubljana 1950. Titi Julij: Socialnogeografski problemi na koprskem podeželju. Koper 1965. Veselinov Dragan: Agrarno pitanje u Jugoslaviji. Beograd 1981. Veselinov Dragan: Sumrak seljaštva. Beograd 1987. Vilfan Sergij: Pravna zgodovina Slovencev. Ljubljana 1961. Vodušek Starič Jera: Prevzem oblasti 1944-1946. Ljubljana 1992. Za izboljšanje življenskih pogojev našega kmetijstva. Poročilo o kmetijski anketi, 30. 5. - 3. 6. 1938. Ljubljana 1938. 2. Razprave in članki Bilimović Aleksander: Agrarna struktura Jugoslavije in Slovenije v primeri z agrarno strukturo nekaterih drugih dežel. Tehnika in gospodarstvo, V, 1939, 3-4. Bratko Ivan: Naša kolonizacija. Sodobnost, Vlil, 1940. Bratko Ivan: Nekmetska in tuja zemljiška posest v Sloveniji. Tehnika in gospodarstvo, V, 1939, 7-8. Bratko Ivan: Kmetski dolgovi. Tehnika in gospodarstvo, V, 1939, 9-10. Cifrić Ivan: Agrarno i seljačko pitanje u teoriji i praksi naše Partije. Naše teme, 1975, 267 Čepič Zdenko: Načini zaostrovanja razrednega v zaključnem obdobju NOB (v luči zakonskih ukrepov). Prispevki za novejšo zgodovino, XXX, 1990, 1-2. Čepič Zdenko: Narodnogospodarske zamisli pri Slovencih v času odločitve za prvo narodno državo. Prispevki za zgodovino delavskega gibanja, XXIV, 1984, 1-2. Čepič Zdenko: Nekatere značilnosti gospodarske politike v obdobju 1945-1952 (teze). Prispevki za zgodovino delavskega gibanja, XXV, 1985, 1-2. Čepič Zdenko: O ukrepih za spreminjanje družbenoekonomskih odnosov leta 1942 v Sloveniji. Borec, XXXXIX, 1987, 10. Čepič Zdenko: Prispevek k proučevanju ekonomskih vidikov revolucije v obdobju NOB. Prispevki za novejšo zgodovino, XXVII, 1987, 1-2. Djurić R. Vladimir: Geografski razpored novokolonizovanog stanovništva u Vojvo­ dini. Glasnik etnografskog instituta SAN, I-II (1953-1954), Beograd 1957. Frangeš Oto: Agrarna reforma u sjevernim dijelovima Jugoslavije. Ekonomist, 1935, 8. Gačeša L. Nikola: Agrarni programi građanskih političkih partija u Jugoslaviji između dva svetska rata. JIČ, XXII, 1987, 1-2. Grahovac Petar: 20 godina agrarne reforme u Jugoslaviji. Ekonomika poljoprivrede, 1966, 3. Horvat Branko: Jugoslovanska agrarna teorija i politika u posleratnom razdoblju. Pregled, LXVI, 1976, 7-8. Ilešič Svetozar: Agrarna prenaseljenost Slovenije. Tehnika in gospodarstvo, VI, 1940, 3-4. Ivanovič Stanoje: Seljačko i agrarno pitanje u programima seljačkih stranaka. So­ ciologija sela, 1970, 27-28. Janša Olga: Agrarna reforma v Sloveniji med obema vojnama. Zgodovinski časopis, XVIII, 1964. Jeržabek V. Vinko: Kolonizacija u Vršcu (1946-1963. god.). Sociologija sela, III, 1965, 9. Jeržabek V. Vinko: Kolonizacija i procesi društvenog prilagodavanja kolonista u Vršcu (1945-1963). Zbornik društvenih nauka, 1966, 45. Juriša Stanko: Kidričevo viđenje seljaškog pitanja u posleratnoj agrarnoj politici. Zbornik centra za društvena istraživanja Slavonije i Baranje, XXI, 1984, 1. Klemenčič Vladimir: Nemci v statistiki v jugoslovanski Sloveniji med obema vojnama. Zgodovinski časopis, XL, 1986, 4. Kostič Darinka: Agrarna reforma i promene u životu posleratnih kolonista u Voj­ vodini. Stanovništvo, V, 1967, 3. Kraigher Vito: Slovenski viničarji. Sodobnost, VII, 1939. Lazarevič Žarko: Analiza kmečkih dolgov v Sloveniji 1918-1941. Prispevki za novejšo zgodovino, XXIX, 1989, 2. Levstik Jože - Vid: Izvajanje agrarne reforme med NOB na Dolenjskem. Borec, XXIV, 1972, 8/9. Marjanovič Jovan: Ekonomske promene u toku narodnooslobodilačkog rata. Istoriski glasnik, 1955, 1. Marušič Branko: Iz povijesti kolonata u Istri i Slovenskom Primorju. Jadranski zbor­ nik, II, 1957. Mikola Milko: Izvajanje agrarne reforme v celjskem okrožju. Celjski zbornik 1989. Nečak Dušan: Nekaj osnovnih podatkov o usodi nemške narodnostne skuposti v Sloveniji po letu 1945. Zgodovinski časopis, 47, 1993, 3. Nedog Alenka: Kmečko gibanje v okviru Ljudske fronte na Slovenskem. JIČ, XIII, 1974, 1-2. 268 Novak Miroslav: Prispevek k zgodovini reševanja viničarskega vprašanja na slo­ venskem Štajerskem. Zbornik občine Slovenska Bistrica II, 1990. Pačnik Jože: Razvoj viogradniškega zadružništva na naši sevemimeji. Nova Obzorja, I, 1949. Pak Mirko: Kolonizacija Slovencev v Banatu. Geografski zbornik, VIII, 1963. Pavlovič Mato: Agrarna reforma u Istri od godine 1946.-1948. Rad JAZU, knjiga 288, Zagreb 1952. Petranovič Branko: Aktivnost rimokatoličkog klera protiv sređivanja prilika u Ju­ goslaviji (mart 1945-septembar 1946). Istorija XX. veka, zbornik radova V, Beograd 1963. Slabek Henryk: Problemi politike komunističkih partija u oblasti agrarne reforme (1945-1948). Prilozi za istoriju socijalizma, 1967, 4. Srbašić Marijan, Dobranić Draško: Prilog poznavanju problematike agrarnog maksi­ muma. Problemi socijalističkog razvoja poljoprivrede i sela. Komunist, Ljubljana 1984. Stipetič Vladimir: Agrarna reforma i kolonizacija u FNRJ godine 1945. - 1948. Rad JAZU, knjiga 300, Zagreb 1954. Stipetič Vladimir: Mjesto i uloga Edvarda Kardelja u borbi za pridobivanje seljaštva Jugoslavije za socijalističku revoluciju. Problemi socijalističkog razvoja poljoprivrede i sela. Komunist, Ljubljana 1984. Stiplovšek Miroslav: Programska in organizacijska prizadevanja slovenskih političnih strank za pridobitev kmečkih množic 1918-1920. Prispevki za zgodovino delavskega gibanja, XIV, 1974, 1-2. Uratnik Filip: Poljedeljsko delavstvo v Sloveniji. Socialni problemi slovenske vasi, II. zvezek. Ljubljana 1938. Vlaškalic Tihomir: Uticaj agrarne reforme od 1945. godine na promene u strukturi poljoprivrednih poseda. Ekonomski anali, 1958, 6. Vodopivec Vlado: Pravni in socialno politični problemi poljedeljskega delavstva. Sodobnost, VIII, 1940. Vrišer Igor: Goriška Brda. Geografski zbornik, II, 1954. Zagradnik Maruša: Procesi podržavljanja premoženja v Slovenskem Primorju po drugi svetovni vojni. Stoletje gospodarskih sprememb v Sloveniji in prelomnice. Ljubljana 1995. Zupan T.: Posestna struktura Slovenije. Sodobnost, VIII, 1940. Zupan T.: Proletarizacija kmetskega ljudstva. Sodobnost, VIII, 1940. Žgeč Franc: Haloze (Sociološka študija). Sodobnost, III, 1935. Žnidarič Marjan: Nemški živelj v Podravski regiji med vojnama do leta 1945. Časopis za zgodovino in narodopisje, 64=29, 1993, 1. III. SLIKOVNO GRADIVO Muzej novejše zgodovine Arhiv Republike Slovenije, filmsko gradivo 269 Seznam osebnih imen Abditus, glej Prepeluh Albin Aberšek Karel 179 Auersperg Karl 20 Avbelj Viktor 253 Bagner181 Baš Franjo 91,132,186 Baum 182 Bebler Aleš 66 Beltram Julij 170 Biber Dušan 47,56,61,130,204 Bošković Duda 76 Bratko Ivan 21,47,123 Brezigar Milko 32,33 Broz Josip 49,53,61,66,68-70,72,100,242 Cajnkar Stanko 121 Coronini 181,182 Čepič Zdenko 4,31, 51,60 Čermelj Lavo 24,168 Čubrilović Vaso 71, 72, 75-77,141,202 Dautović Sava 61 De Totto Giovani Gregorio 170 Djurić Vladimir R. 222 Dobranić Draško 85 Dougan Danilo 171 Engels Friedrich 44 Erič Milivoje 35 Erjavec Fran 21, 23 Esterhazy 20 Fajfar Tone 80 Ferenc Mitja 197,199 Ferenc Tone 18,24,51,54-56,80,168,181, 186,197 Gačeša Nikola N. 11,62, 63,65, 67, 68, 71, 75,86,87,114,140,144,202,204,222,227, 228,235,240,245,249,250,252,254 Gosar Andrej 31,36-38,49 Grol Milan 72-74 Herberstein Josip 20 Hozjan Marija 227 Hribar Janez 76,79-81,121 Ilec Rudi 179 Ilešič Svetozar 193 Jamnik Alojz 40 Janša Olga 10,21,22,29,30,34,35,44,113 Jeržabek Vinko V. 204,225,234-236 Joksimovič Dragič 72 Jovanovič Dragoljub 73 Jožef II. 20 Juraševič Fran 55,181 Kacin-Wohinz Milica 24,168 Karađorđević Aleksander 35 Kardelj Edvard 8,11,48,53,65-68, 85 Kavčič Stane 158 Kerenčič Jože 124 Kermavner Dušan 33,36,42,46 Kidrič Boris 8,47,51-54,57,66,80,81,86, 92,102,242,245 Klemenčič Vladimir 187 Kobe Božo 128 Korun Milan 44 Kozak Juš 17,100 Kresal France 18 Kuhar Lovro 81,158,159 Kuzmanović Rajko 71 Lah Ivanka 90 Lazarevič Žarko 21,28,29,77,82,115,123 Lenin Vladimir Iljič Uljanov 64,67, 114 Leskošek Franc 56 Levstik Jože 54,162,178 271 Madonizza Giovani 170 Majcen Ivan 41 Marentič Janez 23 Marušič Branko 24,25,168,180,181 Marx Karl 44 Mates Leo 69 Matička Marijan 11, 78 Medved Jakob 21 Mermolja Ivan 41 Melik Anton 23,163,164 Mendraš Henri 5, 6 Mihletič Ante 12 Mikeš Olga 100 Miklič Rado 251 Mikola Milko 8,235 Mikuž Metod 54 Minic Miloš 74 Mohorič Jakob 31,32 Munda Mirko 200 Nečak Dušan 7,18,186 Nedog Alenka 48 Nemec Ivan 77 Nešovič Slobodan 64 Nobile Carlo 173 Novak Janže 45,46 Novak Miroslav 90 Pak Mirko 197,222,232,235,236 Partljič Tone 17 Pavlovič Mato 11,172 Petranovič Branko 1,62, 67, 70, 77 Pijade Moša 61,64-66,69-72,74-78,201 Pirc Ivo 23,251 Pivec Melita 34 Popov Živa S. 203 Potočnik Miha 115 Prepeluh Albin 20-22, 39, 33, 36, 41, 42, 45,46,48,50,114,115,117 Prežihov Voranc, glej Kuhar Lovro Prijatelj Ivan 33 Prinčič Jože 8,17 Proudhon Pierre-Joseph 43 Pucelj Ivan 39 Rasinger Lojz 200 Rasinger Mirko 200 Repe Božo 49 Ribaš 100 Rozman Franc 33 Ruard Viktor 21 Saje Franček 34 Schoenburg-Waldenburg 20 Skoberne Bronislav 174,176 Slabek Henryk 5 Slodnjak Anton 17 Slomšek Anton Martin 121 Srbašič Marjan 85 Stepinac Alojzij 6, 70 Stipetič Vladimir 10-12, 86, 110, 114, 116, 122,140,144,156,222,245,250,252 Stiplovšek Miroslav 18,35 Stojanovič Radmila 74 Šapla Anton 21,29,30 Šivic Anton 20 Škerl France 50 Šnuderl Makso 51, 56 Štolfa Milko 181,182 Štrumbl Žarko 14 Šubašič Ivan 72 Teuffenbach 181,183 Tavčar Ivan 38 Thurn Douglas 20 Thurn Vincenc 20 Thurn, rodbina 21 Titi Julij 168,169 Tito, glej Broz Josip Tomažič Ivan 121 Tomič Aleksa 73, 74 Topalovič Živko 43 Uratnik Filip 22,87 Veselinov Dragan 84,241,245,246,249,251 Vilfan Joža 56 Vilfan Sergij 90,168 Vlaškalič Tihomir 11 Voglar Fran 39 Vodopivec Vlado 22 Vodušek Starič Jera 7,17 Vrišer Igor 180-183 Vukosavljevič Sreten 71, 72,202 Windischgraetz Hugo 20 Zanini 181 Zajc Jakob 235 Zgonik Mavricij 28 Zichy Marija 20 Zorn Tone 24,168 Zupančič Marjan 14 Zver Martin 227 Žerjav Gregor 40 Žnidarič Marjan 188 272 Seznam zemljepisnih imen Ajdovščina 170,201,221 Ajševica 183 Ankaran 168,169,174 Apače 188,189,192,193,195,196 Apaško polje 185,186,188,189,191,192,193, 195,196 Babno 216 Bačka 61,86,202 Bačka Palanka 204 Banat 86,202,203,206,208-211,213-215, 221,222,225,227,230,232,235,236 Banja Luka 221,22 Baranja 61,86,202 Bela krajina 28,34,103,128,129,191,193, 214,226,231 Belica 219 Beli Kamen 199 Belski vrh 92,219 Beltinci 20,191 Benedikt 126,193 Benica218,231 Beograd 11,13,66,67,173,206,234 Bertoki 168,172,174 Betnava 121 Bezuljak217 Bistrenica221,225 Blatno 220 Bled 20 Blejska Dobrava 216 Bločice217 Bohinj 216 Bojanci 219 Bojanja vas 219 Boka 202 Borejci218 Borovci 219 Borovnica 217 Boršt 168,174 Bosiljeva Loka 220 Boštanj 220 Branik 182 Braslovče 215 Bratonci218 Brda, glej Goriška Brda Breg 200 Brekovice217 Brestanica 106,117,220 Brestemica218 Brezje 220 Brezovica 119 Brežice 26 Bučna vas 220 Buje 170,176 Bukovje 220 Celje 26,101,105,129,149,154,159,163, 191,193,197,213-215,226 Celovec 117 Cerkno 221,225 Cerknica 217 Cerovec 216 Cerovo 183 Cesta 199 Cetere 174,221 Cink 52 Cmurek 91 Cremona 170 Cvetkovci219 Čatež 220 Čedad 181 Četore 168 Čežarji 221 Črenšovci218 Črešnjevci 192,195 Črmošnjice 199,221 Črna 115,218 Črne 220 Črnci 189,191,192,195 Črni Potok 198-200 273 Črnomelj 26,47,127,129,152,159,163,193, 213.214.219.226 Davča 217 Dekani 168,174,175,221 Dob 217 Dobeno 220 Dobova 220 Dobrniče 221 Dobrova 156 Dobrova 220 Dobrovo 182 Doklevžovje 218 Dol 221 Dolenja vas 221 Dolenje Kamence 220 Dolga vas (Kočevska) 198-200 Dolga vas 218 Dolence 219 Dolenjska 34,54,80,103,107,129,188,191, 214.226 Dolenja vas 217,221 Dolnja Bistrica 215,218 Dolenje Jezero 217 Dolnja Topla Reber 199 Dolnje Ložine 200 Dolnji Lakoš 218 Doljni Leskovec 106 Dolnji Pokštajn 199 Dolnji Slaveči 218 Domžale 217 Dornava 219 Dovje 200,216 Draga 199,200 Dragonja 169 Dramlje 215 Dravograd 25,26,28 Dražen Vrh 189,192,195,219 Drenovec 220 Drobtinci 189,192,195 Drtija217 Družinska vas 220 Dunaj 170 Dužine 202,206,211,213,214,222,225-227, 231,232,234,236,237 Dvori nad Izolo 168 Ferderb 199 Ferdreng 199 Fram 218 Gaberje 220 Gabrovica 221 Gažon 168,174 Genterovci 218,227 Golek219 Gorenje 200 Gorenjska 129,200,225,253 Gorica 55,163,164,167,179-181,182,183, 221,225,247,249 Goriča vas 164 Goričane 48 Goriška 24,167,168,178,179 Goriška Brda 24, 55-56, 90, 167, 178, 180-182 Gorje 216 Gornja Bistrica 218 Gornja Briga 220 Gornja Radgona 16, 47, 91, 107, 126, 127, 129, 147, 148, 152, 161, 163, 186, 188, 191-196,213,219 Gornja Topla Reber 199 Gornje Ložine 200 Gornji Grad 25,26,28,117,216 Gornji Pokštajn 199 Gorenji Radenci 219 Gotenica 200 Gotna vas 220 Grabe 189,192,193,195 Gradec (Graz) 16,91 Grahovo 217 Grčarice 199,200 Grenoble 119 Grintovec 199 Grosuplje 129,150,156,157,163,191,193, 213,216 Grušovlje 235 Gudurica 202,203,206,208,213,214,222, 224-226,229,231,232,236,237 Gudurički vrh 203 Guštanj, glej Ravne Handlerji 200 Haloze 47,90-92 Hoče 218 Hotederšica217 Hrast 219 Hrib 199 Hrušica 216 Hrvaška 143 Idrija 163,167,183,221,225,247,249 Ig217 Ilirska Bistrica 163,167,183,247,249 Impoljca 155 Istra 11,24,90,92,167-170,172,176,178, 180,182,183,247 Izola 168,174,175 274 Izvir 220 Ižakovci 218 Jajce 59 Jalta 71 Janhova 189,191-193,195 Jelovica 20,117 Jelševnik219 Jermenovci 202 Jernej 168 Jernej pri Ločah 117 Jeruzalemske gorice 124 Jesenice 21,105,115,129,148,150,158,159, 163,191,193,213,214-26,225,226 Jezersko 200 Jezero 217 Jugorje219 Julijske Alpe 162-164 Jurkošter215 Kališe217 Kamnica 218 Kamnik 26,129,150,159,163,191,193,213, 216,225 Kamniške Alpe 25 Kamovci218 Kampel-Solana 174 Kanal 221,225 Kandija221 Karavanke 25,159 Klinja vas 200 Kneža 221 Knežja Lipa 199 Kobilje 218 Koblarji 200 Koče 200 Kočevje 26,33,47,127,129,130,147,148, 152,163,164,197,199,200,213,219,231, 252 Kočevska 16, 20, 54, 147, 164, 185-188, 197-200 Kočevska Reka 199,200 Kočna 216 Kog 107 Komolec 199 Konca vas 200 Konjišče 189,192,195 Koper 24,55,168-178,182,210,221,225 Koprivna 159 Koprivnik 164,199,200,219,231 Koroška 89,129 Korte 174 Kostel 199 Kostrevnica217 Koštabona 168,174 Košteli 24 Kozarje 217 Kranj 25,26,28,129,150,158,163,183,191, 193,213,215,217,225,249 Križevskavas219 Krkavče 168,174 Krmin 181 Krnica 216 Krnica (Koper) 221 Krog 168,170,174 Kromberg 183 Krško 25,26,94,106,107,126,129,152,163, 193,213,214,220,226 Krška vas 220 Kukovo 199 Kula 204 Kumrova vas 199 Kunče199 Lakovec221 Lapinje 199 Laško 26,215 Lavrica 96 Lazaret 169 Laze 217 Lazeč 200 Ledinek 193 Lemberg 215 Lendava 20, 25,26, 28,105,129,151,163, 200.206.213- 215,218,225,226 Lepi hrib 199 Leskovec 220 Leskovica 217 Lešane 188,189,192,193,195 Liboje 216 Lipnica (Leibnitz) 91 Lipovci 218 Litija 26,217 Livold 198-200 Ljubljana 13, 14, 18, 26, 27, 129, 130, 134, 136,137,140,150,154,156,157,159,163, 168.188.191.193.20.208.213- 215,217,221, 225,226,242,245,248,250,251 Ljutomer 25,27,95,107,129,130,148,151, 163,213,218 Loče 117,216 Loke 183 Lokve 219 Logatec 27,249 Lokavec 189,192,193,195 Lomanoše 192,193,195 275 Lopata 216 Lopata 220 Loška dolina 34 Lovrenc na Dravskem polju 219 Lucija 168,174 Luče 216 Lutverci 188,189,192,193,195 Mačkovec 199 Mačkovec pri Suhorju 219 Mahovci 189,192,195 Mahovnik 199 Makedonija 143 Mala Nedelja 218 Mala Polana 218 Mala Štanga 217 Mali Kamen 220 Mali vrh 220 Maline 219 Malo Lešče219 Marezige 174,175 Maribor 25,27,47,90,92,121,129,130,148, 151,154,158,159,163,188,213,215,218 Marija Gradec 215 Marindol 219 Mariolona, glej Plandište Marjeta na Dravskem polju 219 Markovec 217 Matverjevci Medana 182 Melinci 218 Meljski Hrib 218 Mengeš 217 Menina 117 Mevkuž216 Mežakla21 Mežica 115 Mežiška dolina 21,81 Migojnice216 Miliči 219 Milje 221 Mirna Peč 221 Mladenovac 68-70 Mlaka 200 Mojstrana 200,216 Mokrica 117 Moravče 217 Mostje 218 Moščanci218 Mošnje 216 Motovilci218 Motvarjevci 105 Mozirje 89,100,101,117,129,149,159,163, 191,193,213,216 Muha vas 199 Murska Sobota 25,27,28,100,129,130,151, 163,191-193,213,214,218,226 Muta 188 Nasova 189,192,193,195 Neblo 181,182 Negotin 221,225,226,230 Nemška Loka 199 Nemška vas 221 Neuzina 202 Notranjska 54,80,129,191,193,214,215 Nova Gorica, glej Gorica Nova Štifta 100 Nova vas 168,174 Nova vas nad Dragonjo 174,217 Novi Sad 204,207 Novi svet 217 Novi vrh 189,192,193,195 Novo mesto 27,100,102,103,106-108,119, 128-130,153,163,191,193,213,220,226, 252 Nove Ložine 200 Novi Lazi 200 Novi Log 199 Odranci 218 Oltral70 Onek 199 Oplotnica 20,216 Orehovci 219 Ormož 91,218 Osek 221 Osilnica 220 Ozeljan 183 Paradiž 219 Pariz 147 Parižlje216 Pečarovci 218 Pertoča218 Petanjci 100 Petrovgrad, glej Zrenjanin Pilštajn216 Pince 218,231 Pince Marof 218 Piran 24,168,169,174,175 Pišece 94,200 Plandište 202,206,208,211,213,214,222, 224,226,227,231,232,234,236,237 Planina 160,215 276 Planinska vas 215 Pleterje 117,119 Plitvica 188,189,192,193,195 Plitvički Vrh 192,195 Pobegi 168,174 Podgorje 189,192,193,195 Podgrad 194 Podkoren 200 Podlehnik 219 Podmarkovec 170 Podnart 216 Podpeč 217 Podpreska 199,200 Podraga 221 Podsreda 220 Poganci 103 Pogled 189,192,195 Pohorje 89,159,160 Pokljuka 117 Polica 194 Poljana 20 Poljane 217 Poljčane 163 Polom 199 Polzela 215 Ponikva 216 Portorož 168-170,174,175 Posavje 34 Postojna 163,167,178,179,183,247,249 Prapretno215 Premogovce 220 Prekmurje 16,20,28-30,129,191,193,200, 206,208,213,214,226,231 Prerad 219 Pre rigel 199 Preserje 217 Prestrež 221 Prevalje 129,148,151,158-160,213,218 Primorska 24,25,55,109,116,117,201,250 Primskovo 217 Primskovo 221 Pristava 220 Ptuj 20,25,27,117,129,130,148,152,163, 213,218,226 Ptujska Gora 101,102 Pugled 199 Radeče 216 Radkersburg (Radgona) 16,91 Radlje ob Dravi 188 Radensko polje 192 Radovljica 25,27,216 Rajhenau 199 Rajhenburg, glej Brestanica Rajndol 199 Rakitna 217 Rakek 129,150,159,183,191,193,213-215, 217.226 Ramsrigelj 199 Raven 168 Ravne 21 Razguri 201 Rečica ob Savinji 216 Rdeči Kamen 199 Reštanj 220 Ribnica 164,199,219 Rihemberk, glej Branik Rim 121,127 Rimske toplice 216 Ritmerk219 Rošpoh 218 Rožengrunt189,192,193,195 Ruma 221,225 Saleto 174 Salež 221 San Toma, glej Sv. Tomaž 174 Sava 53 Savinjske Alpe 159 Seč 199 Seča 170 Sečenovo, glej Dužine Sečovlje 168,170,175 Segovci 188,189,192,193,195,196 Sela pri Kamniku 217 Selnica 218 Semedala 168,170,174 Semič 47 Senčak219 Senovo 220 Sevnica 155,207,220 Sežana 163,167,180,183,221,225,247,249 Sičiole 174 SkopiČe 220 Slatina 221,225 Slavonski Brod 207 Slovenj Gradec 25,27,28 Slovenska Bistrica 91, 129, 152, 159, 160, 193.213.226 Slovenska vas 200 Slovenske gorice 47,90,124,188,189,191, 192 Slovenske Konjice 26,28,117,126,129,149, 159,197,213,216 Smederevo 204 Smuka 199 277 Snežnik 20 Sodevci 219 Sotla 53 Spodnja Briga 216 Spodnja Hudinja 216 Srednja vas 199, 200 Srednji vrh 200 Srem 61,86,202 Sremski Karlovci 222 Sromlje 220 Stara Bučka 220 Stara Cerkev 198,200 Stara gora 218 Stara vas 220 Stari Lee 202 Stari Log 199 Stari trg 217 Stična 119 Stogovci 189,191,192,195,196 Stomaž 168 Stoperce 219 Stopiče 100 Strunjan 24,168, 174 Studeno 199 Suha 217 Suhor 220,231 Svetinje 107 Svetli Potok 199 Sv. Bartolo 174 Sv. Jedert216 Sv. Jernej, glej Jernej pri Ločah 117 Sv. Lovrenc, glej Lovrenc na Dravskem polju Sv. Lucija, glej Lucija Sv. Marjeta, glej Marjeta na Dravskem polju Sv. Marjeta, glej Šmarjeta Sv. Miklavž 215 Sv. Ožbalt 218 Sv. Peter 174 Sv. Peter 215 Sv. Tomaž 174 Sv. Trojica 218 Sv. Vid 217 Svržaki 219 Šalara 168 Šalka vas 200,219 Šalet 168 Šempeter 181,183 Šentjanž 102 Šentjernej 216 Šentjurij na Dolenjskem 221 Šentrupert 221 Škofja Loka 129,151,158,159,191,193,213, 217.225 Škrilje 217 Šmarje-Sap 216 Šmarje 175,221 Šmarje pri Jelšah 25,27,129,149,191,193, 197,213,216 Šmarjeta 220 Šmartno 217 Šmartno ob Dreti 216 Šmartno ob Paki 194 Šmihel 41 Štajerska 16,23,36,44,47,56,90,103,107, 117,124,129,130,132,184,185,190,200, 201,213,253,254 Št. Janž, glej Šentjanž Št. Jernej, glej Šentjernej Št. Jurij 216 Št. Jurij, glej Šentjurij na Dolenjskem Št. Rupert 102 Št. Rupert, glej Šentrupert Štrekljevec 219 Štrihovec218 Teharje 216 Tešanovci218 Tolmin 163,164,167,179,183,221,247,249 Trate 189,192,193,195 Trava 199,200 Trbonje218 Trbovlje 97,129,149,213,216,226 Trebelnik 220 Trebnje 107,129,153,159,163,193,197,213, 221.226 Trobni dol 216 Trojane 216 Trst 170,179,181,221,225 Tržič 217 Tržič (Monfalcone) 181 Turjak 216 Turkova Draga 199 Turn 199 Turnišče 218 Učakovci 219 Užiče 221 Vače 217 Vanča vas 218 Vanganel 168,174 Velika Greda 202, 206, 211, 213, 214, 222, 225-227,231,232,234,236,237 Velika Loka 221 278 Velika Nedelja 117 Velike Brusnice 220 Veliki Gaj 202 Veliki Podlog 220 Veliki Kal 220 Veliko Polje 201 Veliko Središte 202,203 Velka 189,190 Verlita 221 Višem 106 Videm (Udine) 181 Videm ob Ščavnici 219 Vidine 219 Vidošiči219 Vincenza 181 Vinica 219 Vipava 182,221,225 Vipolže 182,183 Vir 217 Vižmarje221 Vlajkovac 202 Voglje 217 Vojnik 216 Vojsko 221 Vojvodina 13, 60-63, 68, 78, 79, 103, 143, 184-186,197,201,202,204,206,208,210, 215,227,234,236 Vrabče 21 Vranje 220 Vratja vas 189,192,193,195 Vratji vrh 189,192,193,195 Vrbje 201 Vrbovec 199 Vrhnika 118 Vrhovska vas 220 Vršac 202-204, 206, 208, 213, 214, 222, 224-227,229,231,232,234-237 Vršačke planine 225 Vučja vas 218 Vukovar 43,48 Vuzenica 188 Zaboršt217 Zagorje 216 Zagreb 70,117,172,207 Zajčje Polje 200 Zaječar221,226 Žakelj 219 Zalog 216 Zamošani 219 ZbelovskaGora216 Zbigovci 192,195 Zgornja Velka 192,195 Zibelj 199 Zidani most 216 Zrenjanin 221,225 Žagar 215 Žalec 201,235 Želebej 219 Železne Dveri 107 Željne 164,198,200 Žepovci 189,192,193,195,196 Žerovnica217 Žiberci 189,192,193,195,196 Žirje 221 Žirovnica 216 Žižki 218 Žuniči219 Žurkov dol 220 Žusterna 170 279 Seznam uporabljenih kratic AJ - Arhiv Jugoslavije ARS - Arhiv Republike Slovenije AVNOJ - Antifašističko veće narodnog oslobođenja Jugoslavije CK - Centralni komite ČZN - Časopis za zgodovino in narodopisje DFJ - Demokratična federativna Jugoslavija DLR - Dokumenti ljudske revolucije v Sloveniji FLRJ - Federativna ljudska republika Jugoslavija GZ - Geografski zbornik IOLO - Istrski okrožni ljudski odbor IOOF - Izvršni odbor Osvobodilne fronte KDZ - Kmečka delovna zadruga KG - Kmečki glas KK - Kontrolna komisija KLO - Krajevni ljudski odbor KPJ - Komunistična partija Jugoslavije KPJK - Komunistična partija Julijske krajine KPS - Komunistična partija Slovenije KUNI - Komisija za upravo narodne imovine LO - Ljudski odbor LP - Ljudska pravica LRS - Ljudska republika Slovenija LS - Ljudska skupščina MF - Ministrstvo za finance MKG - Ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo MLO - Mestni ljudski odbor NKOJ - Nacionalni komite osvoboditve Jugoslavije NVS - Narodna vlada Slovenije NOO- Narodnoosvobodilni odbor OF - Osvobodilna fronta PAK - Pokrajinski arhiv Koper PAM - Pokrajinski arhiv Maribor PANG - Pokrajinski arhiv Nova Gorica PK - Planska komisija PNZ - Prispevki za novejšo zgodovino PPNOO - Poverjeništvo pokrajinskega narodnoosvobodilnega odbora PZDG - Prispevki za zgodovino delavskega gibanja SNOS - Slovenski narodnoosvobodilni svet SP - Slovenski poročevalec 281 STO - Svobodno tržaško ozemlje UL - Uradni list VUJA - Vojna uprava Jugoslovanske armade ZAC - Zgodovinski arhiv Celje ZAL - Zgodovinski arhiv Ljubljana ZČ - Zgodovinski časopis ZLS - Začasna ljudska skupščina 282 KAZALO UVOD ......................................................................................................................... 5 1. Čas agrarne reforme ...........................................................................................7 2. Problematika virov in literature pri proučevanju agrarne reforme.........10 I. EKONOMSKE IN POLITIČNE OSNOVE AGRARNE REFORME V SLOVENIJI ...................................................................................................19 1. Oris posestnih razmer in agrarne reforme v obdobju med svetovnima vojnama na Slovenskem.................................................................................. 19 2. Videnje agrarne reforme v slovenski politiki med svetovnima vojnama . .30 3. Agrarna reforma v času druge svetovne vojne na Slovenskem ............... 49 II. POLITIČNE, IDEJNE IN ZAKONSKE OSNOVE AGRARNE REFORME............................................................ 59 1. Zaplemba in nacionalizacija zemlje ............................................................ 59 2. Agrarna reforma v zamislih državno-partijskega vodstva pomladi 1945 . 63 3. Uzakonitev agrarne reforme in kolonizacije ............................................... 70 4. Končanje boja za staro pravdo....................................................................... 79 5. Načela in zakonodaja agrarne reforme in kolonizacije.............................. 81 III. IZVAJANJE IN UČINKI AGRARNE REFORME V SLOVENIJI....................................................................................................... 93 1. Ustvarjanje zemljiškega sklada ................................................................... 111 2. Razlastitve in zaplembe po območjih Slovenije....................................... 129 3. Zemljiški sklad po vrstah zemlje ................................................................. 135 4. Izločitev zemlje iz zemljiškega sklada........................................................ 138 5. Nacionalizacija gozdov.................................................................................. 140 6. Razdeljevanje zemljiškega sklada (dodeljevanje zemlje) ...................... 142 7. Dodeljevanje zemlje po območjih Slovenije............................................. 147 8. Dodeljevanje posameznih parcel agrarnim upravičencem ................... 155 9. Posebnosti agrarne reforme v Sloveniji in dodatni ukrepi...................... 157 a) Agrarna reforma na višinskih posestvih ............................................... 157 b) Agrarna reforma in agrarne skupnosti .................................................. 161 IV. AGRARNA REFORMA V SLOVENSKEM PRIMORJU ................ 167 1. Odprava kolonskih odnosov na Koprskem ................................................ 169 2. Agrarna reforma na Goriškem ...................................................................... 178 V KOLONIZACIJA ........................................................................................ 185 1. Notranja kolonizacija ..................................................................................... 185 2. Kolonizacija Slovencev v Vojvodino (zunanja kolonizacija) .................... 201 VI. REZULTATI IN POSLEDICE AGRARNE REFORME................... 239 POPIS ZAKONODAJE O AGRARNI REFORMI IN KOLONIZACIJI.......................................................................................... 257 SEZNAM UPORABLJENIH VIROV IN LITERATURE .......................... 263 SEZNAM OSEBNIH IMEN.............................................................................. 271 SEZNAM ZEMLJEPISNIH IMEN ................................................................. 273 SEZNAM UPORABLJENIH KRATIC .......................................................... 281 Documenta et Studia Historiae recentioris XI dr. Zdenko Čepič AGRARNA REFORMA IN KOLONIZACIJA V SLOVENIJI (1945-1948) 1. izdaja Urednik Bojan Osterc Lektorirala Metka Damjan Recenzenta dr. France Kresal in prof. dr. Dušan Nečak Opremil Bronislav Fajon Zemljevidi Bojan Nedok Založila Založba Obzorja Maribor Za založbo Pavla Peče Natisnila Tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana 1995 Naklada 800 izvodov ISBN 86-377-0775-0 Po mnenju Ministrstva za kulturo št. 415-29 z dne 9. 12.1994 se za knjigo plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%.