DANES 6 STRANI TRST, torek 22. aprila 1958 Leto XIV. . Št. 96 (3941) PRIMORSKI DNEVNIK Cena 30 lir Tel.: Trst 94-638, 93-808, 37-338 - Gorica 33-82 PoStnina plačana v gotovini UREDNIŠTVO: UL. MONTECCHI it. C. II. nad. — TELEFON 93-808 IN 54-63« — Poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA it. 2« — Tel NAROČNINA: mesečna 480 lir — vnaprej: četrtletna 1300 lir. polletna 2500 lir, celoletna 4900 lir — Nedeljska številka mesečno 100 lir, let o št. 37-338 - Podruž. GORICA: Ul. S. Pellico 1-11., tel. 33-82 — OGLASI: od 8. do 12.30 in od 15. do 18. - Tel. 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm FLRJ: v tednu 10 din, nedeljska 20 din, mesečno 250 din — Nedeljska: letno 780, polletno 390, četrtletno 195 din — Poštni tekoči račun. višine v širini 1 stolpca: trgovski 80, (inančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir — MALI OGLASI: 30 lir beseda — Za Jugoslavijo cene oglasov po dogovoru. tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stritarjeva ul. 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalo* banki v ljuo j -____ _____ Razprava v Varnostnem svetu o sovjetski pritožbi proti ZDA Sobolj ev je ponovno zahteval prenehanje poletov ameriških letal z jedrskimi bombami nad arktičnim področjem, ostali delegati pa so zahtevo zavrnili bojkot proti razoroži tvenemu odboru. Omenil je, da je skupščina OZN odobrila resolucijo, ki predvideva ustanovitev skupin strokovnjakov, ki naj bi proučili sistem inšpekcij. Tudi ^ngleaki delegat Crosth-waite je tudi injavil, da se mu zdi čudno, da SZ naipada ZDA prav v trenutku, ko so se začeli diplomatski razgovori v Mostovi. Pozval je SZ, naj sodeluje v razoroži .venem odboru in pododboru OZN. Na koncu je dejal, da morajo države »svobodnega sveta« nadaljevati priprave za obrambo, dokler ne bo dosežen sporazum. YORK, 21. — Varnostni svet OZN se je sestal ®*Oes ob 15.05 (21.05 po srednjeevropskem času) in razpravo o sovjetskem protestu proti poletom 'Rieriških letal z atomskimi in vodikovimi bombami v smeri sovjetskih meja. Predseduje ameriški delegat ®abot Lodge. Pritožba je bila sprejeta na dnevni red “fez diskusije. Prvi je govoril sovjetski delegat Soboljev, ki je izjavi da je današnja seja skrajno važna za ohranitev ^hi, katerega poleti ame-hških letal stalno spravljajo v nevarnost. .Soboljev je predložil resolu-**)?. s katero se ZDA pozimi0. naj prenehajo s poleti ~°)aških letal z atomskimi '41 Vodikovimi bombami proti me-Jam drugih držav. Soboljev le dejal, da razu* zaskrbljenost narodov, »ki so. omreženi z ameriškimi vojaškimi obveznostmi, zlasti narodov Velike Britanije, Fran-'‘Je in Zahodne Evrope zara-v1 ameriške blaznosti«, vprašal se je, kaj bi se zgo-?‘\0..če ameriški vojaki, ki pošiljajo letala z atomskimi bom-ami prt>tj sovjetskim mejam, J° “a svojih radarskih napra-'ah opazijo neidentificirane ■ Predmete, ne bi ukazali leta-°m, naj se vrnejo. Omenil je "'varnost srečanja med ame-lskimi in sovjetskimi letali arktičnim področjem, če 1 ?e Sovjetska zveza s svoje rani čutila ogroženo. Dodal L' «ZDA se motijo, če misli- da lahko pride do atom- d«? Voine- ne da bi ta priza' ”a ameriški kontinent.« »v. jetsk! delegat je zatem »atozil ZDA, da s svojim napadalnim ravnanjem, zlasti pa ..Udejstvovanjem njih stratega letalstva ovirajo pri-za Konferenco na naj-C11 stoPoji. «ZDA, je naida-sT’a' Soboljev, kršijo obvezal OZN, ki jim je na zad-sli?1 zasedanju ukazala naj a načine zmanj no napetost.# Sok , koncu svojega govora je ■ “oljev predložil resolucijo z ej. or,venjeno vsebino. Resolu-Po',a Pravi tudi, da omenjen: V u lahko povečajo napetost Se ?®i° varnost narodov in če 5tj~°do naidaljevali, lahko po-j^dCjo nevarnost za mir in ^rročijo atomsko vojno. ltAm*riški delegat Cabot Lod-k.. Je Pobiial sovietske obtož- bdnosih med državami, o- * « dejal, da ZDA niso na- .avlle ai- ________ 1____ki lak. toj-J™ v nasprotju z medna- nid takega, kar bi lah-bi bsk»dUo miru ah kar naj ških letal povzročili atomsko vojno. »Vendar pa, je nadaljeval japonski delegat, ni protestiral in zahteval odložitev seje na jutri, da bo lahko pripravil odgovor na izja- mogoče čiste vesti sprejeti’ po- ve drugih delegatov zlasti v Japonski delegat je tudi zavrnil sovjetsko resolucijo in je dejal, da ta ne rešuje pravega vprašanja, t. j. razorožitve. Sprejel je na znanje ame. sporazum o razorožitvi riška zagotovila, da so bili Lodge je zatem sporočil, da sprejeti vsi ukrepi proti ne- misli dati sovjetsko resoluci-vamosti, da bi poleti ameri-ljo na glasovanje. Soboljev je ložaja, v katerem morajo bombniki leteti s tovorom a-tomskih in vodikovih bomb v času miru.« Pozval je vse prizadete, naj nadaljujejo razgovore v okviru razorožitve-nega odbora in naj se sporazumejo o sistemu inšpekcij. Iraški delegat je izjavil, da SZ ni navedla nobenega točnega podatka niti dni niti krajev, da bi podprla svoj protest. Obžaloval je, da je SZ za svojo pritožbo izbrala trenutek, ko so se začela pogajanja v Moskvi, Tudi on je dejal, da se mora Zahod obo-roževati, dokler ne bo sklenjen sporaraum. Govoril je zatem kolumbijski delegat, ki je v celoti podprl zahodno stališče o raz-oiožitvi in zavrnil sovjetske obtožbe. Panamski delegat je tudi izjavil, da sovjetski protest ni primeren korak za zvezi z razorožitvijo. Lodge pa je dejal, da vprašanje razorožitve ni na dnevnem redu in da bo *s tem v zvezi lahko vsak trenutek sklical sejo. Varnostni svet je nato s 4 glasovi proti 2 in 5 vzdržanimi zavrnil sovjetsko zahtevo za odložitev seje. Za odložitev sta glasovala sovjetski in švedski delegat; Velika Britanija, Kanada, Japonska, Irak in Kolumbija pa so se vzdržale. Tudi druga sovjetska zahteva za odložitev seje na jutri zjutraj je bila zavrnjena s 6 glasovi proti 2 in 3. vzdržanimi. Tedaj je Soboljev zahteval od predsednika, naj mu dovoli, da poda še eno izjavo. Po zavrnitvi druge sovjetske zahteve za odložitev seje na Jutri, Je spet govoril Soboljev, ki Je na koncu svojega govora sporočil, da bo Sovjet- 0 razgovorih Mikojana v Bonnu BONN, 21. — »Do sedaj nam r.i bilo uradno sporočeno, ali nameravata Mikojan in Sem-jonov začeti prave politične razgovore s kanclerjem in z zunanjim ministrom,« je izjavil predstavnik bonnske vlade. Dodal je: »Naš protokol pa je kljub temu določil nekaj ur prostih za morebitne razgovore, če bi jih sovjetski gostje želeli.« Adenauer in von Brentano pa bosta vsekakor med obiskom Mikojana in Semjono-va, ki sicer n; uraden našla način, da gostom sporočita mnenje zvezne vlade o vprašanjih, ki so najbolj pri srcu Nemčiji, Ta vprašanja so; razorožitev, varnost, združitev.« V zunanjem ministrstvu pa so se danes sestali gospodar-skj strokovnjaki nemških diplomatskih predstavništev v Evropi, da proučijo aktualna gospodarska vprašanja. Govorili so predvsem o skupnem tržišču in o področju za svobodno izmenjavo Danes se začne v Ljubljani kongres ZKJ Bojkotiranje je poizkus pritiska na FLRJ, da bi spremenila nekatera osnovna načela Program je notranja stvar ZKJ in je popolnoma v skladu z moskovsko in beograjsko deklaracijo o sodelovanju med komunističnimi partijami (Od našega dopisnika) LJUBLJANA, 21. — Ljubljana je danes v prazničnem razpoloženju. Mesto je okrašeno z zastavami in cvetjem, na ulicah vlada praznično razpoloženje. Jutri ob 10. uri se bo v okrašeni dvort ni gospodarskega razstavišča začel sedmi kongres ZKJ. Po določitvi dnevnega reda bo glavni tajnik ZKJ Josip Broz-Tito podal referat o nalogah ZKJ v zvezi z mednarodnim položajem in o notranjem razvoju socialistične izgradnje. Zatem bo podal poročilo CK ZKJ o organizacijsko-po-litičnih vprašanjih Aleksander Rankovič. O programu ZKJ bo poročal Edvard Kardelj; o spremembah in dopolnitvah statuta ZKJ bo poročal Moma jr- na izVenblokovski politiki, dnevnem iedu oiriump v nje vloge Sovjetske zveze v socialističnem razvoju in mednarodnem dogajanju ter možnost vsakega dvoumnega tolmačenja poti družbenega razvoja. Politične opazovalce v Beogradu je bojkotiranje kongresa s strani večine komunističnih partij presenetilo, ker v programu ni nič takega, kar ne bi bilo že tolikokrat ponovljeno. Program je' samo dokaz doslednosti jugoslovanske zunanje politike, ki teme- TANGER, 21. — Zvedelo se je, da je bila magrebška konferenca, katere se bodo udeležili predstavniki tuniške stranke Neodestur.. maroške stranke Istiklal in alžirske narodnoosvobodilne fronte, odložena za nekaj dni. Prvotno je bila določena za 27. aprila. Pripravljalna komisija za _________ pripravo dnevnega reda se ho ska zveza v znak protesta pro-1 sestala pred 25. aprilom v Ra-ti akciji Lodgea umaknila svo- batu in bo končno določila Jo resolucijo. I dan konference. ........ ,l„„,„iiiiiiiiii.MiHiiiiiiiiiiiiiiiiimi.itmiilinnimiimliii..iiiiiMiiiiii.iiiiiiiiiiimiimiiiulil>iiiliiMiii..... Bidault bo zahteval in vesti turo čeprav^ ima malo upanja Socialisti so mu odrekli podporo, zadovoljna pa je vsa desnica, ker je napovedal zaostritev politike v Afriki - Tunizija se bo verjetno spet obrnila na Varnostni svet jj hn sodelovanjem. Zavrnil ial ;,viet.sko resolucijo in deške« ima dejavnost ameri-šfitf." letalstva edini namen Obžai ZDA Pred napadom. je. da je sovjetska predložila svoj protest ** 2aAPrav v trenutku, ko so kirni j 4 razgovori med veli- *2nd«rzavam’- 1' dejal Lodge. so predlagale SZ, toda i'»ntJMul,ata- llai se sP°ra" ** OtU sP.r*jemajo ukrepi, da la r,?rav' nevarnost nenadne-lov apada.» Dodal je. da de-*a letai amer'škega strateške "*iti « ■ Va ne more v n(>be-vat1j,Pr.1!Ineru veljati za izzi-»ke ,„ 1 P« ogrožanje Sov;et-?iti(lli'ae- Pripomnil je, da bi Ijevau a Ičtala lahko nada-Vie'skiV,!V°i P°'et v smeri soji o,'J1 meja samo na pbdla-«a fr:, m navodil predsedni-V Lodtenl?0^rja. 'ijo J? 1® dejal, da ZDA ze-5* bort'T' ’n 1' pripomnil, da 7 hi e. 2 Pikoli napadle neke Se,lliotv .zave- Omenil je £i-a' *a letrJi*Y predlog v 2ene-'dai jalsko inšpekcijo in je Jrotj ’ ,_a se je SZ izrekla :r'di6nek!a^s't' inšpekciji na tua 0(J O . ------ j - - r - • liOfnv aPrila o ustanovitvi JLj, *vv . . , ia? se je SZ izrekla •Etični 'r* inšpekciji na t* tud?”1*. Področju. Omeni1 * od R lsehhowerjev pred Jdborov aPrila o ustanovitvi ?kih sw,!lrneriških in »oviet-Jpi prJ^£.0Vniakov. ki naj ta-1 z »a 1)0 vPrašania v zve-prožit Vi jo. Pozval je l Idio\v.f.’ na) sprejme te Ei-*>eu : Jav® predloge. XI" ^vi*ts£ izjavih da i h *viti frrf?te8t odi ni namen v-/'DA na zatožno klop hi "ume«. svet(>m ,n da ni-j> s hi ustvariti ozračia i0>di, da^ip OZN- D®ial tis;pore nt« ni "iholi iakala ■ fea>icijeN ZH SVOje poli' &a’ra °-** u men- mipekci'0 v kes^pravo arod»ega sistema 5' hs. ^^VSmneJi nnn„ J t *'orJ!aPadanevarnosti nenad-?W°Voru dza£5at 3e v svo- »? n»P«cia'ti so-,a .Pozval ' Tedal j® Sobo-v>^0av»ri Predsednika, naj »k^j*8^ delegat George, Hs,-Pritožh , zavrnil sovjet- VT* Po^„in d*inl. da ta S -trenut)t' ev. hladne voj-Pt»v Zači.ni u. ko se v Mo-kont prva faza pri->^"'1 "feren®o najvišjih. Okt * *’■*- da morala PARIZ, 21. — Georges Pidau Bidault, kateremu je predsednik Coty sinoči poveril mandat za sestavo nove vlade, je danes nadaljeval posvetovanja in je sklenil predložiti svoj program skupščini v četrtek, čeprav se je nocoj pokazalo, da ima malo verjetnosti za uspeh. Socialistični voditelj Mollet mu je namreč pri razgovoru z njim sporočil, da socialistična skupina ne bo glasovala za njegovo investituro. Bidault je član demokrist- COske suverenosti nad Alži-janske stranke in je bil v zbornici med tistimi voditelji, ki so nasprotovali an-gleško-ameriškemu posredovanju v sporu med Tunizijo in Francijo. Danes je Bidault sprejel predsednike narodne skupščine in republiškega sveta, popoldne pa bivšega finančnega ministra v prejšnji vladi Pflumlina, toi je tudi glavni tajnik iste stranke. Takoj po razgovoru z Bidaultom je Pflimlin poročal vodstvu MRP. Ždi se, da je prišlo do nasprotij, ker so s&lenili sklicati za jutri sejo parlamentarne skupine in izvršnega odbora stranke. Bidault je nocoj izjavil, da je vodstvo MRP stavilo nekaj pripomb, ki bodo dobile odgovor jutri. Dodal je, da je do sedaj od političnih osebnosti, na katere se je obrnil, zahteval »poglavitno važnost odločne in nedvoumne odločitve Francije o Alžiru«. Dejal je, da mora Francija vedno ostati zvesta trditvi, da je Alžir ozemlje, ki spada pod francosko suverenost in da mora tako ostati. «Toda, je rom, ohranitev poti za saharski petrolej, plačljiv v frankih, preko alžirskega ozemlja do Francije, gospodarska osamosvojitev Francije glede e-nergije, naglo ozdravljenje njene plačilne bilance: vse to je v prvi vrsti odvisno od nevojskovanja neke dežele, ki nam je mnogo dolžna, in tudi neodvisnost; ta dežela je Tu- .......... Čangkajškova letala z ameriškim orožjem za indonezijske upornike DJAKARTA, 21. — Indonezijski: radio je sporočil, da so vladne čete včeraj zasedle mesto Muara Mahat 11Q km severnovzhodno od Bukittingi. kjer. je sedež uporniškega vodstva, Vojska je zasedla tudi nekatere druge kraje. Agencija «Nova Kitajska« pa poroča, da v Menado prihajajo vsak dan Cangkajškova letala, ki vozijo ameriško 0-rožje indonezijskim upomi- nizija«. Bidault je dodal, da ni mogoče več dopustit:, da bi se «zar»di odprte meje in pomoči, ki prihaja z Vzhoda, vojna v Alžiru neskončno vlekla«. Zatem je Bidault zanikal, da bi mislil zrušiti zavezništva. «Zelim poudariti, je dejal, da se ne postavlja vprašanje atlantskega zavezništva in se ne bo nikoli postavljalo. To atlantsko zavezništvo ima neto število členov, od katerih eden se nanaša na francoske departmaje v Alžiru«. Dejal je, da je pred tremi meseci ponovil Dullesu te stvari in je potrdil, da namerava zahtevati investituro v četrtek, razen če ne bi tega nekateri činitelji, ki niso odvisni od njegove volje, preprečili. Ni znano, ali je Bidault pri tem mislil tudi nevtralnost socialistov. Mollet je nocoj po razgovoru z Bidaultom Rjavil: »Nišem pr.krival Bidaul-tu, da naša skupina ni z naklonjenostjo sprejela njegove kandidature«. Dejal je tudi, da je izključena podpora Bi-daultu in da bo sedaj SFIO izbirala med opozicijo ali vzdržanjem. Rekel je, da je malo verjetnosti, da se bo njegova skupina vzdržala. Glavni tajnik neodvisnih in kmetov senator Duehet je nocoj izjavtl; »Pomagal; bomo Bidaultu v vseh okoliščinah«. Dodal je, da se bodo neodvisni m kmetje vedno izrekli proti vsaki politiki zapustitve Alžira in bodo odklonili vsa- ko vlado kompromisov Nocoj se je Bidault razgo- Markovič. Na je tudi sprejem resolucije o bodočih nalogah Zveze, izvolitev- centralnega komiteja in centralne revizijske komisije. Kongresu bo prisostvovalo 1800 delegatov, zastopnikov Organizacij ZKJ iz vseh krajev države in veliko število gostov iz Jugoslavije in inozemstva ter številni domači in tuji novinarji. Organizatorji kongresa so poskrbeli za vse. Posebno skrb so pokazali tudi za delo novinarjev. Poleg slovenskih novinarjev bo kongresu prisostvovalo okrog 140 novinarjev iz drugih krajev, med njimi okrog 70 tujih novinarjev. Za njihovo delo so v kongresnih prostorih postavili 20 telefonskih kabin, teleprinterje in službo za telefoto. Kot opazovalec je prišel v Ljubljano glavni urednik rimske »Učita«, ki je hkrati tudi član CK KPI. S. L. (Od našega d-opisnika) BEOGRAD, 21. Za sedmi kongres ZKJ, ki se bo začel jutri v Ljubljani, vlada v Jugoslaviji in v svetu veliko zanimanje. To zanimanje se je še povečalo po sklepu KP SZ in večine ostalih komunističnih partij, da ne pošljejo svojih delegacij na kongres. Razlog je «nesoglašanje» z osnutkom programa, ki ga je pripravila posebna komisija, ki ga bo skupno z dodatnimi spremembami predložila v razpravo in odobritev kongresu. Sklep CK KP SZ, ki je na- na politiki aktivne koeksisten ce, enakopravnega sodelovanja z vsemi državami, spoštovanja neodvisnosti, suverenosti in nevmešavanja v notranje, zadeve. Dalje je potrdilo doslednosti gledanja Jugoslavije 113 mednarodna dogajanja. Program je dalje popolnoma v skladu z beograjsko in moskovsko deklaracijo o sodelovanju med komunističnimi vstmi sklepi, pogledi in ocenitvami sprejetimi v Moskvi. Zaradi tega ni podpisala deklaracije dvanajstih komunističnih držav. Zato je nesmisel sklicevati se na omenjeno deklaracijo in njene sklepe ter poudarjati, da je program ZKJ v nasprotju s sprejetimi sklepi v Moskvi. Bojkotiranje kongresa ZKJ dokazuje, da se je napačno računalo, da bodo jugoslovanski komunisti sprejeli to, kar so vedno odklanjali in da bodo v korist nekega napačno pojmovanega proletarskega in-ternacic nalizma žrtvovali „ne le interese svojega ljudstva, temveč tudi načela, katerih izvajanje vodi k zagotovitvi res enakopravnega sodelovanja med vsemi komunističnimi in naprednimi silami v svetu. B. B. Hagcnovc izjave o «mrtvih satelitih» WASHlNGTON, 21. — Rav- partijami. Jugoslovanska par- natelj načrta »V;anguard« Jo tijska delegacija se je lani Hagen je predlagal sklicanje udeležila kongresa KP SZ v mednarodne konference da b Moskvi, čeprav ni soglašala z I preprečili, da bi v vesoljstvu .................................................................................. bilo »preveč mrtvih in neko- ristnih satelitov«. Hagen je izjavil, da bi morala mednarodna konferenca »s pogodbo določiti ali je mogoče postaviti omejitve in kakšne vrste ra- dijskih oddajnikov naj se u-porabljajo«. Zatem je Hagen sporočil, da namerava mornarica izstreliti «bolj spopolnjen Vanguard«, ki bo nosil satelit težak 20 tog, in to proti koncu leta. Poznejši korak pa bi bil izstrelitev satelita težkega od 100 do 1000 kg. Haeen je dodal da bi pre- več satelitov lahkp povzročilo po pomotf vojno. Ce bi se pomotilli v računu glede šte- vila satelitov, bi obrambne sile z lahkoto zamenjale satelit, toi bi letel mimo. za sovražni izstrelek. LONDON 21. — V Foreign Officeu izjavljajo, da boao mel obiskom libijskega ministrskega predsednika v Londonu govorili o položaju v Severni Afriki in na Srednjem vzhodu. Ob-.sk se bc. začel 2fi. aprila; njegov namen je tudi obnovitev anglesko-libijskega finančnega sporazuma za drugih pet le*. Afriške države pozivajo naj takoj preneha vojno Francijo v Alžiru varjal tudi s Queuilleom in , potil tudi ostale komunistične s Teitgenom. V glavnem je Bidaultov položaj sedaj sledeči: podprli ga bodo Pinay, QueuJle ter zmerni in kmetje; v opoziciji bodo komunisti, ggdikali in ze- partije, da so zavzele podobno stališče, je težko spraviti v sklad z izjavami najodgo- vornejših sovjetskih voditeljev in med njimi samega Hruščeva, da razlike v pogledih in mrrenju med Jugosla-lo verjetno socialisti; v sanii|vijo in Sovjetsko zvezo in Bidaultovi stranki vlada še . ostalimi komunističnimi par- tijami in državami ne smejo vplivati na razvoj prijateljskega sodelovanja med partijami in državami. Sklep CK KP SZ in ostalih komunističnih partij je še teže razumeti, ker gre za program, ki je notranja stvar ZKJ. Zavzemanje stališča do notranje zadeve jugoslovanskih komunistov na tako drastičen na- dodal Bidault, ohranitev fran- kom. —•— ................................... Mac Millanov odgovor Hmščevu o prekinitvi jedrskih poskusov neodločnost in negotovost. Spričo tega je Bidaultov 'položaj »krajno negotov. . , Danes zjutraj so objavili u-radn: rezultate o včerajšnjih pokrajinskih upravnih volitvah. V glavnem ni bistvenih sprememb. Komunisti so zgubili le majhno število glasov, medtem ko so demokristjani _________________________ __________ ____ nekoliko pridobili. Socialisti j čin pomeni po mnenju neka. in radikali so v glavnem ob- j terih političnih opazovalcev v držal; svoje položaje. Beogradu poizkus izvajanja -»o no« organiziranega kolektivnega Vpisanih je bilo 11.768.089 1 pritiska na Jugoslavijo, da volivcev; od teh je volilo | .spremeni svoje stališče do ne-7.926.389 (67,3 odstotkov). Vo- katerih postavk, ki spadajo lili so za 1526 občinskih sve-i med osnovna načela njene zu-tivalcev. Ker je za izvolitev j nanje politike in socialistič-potrebna dvotretjinska večina, j nega razvoja, in je novo poje včeraj bilo izvoljenih 889 trdilo pravilnosti mnogih po- Podpora odvisnim ozemljeni v borbi za osvoboditev - l.>. april «dan svobode Afrike» - Obsodba rasne diskriminacije svetovalcev. Za drugih 637 se bodo v nedeljo volitve ponovile in v tem primeru zadostuje navadna večina za izvolitev. Komunisti so dobili 22,3 odstotka glasov, skrajna levica 1,1 odstotka, socialisti stavk, ki so bile predmet kritike objavljene v zadnji številki moskovskega »Komunista«. Ta ugotovitev se vsiljuje sama po sebi, ker je CK KP SZ ostal pri svojem sklepu tudi potem, ko je komi- 17,6, razne levičarske skupine i*’)8 , na Pnpomhe članstva ’ * - . .. unpcla nnnravlfP lri cn nnctra- 2,8, radikali 15,2, MRP 10,6, konservativci 23,4, ^golisti 3,5, ploujadieti 2,2, skraj'na desnica 0,3, druge formacije 0,5. Komunisti so dobili 25 sedežev, (pridobili 4, izgubili 8), skrajna levica 1, socialisti 132 (pridobili 6, zgubili 6), razne levičarske skupine 37 (pridobite 2, zgubile 5), radikali 236 (pridobili 13, zgubili 10), MRP 81 (pridobili 6, zgubili 4), konservativci 345, golisti 25, (pridobili 1 zgubili 4), poujadisti 2, druge skupine 4. vnesla popravke, ki so odstranili vsako možnost napačnega tolmačenja prejšnje in seda- AKRA, 21. — Na današnji seji, ki je trajala šest ur, so delegati odobrili resolucijo, ki zahteva taKojšnje prenehanje vojne v Alžiru in poziva Francijo, naj takoj začne pogajanja s predstavniki alžirske narodnoosvobodilne fronte. Delegati so odobrili tudi druge resolucije, ki vsebuje-' jo izjavo o zunanji politiki in obsodbo rasne diskriminacije. Konferenci se b0 zaključila jutri s plenarno sejo. Sprejeli so 'udi prtaiog etiopske delegacije, naj se konierenca a-triških neodvisnih držav skliče vsaki tive leti. Prihodnja konferenca bo v Adis Abehi. Končni uei resolucije^ o Alžiru priporoča osmim afriškim neodvisnim državam, naj skrbno sledijo razvoju alžirskega položaja po svojih stalnih predstavnikih v OZN. Resolucija o zunanji politiki neodvisnih afriških držav poudarja njih privrženost listini OZN n spoštovanje sklepov Združenih narodov. Resolucija ponovno poudarja privrženost afriških neodvisnin držav bandunškim načelom Listina izreka prepričanje, da je dolžnos* omenjenih držav ob spoštovanju temeljne enotnosti svoje zunanje politike poudarjati njih afriško osebnost in braniti sporazumno stvar miru pri svojih odnosih z drugimi državami b"dis> v OZN kakor v drugih mednarodnih forumih. Posebna resolucija govori o sredstvih za ohranitev neodvisnosti. suverenosti in oze- meljske celovitosti afriških neodvisnih držav. Posebna resolucija, ki govori o prihodnosti odvisnih afr.- posameznih kolonialnih oze-tč.t. novo prelivanje kM Ven melj sporazumno z voljo prc- dar pa sem odločen poslušati bivalstva » I glas Cipra. Ta glas mi nalaga Konferenca priporoča, naj izjavo: „Umrl bom ali osvo-vse vlade udeleženke nudijo bodil Ciper. Ce Velika Bnta vso mogočo podporo odvisnim deželam, ki se borijo za oe-odvisnost. ter naj nudijo čim večje olajšave za izobrazbo prebivalstva odvisnih ozemelj. Sklenjeno je bilo, da se 15. aprila vsakega leta proslavlja »dan svobode Afrike«. Konferenca je o-dobrila tudi resolucijo o Kamerunu. Resolucija obsoja uporabo sile pro.i neoboroženemu prebivalstvu tega ozemlja in poudarja, da je to v nasprotju z listino 07N. Resolucija poziva države upraviteljice. naj se ravnajo po listini OZN in priznajo zakonite zahteve prebivalstva ter začnejo z njegovimi predstavniki neposredna pogajanja. Končno poziva resolucija OZN, naj povečajo svoje napore, da pomagajo ljudstvu Kameruna zh uresničenje njegovih zakonitih političnih teženj. Novo opozorilo Ciprčanov Londonu nija ne da pobude za pogajanja, bo morala njena vlada nositi odgovornost, za kar se bo zgodilo”«. V Londonu pa je britanski zunanji minister Selwyn Lloyd danes sprejel grškega poslanika. Razgovor je zahteval grški poslanik. Govorila sta o Cipru. «»---------- Gomulka o varšavskem paktu N AKSAVA, 21. — Ob trinajsti obletnici sovjetsko - poljske pogodbe o pomoči in medsebojnem sodelovanju je predsednik poljske vlade Cyran-kievicz izjavil: »Nasprotujemo delitvi sveta na vojaške bloj ke, toda zaradi nevarnosti, ki jo predstavija oborožnev Bun-deswehra z atomskim orožjem, menimo, da je potrebno okrepiti varšavski pakt«. Na svečanosti, ki je bila v domu kulture, so poljski voditelji ostro napadli politiko NIKOZIJA, 21. — Včeraj je s;;e bonnske vlade in Gomul-na Cipru eksplodiralo nad 20 ka je obtožil Zahodno Nemči-bomb. k’ so povzročile večjo j0] ja postavlja zahteve po ' ali manjšo škodo angleškim poljs.ren. ozemlju ter da ogro-napravam. Ranjena sta bila za nllr v Evropi In svetu. »Za-tudi dva angleška vojaka in j.^: tega morajo socialistične eri clvlIist' ' ... . države, predvsem pa poljsko Danes pa so raztrosili jeta- ;ju(jstvo, ostati budni spričo ke orgumzacije EOKA. Vodi- ^ nemiKe mihtarizma in telj Digems sporoča, da bodo zaščitnikov, zaceli splošno ofenzivo, ce ne J 6 . bo britanska vlada nujno za- j v Moskvi pa je Dil sprejem o..........- čela pogajanj za rešitev ci- ^ na poljsiceni ^*!*P°slan(8.tv.u‘ ških držav, pravi: »Kcnferm- . prskega vprašanja. «Sem v voj- Predsednik sovjetske vlade ca je sklenila, da bo določen ni proti Veliki Britaniji, pra- . Hruscev je govoril o aov)®tsko‘ točen datum za neodvisno*' vi Digenis, toda želim prepre- poljskem piijateijstvu ter je I v zvezi z oanosi med obema iiiiiiiiiiiiiMiniiiiiitiiiiiiiiiiMiiiniiiiiiiiiM,iiiiiniinimiiiiiiMiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiniMiiMMiMiiiiiiMitiiiiiiiiniiMniiiiiiiiiiutiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiti državama izjavil: »Vei\i, da so v daljni preteklosti bili nekateri spopadi, toda postavimo stvari takoie; «Poljsko rjudstvo m odgovorno, za kar so napravili njegovi kralji, in mi nis.no odgovorni za dejanja i.aših carjev.« Hrušcev je govoril tudi z . ameriškim poslanikom Thomp-' sonom in je dejal, da bodo V nedeljo 20.000 zborovanj Besedilo pozdrava CK KPI kongresu ZKJ v Ljubljani Angleška vlada meni, da bi morali o lem govorili na konferenci najvišjih v okviru razorožitve - Posvetovanja treh zahodnih vlad v zvezi z moskovskimi razgovori lvno ?Vf>aa, Če že.i kon- predloga, t. j. naj se stroko vn j atol sestanejo, da pripravijo taae sporazume, ki bi bili potrebni za ta sistem. Predstavnik Foreign Office i je izjavil, da se Velika Britanija posvetuje s francosko in ameriško vlado glede pogajanj s Sovjetsko zvezo. Predstavnik ameriškega državnega departmaja Whyte je v zvezi s pripravljalnimi razgovori v Moskvi izjavil: »S tem da le sovjetski zunanji minister Gromiko odklonil, d* bi se skupno razgovarjal z veleposlaniki treh zahodnih držav, in spričo sovjetskih obtožb, da ZDA spravljajo v nevarnost mir, se ponovno postavlja vprašanje, kakšni so pravi nameni SZ in kaj prav za prav ta misli 0 konferenc, na najvišji stopnji.« Predstavnik je dodal, da se ameriška vlada posvetuje z _____________________ j londonska in pariško vlado v pa mora" seveda "biti od- zvezi s tem. Pripomnil je, dn LONDON, 21, — Danes jt ameriški poslanik v Moskvi izročil Mac Millanov odgovor na pismo Hruščeva od 4. aprila v zvezi s prekinitvijo jedrskih poizkusov. Pismo pravi med drugim: »Po prejemu Vašega pisma od 4. aprila v zvezi z jedrskimi poizkusi so se začeli v Moskvi razgovori, ki upamo, da bodo pripraviai pot za konfereneb na najvisji stopnji. Kljub nekaterim težavam v zvezi s postopkom, za katere sem z obžalovanjem zvedel, upam. da bomo dosegli zadovoljiv sporazum za sklicanje konference zunanjih ministrov, kateri naj bi sledi aestanek predsednikov vlad. Menim, da mora vprašanje jedrskih poizkusov biti me.) vprašanj, o katerih naj bi govorili na konferenci, kakor tudi o drugih vprašanjih, ki se tičejo razorožitve. Vsak praktičen sporazum glede t ga pa mora seveda biti o< visen od sporazumnega sistema o inšpekcijah in nadzor stvu. Zaraii tega se sprašu- ; ___ _____ jem, ali bom0 lahko zače- ^titev, opustiti li proučevanje svoječasnega je stališče sovjetskega zunanjega ministra dobro obrazložil britanski zunanji minister Selwyn Lloyd v svojem sobotnem govoru. Moskovski radio je danes govoril o nevarnosti za konferenco najvišjih med Vzhodom in Zahodom, ki je nastala z razgovori, ki jih je kancler Adenauer imel prejšnji teden v Londonu z Mac Millanon* »Velika Britanija, je dodal komentator, se misli posluževati vpliva nemškega kanclerja, da bi premagala odpor proti njenim načrtom za ustanovitev področja svobodne izmenjave v Evropi in upa tudi, da bo dobila finančne olajšave za vzdrževanje svojih čet v Zahodni Nemčiji.« Komentator je dejal, da je Adenauer v zameno zahteval brezpogojni pristanek britanske vlade za atomsko oborožitev zahodnoneniške vojske in za vključitev vprašanja ^družitve Nemčije v dnevni red konference na najvišji stopnji. Komentator je tudi pripomnil, da se zdi, da angleška diplomacija ni uspela doseči od Adenauerja zahtevanih (Od našega dopisnika) ., RIM, 21. — Tudi včerajšnja nedelja je dokazala, da V New Yorku pa je stalni, j€ volilna kampanja še vedno pri svojih začetkih. Naj-predstavmk Tu"1Zd® v 07, bolj aktivni sta obe naj večji stranki: krščanska de- obiskal danes Hammarskjoel- v <- ---- - - - J J............... . da. V poučenih '»rogih se je izvedelo, da sta govorila o zadnjem razvoju francosko-tuniškega spora. Kakor je znano, je Burgiba v četrtek izjavil, da bo zahteval od Varnostnega sveta, naj proučuje um'k francoskih čet z vsega afriškega ozemlja. Tuniški predstavnik je izjavil, da je skoraj gotov, da bodo francosko-tuniški spor spravili pred Varnostni svet. mokracija in KPI. Od komunističnih voditeljev so govorili: Pajetta v Genovi, —-------~ , Cnultni TJ.i- komunisti je V bistvu prene-^coccimarro v RovigU, Pe j,a;a toda o lem vprašanju bo poročal generalni tajnik CGIL Minloff odstopil LONDON, 21. — Vlada na Malti, ki ji predseduje Min-toff, je danes odstopila. Ostavko je sporočil komisar Malte v Londonu, ki ie razdelil tudi besedilo Mintoffovega govora Mintoff izjavlja da odstopa, ker on in njegova vlada nočeta še dalje biti odgovorna za vzdrževanje javnega reda na otoku spričo politike Velike Britanije. M-lnt»rr napoveduje tudi legrini v Trstu, Terracim v Milanu, Colombi v Reggio Emilii, Lajolo v Mod eni itd. Včerajšnji dan je KPI posvetila volivkam, zato so nastopile tudi mnoge vidne prvakinje KPI. Največ zborovanj pa je imela KD, ki pa ji ni uspelo privleči nanje mnogo poslušalcev. Le za »ljudskega« monarhista Laura pi. dveh urah, toda tako nemoteno in intenzivno, da ni bila izgubljena niti minuta in da ni bila niti ena sama točka, ki bi ne bila vredna pozornosti. Po kratkem, dve, tri minute trajajočem orisu Vodnikovega življenja ob malem doprsnem kipu pesnika le ob medli luči žero-meta, so se prižgale luči in na odru smo videli razporejene vse za Dolino zares šteuilne sodelavce; moški ,pevski zbor, ki ga sestavlja 26 pevcev, med katerimi je večina mladine, dolinski trio, tamburaški zbor, ki šteje osem mladih tambura, šev in učitelja ter recitatorja Nerino Drašič in Alekseja Pre-garca, ki sta kot gostu pred izvajanjem vsake pesmi recitirala njeno besedilo. Rekli smo že, da je bil program obilen —‘30 točk — zato bi bilo predolgo naštevati vse. Povedali bomo le, da je pevski zbor pod vodstvom pevovodje Otte podal cel niz več “K manj znanih sloven- skih pesmi; da je tamburaiki zbor zaigral vrsto skladb in skladbic, med katerimi Avsenikovo »Na Roblek», ki je žela — kot vse Avsenikove nasploh — velik uspeh, ter sklad bo, ki jo je skomponiral sam učitelj tamburaškega zbora Prašelj. Vmes pa sta zapela v duetu cel niz slovenskih, predvsem beneških pesmi znana dolinska pevca Dario in Darko, katera je vsakokrat spremljal dolinski trio. Trio pa je med programom dodal tudi nekaj samostojnega, med katerim tudi dve skladbici od. ličnega harmonikarja Bruna Bordona. Ker smo že rekli, da je bilo petje moškega pevskega zbora ubrano in izdelano, moramo dodati, da sta Dario in Darko v nekaterih pesmih kot solista uspešno izvedla svoji vlogi. Ves program je kot napovedovalec povezoval Edvin Sva b tako, da presledkov med točkami sploh ni bilo, kajti vsi nastopajoči so bili ves čas na odru tn se je izvajanje kar selilo zdaj na ta, zdaj na drugi konec odra, pač tja, kjer so izvajalci stali, dočim so drugi vsemu tvorili nekak o-kvir. Skratka, priznati je treba, da dolinsko prosvetno društvo dela in zato se je moglo predstaviti s celovečernim izdelanim programom, ki bi bil lahko v ponos vsakemu društvu. Prav gotovo ni, zelo pa je verjetno, da bodo Dolinčani ponovno nastopili. Ne vemo kje, toda kjer bodo, jih bo vredno obiskati. , Notar dr. Galantc popolnoma oproščen Pretekli mesec je sodišče oprostilo notarja dr. Ezia Ga-lanteja iz Trsta zaradi pomanjkanja dokazov . obtožbe lažnega sestavljanja notarskega akta. Ker razsodba ni zadovoljila profesionista, je ta vložil priziv, s katerim je včeraj dosegel zadoščenje; prizivni sodniki so ga namreč sedaj oprostili, češ da ni izvršil dejanja. iiiiMitiiMiiiiMiiiilMtiiiiiitiiiMiiiiimiimiiitiitimnmiiiiimmiiliiiiliiiiiiiiiiiiilimmlHiiiiinil Volitve notranjih komisij V vseh obratih bodo volili V podjetju SALDA se nadaljuje stavkovno gibanje Priprave za volitve notra-1 sami ne morejo priti, naj njih komisij v Obratih CRDA in arzenalu so se že pred nekaj dnevj končale. Pokrajinska zveza FIOM je objavila seznam kandidatov na podlagi referenduma, ki ga je organizirala v omenjenih o-bratih. Volitve v obratih CRDA in v arzenalu bodo 29. t. m. Ker v teh obratih ni neprekinjenega obratovanja, kot na primer v čistilnici A-quila, bodo volitve končali v enem dnevu, čeprav nekatere skupine delavcev delajo ponoči. Nočni delavci, ki končajo delo ob 6. zjutraj, bodo volili ob koncu dela. Zveza kovinarjev FIOM o-pozarja delavce, ki so na bolniškem dopustu, a lahko sami pridejo na volitve, naj se zavedajo svoje dolžnosti in naj se udeležijo volitev. Ce pa pravočasno obvestijo tajništvo FIOM in pošljejo svoj naslov. Volitve notranje komisije v čistilnici Aquila pa bodo 28. t. m. Sindikat petrolejskih delavcev pri CGIL je včeraj objavil imena svojih kandidatov, * ♦ i» Kakor je bilo napovedano, je bilo sinoči na sindikalnem sedežu v Ul. Zonta 2. zborovanje delavcev podjetja SALDA, ki nadaljujejo svojo borbo, ker noče delodajalec pristati na njihove zahteve glede zvišanja mezd, ureditve vprašanja doklade za zdravju škodljiva dela itd. Tudi včeraj so zapustil) delo ob 16.30, na sinočnjem zborovanju pa so sklenili, da bodo danes začeli stavko o>b 10. uri in da bo- Krasen koncert «Solistov iz Zagreba» Ko je bil včeraj končan koncert ((Solistov iz Zagrebas in se ploskanje tli hotelo poleči, so umetniki dodali še dve točki in odšli z odra. Toda niti potem, ko so se prišli vsi skupaj še dvakrat na oder zah valit za ploskanje, občinstvo ni hotelo odnehati in končno smo slišali še Boccherin ijev me-nuet, ki so ga Zagrebčani zaigrali tako, da se človeku zdi, da kaj takega še nikoli ni slišal in mu bo najbrž redkokdaj 'še dano kaj tako lepega slišat i. Dvorana v Novem gledališču je bila včeraj ne le zasedena, temveč so se morali mnogi zadovoljiti s stojišči. Zagrebčani so v prvem delu igrali italijanske aotorje, Al-binonija, Boccherinija in Rossinija, v drugem J. Chr. Bacha (»Londonskega«) ter Mozarta. Vodja solistov Antonio Jani-gro je igral kot solist v Boc-cherinijevem koncertu za čelo, Stefano Passaggio pa v Bachovem koncertu za violo. Ves ansambel (bilo je 6 vio-lin, 3 viole, 2 čela in kontrabas) igra tako precizno ter s tolikim občutkom, da pogosto sploh ni razlikovati posameznih instrumentov, temveč je ves ansambel en sam instrument, ki je sposoben tudi takih pianissimov, da ga je komaj slišati. Težko je reči pri kateri točki so bili umetniki «boljši», kajti vse je bilo zaigrano z nenavadno popolnostjo tako tehnično kot interpre-tacijsko. Med samimi mojstri do prišli spet na delo šele j sta se še posebno izkazala jutri ob 8. Ijanipro in Passaggio. Izpred prizivnega sodišča Potrjena obsodba prevarljivke ki je za denar obljubljala službe ko, ki jih izdajajo javni uradi, tudi če so že zapadli. iiiiiiimiii.................................................................................... »Zaposlitev dobite!« je zagotavljala 33-letna Stella Ri-gamonti por. Covn, rojena v Foggi in stanujoča v našem mestu v Ul. Cattedrale »kjer hočete in kakršno koli želite.« Zarnjo je bilo vse lahko. Poranala je namreč, vsaj tako j« ženska trdila osebam, ks so jo prosile, da bi sinovom OD VČERAJ DO DANES ( BAH5IA OBVKMTILA J Se>a SPDT. Danes ob 21. uri bo redna seja Slovenskega p4a-ninske*a drudtva v društvenih prostorih. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 20. Vn 21. aprila se je rodilo v Trstu 14 otrok, umrlo je 15 oseb, porok je bilo 9. POROČILI SO SE: prodajalec Claurilo GaHInucct In prodajalka Silvana De Prarvceschl, uradnik Giuseppe Vivoda In Šivilja Lilia-na Pasian, trgovec Cvijeto (Klo-rio) Kostopec in gospodinja Gra-ziella Bonlfaclo, uradnik Llvio Stringher in gospodinja Vera Marini, mehanik Benito Mandolini tn študentka Marisa Fabrettl, trgovec Eugenio Marchesich ln prodajalka Lucina Dentesano, delavec Carlo Savarln In gospodinja Blanca Maria Fragiacomo, inženir Giuseppe Tomasi in profesorica Rossanna Nagrinl, električar Enrlco Vodopija in gospodinja Marina Provasl. UMRLI SO: 85-letna Amalla Buresch, 74-letna Kilomena Stl-patKlrh vd. Glaneilch, 77-letna Luigia Micheluzzi vd. Brandolln, 6 2-1 et ni Luciano Gradenigo, 72- letni Pietro Robba, 73-letna Maria Podgornik vd. Simoni, 76-let-na Marlg, Novacco por. Gtovanni-ni, 58-letdi Lulgi Bonlto, 74-letna Anna Buhler, 55-letni Angelo Fabbrl 69-letni Lorenzo Coronl-ca 77-letna Maria Glovanna Urbani vd Foretti, 87-1 etna Anna D'Oral vd. Aocone, 84-letna Gla-comina Cavalcante, 91-letna Tosca Tomsioh vd. Torretta. NOČNA SLUŽBA LEKARN v aprilu INAM . Al CammeUo, Drevored XX. septembra 4; Godina, Trg Sv. Jakoba 1; Sponza, Ul. Montorslno 9; Vernari, Trg Val-maura 10; vlelmettl, Borzni trg. Valute Milan Rim Zlati funt . . 6.000 — !c.200.— Marerigo 4.750,— 4.850,— Dolar ... 621.— 624.— Frank franc. 130 — 132.— Frank Ivicar. >«“ 14«.— Sterling , . . 1.710.— 1.750.— Dinar . . , 82.— Šiling . . 23.75 24.25 Zlato .... 706 — 70«.— Zah. o. marka 147 — 149,— I in hčeram preskrbela kako delo, vse pristojne organe in funkcionarje občine ter Ace-gata. Občinsko podjetje je za nekatere ljud.; zlata jama in vsakdo se bori, da bi dobil kakršno koli delo prt Ace-gatu. Ce pa tega ni, potem se zadovolji z zaposlitvijo na občini. In Covrova je sčasoma s svojo gladko tekočo govorico zmešala glave dvema ženama jn enemu moškemu, ki so iskali za otroke donosno službo. Ade Starc por, Kobol je hotela svojega sina Jurija spraviti na občino, Covrova ji je sveto obljubila mesto uradnika tn trdila, da pozna tega in onega funkcionarja s katerim je v dobrih odnosih. Na isti način je preslepila Ro-munni Fontino vd. Ncviello, ki se je želela samž dovoljenje za prodajo časopisov. In kdo bi ji taikoj preskrbel dovoljenje, če ne Covrova? Giuseppe Luciani pa je hotel sina spraviti k Acegatu. Kar-kolj bi mu dali, vse bi bilo dobro. Najraje pa bi videl, če bi mu preskrbela Covrova, ki je imela poznanstvo pri funkcionarjih mesto šoferja. Cesarini Volponi vd. Cresst, k; si je belila glavo, da bi hčeri Rinaldi preskrbela čim boljšo zaposlitev, pa je Covrova obljubila gotovo mesto. Kje, sicer še ni točno vedela, a na vsak način pri Acegatu ali na občini. Seveda so morali vsi obljube plačati Denar naj ne bi šel njej v žep. je trdila Covrova, pač pa ji služi za »mazanje koles«. Ljudje, ki so dobro vedeli, da je pač to že navada in zadovoljni, da bodo njihovi sinovi in hčere za vedno preskrbljeni, so segli v denarnico in potegnili na dan ter izročili Covrovl 40 tisočakov (Starčeva), 23.000 -fRamunnijeva), 30.000 (Luciani) in 25.000 lir (Volponijeva). Minilo je nekaj mesecev in sin Kobolove je bil v istem položaju kot prej. Kobolova, ki je energična ženska, je stopila do nekega uradnika županskega tajništva in povprašala, kako je z delom Uradnik je začudeno obstal; imeli so ukaz, da ne sprejmejo nobenega več na delo in ženska je trdovratno trdila, da je bilo njej rečeno drugače. Ce ga zanima, mu je Kobolova odgovorila, naj vpraša v sobi št. 66 na občini, kamor je šla s Covrovo in kjer ji je neki funkcionar sprejel prošnjo, Ker je cela zadeva smrdela po prevari, se je vmešala vanjo policija jn uvedla preiskavo. In res so odkrili, da se je Covrova bahala o poznanstvu, zaradi česar so jo prijavili sodišču tako za bahaštvo kakor tudi zaradi prevare. Poleti junija 1956 je bila razprava, med katero so Co-vrovi priznali delno slaboumnost in jo zato obsodili le na 10 mesecev in 10 dni zapora ter na 21.900 lir globe. Ker je bila predhodno že pogojno obsojena, ji je sodišče preklicalo pogojnost. Da bi se rešila zapora, je Covrova vložila priziv. Tudi malenkostno znižanje kazni bi ji prav prišlo, a sodniki so bili gluhi za tezo obrambe in so prvotno kazen v celoti poirdili Preds. — Nachich, tož. — Castellano, zapisn, — Zanetti. SNG v TRSTU V soboto 26. t. m. ob 21. uri v Avditoriju, v Trstu, v nedeljo 27. t. m. ob 15.30 v prosvetni dvorani «A. Sirk« v Križu, ob 20. uri v Zadružni dvorani na Kontovelu M o 1 i i r e v " „Scapinove zvijače komedija v treh dejanjih V soboto 26. t. m. ob 21. uri v Prosvetnem domu na Opčinah, v nedeljo 27. t. m. ob 17. uri v Avditoriju. Jean Anouilh // Antigona tragedija // Za vse predstave veljajo gledališki kuponi Prodaja vstopnic od četrtka dalje v Tržaški knjigarni, Trst, Ul. sv. Frančiške 20 ter v soboto od 19.30 dalje in v nedeljo od 15. ure dalje v' Ul. Roma 15-11.; za okolico eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni dvoran. [ a a p i o ] TOREK, 22. aprila 1961 TRST POSTAJA A 7.00 Jutranja glasba; 11.30 Brez. obvezno — drobiž od vsepovsod in.. Potovanje po Italiji, turistični razgledi Maria Adriana Ber-nonija; 12.10 Za vsakogar nekaj; 12.45 V svetu kulture- 12.55 Orkester Petcy Faith; 13.30 Glasba po željah; 17.30 Plesna glasba; 18.00 Beethoven: Sonata št. 8 v G-duiru op. 30; 18.20 Tria Hotcha in Harmonie; 18.30 Pisani balončki, radijski tednik za najmlajše; 19.00 Koncert tenorista Janeza Lipuščka, pri klavirju Gojmir Demšar; 19.15 Zdravniški vedež; 19.30 Pestra glasba; 20.00 Šport; 20.30 Od melodije do melodije; 21.00 Obletnica tedna: «Max Planck, stoletnica rojstva«; 21.15 Simfonični koncert Tržaške filharmonije; 22.05 Novela: Prosper Merimee: »Matiteo Falcone«; 22.15 Ansambel Franco Russo; 22.30 Roussel: «Pajkova pojedina«, balet - pantomima; 23.00 Orkester Kurt Edelhagen, T H S T I. 11.30 Operna glasba; 12.10 Igra orkester Angelini; 14.30 «Tretja stran«; 17.30 Jazz; 21.00 «Abraham Lincoln v Illinoisu«, igra v 3 dejanjih. KOPER 5 00-6.15 in 7.00-7.15 Prenos RL; 7.15 Glasba za dobro hitro; lj.00 Glasba po željah; 13.40 Kmetijski nasveti: ((Spomladansko brananje žit«; 13.45 Torkov operni oder; 14.30 Okno v svet: «Homatije v Saudski Arabiji«; 14.40 Filmske melodije; 15.25 'Narodne pesmi in plesi iz raznih krajev: Srbije, Bosne, Makedonije Kosmeta in Vojvodine; 15 40-17.00 Prenos RL: 17.00 Ritmi in popevke; 17.25 Od melodije do melodije; 19 30-22.15 Prenos RL; 22.40 Glasba za lahko noč. SLOVENIJA 5.00 Pisan glasbeni spored; 8.05 Igra pihalna godba JLA; 8.35 Danilo Bučar: Belokranjske pisani- ce; 9.00 Zabavni mozaik; ^ Slavni virtuozi in pevci v»i igrajo in pojo; 10.10 Izbrali sn za vas; 11.00 Josef Haydin: 5im-fonija št. 92 v G-duru, ‘oxl"r:; ska«; 11.30 Za dom in žene; u.« Mali intermezzo; 12.00 Nastopaj-Slovenski oktet, Ljubljanski » -mornj zbor in orkester rio Ljubljana; 12.30 Kmetijski n * sveti; 12.40 Georges Bizet: Arir-žanka, suita št. 2; 13.15 Lepe i®" 1 odi je; 13.40 Pester spored .odlomkov iz slovanskih oper; i» Za Otroke — E. Coastworth: l>"; kerjevl doživljaji; Jane B a tema. Nori jezdec; 15.40 Potopisi i«*£ mini: Na Sutjeski grob dO 16.00 Za ljubitelje in poznavaj«. 17.10 Za vsakogar nekaj iz »J1'; va zabavne glasbe; 18.00 Šport tednik: 18.30 Iz zakladni«!^ slovanskih samospevov; 18.45t« mače aktualnosti; 20.00 Najboh. jugoslovanski zbori vam P®J.; 2C.30 Radijska igra — Ivan vm. Zločin; 21.22 Serenada vel9™ 01' kestrov. TELEVIZIJA 11.00-12.15 Kinematografski red z milanskega velesejmaji • Spored za otroke; 18.30 Poro® 18.40 «Teleuropa»; 19.00 Sin*«* . ni koncert- 20.00 Izbor iz llir!U;: 20.30 Poročila: 20.50 «Carose“°” 21.00 »Rose Marie«, opereta. ( oledaliSča VERDI V četrtek ob 21. uri bo cert orkestra Tržaške f“ monije pod vodstvom A nia Pedrottija s sodei'ov« njem pianistke Maur^._in nes. Na sporedu sta Lh in Brahms. Nadaljuje se P daja vstopnic. TEATRO NUOVO Danes ob 21. uri: Ajshil: « fore«. Nastopijo učcnci ,.,t - bivši učenci gledališke ‘ »S. D’Amtco». Vstopnice P 150 in 100 lir. K I l_____________________ Excelsior. 15.00, 18.20, 21.40: «M<^ na reki Kwai», W. Hom«.., Guinness, Havvkins. Tecn«. nemuseope. „ Fenice. 15.00, 18.20, 21-40:. pU, levi«, Marlon Brando, M. Dean Martin. Cinemasc. Nazionale 16.00: »Zena izjf na«, D. Gelin, A. Mecharo. Supercinema. 16.00: ninc- M. Brando in M. Taka. mascope. Tech. -zakon Filodrammatico. 15.00: , P-Radio. 16.00; »Vse z« Bria-n in A. Dahi. ^ predvaja danes 22. t. m. 7 začetkom ob 18- url fllI° Življenje v tvojih rokah3 Igrajo: O.W. FISCHER..ANOUK AIMEE’ in NADJA tilleb **00, lovore* t)»Htkd) in k<,mi.;nih ll0-š- i IN DOLŽNOST DO NARODA O mladini se danes v na-^ tisku vse premalo razpravlja in piše, z druge «rani pa je prav pri mladini opaziti veliko nezainteresiranost, da bi se aktivno vživela v družbeno nvljenje. Našo in celotno mladino J Italiji tare ničkoliko problemov, nekateri od le-teh j®ajo tudi svoj globlji psihološki vpliv (brezposelnost ® negotovost glede zaposlitve), obeilem pa je treba tudi mladino samo kritično oceniti in jo prikazati v jo tudi kino, vedno večja motorizacija, razni stripi itd. Vzemimo le primer vedno večje motorizacije in a-nalizirajmo ga v pravi luči. Zakaj mladinec drvi na svojem motorju po cestah z veliko brzino? Nedvomno, ker mu brzina prinaša neko psihološko ugodje in sam sebi se zdi v trenutku za nekaj vzvišenega, obenem pa pozablja na svojo veliko odgovornost do družbe, družine in samega sebe, pri čemer spravlja sebe in druge v 'utehi —~ smrtno nevarnost. Iz tega “jeni pravi luči. Mladina . s ®cer danes odigrava svojo vl°go v, družbenem življe-hlu. toda na vse reagira Pukvno ki čeprav je vedno v Neposrednem stiku z vsem družbenim dogajanjem, ne nujde pa v pretežni večini tistega potrebnega zanimajte niti za vso tisto pro-bietnatiko, ki se je tiče nje °sebno. je razumljivo, da veliko število današnje mladine živi brez vsakršnih ciljev in i-dealov v življenju in skuša najti le trenutno zadovoljitev prav tako trenutnih teženj. Kako naj naša slovenska mladina rešuje vse te probleme? Glavno je, da mladina naprednega mišljenja Slovenska tržaška in go- predvsem razpravlja o vsem mladina občuti tudi'te«1. kar P 1)0 nedvomno v Prizor iz Anonillhove drame »Antigona*. ki jo bo Zagrebško dramsko gledališče uprizorilo prihodnjo soboto v Trstu VSE JE PRIPRAVLJENO, TU VREME Slovenska Istra vabi Nad 70.000 domačih in tujih turistov - Poldrugi mesec v znamenju šaha - Smučanje na vodi - Izvolitev miss Jugoslavije in vrsta kulturnih in zabavnih prireditev Se nobeno leto se ni Sloven-1 lo in zaledje okrog 70 tisoč ska Istra tako skrbno pripra-1 domačih in tujih turistov, pri vila na turistično sezono kot * tem pa nismo računali priložnostnih izletnikov in koristni- letos. Gostinci 'so imeli vrsto posvetovanj, kako se bodo med sezono oskrbovali s brano, kako bodo izboljšali raven postrežbe im tudi nudili gostom dovolj razvedrila. Na nedavnem občnem zboru koprske gostinske zbornice smo slišali zagotovila, da bo vse v redu. Dovolj bo tudi tistih stvari, po katerih gostje med sezono najbolj povprašujejo: piva, brezalkoholnih pijač, rib in sadja. Vsekakor čaka oskrbovalno mrežo huda preizkušnja, saj računajo, da bo med sezono obiskalo slovensko oba- Matanovič, Talj, Petrosjan, Bronstein, Averbach, Reshew-sky, Szabo, Pachman, dr, Filip. V Portorožu bo torej, ra- kov propustnic malega obmej. zen svetovnega prvaka in njegovega neposrednega naspčot. nika, zbran skoraj v celoti cvet svetovnega šaha. po mnenju mnogih šahovskih strokovnjakov bo portorošikd turnir eden najmočnejših, kaT so jih kdajkoli igrali. Zato lahko trdimo, da v Portorožu ne bo šlo samo za ožji izbor šahi-stov, od katerih bo eden pozneje direkten nasprotnik Bot. viniku ali Smislovu, ampak nega prometa. Glavna prireditev med turistično sezono bo medconsfci šahovski turnir za svetovno prvenstvo v šahu. To bo brez dvoma izreden dogodek za stalne, kakor tudi za priložnostne ljubitelje šahovske i-gre. Turnir se bo začel 14. avgusta in bo trajal do 19. septembra. Nastopilo bo 11 velemojstrov in 10 mednarodnih mojstrov z vsega sveta. Naj navedemo samo nekaj najpomembnejših imen; Gligorič, ^lezposelnost, kar postav-v* na dnevni red vpraša-n-,€ zaposlitve absolventov slovenskih srednjih šol v Primernih službah, hkrati Pa tudi druga važna vpra- — na področju politične p kulturne stvarnosti. Na-mladincem in mladin-k*1 je treba priznati ne-al Pozitivnega dela v pro-jri&tno-kulturnih društvih, _®t tudi v svojih posebnih “tRanizacijah. Toda, ali je J® delovanje odraz večine anov? Gotovo ne, to delo j® odraz le omejenega šte-' a članov, ki morajo seve-a dati v to vse svoje sile. at° je pripomniti, da je Radina prav v svojem bi-jJ®* preveč apatična in *nal° organizirana, med-rO? 150 naj bi bila njena da 0 vseh važnih J^šanjih razpravlja sama Ji.skuša najti zadovoljivo bWv za posamezne pro-Problemov ni malo, Pri srednješolski in tirajoči mladini, kakor ^ Pri mladih delavcih. <.^tednješolci se pritožuje- -_« / . a____u___: ričnt risti nad splošno zastarelimi “trii načrti, ki dijaku ko- lo le v manj si meri, Pa mu površno obde-snov, zaradi obsežno-j. "arine in kratkega ča- i JQ m- j.. 1----- veliki meri tudi pomagalo, da bo našla tudi ustrezno rešitev za vsa taka in podobna' vprašanja. Naša mladina 'naj bo tu{li v prosvetnih društvih glavna sila, ki naj poživi vsako kulturno, prosvetno in športno dejavnost. Mladina naj tudi bere in se vsestransko kulturno izživlja, naj si bogati znanje za življenje ter naj obenem tudi sledi splošnemu svetovnemu dogajanju in spoznava v duhu interna čionalizma mladinske probleme v drugih državah. Mladina ima v današnji družbi velike naloge in zato je tudi treba vse njeno delo kritično oceniti; kar pa zadeva posamezna vprašanja naše slovenske mladine, pa je treba vprašanja slovenske manjšine v Italiji nasploh smatrati za življenjska vprašanja in jim je treba posvetiti kar največjo pozornost tudi spričo dejstva, da je vprav mladina tista, ki nosi veliko odgovornost, da si za poznejše redove tvorno Drisvoji vse kulturno in narodno bogastvo, MARIO BAN NEKOČ BOMO LAHKO VSI KRALJI MATJAŽI Prespali bomo in se zbudili v povse Mehanizem zimskega spanja pri živalih - Uporaba hibernacije v medicini in kriminalogiji - Brez hibernacije si ne moremo zamisliti poleta na svetove, ki so od nas oddaljeni stoletja svetlobnih let Sa ima na razpolago, jJ?ne le malo časa v spo-jriu ter mu zaradi tega bod^rie koristi mnogo za . °če delo in življenje. Pri po?,ie treba tudi omeniti *01e ° stanie slovenske bo-!k' ni še dosegla svoje jsu 'ne uzakonitve. Trzala srednješolci (slovenski ^»Janški) gledajo na bodočnost s skrajno JšT^ijenostlo in večkrat da-J^rio ob takem gospo-lwTern položaju, kot ga i- da je treba ta pesi-t; Pri mladini odpravi- frlartt ’ da ^ zmaniša da riška brezposelnost in t^J^adlna z višjo šolsko te dobi zaupanje va- Zrn°čno SV°^e intelpktualnp v večini nezainte-lt) ‘ ril. za vse dogajanje ‘Voi/^riiejo študij kot ririen - o del° ln se ne le z 'I® za ves svet, ali pa kotiA. ai nekoristnega. Ob fcj sa"em študiju, na pra-rijg ,p8a pravega živiie-din’ te večinoma ta mla-kriVo ^Popravljena. Kaj je riap-i u stanju? Družba, 4ifSl: ;a) ne Dristva razume svojega Va in nalog, ki jo bjg JU v bodočem življe- Njeld' klavci imajo tudi ptvt probleme in N hra"ed teh Je nedvom-1 uD‘ca do svojega dela ■ t »ot-. Vlcen®ga zaslužka ^•ri ue K,°st zaposlitve, < ^ se u 1 pretila nevarnost, v4 cesti11" ^ez noč znajdejo Ntaterih ~*ez zaslužka. V i Uich °bratlh pa je tre- *l{orišp„^>1ciprBviti preveliko Do m mlQdih delav-č minn dajalcih. Tudi jjritičj, e delavce bi bilo k v®čini pripomniti, da so in , vsakršnih am-'Z1lubit v manjši meri sl ®*rilaei !,V0]e delo in pra-ime^? 2ivljonJa' ki K'1 bij i ari mbtdi delavec kvn'w mlftdi delavec vpliv prlnašn- drugim letom gledali prvič t> Trstu, je šele pred kratkim prišel v Zahodni Berlin. Berlin je torej videl prvič »Vojno in miru šele dve leti po premieri filma v ZDA. Ker je bila to za Zahodno Nemčijo sploh premierska prireditev, so na prvo predstavo povabili tudi nekaj tujih kritikov, med katerimi je bil tudi Rus Igor Cekin za moskovsko «Literaturnajo gazetou. I-gor Cekin je nato napisal svoje vtise o tem filmu, ki te dve leti tanje precej nasprotujoče si ocene vse svetovne kritike. Ker gre za film po Tolstojevem romanu, bi mogli računati, da je to kritika avtoritativnega ocenjevalca, ker je njen avtor Rus, ki more v Ameriki napravljeno rusko delo najlaže in najtehtneje oceniti. Pripombe Igorja Cekina v «k,iteraturnaji gazetiu niso plod daljšega kritičnega razmišljanja, ampak le vtisi ruskega gledalca precf platnom. Kljub temu pa U pripombe razkrivajo mnogo značilnih pripomb, bistvenih opazk in treznega’ razsojanja. Avtor članka piše najprej o igralskih stvaritvah igralcev. Značilna je njegova izbira najboljšega Uka v filmu. Po njegovem je to Nataša, ki jo je podala Audrey Hepburn. Zanimivo je, da je on ocenil kot najboljšo Natašo, za katero je zahodna kritika Hepburnovi očitala ahladnost in nettži-vetostu. »Privlačila nas je — pravi Ipor Cekin — m prevzela Nataša s svojo krhko, prepričljivo fpro. Bila je najboljša o-sehnost V vsem filmu. V Nataši so se zlili v celoto trepet prvega čustva, prisrčnost tn dobrota naivnost in prebujenje dekliškosti, ki se dviga in poglablja do prvih tragičnih življenjskih spoznan). Za Igorja Cekina je bil drugi lik v filmu »Vojna in mir» lik Picrra Bezuhova, ki ga je igrat Henry Fonda Cekin je napisal o njem takole,- »Zunanji videz f/en n/ja Fonde je v popolilem nasprotju s prei-šfavo, ki jo imamo o Tolsto- temu pa je pred nami zaživel človek, ki je poglobljen v filozofska razmotrivanja, človek, ki ga razmere prisilijo k opazovanju velikih dogodkov, ne. u strašen človek, hkrati pa do komike smešen, do konca posten — skratka človek z mnogimi živimi potezami Tolstojevega junaka. Do tu o dveh likih. Nato preide pisec h kritičnim pripombam: »V čem pa se mi, sovjetski gledalci — piše Cekin — nikakor ne moremo strinjati z režiserjem in igralci'filma? Predvsem sta to lika generala Kutuzova in Napoleona, ki je v tem filmu postal prav navaden korziški pozer. Hladen in nečustven je Andrej Bolkonski (Afel Fer-rer). Umre, ne da bi v njem vsaj enkrat zaživela toplina velikega značaja in svetlega srca kneza Andreja. »Ko dajemo svoje priznanje režiserju Kingu Vidorju — piše Cekin — njegovim prepričljivo uresničenim sc e. nam borodinske bitke, prehoda čez Berezino, velikega plesa ter dvoboja med Pierrom in Dolohovom, ne moremo tudi pritrditi njegovi predstavi o ruskih kmetih, ki j* le približna. S tem pa nočemo reči, da nismo v filmu čutili prizadevanja režiserja, da objektivno prikaže dogodke, ki so privedlj do zmage ruskega ljudstva... Gledalce je najbolj prevzela scena umika ostankov francoske armade čez Berezino, V teh prizorih je film dosegel veliko umetniško moč. Premišljevali pa smo še marsikaj: bogastvo človeških čustvovanj, dolga galerija oseb Tolstojevega romana, socialni in politični motivi, genialne e-popeje, ki jih je King Vidor v svoji filmskj realizaciji pustil ob strani, ie vedno čakajo na svoje polnokrvno utelešenje na filmskem platnu.* Prve napovedi za Cannes Niti dva tedna nas vet ne festivala v Cannesu. Za to letošnjo filmsko revijo, ki bo trajala od 2. do IS. maja in ki je prav gotovo največja filmska revija v svetu, se je prijavilo doslej 31 držav, katerim se bo verjetno pridružila še Turčija. Ne ve se še, s katerimi filmi se bodo posamezne države predstavile in postavile, ve se pa, da bodo ZDA poslale v Cannes Richarda Brooksa film «Bratje Karamazovis z Mario Schell, Cleirom Bloomom in umetno plešastim Tulom Brgnnerjem v glavnih vlogah. Anglija pa se bo postavila s svojim «Nalogom za umort, ki ga je re žiral Anthong Ashquit, Francija svoje izbire še ni povedala, verjetno se niti še ni odločila, ker bo ožjo izbiro najbrž razširila z najnovejšo novostjo «Moj strica v režiji Jacguesa Tatija. Italijo bo zastopal Pietro Germi s svojim »Slamnatim možem*, Španijo pa Bardemov film »Maščevanje*. Grčija bo poslala v Cannes novost »Konček zaupanja*, ki ga je režiral Michael Cacoganis, ki ga poznamo kot uspešnega režiserja filma »De. kle v črnem* in filma »Stel-la». Poljaki bodo pokazali »Osmi dan v tednu» Aleksandra Kor. de. Ta film pa ni samo poljski, ker je bil izdelan v koprodukciji, Cehi bodo prinesli v Cannes »Predmestne ljubimce*, Madžari »Železni cvet*, Romuni pa so pripravili »Baraganski osat*, ki ga je po romanu Panajate Istratija režiral Daquin. Sovjeti so napovedali svoj film »Ko štorklje preletavajo».’ Kot vidimo, je doslej znanih le malo filmov, ki bodo tekmovali za prvo mesto in za vse ostale nagrade. Oglejmo si še, kdo bo o tem odločal. Žirijo bodo letos v Cannesu sestavljali sledeči,- Mad-leine Robinson, Marcel A-chard, Jean de Baroncelli Bernard Buffet — vsi za Francijo, Sergej Jutkevič (SZ), Cesare Zavattini (Italija) Ladislav Vajda (Španija) Tom-co Asabuki (Japonska) Helmut Kcutnet (Nemčija) tn | verjetno Billy (Vilder in Ro- ločita od U. izdaje filmskega bert Altrich za ZDA, taka stanja na umeten način. Nedvomno je, da bo to vplivalo na civilizacijo bodočnosti. Ce nič drugega, bo to ljudem omogočilo, da bodo dosegli to, za čemer človeštvo že davno teži, namreč — «nesmrtnost». Ljudje bodo namreč mogli po svoji volji izbirati razdobje, v katerem bodo hoteli živeti; odreči se bodo mogli sedanjosti, da bi za plačilo dobili bodočnost, odnosno življenje v bližnji ali daljni bodočnosti. Ali bodo ljudje to tudi hoteli? Ni nikakega dvoma, da je odgovor na to vprašanje pritrdilen. Vzemimo na primer človeka, ki boleha za kako hujšo neozdravljivo boleznijo, na primer za rakom. Zdravniki so mu odkrito povedali, da ima le še nekaj mesecev, v najboljšem primeru nekaj -let življenja. Oni so mu prav tako povedali, da znanost stalno napreduje in da bodo čez deset, dvajset let našli zdravilo, ki bo povsem kos tej zavratni bolezni. Ni dvoma, da se bo tak človek takoj odločil za umetno hibernacijo, da bi v popolni' letargiji preživel to kritično razdobje in dočakal živ tisti dan, ko bodo dokončno izvojevali zmago nad rakom. Tako bi uspešna in zanesljiva uporaba umetne hibernacije mogla privesti do prave revolucije tudi na področju kriminologije. Danes zapiramo obsojene zločince in jih držimo v temnicah preprosto zaradi tega — kljub temu da tega niti sami sebi nočemo odkrito priznati — ker ne vemo, kaj naj bo sicer z njimi napravili. Kaznovanje z zaporom ni povračilni ukrep, ampak le postopek, s katerim družba odstrani iz svoje srede protisocialne elemente, da se pred njimi zavaruje. Toda zapori ne poboljšajo ljudi, včasih pridejo iž njih še slabši, ker so bili tam pod vplivom zločincev, ki so od njih še bolj negativni. Bilo bi nedvomno bolj humano (pa tudi ceneje), če bi mogli nekoč obsojence uspavati za nekaj let. To bi bilo zlasti koristno za psihopatske in podobne zločince, na katere ne morejo vplivati nobeni popravni ukrepi, ker so duševno abnormalni. Medtem ko bi se nahajali v spanju umetne hibernacije, bi mogli na njihovo duševnost Vplivati z raznimi metodami, ki jih bodo' ižnašli psihiatri v bodočnosti (za katere imamo že danes temeljne pogoje), pa bi se le-ti prebudili-iz večletne umetne letargije kot duševno zdravi in normalni člani človeške skupnosti. Kar smo pravkar navedli, nas navaja na proučevanje praktične uporabe hibernacije na področju psihiatrije. Nekateri dosedanji uspehi dokazujejo, da bi se mogle mnoge resne duševna bolezni ozdraviti vprav z ,untetht> hibernacijo. Toda zelo pomembna, dejansko' epohalna uporaba u-metne hibernacije pa se bo izvršila na področju astronavtike. Brez umetne hiber-nacije si namreč ne moremo zamisliti poletov izven našega planetarnega sistema do zvezd in planetov, ki ne spadajo v naš končni sistem. Oddaljenost do njih merimo * svpIlehriiT* 'l11*. & iJ.a p°' meni, da bi celo v ostalem povsem neverjetnem primeru, da bi zgradili vsemirsko ladjo, ki bi mogla doseči hitrost svetlobe, tako potovanje trajalo najmanj nekaj let. Ce bomo kdaj koli želeli priti v stik z razumnimi bitji na drugih planetih, se bomo morali podati na taka potovanja. Taka potovanja pa bodo mogla trajati tudi po nekaj sto let. Kako bodo mogle njihove posadke vzdržati tak let in doživeti konec potovanja in prihod na cilj? Edino v stanju u-metne hibernacije, ki jim bo omogočila dočakati konec takega stoletnega ali večstoletnega potovanja, fiziološko enako stari, kot so bili ob odhodu. tudi za nekakšno neuradno listo trenutno najmočnejših ša-histov sveta. Medconski turnir v Portorožu bodo igrali v dvorani hotela Palače štirikrat tedensko. Potek bodo prenašale verjetno vsak večer vse ju. goslovanske radijske postaje, posebne oddaje pa bo orgami-airala tudi jugoslovanska ra-dio-televiaija. ‘ Portorožu pa se obeta še vrsta drugih šahovskih prireditev. Tako bo od 7. do 15. septembra v Piranu prvi svetovni kongres problemis-tov, ki se ga bo udeležilo okrog 80 zastopnikov problemskega šaha z vsega sveta. 19. septembra pa se bo začel v Portorožu 5. šahovsk; festival s štirimi mednarodnimi turnirji. Razen ekipnega, ženskega in mojstrskega, ki so bili tudi preji^ja leta na sporedu, bodo letos vključili v spored še turnir mojstrskih kandidatov. Računajo, da se bo portoroških festivalskih prireditev u-deležilo okrog 500 domačih in tujih šahistov. Portorož bo torej skoraj poldrugi mesec v znamenju šaha. V kolikor si ni že v prejšnjih letih pridobil naslov šahovskega mesta, si ga bo letos prav 'gotovo. V zadnjih letih posvečajo u-rejevanju športnih naprav ob slovenski obali veliko pozor- pr- *T. ■ r -• - ■ ,• ^ ' V . /v 7 , ^§81 Posnetek je iz Londona, saj poznate tovverski most. Hidroplan pod njim pa je najnovejši italijanski model, revolucionaren po zasnovi in učinku. Imenujejo ga «Leteti jeep*. Leti s hitrostjo 190 milj na uro. Iz Italije je priletel na letališče v Croydonu, nato pa je poka zal svoje zmožnosti na vodni gladini in vzbudil med angleškimi strokovnjaki pohvalo ............................. Wilson- Chamberlainov sel ki mu je Hitler ponudil čaj razume, koliko dela je moral I šen. Toda Hitler je zasedel mož imeti ob rohnenju ber- j Sudete in njegov apetit je Talinskega Fuehrerja in rimske- ’ ga duceja, ki sta pravkar dokončala z uspehom svoj po- lž dolge pozabe 15 in več let se je pred dnevi povzpel ponovno le za trenutek na površje človek, ki je bil slaven za 15 dni in ki bi bil gotovo slaven še danes in verjetno v vsej zgodovini, če bi ne bil le orodje še bolj naivnega (a-lj nesposobnega?) državnika. Kmalu bo 20 let, ko je bilo na ustih množic vsega sveta ime Nevilla Chamberlaina, v katerega so prav redki verovali, mnogi pa vanj upali, ker so upali v mir. Prišlo pa je drugače in Chamberlain je |el v pozabo in z njim tudi njegov junak sir Horace Wilson. Wilson ima sedaj 75 let in živi mirno življenje upokojenega državnega funkcionarja v svoji bogati vili, toda s sorazmerno skromno pokojnino. Kako vse drugače pa bi bilo njegovo življenje, če bi bili njegovi Štirje obiski Fuehrer-ju bolj uspešni, oziroma če bi ne bilo njegovo »poslanstvo* že v začetku obsojeno na neuspeh. Začnimo kar na kratko z njegovo kariero in njen zaključek. Horace Wilson je po dokončanih ekonomskih študi. jih stopil v britansko javno upravo Bilo je to leto 1900. Leta 1935 je bil glavni svetnik predsednika britanske vlade. Vsi taki svetniki so po navadi bolj stranske in tihe figure in tudi Wilson ni bil znan. Nihče namreč ni vedel, da je bila njemu poverjena njegovemu značaju primerna l Stankih je sledila znana kon. vloga »ustvarjalca pom-rjevaL | ferenca v Muenchenu, ki jč ne politike* Njegove niti so ostala žalostno slavna, pa če* se zbirale v Downing Streetu | prav se je marsikateri naiv-; lp in kdor se spominja dobe. než v strahu pred vojno pu-zadnjih 1« ttk pred vojno, | stil zavesti, češ da je mir re- seg v Španiji. Sledil je avstrijski Anschluss, ki bi tedanjim državnikom moral vendarle že povedati, da ,je Hitlerjev apetit prevelik, toda air Horace Wilson je svojo dejavnost le pospešil in Chamberlain ter mnogi drugi so š« vedno upali. Predstavnik sudetskih hitler-jancev Henlein pa je po naročilih iz Berlina še bolj za-divjal in ponudba Prage, da jim dajo široko avtonomijo v okviru češkoslovaške republike, mu ni več zadoščala. Sir Horace kljub temu še ni klonil. $e vedno je vneto pa tiho delal in vprav v teh burnih dneh 15. septembra 1938 je njegovo ime nepričakovano postalo slavno. Blestelo pa je le 15 dni. 15. septembra 1938 je na lastno iniciativo, toda v dogovoru s Chamberlainom ob-.skal Hitlerja v' Berchtesgade-nu, kjer »sta pila čaj*. Teden dni pozneje je pripeljal s sabo k Fuehrerju v Godesberg samega Chamberlaina. 26. in 27. istega meseca sta se s Hitlerjem srečala na štiri oči v Berlinu in zanimivo je, da je divji in razjarjeni Fuehrer »daroval* mirnemu Wilsony dobro poldrugo • uro časa. In po teh treh preliminarnih se- ■nost. Tako So uredili v Porto, rožu teniška igrišča, vodne tobogane ter igrišča za odbojko in košarko, več športnih objektov pa so zgradili tudi v Kopru, Piranu, feoli in Ankaranu. Leto« pa nameravajo presenetiti domače in tuje goste z zgraditvijo žičnice za vodno smučanje v Portorožu. Dolga bo 350 metrov, po njej pa bo lahko naenkrat smučalo 20 ljudi. Piranska občina se trudi, da bi s pomočjo podjetij ta važni objekt zgradila do začetka glavne sezone. IJ-pamo, da ji bo to uspelo. Turistična društva in potovalni uradi pripravljajo tudi razne izlete ob morju in v zaledje. Tako predvidevajo med drugim križarjenja po Jadranu ter izlete na grad Socerb, v Postojnsko in Skoci-janske jame ter v žrebčarno v Lipici. Z letošnjimi prireditvami med sezono nameravajo odgo. vorni turistični organi ustreči najrazličnejšim okusom. Na račun bodo prišli tako ljubitelji resne in lahke glasbe, dramske umetnosti, kakor tudi ljubitelji zabavnih atrakcij. Zavod Primorske prireditve v Kopru je pripravil res pester program, ki se bo začel 28. junija z uprizoritvijo Shakespearove Rome« in Julije na prostem v Kopru, zaključil pa se bo z uprizoritvijo Levstikovega Tugomera 1. septembra v Kopru in naslednji dan v Piranu Vsega skupaj bo okrog 40 prireditev (pri čemer je upoštevana z nekaj predstavami razen obal. nih mest tudi Postojna). Od najvažnejših naj omenimo gostovanje romunskega državnega folklornega ansambla Gu-lesti, gostovanje ljubljanske Drame s Prodano nevesto, O-hridsko legendo in Danino, tržaškega gledališča s Primorskimi zdrahami in ljubljansSce Drame s Svejkom, nadalje večer pesmi in plesov treh sosednih narodov (Avstrija, Italija in Jugoslavija) ter mednarodni plesni turnir. Kakor vsako leto bo tudi letos domače turistično društvo organiziralo tradicionalno portoroško noč. Ob tej priložnosti bodo volili prvič miss Jugoslavijo. Razumljivo je, da je že zdaj med ženskim (pa tudi med moškim) svetom za to prireditev veliko zanimanje. Domače društvo namerava organizirati tudi nekaj koncertov resne glasbe. Med drugim je v načrtu koncert Tartinijevih skladb, na katerem bi nastopil naš popularni violinist Igor Ozim. Jugoslavija je letos vključena v propagandno skupnost alpskih dežel, kar pomeni, da lahko letos pričakujemo precejšen obisk gostov na Gorenjskem in v Gornjem Posočju. Skozi Ljubljano pa bo seveda marsikdo zavil tudi do Postojne in Skocijana in naprej do morja Slovenskemu Primorju — čeprav ne pripada v celoti direktno alpskemu področju — se letos torej obeta živahen mednarodni turistični promet. Poglejmo, kako so posamezna področja pripravljena. V Tolminu smo zvedeli, da so letos v glavnem že uredili cesto na Vršič, prebivalci pa so se zelo potrudili pri okrasitvi oken z nageljni jn sploh pri urejevanju zunanjega videza mest in vasi. Za letovanje na Tolminskem je letos precejšnje zanimanje tudi med Tržačani. Postojnska m Skocijanske jame pričakujejo večji obisk kot lani. Postojnska jama ima stel. Poznejše dogodke pozna, mo, kot tudi vemo, kako sta britanska in sveto,vna politika potisnili ob stran Chamberlai-1 z»»iMiilli,i»»«ii«li»liii»»liillHllll»«ln>a«>il»iiiiii«ll»«,»i«iailii»»llll>,l,,IB>l>l>l,<>1>>l>l PISMA UREDNIŠTVU ZAH VALA Vsem, ki so z menoj sočustvovali ob bridki izgubi mojega moča DR. MILANA BOGATAJA se toplo zahvaljujem. Iskreno zahvalo izrekam predstavnikom orfanizacil I« Gorice in Trsta, jugoslovanskim konzularnim zastopnikom, darovalcem cvetja in vsem, ki s0 ga spremil, na njegovi zadnji poti. Ganjena ob velikih dokazih rolidarnosti pri prenosu pokojnika v Sežano, izrekam najsrčnejšo zahvalo predsedniku Zveae borcev, predsedniku okraja in predsedniku sodišča dr. Petriču za govore in vence. Nadalje se zahvaljujem šolski mladini, pevcem, mestni godbi in vsem dragim sežanskim rojakom. Posebno zahvalo izražam g. Maksu Premrou, ki mi je bil v veliko pomoč in oporo v tej hudi uri. MARIJA BOGATAJ Gorica, 22. aprila 1958 Skrb za Glasbeno Matico Dr. Fonunat Mikuletič nam med drugim piše: V nedeljo, dne 13. t. m. je Glasbena Matica priredila dva javna koncerta, popoldne v Avditoriju in zvečer v Boljun-cu. V gosteh je tokrat imela glasbeno skupino «Vesele planšarje,» iz Ljubljane. Oba ta koncerta sta imela popolen uspeh in sta bila odlično obiskana; lahko rečemo, da je vdeležba dosegla skoraj število 1000. Teh tisoč obiskovalcev so bili pretežno ljudje iz okoliških krajev; gotovo so bili vsi čitatelji Primorskega Dnevnika, ker je bila glavna reklama ravno v Vašem listu. Dejstvo, da je GM spet enkrat stopila pred našo javnost in potrkala na njene žepe, da si olajša svoj trdi boj za «vsakdanji kruh*, nadalje dejstuo, da je prvič v zamejstvu nastopal vsekakor pomemben glasbeni ansambel iz Ljubljane, ter s tem povezana, sama ob sebi umevna obzirnost in uljudnost do teh dragih gostoli, in končno dejstvo, da se je obeh koncertov udeležilo lepo število tržaških Slovencev — Vaših čitateljev! — r>se to ni bilo dovolj, da bi se uredništvo PM spomnilo svoje dolžnosti, da o tem dogodku napiše vsaj deset svojih dragocenih vrstici Res je; Program koncerta ni bil na kaki posebni umetniški višini, ki bi utegnila dir-niti kakega genialnega kritika in mu stisniti bridko pero v belo roko; toda v skromno, nedolžno in uborno vsakdanjo kroniko tržaškega slovenskega življenja tak dogodek vendarle spada. To čim več, ker so pri nas dogodki na kulturnem področju tako presneto redki in pičli, kar je v dobri meri zopet sad in posledica pridnega, vestnega in doslednega NEporočanja našega tiska! Da se razumemo: pišem Vam osebno kot dr. Fortunat Mikuletič. Ni treba, da se znašate nad GM! Moja želja je namreč, da bi GM vži vala Vaše popolno zanimanje in ljubezen. Srčen pozdrav! Dr. FORTUNAT MIKULETIČ l. s. Trst, 18. aprila 1958 Uredništvo pripominja, da i-ma dr. F. M. prav, ko trdi, da nismo o omenjenem koncertu poročali še desetih vrstic več — in se zaradi tega upra- lo prašičev od 210 na 179. Teh vičeno jezi — čeprav «program IHIIIIIIIIIIIIIIHIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIUIHHHHIHIHIHHIIHHHHHHHHHHHHIIIIHHIHH Izpred kazenskega sodišča Dva meseca in pol zapora za krajo cerkovnikovega plašča Marca letos je iz zakristije | Giuerrina Geia Iz Ul. Giozzi 5, v cerkvi Sv. Antona starega ki se je ponašal z njegovo zmanjkal plašč 2 ovratno ru- toplo ruto. Geia ni bilo tre- a- i a r. ________:i.„ a Ko rvrnciti• mi'H to, last cerkovnika Agostina Gherse iz Ul. Ponzanino, ki je s pušico v rokah hodil po cerkvi jn prosil miloščino. Ker je bil tedaj v zakristiji, kamor je prišel .prosit nekaj denarja za hrano, že znani Giuseppe Ricci, ki je bil pred kratkim obsojen zaradi pretepa žene in ki je znan kot cerkveni tat so seveda najprej osumil; njega. Tudi tedaj »o ga zasliševali in on trdi, da se niso vedld preveč »vljudno« z njim. Seveda mu agenti niso verjeli-, da je nedolžen im ker jim je odgovoril na grd način, so ga v pomanjkanju drugega obtožili ... ža l Irt ve. Tatvine pa ga niso mogli obtožiti, ker je Ghersa dan po izginotju plašča opazil nedaleč od cerkve 40-letnega ba prositi: med zasliševanjem je priznal, da je on tat in tudi, da je plašč zastavil za 500 lir Marinu Cavallieru iz U!. Marconi. Gel in Cavalliero sta prišla pred sodnike, ki »o prvega obsodili na dva meseca in pol zapora in na 3 tisočake globe, medtem ko so Cavalliera, ki se je izgovarjal da je plašč sprejel kot garancijo za 50Q lir, ker mu je Gei povedali, da je oblačilo dobil kot darilo od nun, oprostili obtožbe nakupa ukradenega blaga zaradi pomanjkanja dokazov. Čitajte in širite PRIMORSKI DNEVNIK ni bil na kaki posebni umetniški višini«. Nima pa prav, ko piše, da so »pri nas dogodki na kulturnem področju tako presneto redki in pičli« in da je to v «dobri meri zopet sad in posledica pridnega, vestnega in doslednega NEporočanja našega tiska«. Krivičnost te trditve dokazujejo ne samo naša poročila in objave celo preveč številnih fotografij najmanjših prireditev, temveč tudi pohvalna pisma istega dr. F. M. od katerih smo nekoč eno celo v tej rubriki objavili. Pripominjamo tudi, da smo za koncert, ki po mnenju dr. F. M. «ni bil na kaki posebni umetniški višini«, objavili naslednje oglase: 1, a-prila, 2. aprila, 5. aprila, 6. a-prila, 9. aprila, 10. aprila in 12. aprila za koncert v Gorici, 13. aprila pa poročilo o koncertu, in sicer ne le deset vrstic, kot nam svetuje dr. F. M., ampak šestindvajset «dragocenih vrstic« pod dvo-stolpnim naslovom. Za tržaška koncerta pa smo objavili oglase: 6. aprila, 8. aprila, 9. aprila, 10. aprila, U. aprila, 12. a-prila in 13. aprila; poleg tega pa še; sliko na treh stolpcih dite 10. aprila in sliko na dveh stolpcih 12. aprila in nato pa še krajši informativni člančič, dolg petindvajset vrstic dne 9. aprila. Ce bi vse to sešteli, bi to zneslo tri stolpce in pol v našem dnevniku za tri koncerte! Kateri dnevnik na svetu posveti toliko prostora za koncert, ki ni — po mnenju dr. F. M. — »na posebni umetniški višini«? Iz vsega tega pa sledi, da je vnebovpijoča krivica opomin dr. F. M. «naj se ne znašamo nad GM« in da nam izraža željo, naj bi Glasbena Matica SELE uživala naše »popolno zanimanje in ljubezen«! GM že od prvega dne njenega obstoja uživa našo ljubezen in popolno zanimanje, kar dr. F. M. osebno in kot predsedniku GM lahko zelo temeljito in prepričljivo dokažemo! In tudi marsikatero «njegovo* pismo uredništvu to dokazuje. Mislimo torej, da kritike vredno pomanjkanje še desetih vrst drugega poročila o omenjenem koncertu teh dokazov ne more omajati. Kljub temu pa smo prepričani, da je pismo dr. F. M., našega prizadevnega sotrudnika, samo izraz njegove skrbi za uspeh Glasbene Matice in mu kot predsedniku njenega odbora (v katerem -so člani tudi nekateri naši uredniki) želimo še mnogo nadaljnjih uspehov ter ga zato tudi mil prisrčno pozdravljamo. Zanemarjena Ul. Baseggio Citatelj S. I. nam piše; Stanujem na Greti v Ulici Baseggto.i ki je v neposredni bližini novega stanovanjskega rajona na Greti, kjer so v potvojnih letih sezidali na desetine velikih večnadstropnih ljudskih in drugih stanovanjskih hiš. Skupno z zidanjem hiš sta občina in občinsko podjetje Acegat poskrbeli, da sta zgradili tudi ustrezne ceste in napeljali javno razsvetljavo. Moram priznati, da go ceste, kjer so sezidali toliko novih hiš, precej u dobrem stanju in tudi glede javne razsvetljave se stanovalci ne morejo pritoževati. Poleg tega pa so zgradili nekatere stanovanjske bloke, ki imajo lepa in zračna dvorišča, kjer se otroci lahko mirno igrajo. Tudi dvorišču, ki niso zasebna ampak občinska, so precej dobro vzdrževana in urejena. Toda mene vse to zanima bolj kot osebo, kg stanuje v bližini tepa precej dobro urejenega novega stanovanjskega rajona. S tem svojim d°Pls pa hočem opozoriti vaš cas in po njem tudi prisrto)^ oblasti na obupno stanje ce Baseggio. Res je, da J® la ta ulica do pred ‘e£l sebna. Res pa je tudi, da že mnogo let občinska in bi morala občina za to a skrbeti vsaj toliko ko i skrbi za druge predmestne lice in tudi za nekatere o liške ceste. V resnici pa J Ulica Baseggio gotovo ena o najbolj zanemarjanih ulic t cest v vsej' občini. Po prav povedano, je cestišče te u i < ki ni bilo nikoli as/alhra ’ slabše kot mnogo cestisc vadnih poljskih cest. Poleg ga pa se v Ulici Baseggio vidi nikoli pometač. Ne stanovale) sami pometajo ^ cn pred svojimi hišami, jim ne da hoditi po smf ^ odpadkih in drugih smete > se naberejo P° tleh. ■ Z gradnjo novega stanM> skega rajona so Ulico gio podaljšali in jo Pr’• !i novi ulici, ki za se ^ nima svojega imena. delček Ulice Baseggio Pa za motorna r DU3H/K"' g* vozila skoraj prehoden, postaja smetisce ^ lotnega rajona in ponoči ^ razsvetljen. Obstaja celo ^ varnost, da se bo prej ® ^ kak pogumen avtomobi is , bo hotel zavoziti v Ulico f seggio po tej strani, Pre jj, po strmini kakih štirih metrov navzdol. ; Menim, da bi se morala n prej občina zanimati 2“ fo pravilo celotne Ulice B in zlasti še vsaj za za uliCe, ureditev novega dela te -gj da bi moral Acegat č» ^jc0 namestiti vsaj eno v, pred ali v bližini stav e ^ 75 v omenjeni ulici, da ^ ralo podjetje za mestnOggit čo čistiti tv di Ulico in da bi morali Prist0} vagS' di strogo prepovedati o ^ nje smeti in vsakovrs u;;ce. padfcov v novem delu ® g, Pozanimali smo se g gj, pozorila našega čita e ugo-z Grete in smo tudi m v, tovllrt, da so njegove o stanju Ulice Baseggio noma točne ter njegov ^ hteve in zahteve osta.^ novalcev v tej ulici ma upravičene. pj- Zato opozarjamo na■ ,.etj« smo občino, občins o ^ ACEGAT in podjetje stno čistočo. HOROSKOP ZA DANES * 204)- ^ OVEN (,od2V,3 da°bi ki prijatelj žeh. d^ ije opazili. Koclji ngj. Ne BIK (od 21.4. d° tov, s£ poslušajte vseh ntSariti *** mi si morate usiv nje. , , ai 5 do * ' DVOJČKA (od 2popolno^ 6.): Položaj se b“Pomogo^1 spremenil in v® uspeh. „ . ao 7.); RAK (od 21.6.do22-'i. N«' nošt, da se iznebite sa ve pobude. LEV^od .23.7. d° f2-8v 'sre* dan boste imeli sreč Nepričakovani dogod ^9> DEVICA (od " “-ičilo. StJ Upanje se bo ure*. - nili boste neko r • d0 2 • TEHTNICA 9C0) BELGIJSKI KONGO in RUANDA-URUNOl MEDNARODNI DEL Panorama svetovne razstave v Bruslju. Nahaja se nekaj kilometrov Izven mesta in nad njo kraljuje mogočni atomij. Naš list bo kmalu lahko objavil številne fotografije s te razstave, ko se bosta vrnila iz Bruslja eden naših urednikov ter fotograf. niiifiiiiiniiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiimiiiuiifiiiniiiiiiiiiiiiiiiiniiitiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiniviiiniiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiNiiiiinntiiiiiiniiiiifiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Štirimotornik in reakcijsko letalo sta trčila Pri nenavadni nesreči je bilo ob življenje 49 oseb Do trčenja je prišlo v višini 7000 m - Kako je moglo priti do čudne nesreče, se še ni ugotovilo LAS VEGAS (Nevada), 21. — Na nebu približno 15 kim južnozahodno od mesta Las Vegas je prišlo danes do nenavadne nesreče. Pri današnjem razvoju letalstva je taka nesreča gotovo še redkost in tudi za bodočnost si je težko zamišljati, da bi lahko bile take nesreče v višini 7000 m pogoste. Neko reakcijsko letalo »Super Sabre F-100« se je zaletelo v nebi potniški štirimotornik: «JDC-7». Kako se je moglo to zgoditi, za sedaj ni znano in bržkone nikoli ne bo natančno znano. Reakcijsko letalo je bilo z baize Nel-lis in radio na bazi je sprejel z letala alarmno poročilo, kd pa ni bilo dobro razumljivo, tako da se ni vedelo, ali pilota javljata, da so se motorja ustavil} ali” da se nameravata apustiti s padali. Domnevajo, da sta pilota izgubila oblast nad letalom. Malo prej sta prosila, če lahko pristaneta in tedaj sta bila v višina 9000 m. Potem pa se .je letalo gotovo začelo spuščati ali pa je kar padalo. Vsekakor je v višini 7000 m trčilo ob potniški štirimotornik, ki Schweitzer, Nobelov nagraje- je letel iz Los Angelesa v nec za mir ter filantrop med- New York. Odletel je ob 7,301 narodnega, slovesa, bo iz svo- in uro pozneje bi moral leteti čez Las Vegas, ne da bi tu prista/l. V njem je bilo 37 potnikov, 5 uradnikov letalske družbe »United Airlines*, lastnice letala, ter šest članov posadke. Letalo je padlo na tla v pokrajini, kj je na pol pustinja, dostopna le z jeepi in konji. Vseh 47 oseb, ki so bile v letalu, je izgubilo življenje in prav tako sta mrtva oba pilota vojaškega letala, čeprav se je prvotno trdilo, da se je en pilot rešil s padalom. Večina trupel potnikov štirimotomi-ka je bila še v trupu letala, čeprav so razbitine letala raztresene med Skalami. Pet kim daleč pa so ostanki vojaškega letala. L. 1942 se je okrog 15 km od tega mesta pripetila tudi letalska nesreča-, pri katera je izgubila življenje fiLmska igralka Carole Lombard. Še en poziv dr. Schweitzerja OSLO, 21. — Dr. Albert Načelnik indonezijskega generalnega Štaba Nasution (levo) in njegov adjutant HenuhlU med neko vojaško konferenco. ll||iiiiiiiaii,ill|||||a|||||||a|||||||||||||iat|||||||||||||||||||||tiailiail|lll|l|ilia|||||||||||,|t|||l|ltil,ill,vtl,llllll,lvl,,,i,ill,,ili,il,,l,,,,lanil,iINII,ulllllllliailv|ll,llllll|,llll,i,illll|lll,||l||la|N|a,l|la Na! jprej z udarci z le skušala umoriti metlo, nato z vrvjo 81-letno gospodinjo h ni vaniii — ^ njenem sta-1 nardinl. Gospa ima pet otrok, ftj n j* v Ll. Reno 21 so vče- toda živi, razen služkinje, z S? srste » uri, našli go-1 edino hčerko, 52-letno Bianco, ?9tr*ašl«?ernatoini, zvezano, z nami, usti ‘n hudo ra- i la Ta’K°j ie Pn- 'c*Ja, ki je po zasli- frl* sl^»čeMrn°Valc,ev ug0t0‘ : fczin- , • Lospod Giuseppe J^toine’ V?ravnik etažne so-?>toti l Je stanoval na-11 af’adene gospe, je o-k.; zasl*ial klice na > he n)„A° Prihajali s stop- Nal I fadi’ hkratl Pa to je*J» •Vo,>BCten0 tkanje na u ‘»Voj cri®a stanovanja. Ko BerL .Prl' J« videl gospo jj« §er«ardi btko v i« . r«no ker so se ostali štirje sinovi poročili. Ugotovilo pa se je, da mlade služkinje n> bilo doma, ker se je vrnila šele 20 minut po dogodku. Starko poznajo sosedje kot čudakinjo, ker je že pogosto pokazala, da ni povsem pri zdravi pameti. Odpeljali so jo takoj v bolnišnico, kjer &o ji zdravniki ugotovili več ran na glavi in jo obdržali na opazovanju. Policija postavlja za sedaj na. Očitno se je starka močno branila pred napadalcem, ki mu je uspelo pobegniti. Ze po poldrugi uri po napadu pa je policiji uspelo povsem osvetliti to zločinsko dejanje. Prišli so do zaključka, da je avtor napada 'služkinja Onelia. Dekle, ki je hlinilo največjo ravnodušnost, se je vrnilo v stanovanje kmalu po napadu in skušalo dati vtis, gospe De Bernardini je ie nespremenjeno. Služkinja, ki je prtenala, da je skušala ubiti svojo gospodinjo, je 28-letna Onelia Gi-nevra Giovenale, rojena v Ne-pi (provinci ji Viterbo). Po njenih besedah naj bi jo gospa De Bernardini okrog 11. hudo okregala zaradi neke ma- je bolnišnice v Lambareni v francoski ekvatorialni Afriki poslal v svet nov poziv, da bi se ustavila grožnja z jedrskim orožjem, ko je še za to čas. Kakor že pri svojem prejšnjem pozivu aprila lani, tako je slavni alzaški zdravnik tudi to pot prosil in dobil podporo norveškega radia, ki bo 28., 29. in 30. aprila oddajal besedilo treh Schweitzerje-vih predavanj. Radio Oslo je tudi poskrbel, da bo sporočil besedilo treh predavanj devetdesetim radijskim postajam po vsem svetu. Univerza St^anford v Kaliforniji je objavila, da računa s tem, da bo zgradila najmočnejši stroj za razbijanje atomov. Ta stroj bo zavzemal 3.200 metrov dolg predor ter bo imel moč 45 milijard elek-tronvoltov. Za gradnjo te naprave bo treba sedem let ter bo stala 105 milijonov dolarjev. Največji razbijalec atomov je sedaj v SZ, tipa ci-klotron, ki razvija moč 10 j milijard elektron voltov. Polkovnik Armstrong je izjavil, da bodo ZDA prihodnjo jesen v Nevadi preizkusile nekatere važne dele «roverja»; to bo raketa, ki jo bo poganjala atomska energija. »Rover# ne potrebuje zraka za | svoje funkcioniranje in bi se lahko uporabil kot motor za vsemirske ladje. Roger Peyrefitte je pripravil nov roman TAORMINA, 21. — Francoski pisatelj Roger Peyrefitte je odšel iz Taormine, vendar ni znano, kam se je napotil. Baje je v Taormini dokončal prvi osnutek svoje nove knjige, katere zgodba se dogaja na otoku Capri. Ni «komercialist» kdor ni vpisan v strokovno zbornico RIM, 21. — Državni svet zbornice doktorjev komercialistov bo nastopil po zakonu proti tistim, ki pripadajo drugim kategorijam pa se na nedovoljen način označujejo kot komercialisti. Označba »doktor komercialist* in «komer cialist« pripada izključno tistim diplomirancem (laurea-ti), ki so vpisani v zbornico doktorjev komercialistov, kot to določa .profesionalni pravilnik. Kršitelji so lahko kaznovani z zaporno kaznijo od treh mesecev do enega leta ter z globo od 150 tisoč do 300 tisoč lir. Ugrabili so babico in so jo v bolnišnico pripeljali iz zapora, v katerem se je nahajala, ker je bila obtožena, da je možu pomagala pri ugrabitvi Licardijeve. Beg Žene ze je ponesrečil ker so prehitro posegli vmes agenti, ki so stražili Pennacchijevo ženo. «»------ Z avtomobilom se je pet stark zapeljalo v jezero NEWTON, 21. — Pet stark med 79 in 98 leti se je včeraj spravilo na neki star avtomobil, da bi jih ravnateljica zavoda, ki se nahaja na obali Kristalnega jezera in v kate- ljala nekoliko na zrak. Ravnateljica se je za trenutek vrnila v stavbo in medtem se je začel avtomobil, ki je bil na strmini, premikati. Slo je vedno bolj hitro, dokler avto ni zavozil s ceste ter peljal potem po vsem pobočju hribčka in se čez železniško progo zagnal v vode Kristalnega jezera, 2,5 m, asistent hanvardske niverze, ki se je pognal v vodo ter skušal odpreti vrata avtomobila, vendar mu to ni uspelo. Ko so potegnili avto iz jezera, je bilo vseh pet stark mrtvih. ki je tam globoko okrog n. Bil je v bližini neki KALKUTA. 21. — Neki. brod se je včeraj zvečer prevrnil sredi Gangesa blizu Candra-nagore, kakih-TO km od Kalkute. Rešili so 23 oseb, boje OB 15. OBLETNICI UPORA V VARŠAVSKEM GETU Počastitev spomina 6 milijonov Židov pobitih po nacistih VARŠAVA, 21. — Delegati Zidov iz desetih držav so se zbrali v Varšavi, da bi slovesno proslavili 15-letnico u-pora varšavskega geta. Prišli so iz ZDA, Velike Britanije, Izraela, Francije, Zahodne in Vzhodne Nemčije, Jugoslavije, Češkoslovaške republike, Madžarske in Argentine. Večina med njimi je med vojno živela v deželah, ki so bile zasedene po Nemcih. Med slovesnostjo bodo počastili spomin šest milijonov Zidov, ki so jih pobili nacisti, ter se poklonili 30.000 borcem varšavskega geta, ki so se borili in padli pomladi in poleti 1943 med uporom. Ena izmed važnih cest Varšave bo imenovana po Josefu Lewar-towskem, enem izmed voditeljev bojevniške organizacije Zidov, ki se je borila do zadnjega proti Nemcem. Včeraj se je 10.000 oseb udeležilo obiska razvalin geta, ki so ga Nemci do tal porušili in ki je ostal do sedaj nespremenjen v spomin na te barbarske dogodke. Potem so se udeleženci zbrali ob spomeniku junakom geta. Danes je bila spominska svečanost v palači znanosti in umetnosti, jutri pa bodo delegati obiskali eno izmed taborišč uničevanja, kjer so nacisti tisoče Zidov umorili s plini. V varšavskem getu je bilo med vojno zaprtih okrog 500 tisoč Zidov. Zaradi neprestanih pošiljanj v uničevalna taborišča, je prišlo v januarju 1943 do prvega upora, ki ga je pripravila organizacija židovskih bojevnikov in ki je trajal tri dni. Nemci so 19. a-prila sprožili proti Zidom splošen napad, v katerem so uporabljali tudi tanke. Zidovski bojevniki so v borbi vztrajali do zadnjega. Maja meseca pa je bil upor popolnoma zlomljen in 18. maja so Nemci spustili v zrak ostanke glavne sinagoge. Posamezne borbe pa so še trajale do julija. Vsi Židje, ki so se nahajali v getu, so bili uničeni. Na Dunaju razstava beneškega slikarstva DUNAJ, 21. — Prosvetni minister Drimmel je otvoril v dunajskem Kustlerhausu razstavo beneškega slikarstva zadnjift 50 let. Otvoritve se je udeležil tudi beneški župan Tognazzi ter občinska odbornica za umetnost prof. Maria Vingiapi. Med avtorji člankov v katalogu je tudi Giuseppe Mgrphiqpi. rem so starke prebivale, pe- pa se, da je 17 oseb utonilo. ininmiuiitiittiiMnimiiniiiniiimuiiimiiiiiititMimiimtininm ..................... To pot so milijoni padli na dobro podlago Trgovec Grimaldi iz Barija je zadel kar dve trinajstici Tudi Agnello Grado iz Neaplja bo lahko še povečal svojo trgovsko-industrijsko dejavnost Umrl je basist Giulio Neri Včeraj popoldne je u-mrl basist Giulio Neri. Po bolezni, ki se je v zadnjem času poslabšala, ga je zadela kap. Imel je 49 let. Pred dvajsetimi leti je zmagal na natečaju pevske šole pri rimski Operi in odtlej je šla njegova pot z vedno naraščajočim uspehom po vseh velikih odrih sveta: od Rima do Sca-le, od Buenos Airesa do Londona in New Yorka. Imel je obširen repertoar (kakih 80 oper), toda največ uspehov je dosegal z »Mefistofelesom*. »Faustom*, »Seviljskim brivcem*, «Don Carlosom* ter nekaterimi Wa-gnerjevimi operami. Letos je pel v rimski Operi v »Normi*, »Gian-niju Schicchiju* in »Don Carlosu* ter bi moral v kratkem oditi v London pet v »Covent Garden*. Imel je že vrsto drugih angažmajev, pa mu je smrt prekrižala vse račune. Pogreb bo pojutrišnjem. Bojevniki iz SZ na obisku v ZDA V nedeljo so prispeli v New York štirje bivši sovjetski bojevniki, ki so pripadali tistim oddelkom, ki so se 28. aprila 1945 srečali z ameriškimi, prednjimi oddelki na L» bi. Sovjetski bojevniki se bodo udeležili slavnosti ob 13, obletnici tega dogodka. Iz Sz so prispeli: major pilot Mare-sev, ki je pohabljen na obeh nogah, podpolkovnik Gardejev, polkovnik Samčuk ter narednik VoF ski. Včeraj pa so nadaljevali pot v Washing-ton. Spremlja jih pisatelj Boris Polevoj, ki ja srečanje med Rusi in A meričani uporabil za snov nekega svojega dela. Nacistični kuhar princese Margaret BARI, 21. — Končno so le * do sedaj ni zadel še nihče. Po ugotovili človeka, ki je naj izjavah iste gospe, naj bi ji športni stavi dosegel dvakrat j v noči od nedelje do pone-trinajstico. Gre za Vincenza I deljka telefoniral sam Grimal-Grimaldija, trgovca z železni-1 di in ji čestital za pomoto. Ta-no, ki je skupno s petimi bra-1 Je Grimaldi zadel v celoti solastnik velike trgovine 1 milijonov, železnino v Bariju, še neporo-j Drugi srečnež je Napolita-čen, ljubitelj športa, predvsem nec Agnello Grado, ki ima 53 pa dolgih potovanj. I let in deset otrok, pet sinov Ko se je Vincenzo Grimaldi I !n pet hčera N.jstarejša je vrnil v nedeljo zvečer okrog ' L,n8 11" lma 30 na.Jm,aJsa „ . . , . i pa 8-letna Mana Rosana. Gra- 1.30 je zvedel za srečno na-; do Je po pokll<.u strojar in se ključje od svoje »estre, ki gaj^ s trgovino kož. Ima tu. je z okna sprejela z beseda-1 di majhno strojarno, v kateri mi; »Vincenzo, kakšna sreča dela nekaj delavcev. Pretekli te je doletela!* Ko mu je sestra obrazložila zadevo, se je Grimaldi ponovno vsedel v svoj «Giulietta Sprint* in se je odpeljal z veliko brzino neznano kam. Do sedaj še ni uspelo ugotoviti niti njegove poti, niti kraja, kamor je izginil. Vincenzo Grimaldi je igral vsak teden okrog 4200 lir, vedno iste kombinacije. Name-ščenkl gospe Mariji Dl Ciaola je celo naročil, da mora igrati vsako soboto ona, če bi bil on na to pozabil. Pred osmimi meseci je trgovec povečal igrano vsoto in pozval gospo Di Ciaola, naj poveča kombinacije. Ko je gospa Di Ciaola prepisovala te kombinacije — tako namreč ona sama izjavlja — naj bi napravila »srečno* napako s tem, da je nehote prepisala isti zmagoviti 1 stolpec na dveh obrazcih. Od lerfkosti, kar se je dogajala , , . ... , _____zelo pogosto. To pot pa je crabitev 24-letne babice Car- a or a ji je s^var po Onelia izgubila ravnotežje, u- mele Licardi iz Giuliana. De- i ^arila 06 Bernardinijevo 7. .letu so zavezali usta ter jo bila ona no oJravkm’ v ml i ?etl°’ nato pa jo ta odvedli v neko hišo v bližini bUa^ona po opravk:!! v me-1 daviti z neko vrvj0i s katero Ucole od koder je pogkušala j: je končno zvezala roke. V' ,bežat- tako_ da je skočila sko- NEAPBLJ, 21. — Po Živah- . , ., ... ... nem zasledovanju so karabi- vojna r najs lea, ki jo njerji aretirali ■ nekega Pen-nacchia, ki je z dvanajstimi drugimi pajdaši organiziral u- stu. Ko je zagledala okrvavljeno gospo De Bernardini, se hipotezo, da naj bi neznanec je služkinja spustila v histe- Prepričanju, da je De Be-rnar- zl okno> pri čemer se je pri lnd kako je padla j vdrl z nekim izgovorom v _ lakužo krvi, z glo- j stanovanje priletne gospe, naj so j0 " poličrjski’ funkclonarj " J 1 bi jo napadel in ji zama- , kmalu opozorili iiiiHiiiiimmiiiminiiimiiiiiiiif umil Hlinim Ferruccio Parri okraden na milanskem kolodvoru teden je izpolnil ll obrazcev po 100 lir; pet jih je izpolnil sam, šest pa jih je kupil že izpolnjenih. Brž ko je Grado izvedel za srečno novico, se je • iz svojega kraja Resine, kakih 10 km od Neaplja, odpeljal s svojim avtomobilom v Neapelj, da bi na sedežu »Totocalcia* izvedel kaj točnejšega. Tam pa ni našel nikogar. Doma so ga že čakali novinarji, ki so mu prinesli veselo vest, da je milijonov kar 36, ne pa kakih deset, kakor se je Grado nadejal. Na vprašanje, kako bo milijone uporabil, je izjavil, da bo povečal svojo trgovinsko - industrijsko dejavnost. Se bolj zadovoljna pa je njegova žena, ki je svoji najstarejši hčerki prigovarjala naj odloži poroko, v pričakovanju, da bi jim »Totocalcio* prinesel nekaj baje «potrebnih» milijončkov. fiiiiiiiimiiiifimiinmitiimitiiiiiiiiiiiimiiMiiiiiimiiiimimiiiiiitiminiiiiiiimmimm,,,,,,,!, Umira Mimi Rossetto ciganska kraljica Pred smrtjo ni razodela, kje se nahaja veliki zaklad rodu ,Izbili ,? KUvi- I,reden da H Ulili 8t| 81-letna I »U uaia V nuiiriiji m »o* i pr0tlS10\ ie ala toliko moči, I to jo večkrat udaril po glavi dovanju in jo prisilili k pri-ie* 'h mrLčala: «Zvezali so | z neko metlo, ki so jo našli 1 znanju. Do sedaj še niso mogli 0° Onel Zama5‘li usta. Bila i z zlomljenim ročajem, na šfe- ugotoviti razlogov, ki so služ tfn,n*lia ig8*, h>la je Onelia*. i tinah pa nekaj krvi. Tudi tis totnoč„ totna gospod.nj- i v kuhinj, kakor tudi na hod vnit;a ------t-. ., I _ir_.. __ a:i_ —.i---------------u- haja zaklad rodu. Kot se zdi ima baje Mimi Rossetto raznih dragocenosti za kakih 20 milijonov in v gotovini tudi rti n i ii "" --- MILAN, 21. — Na milanskem yeč milijonov. Vendar pa »kra- ričen jok. Ko so jo zaslišali, J a padcu hudo ranila. Bila je tri glavnem kolodvoru je neki že- >ilra» najbrž ni povedala, kje sn io nolicHvki funkcionarji d“ ‘.asj *gk* JftvarUa pre- dni ^postavljena nasilju svo-[ par okoristil gnečo ter si iz- vse to nahaja, tudi zato, na številna priž]jiv aUH po ofičaju «Rom» (t.‘ j. kot nomadi) še tri dni ostati pod šetorom, če umre; potem pa jo bodo najbrž pokopali v Seregnu. —«»------ Niso niti vedeli za nevarnost eksplozije BOČEN, 21. — Ze priletni Ernest Diffenbach je v svo-močno prizadevali, da bi jim jem skladišču loščil povzro-«kraljica» povedala, kje se na- čil, da se je nekaj kapljic tei^ ROVTGO, 21. — Zdravstveno stanje ciganske »kraljice* Mimi Rossetto se je danes že tako poslabšalo, da so zdravniki napovedali, da smrt ni več daleč. Po ciganskem običaju so jo prenesli pod njen šotor, kjer je želela umreti. Zaman je s svoje postelje klicala vnuka Jarditza, ki je odsoten. Pač pa so bili okrog nje voditelji rodu Dindo, Pe-pi, Marika in Janko. Vsi so si gospe De Ber-1 niku so bila močno okrvavlje- jih ugrabiteljev. j bral za žrtev prav Ferruccia ker je že brez zavesti. Pozno zvečer se ie izvede 1 Penna“hio Pa ima na vesti i Parrija, bivšega ministrskega) Mnogo ciganov je prispelo ir da ie b la Onelia Ginevra še neko drug0 *or8anizacijo»: | predsednika ter voditelja od-toelo s Sardinije in iz Franci- •ovenale prijavljena sodnim Pred tremi meseci je namreč ; pornišCcega gibanja. Ukradel1 Je. Da ne bi prišli prekasno, udi tla kinjo privedli do tega, da ie oblastem zaradi poskusa urno- Pr|P«v.U b*g *v.oje **ne .Ujmu je listnico z dokumenti, so se kar pripeljali z vlakom. napadla svojo gospodinjo. Pre- ra. Jutri jo bodo prepeljali bolnišnice. Zena je tedaj bila neko nakazilo ter 24.000 lir v I Starešina rodu, Dindo, je de- is*k ftv fl se nadaljuje. Štanjel v zapor Mantellate* v devetem mesecu nosečnosti | gotovini. ua bo morala ((kraljica! pentina vnelo, pri čemer je zagorela tudi večja količina voska. Ker so se plameni takoj razširili, je začela goreti tudi obleka Diffenbacha, ki so ga morali prepeljati v bolnišnico. Gasilci so pogasili o-genj v skladišču. Sele ko so svoj posel opravili, pa so o-pazili, da je bil v skladišču tudi sod z 200 litri terpentina. Če bi ta eksplodiral, bi bile lahko posledice strahovite, Franz Posch je bil kuhar v «Crown Poin Hotelu* in moral bi celo pripraviti jedila za princeso Margaret ob neki bližnji priložnosti. Toda kot poroča « E v e n i n g News», se je Posch nekoliko preveč hvalil s svojimi uspehi, ko je bil še pripadnik nacističnega letalstva. (List ne poroča podrobneje, za kake uspehe je šlo; ali pri kuhanju ali pri bombardiranju angleških mest.) Toda končalo se je tako, da se je za stvar pozanimala Scotland Yard ki spremlja princeso, in policija je Poschu odklonila dovoljenje za bivanje na angleškem otoku. V soboto je odpotoval z letalom na Bermude — 1 in godilo se mu bo mo-i goče š® bolje. Nad 150 let stari ljudje v SZ Agencija Tass poroča, da je v sovjetski Georgiji nad 10 tisoč oseb, ki imajo nad sto let. Neki hribovski kolhoznik je dovršil 140 let, neki vrtnar iz Suhumija je imel pred kratkim 125 let, neki kovač pa 124 let. Toda na vsem sovjetskem ozemlju pa je najstarejši azerbajdžanski p a s t i r Mahmud Ejvazov, ki i-ma 159 let, ter Moskov-čanka Valentina Pujak [ (155 let), ki je bila ne- koč prednica v samostanu Novodevični in ki se spominja Napoleonove vojne v Rusiji. Vse iz strahu pred ženo Ubogi Egidio Pedrazzi iz Ferrare* Zapil je nekaj več denarja pa se je tako zbal, kako naj slopi pred ženo, da si je izmislil cel roparski napad Prišel je na rešilno postajo in se dal obvezati, ker je bil potolčen in ob-drgnjen na več mestih telesa. Izmislil si je precej grozno zgodbo: da so ga tri nepoznane osebe ustavile, naložile na av to, preteple, ugrabile de nar in nato vrgle v neko luknjo polno vode Policiji se je zdelo ma lo verjetno, da bi si kar trije roparji dali toliko opravka za malenkost, ki ga je predstavlja) njegov denar. In končno je Pedrazzi priznal, da si je vse izmislil. Vest pa molči o tem, kako si je prizadejal poškodbe. PRIMORSKI DNEVNIK — 6 — ------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------ M IIIIMII^— 'POTL A LIGA Rezultati; ‘Alessandria-Pa dova 0:0, ‘Bologna-Milan 0:0, ‘Genoa - Udinese 1:0, Fio-rentina - ‘Inter 1:0, ‘Lane-rossi - Roma 3:1, ‘Lazio -Sampdoria 2:2, *Napoli - Ju-ventus 4:3, ‘Torino-Atalanta 4:0, Spal • ‘Verona 2:1. Lestvica Juve Napoti Padova Fiorent. Roma Laner. Torino Bologna Inter Aless. Milan Lazio Spal Atalanta Udinese Verona Samp. Genoa '29 21 29 16 29 14 29 13 29 10 29 12 29 10 29 10 29 9 3 S « 9 10 5 9 8 29 29 29 29 29 29 29 29 29 5 70 8 63 7 48 7 43 9 33 12 46 10 36 11 39 10 10 34 19 10 32 13 9 48 8 12 37 8 12 26 12 11 27 10 12 41 6 14 41 11 12 44 11 12 38 40 45 42 3? 34 36 32 35 33 30 42 29 39 29 38 28 33 28 33 28 33 27 57 26 42 26 46 24 45 24 51 24 54 23 52 23 Tekme 27.IV. Atalanta - Juventus. Bologna • Napoli, Fiorentina -Spal, Inter - Lanerossi, Padova - Udinese, Roma - Milan, Sampdoria - A’essan dria, Torino - -Lazio, Verona-Genoa. Italijansko nogometno prvenstvo 7riestina na pragu A lige po zmagi nad Napoli z zmago nad Juventusom sam na drugem mestu - Borba za rešitev vedno bolj negotova in dramatična Trenutno stanje o italijanskem nogometnem prvenstvu nas upravičuje, da se enkrat toliko pomudimo najprej pri B-ligi, tembolj, ker igra v njej najvažnejšo vlogo ravno Triestina in ker je vprašanje v tem trenutku najvažnejše. Z nepričakovano. zato pa toliko bolj razveseljivo zmago v Bariju si je tržaška e-najstorica praktično odprla vrata v višji razred. Čeprav so teoretično možne še razne kombinacije, je namreč skoraj nemogoče, da bi ji sedanj a prednost netih točk pred Venezio in šestih (ob eni tekmi manj) pred Barijem ne kacijske tekme trije: Vene- I segel višek v 15’, ko so doma- I tekma končala neodločeno, je zia, Bari in Marzotto. Tre- či povsem nepričakovano in Bertucco 2’ pred koncem do- i ie v nniunndneišpm l -....1.... —-si; Iseeel zmneoviti pol nutno je v najugodnejšem I tudi brez vsakih zaslug prešli se8el zmagoviti gol. položaju Venezia s točko prednosti pred Barijem, ki pa mora -— kot že rečeno — odigrati še zaostalo tekmo v Valdagn u. * * * B LIGA Rezultati: Triestina - ‘Bari 2:1, ‘Catania - Brescia prek., ‘Marzotto - Taranto 2:1, ‘Palermo - Parma 1:1, ‘Prato -Lecco 3:0, ‘Sambenedettese-Cagliari 1:0. ‘Monza : Como 2:1, ‘Venezia - Novara 3:1, •Modena Messina 2:1. Lestvica Triest. Venezia Bari Marzotto Monza Modena Como Prato Paler. Brescia Samb. Catania Novara Taranto Lecco Cagliari Messina Parma 29 17 29 14 28 13 28 14 29 12 28 10 12 29 10 11 29 11 28 8 28 10 28 8 28 29 29 29 29 29 29 5 56 7 33 6 38 9 43 8 37 6 42 8 26 10 31 8 27 11 41 11 20 10 23 n 37 12 19 lt 21 13 27 13 19 13 23 23 41 23 36 25 35 33 33 34 33 35 32 19 31 32 30 30 28 33 27 35 26 29 25 37 25 25 25 36 24 34 a? 35 22 45 20 Vsa poročila o tekmi Bari-Triestins soglašajo v ugotovitvi, da je Triestina zmago v celoti zaslužila, ker je bila tehnično, kondicijskto in taktič. no boljšj nasprotnik. Glavno zaslugo za njen uspeh pripisujejo krilski vrsti, ki je v sestavi Petagna - Va-rglien . j z urejeno obrambo zadrževala rndnščnin yn otuniiten nrvena Rlm!,aln Fiorentina. Do zgostitve na dnu je prišlo predvsem zaradi porazov treh direktnih kandidatov . za iapad in sicer Verone, Atalan-te in Udinese, istočasno pa zaradi zmage Genoe in neodločenega rezultata Sampdo-rie v Rimu. Spal se je z zmago nad Verono v Veroni za sedaj iemazal iz najbolj kri- ATLETIKA Nov rekord Meniconija v metu krogle: 17.43 MILAN, 21. — Na včerajšnjem mitingu v Areni je Silvano Mecon-i z rezultatom 17.43 m že osmič v zadnjih treh letih izboljšal italijanski rekord v metu krogle in se uvrstil na peto mesto v evropski lestvici za; Skobi o (CSR) 18.05, Ovsepienom (SZ) 17.67, Lungnauom (Nem) 17.45 in Beljajevom (SZ) 17.44 m. * * * CELJE, 21 — Na prvem društvenem mitingu Kladivar-ja so bili doseženi naslednji boljši rezultati: 100 m — Lorger 10.6: daljina — Lešel 7.00, Lorger 6.72. BOKS Perez premagal Ariasa in ohranil prvenstvo CARACAS, 21. — Argentinec Pascual Perez je ohranil tične cone. kar velja še v svetovno prvenstvo mušje ka- znatno večji meri za Torino. ki je po izdatnj zmagi 4:0 nad Atalanto sedaj že povsem izven vsak« nevarnosti. tegorije z zmago po točkah, ki jo je včeraj zvečer dosegel nad Ramonom Ariasom (Venezuela). Za trofejo Van Looy prvi v sprintu v dirki Pariz- Od Italijanov najboljši Conterno - Van Steenbergen odstopil BRUSELJ, 21. — V tradicionalni kolesarski dirki Pariz-Bruselj, veljavni tudi za klasifikacijo «Desgrange-Colombo» je zmagal Belgijec Rik Van Looy, ki je 287 km dolgo progo prevozil v času 7.02’35” in tako še bolj utrdil svoj položaj za klasifikac;jo — «De-sgrange-Colombo*. ki velja za neuradno svetovno prvenstvo prof es iona! c ev. Startalo je 140 kolesarjev. Kljub veliki hitrosti v prvih 125 km nobenemu kolesarju ni uspelo dobiti pomembnejše prednosti. Sele nato so iz glavnine ušli Italijana Caine-ro ;n Gismondi ter Francoz Moucheraud, ki so si kmalu pridobili 100 metrov naskoka pred ostalimi in ga nato do 145. km povečali na 1’50”. Ko pa se je pri 151. km začela tlakovana cesta je glavnina ........................................... milnim.....mi....»mn............................................... Klavrna bilanca jugoslovanskih nogometašev Madžarska - Jugoslavija 2:0 Madžari so zmagali tudi v Sarajevu (3:2) in v Nišu (1:0) • Jugoslovani niso pripravljeni za svetovno prvenstvo BUDIMPEŠTA, 21. — V prijateljskem srečanju nogometnih reprezentanc Madžarske in Jugoslavije so zmagali Madžari z rezultatom 2:0 (1:0). Strelca: Fenyvesi v 14. in Vasas v 56. minuti. Sodnik: Van Nuffel (Belgija). Gledalcev več kot 100.00«. Madžarska: Grosics, Matrai Sigheti, Bozsik, Sipos, Kotas Sandor, Vasas, Mahos, Tichy, Fenyvesi. Jugoslavija: Krivokuča, Be- lin, Sijakovic, Boškov, Crnkovič, Krstič, Petakovič, Veselinovič, Zebec, Kostič, Pašič. Madžari so prišli v vodstvo v 14. minuti. Fenvvesi je prodrl po levi slrani, preigral Belina in poslal žogo v jugoslovanski kazenski prostor. Medtem je Krivokuča zapustil svoja vrata in šel madžarskemu levemu krilu naproti. Tako Sandor ni imel posebnih težav, da je žogo poslal v prazna vrata. Sicer pa so domači že takoj v začetku nekajkrat hitro in nevarpo napadli, tako da so zmedli obrambo Jugoslovanov. Ves prvi polčas so Madžari nevarno napadali in jih je sodnifc v 22, minuti prav gotovo oškodoval, ker je Crnkoviča zadela žoga v roko, vendar Van Nuffel ni piskat •• najstmetrovke. Tirnaničeva sprememba jugoslovanskega napada z vključitvijo Lipošinoviča namesto slabega Kostiča, je bila kolikor toliko koristna, vendar se je igra v drugem polčasu v glavnem odvijala po sredini igrišča. V 56. minuti so domači zvišali na 2:0. Sandor je z desne stran; poslal v ogenj Vasasa, ki je najprej prešel Krstiča, potem pa še Crnkoviča in s ,6 metrov močno streljal polvisoko v levo stran vrat. Krivokuča se je sicer vrgel, vendar.ni uspel žoge zadržati. Krivokuča je imel tudi v drugem polčasu polne roke dela. V 60. minuti je ujel močan prost; strel Tichyja s 16 metrov, nato je ujel pravo «bombo», ki jo )e poslal Mahos z 20 metrov, in še nekajkrat je moral odločno posredovati. Jugoslovani so imeli nekaj priložnosti, da bi znižali rezultat, vendar se jim je najprej oddolžil sodnik in ni dosodil enajstmetrovke, ko je žoga zadela Bozsika v roko v kazenskem prostoru, nato pa je bil 10 minut pred koncem Lipošinovič za korak prekratek da bi lahko poslal žogo mimo Grosicsa v mrežo. V zadnji minut; je Pašič centriral v kazenski prostor Madžarov, Zebec pa je v polnem sprintu streljal z glavo s kakšnih 6 metrov. Grosics je z lepo parado zaustavil tudi to akcijo jugoslovanskega na- pada. Huje kot sam poraz je zelo slaba igra jugoslovanske reprezentance, ki zanjo pravijo tukajšnji strokovnjaki, da je ena najslabših po vojni. Jugoslovanska reprezentanca je bila namreč kot razbita četa, ki v njej niti ena vrsta ni delovala kot bi morala. Madžarska rcPreze,ntanca ni tako kvalitetna kot enajstori-ca iz prejšnjih let, vendar kaže, da bodo Madžari kmalu spet prišli v staro formo. To posebno velja za napad, ki lahko zlomi vsako, še tako zanesljivo obrambo. V predtekmi so nastopili mladinci obeh držav (izpod 18 let). Srečanje se je končalo neodločeno 1:1, vendar pa so bili jugoslovanski mladinci znatn0 boljši od madžarskih. V Sarajevu 2:3 ... SARAJEVO 21. — Nič bolje kot v Budimpešti se ni godilo B moštvu Jugoslavije v Sarajevu, kjer je izgubilo proti B moštvu Madžarske z 2:3 (1:1). Strelci: R. Ognjanovič v 6 Lahos (M.) v 42’, Terecsik (M.) v 64’, Vidoševič v 81’, Lahos (M.) v 84’. Jugoslavija: Irovič (Stojanovič), Šikič, Cokič; Kalopero-vič, Milutinovič. Dacevski (Ra-diljevič); Ivoš. R. Ognjanovič. Ferhatovič, Vidoševič, Tonko-vič. Madžarska: liku: Raina, Du-das; Szoyka, Solti, Klaibon; Budai. Lahos, Beder. Bodeo (Terecsik), Fridmanski. Sodnik: Liverani (It.). Jugoslovani so dobro začeli in bi lahko že v prvih minutah prešli v vodstvo. Prodorn’ Ferhatovič, Ognjanovič in Vidoševič s0 z uspešnimi potezami in hitrimi prodori puščali za seboj nasprotne igralce. Ferhatovič je v 6’ po lepi kombinaciji podal Ognjanoviču. ki je prisebno realiziral. Nekaj minut kasneje je bil Ognjanovič sam pred madžarskimi vrati, vendar je streljal mimo. Namesto da bi Jugoslovani okrepili svoje napade, so začeli poslej popuščati in igrati lagodno, tako da so Madžari tik pred koncem prvega polčasa izenačili. V 'začetku drugega polčasa sn Madžari nevarno napadli in povedli z 2:1. Nato so spet prevzeli pobudo Jugoslovani in izenačili z Vidoševičem. Ko je kazalo, da bodo Jugoslovani, ki s0 bili stalno v ofenzivi, dosegli še tretji gol, je to uspelo Madžarom s protinapadom v 84’. V celoti je bila igra Madžar-rov bolj zrela in je njihova zmaga zaslužena. Pri Jugoslovanih je bil najboljši Ferhatovič. ... in v Nišu 0:1 NIŠ, 21. — Tretjo zmago nad jugoslovanskimi nogometaši, so dosegli Madžari v Nišu, kier je njihova mlaida reprezentan- močno reagirala in v nadaljnjih 7 km zmanjšala zaostanek za 50”. Ker pa ni vztrajala v ofenzivi, so ubežnik1 to, kar so izgubili, zopet kmalu nadoknadili. Tedaj sta zapustila glavnino še dva Ita-lijiana, Meneghini im Galeaz, katerima se je takoj pridružilo še kakih 10 kolesarjev, med katerimi tudi Van Looy, vendar pa je nekaj km pozneje zopet prišlo do združitve glavnine. Toda le za malo časa. Za ubežno trojico so se sedaj podali Italijani Defilip-pis ter Belgijca Keteleer in Le Menu. Pri 190. km so Cai-nero, Gismondi in Moucheraud imel' še 30” naskoka pred najbližjimi zasledovalci in 1T0” pred glavnino. Nekaj pred francosko-belgijsko mejo pa sta se prvi dve skupini združili, tako da je poslej bilo v vodstvu 6 kolesarjev s prednostjo 1’40” pred ostalimi. Čeprav so ubežniki datirali hiter tempo, se je njihova prednost zaradi pobude Van Looya v skupini ob prehodu meje zmanjšala na 1’25”. Na tem sektorju je zaradi krčev odstopil Van Steenbergen. Pri 215. km, kjer je bila zadnja leteča okrepčevalnica, je Belgijec Keteleer nenadoma ušel svojim spremljevalcem in si: v kratkem pridobil 20” naskoka pred njimi. Malo pozneje je zapustil prvo skupino tudi' Defilippis, ki je na vzponu Maizieres dohitel Ke-teelerja in z njim nadaljeval vožnjo, medtem ko je ostale štiri ' dohitela glavnima. V Soignesu sta imela Keteeler in Defilippis 40” naskoka pred Bouvetom in 1’20” pred ostalimi. V naslednjih km se je Bouvet približal ubežnikoma na borih 30 metrov, toda na vzponu pri Ronqu,resu je opešal :n se izgubil v glavnimi. Medtem je tudi Keteeler začel pešati in kmalu je bil Defilippis sam v vodstvu. Ker ca zmagala z 1:0. Edini gol tekme je dosegel v 24’ prvega polčasa Gerecs. Madžari so bili tehnično boljši, Jugoslovanom pa so manjkali predvsem strelci. Sodil je Grk De-momstenstatos. pa je glavnima povečala tem- po, je ujela tudi njega. Tedaj je poskusil srečo Irec Elliot, vendar zaman. Ko se je že zdelo, da se bo dirika zaključila s množičnim sprintom, je pri 280. km ušel Van Looy, Dirka neodvisnih po Siciliji V zadnji etapi prvi Pettinati v končni klasifikaciji Azzini Med ekipami najboljša aS. Pellegrino» PALERMO, 21. — V kolesarski dirki neodvisnih po Siciliji je ?magal član moštva #S. Pellegrinoi) Azzini s skupnim časom 29.41’50” pred klubskim tovarišem Milesijem. V včerajšnji zadnji etapi Sciacca - Palermo (239 km) ie zmagal Pettinati pred Pecora-rom in Tezzo, vendar pa vrstni red na cilju ni bil isti, ker je cilj prvi dosegel Tezza. Toda Pettinati je vložil pritožbo, češ da je Pecorari poriva, Tezzo, in razsodišče je njegovo pritožbo upoštevalo. Odločilen za izid zadnje etape je bil pobeg Pettinatija. Pecorara, Tezze in Gervasor"-ja 35 km pred ciljem. Gerva-soni je kmalu odpadel, ostali trije pa 'O naglo vozili proti cilju. Glavnina, v kateri ie bil na vodilnem mestu Azzini, je reagirala vendar pa je kljub temu zaostala. Delnn je usDel le Bui. ki se ie ubežnikom približal na 27”. medtem ko je prva skupina z Az-zinijem prišla na cilj z zaostankom 2’39”. Vrstni red na cilju: Pettinati 7.38’53’’. 2. Pecoraro, 3. Te,.-za z istim časom, 4. Bui e zaostankom 27”, 5. Pellegrini 2’39”. 6. Mazzacurati, 7. Be-nedetti, 8. Fini, 9. Ressier, 10. Milesi. 11. Azzini itd. Splošna klasifikacija: 1. Azzini 29.41’5u”, 2. Milesi 10” 3. Catalano 5’57”, 4. Metra 8’44”, 5. Pecoraro 9’24”, 6. Pettinati 9’57”, 7. Girardim 10’4fi” 8. Tinazzi 11*24”. 9. Fini 12’52” 10. La Cioppa 14’4”, 11. Bu, 15’8", 12. Tezza 18’49”, 13. Al-maviva 18’55”. 14. Giusti 20’7”,• 15. Gimmi 21’4”. katerega tempo sta V»driW samo Cerami m De Smet. »»■ drli »o jim Debruyn«, * Genecht.cn in z man ja itn ostankom Louisoo Bobet Kerokhove. Ta vrstni r«d J ostal nespremenjen do za L ga kroga na dirkališču, k« J Van Looy v zadnjih 200 trov prehitel ostal« j® P vil zmago iz leta 1956-Vrstni red: 1. Bik ^an. (B.) 7.02’3S”- 2. Ceram: » 7.02”42”; 3. Desmet J* 1.02’45”; 4. Debruyne 7.03T2”; 5. Van Genechten t®-' _______ ,i.-z. /Pr ): i ,UO , tj, .V ull U4v /VTi J f.03’20”; 6. L. Bobet res; . , Rel' Napadalci: Hernande_ , monte. Reyes, Blanco, n. -ei, dez. Gonzales. Gutierre, Sesma. «»------ Neuradni seznam kandidatov SZ (dni MOSKVA. 21. - NenUffr0V seznam 40 sovjetskih n » t> tašev, ki pridejo v pos ^f. ožjo selekcijo za sveto venstvo, obsega naslednj Levačič (Jug.) zmagovalec dirke BEOGRAD, 21. — V mednarodni kolesarska dirki Budim-pešta-Beograd (400 km) je zmagal Jugoslovan Levačič s časom 9.45’35" pred Aranyo (M) 9.48’31” in Lajosem (M) 9.51’04”t V moštvenem plasmaju je zmagala Madžarska na: M*' Vratarji: B£/nisepk0i slačenko. Ivakin, De£',arri’ Branilci: Ogonjov, Krijevski. Kuznecov. .^vl ski, Erokin Regov, Kru Elošvili; Kov8' Krilci: Netto, Tasrev, lev. Kaslinkin. Grišin, ^gtr«; Napadalci: Tatuškm, jva-veli, Habrok, Capaval°vgobir nov, Isajev, Mamikin. gu* kin, Strelcov. Simonia‘ 'jnSlci, sarov, Mamedov, ^jjP.neVsk'' Fedosov, Salni-kov, lSvukt'1* Pnedelni. Roselmach, Iljin, Fomin. AVTOMOBILIZEM—> - An*leJ LIVERPOOL, 21. Stirling Moos J« , v . Cooper-Climax zm>8* , 2oste morali z orožjem v roki dokazati svojo vero in svojo vdanost do Seidune. Sovražnik hiti proti Alamitfu. Ali je kdo med vami, ki bo v odločilnem trenutku okteval? Ali fe kdo ki si hoče zaslužiti kazen sramotne smrti za izdajstvo? Vem da takega ni med vami. Govoril sem za vas pri Seiduni "sLrrs' esrsr zzs&ss* zaobUubili, se bo V Našega gospoda. Zdaj poslušajte in izgovarjajte za menoj sleherno besedo!* Razširil je svoje ogromne lopataste roke in dvignil pogled proti stropu. Z zamaknjenim glasom je spregovoril: ♦Jaz ... se pri Alahu, Mohamedu Preroku, Aliju in pri vseh mučencih svečano zaobljubljam, da bom brez oklevanja izvrši! sleherni ukaz Našega gospoda ali njegovega namestnika. Ob veaujem se, da bom s svojim življenjem do poslednjega dih* Učenci so bili od svečanosti trenutka pretreseni. Obrazi so jim bili kakor iz voska in oči so jim sijale kakor v vročici. Okrog ust jim je igral blažen nasmešek. Neizrečena sladkost Jih je navdajala. Cilj dolgega ln vztrajnega prizadevanja je bil dosežen. Prejeli so posvečenje, po katerem so tako vroče hrepeneli. Abu Ali je pomignil Ibrahimu, ki mu je izročil prapor. Veliki dai ga Je razvil in na beli ploskvi so se zasvetile zlato vezene besede četrtega verza osemindvajsete sure: ,Mi pa bomo dali svojo milost šibkim na zemlji in naredili bomo iz njih zglede in dediče kraljestva...’ ♦Ibn Tahir!* je zaklical. ♦Stopi bliže! Ti, ki si bil prvi med izbranimi, v tvoje roke izročam ta prapor. Ta bela zastava postani prispodoba vaše časti in vašega ponosa. Ako dopustite, da jo sovražnik potepta, ste dopustili, da je poteptal vaš ponos in vašo čast. Zato jo boste čuvali bolj kakor punčico svojega očesa. Dokler je en sam fedai živ, je sovražnik ne sme dobiti v roke. Pot do nje vodi samo preko trupel vas vseh. Izberite petorioo najmočnejših iz svojih vret. žreb naj izmed njih določi zastavonošo.* Kakor v sanjah je Ibn Tahir vzel prapor iz njegovih rok. Vrnil se je in obstal z njim na čelu fedaijev. Trenutek, ki je pomenil višek v njegovem življenju, se je oddaljeval in neizrečena sladkost, ki ga je bila takrat izpplnjevala, se je začela pretvarjati v skelečo bolečino za nečim izgubljenim, prekras-’im. Zavedel se je: trenutek, ki ga je bil pravkar doživel in :i je bil tako obupno kratek, se rte bo povrnil nikdar več. Medtem so na grad prihajali in z njega odhajali sli. Abdul Malik je bil pravočasno obveščen in je z Mucuferjevo četo krenil proti poti, po kateri so pričakovali turško konjenico. Ogledniki so bili poslani naproti sovražniku in so tvorili nepretrgano verigo, ki se je mogla med seboj sporazumevati z dogovorjenimi znamenji. Izvidniška služba je delovala v vzornem redu. ’ Ko se Je vrnil Abu Ali od posvečenja, je Hasan olajšano dejal: ♦Da je le to opravljeno.* Potem je velel velikemu daiju, naj zbere potrebne čete in naj krene z njimi na planoto pred sotesko, da pričaka sultanove predstraze. ♦Kaj bo s fedaiji?* Je vprašal Abu Ali. ♦Kakor nalašč bo zanje ta bitka,* je odvrnil Hasan. ♦Vzel jih boš s seboj in Abu Soraka naj bo tudi sedaj njihov načelnik. Toda pazita, da mi jih ne pobijejo. Prihraniti jih hočem za višje namene. Zato jih ne izpostavljaj preveliki nevarnosti. Pač pa jim zaupaj odlične naloge. Izstrelijo naj na primer prve puščice in začnejo s tem boj. Toda prvi udar moža ob moža naj izvedejo stari vojaki. Fedaije pošlji v boj, ko bo zmaga že odločena, ali pa, seveda, v primeru skrajne nevarnosti. Njih določi, če bo priložnost, da iztržejo sovražno zastavo. Zanesem se nate. Ti si steber, na katerega gradim našo skupno bodočnost.* f ♦Cas igračkanja je minil,* je odvrnil Hasan. «Zdaj ^ft mo vsi, ki nosimo odgovornost, napeti vse sile, če na> uspe in če naj bo sovražnik ugonobljen.* Q^\e Adi je pripeljal Apamo. Z ljubosumnim očesom si ie dovala ureditev paviljona. «**' Kof Ko Je odslovil Abu Alija, je odšel v vrtove za gradom... ♦Pelji me v Mirjamin paviljon in potem privedi še Apamo tja,* je velel Adiju. ♦Zdaj ni čas za razprtije.* Mirjam mu je prišla naproti. Povedal Ji je, da je poslal po Apamo. ♦Zelo čudno se vede od sinoči ta ženska,* Je dejala z rahlo prizadetostjo. cZdi se mi, da si ji dal neka posebna navodila.* ♦Lepo gnezdece sta si spletla,* je dejala poroglj‘v°-pravk golobčka.* ^ejo ♦Abu Ali Je odjezdil z vojsko pred grad, ki g® go* sultanove čete vsak trenutek naskočiti,* je začel Ha ' jr da je bil popolnoma preslišal Apamine besede. Pokaza nama na blazine in sam legel nanje. od Starka se je močno prestrašila S pogledom j« sla sana do Mirjam. mso1’1' ♦Kaj bo potem z nami?* je vprašala z jecljaj°čirT1 Spolni®-♦Vse bo dobro, če se bodo moja povelja do Pifcic^;ol. lc°t vala. V nasprotnem primeru bo nad nami izvršen ga še ni videl svet.* ♦Vse bom storila, kar boš ukazal, moj gospod,* Je Apama in mu natočila vina v čašo. ♦To tudi od tebe in Mirjam zahtevam, poslušaj ap9dze^, •Prvo, kar je potrebno, je, da dobe vrtovi videz nečes tetti skega. Z drugimi besedami, da bodo vzbudili v PreP iei nepoučenem obiskovalcu vtis pravega raja. Seveda ^ zakaj tedaj bi bila njihova lega z okolico vred le p epn» 'JL jalska. Pač pa ponoči. Zato nam je v prvi vrsti P0^^^1 iročna razsvetljava. V njej bi se videla sleherna . -ogm: gočna razsvetljava. V njej bi se videla slenem« - P°S!>1, vrtov v neki posebni luči, vse okrog njih pa h1 neke njeno v neprodimo temo. Ali se spominjaš, Apama, j^uiil ki jo Je bil tebi na čast priredil tvoj indijski knez v ^ ♦Oh, gospod! Kako bi bila pozabila, ko je takrft najina mladost!?* (Nadaljevanj* * A