----- 142 ------ Politične stvari. Iz državnega zbora. Budgetna razprava 1890. Naslednje podamo bogat posnetek glavnega govornika v budgetni razpravi: Govor poslanca Šukljeja v državnem zboru dne 19. aprila t. 1. „Najprvo izražam zahvalo spoštovanim govornikom^ ki so se z menoj oglasili za proračun ter mi naklonili čast, da v tako važni debati govorim kot generalni govornik desnice. Tej častni nalogi hočem zadostiti pa svojih skromnih močeh. Gospoda ve, da ima drugi glavni govornik nekaka odkazano pot, katero mu narekujejo predgovorniki. Držal se bodem te poti ob kratkem v proračunskem oziru, obširneje pa hočem govoriti o političnem položaji. Kar se tiče proračuna, sklepa bilanca odsekovega. poročila 8 preostankom 2,330.000 gld. Gospod poslanec za Krnov je namesto tega prebitka zračunil 3!/4 milijona primanjkljeja. Ta račun mu je ovrgel že finančni minister, toraj se ž njim ne bodem dalje pečal. Le to omenim, da nasprotna stranka sama ni teh mislij, kakor poslanec Menger, in da smatra državne finance mnogo boljše, da celo več zaupa v sedanji finančni položaj,, nego desnica. Pred nekaterimi tedni namreč, ko se je-govorilo o noveli k zgradarini, imeli smo od one strani nasvet, — slučaj tudi včasih igra svojo vlogo, — ki je? bil sprejet z glasovi levice, da ima država od poslopij, okrogla dva milijona manj dohodkov. Gospoda! Prva, naloga vsakega narodnega zastopstva pa je, da vravna ravnotežje z ozirom na dohodke in troške. Ako torej resna parlamentarna stranka — in levica je taka — zmaga z nasveti, da se bistveno zmanjšajo dohodki smatram jaz to sicer kot posreden, vendar pa kot veljaven dokaz, da levica priznava boljše državne finance. Glede na proračun omenim le žganjarskega davka. Pro-računjen je na 32,375.000 gld. Gospod dr. Menger pa. misli, da je ta svota za Vj4 milijona previsoka. Sklicuje se na vspeh minulega leta; toda po kri* vici. Nismo manj imeli dohodkov, ker se je žganja manj iztočilo; temveč, ker smo prevzeli iz leta 1888 toliko zalog, od katerih nismo dobili davka. To pravi gospod dr. Menger sam v Schanzovem „Finanz-Archiv"-u. Ta je tudi bilo, zato mislim, da smemo pritrditi od gospoda finančnega ministra oavedeLim številkam. Sicer pa se dalje ne bodem pečal s proračunom in konstatujem, da je generalni govornik sam priznal od odseka zračunjeni p ebitek. Kar pa se tiče izdaje rente,, to mislim gre na račun njegove pozabljivosti. Že lansko leto je generalni govornik levice s tem dokazoval, a mu je g. finančni minister tudi stvar pojasnil. Dalje ničesa ne dostavim, le to opomnim, da je vlada previdna nastavila številke proračuna in da jih je budgetni odsek trezno presodil. Obrnem se sedaj k političnemu delu svojega govora in pričnem s češto-nemško spravo, ki je takorekoč piece de resistance letošnje budgetne debate. Smem poudarjati tudi v imenu svojih slovenskih tovarišev v zbornici, da ne nasprotujemo spravi in srčno želimo miru med narodoma, ki bivata v lepi češki domovini. (Dobro! Dobro ! na desnici.) To moramo storiti na korist avstrijske države (Dobro!), to storimo tudi v narodnostnem oziru. Ponavljam, na korist avstrijske države, in se strinjam z mnogimi predgovorniki. Vsiljuje pa se vprašanje: Kako pa naj obstoji drsava, kako se razvija, kako upira gibanju in viharjem prihodnjosti, ako se ne zjedinimo o narodnostnem vprašanji ter ne končamo tega prepira? Gospoda predgovor-nika dr. pl. Plener in dr. Steinwender sta z vso pravico včeraj opozarjala na socijalno vprašanje. Vsi čutimo, da vre. Zdi se mi, da porodni popadki novega družbenega reda napadajo socijalno telo. Socijalno vprašanje se širi in država ima resno nalogo, da se loti rešitve tega vprašanja. Kako pa bode to mogoče, ako oni možje, ki zastopajo politično moč v državi, le oa to mislijo, kar razdružuje, in na to pozabljajo, kar druži? (Dobro!) Rečem pa tudi, da v narodnostnem oziru želim konca narodnostnih nasprotij in prepirov. Ne more se mi ugovarjati, da pošteno ne zastopam stvarij svojega naroda. Narodnostnemu boju se ne umaknem, kioz^^JO^^d^o^^o; UniH^n^č^oa^ga grand i&erne, in prepričan sem, da unifrijflnrjn mnpgo moči v narod-nostnem boji, katero bi po pošteni spravi moffli porabiti na drugih poljih z mirnim in pozitivnim delom. (Dobro!) Ako se nam posreči, da dosežemo tako spravo, mnogo močnejše bode naše gospodarsko in duševno življenje. Korist bi bila na vseh straneh; toda pogoj je, da se doseže poštena nagodba. Kar se tiče češke sprave, je moja misel, da je potrebna ; vendar pa so vzroki, ki utegnejo ovirati njeno izvršitev, njeno trajnost. Nočem kritikovati malo primerne vladne politike na Češkem, osobito nasproti Mladočehom. Dovoljujem pa si označiti svoje stališče nasproti besedam g. poslanca za Rovdnico. Poslanec dr. Gregr je skušal dokazati, kako škodljiva bi bila češka sprava koristim njegovega naroda. Pečal sa je mnogo v govoru z državnim pravom; odgovor je že dobil, dostaviti hočem le še kratko opomnjo. Zaana je beseda Mirabeau-a. ko so zasmehovali Robes-pierra, čegar poznejšo veljavo še nihče ni slutil. Rekel je o njem: „Ta mcž veruje, kar govori." Naravnost priznam, da sem pazljivo poslušal g. dr. Gregra. Spoštujem njegovo nenavadno govorniško nadarjenost, toda nisem dobil prepričanja, da on tudi veruje to, kar je govoril ^ državnem pravu. Pri tej priliki je rabil citat, kar se večkrat zgodi y pripravljenih govorih. Ta citat pa ni bil na pravem anestu. V zvezi s češko spravo je rabil pesnikove besede : „V mrzlih srcih zmrzuje zvestoba". Ponavljam te besede, in zato mi bodete odpustili oseben spomin. Prihodnje leto bode četrt stoletja, ko sem kot mlad vojak prvič stopil na češka tla. Videl sem Češko leta 1866 za časa nesrečne vojske in pozneje ob pruskem zasedenji. Spominjam se še dobro onega časa, kar je naravno. Toda našel sem toliko dokazov srčne udanosti in zvestobe cesarju in državi med češkim narodom, da odločno povem gosp. dr. Gregru, da v srcu češkega naroda udanost državi in vladarski hiši nikdar ni in nikoli ne bode padla do ledišča. (Živahna pohvala na desnici.) Gospod poslanec dr. Gregr se je tudi pritoževal — ne vem, ali je to zahvala ali očitanje — da niso povabili Mladočehov k obravnavam. Z mnogih strani se graja napaka, celo staročeški listi so zadnje dni tega mnenja. Dozdeva se mi, da bi bilo to brezvspešno. Mlado-češka stranka je preveč bojevita — nemir je njen oživljajoči element —; ne bi dovolila sprave, ker bi sama sebi izpodkopala obstanek. (Poslanec Salašek : Tako je!) Gosp. dr. Gregr trdi, da je češko-nemška sprava za češki narod neizmerna škoda, poguba. Gospoda moja! Dovolite, da izpovem našo misel. Nasprotje med Staro-in Mladočehi je že davno več, kakor le domač prepir. Vsi ga čutimo. Akoravno tako natančno ne poznam čeških razmer, kakor gospodje iz Češke, vendar vidimo stvari iz daljave mnogo jasneje in bolj nepristransko, kakor marsikdo, ki živi v tej homatiji in prepiru. Gospoda dr. Gregra, ki češko nemško-nemško spravo imenuje pactum leoninum in trdi, da imajo le Nemci do-biček, Cehi pa zgubo, vprašam naravnost, ali je on te misli, da bi bili Nemci pred 12 ali 15 leti podpisali te spravne točke? (Poslanec baron Hackelberg : Nikoli!) (Dalje prihodnjič.) ------ 143 ----- ----- 149----- Politične stvari. Iz državnega zbora. Budgetna razprava 1890. Govor poslanca Šukljeja v državnem zboru dne 19. aprila 1890. (Dalje.) Prepričan sem, da nikoli! Tedaj ste še upali, da obdržite gospodstvo na Češkem; tedaj ne bi dovolili razdelitve nefidejkomisnega veleposestva v posamezne volilne okraje; tedaj ne bi priznali, da to vprašanje ne spada pred državni, temveč pred deželni zbor češki. Danes pa so stvari drugačne, in trdim, da so se Nemci vsled sprave odpovedali gospodstvu na Češkem in da Čehi ne bodo več videli nemške večine v deželnem zboru. In kaj za nas to pomeni, vsi dobro vemo. Vsaka prememba na našo škodo se je pričela z nemško večino v češkem deželnem zboru. (Res je! na desnici.) Priznam, da ta sprava utegne ovirati razširje-vanje češkega življa, toda trdna postojanka v obrambo vsled sprave, zagotovljeno ozemlje je tolika pridobitev, da smemo višje ceniti to pridobitev nego zgube, ki so seveda tudi v tej pogodbi. Pa postavimo se na stališče dr. Gregra in pritrdimo mu, da imajo Čehi le zgubo od te sprave. Potem pa vprašam! Kdo pa je temu vzrok? (Prav dobro! na desnici.) Kdo pa je pripomogel k temu položaju, ki je rodil spravne obravnave njih posledice. (Prav dobro na desnici.) Ali je nedolžna ona stranka, ki je rahljala disciplino v češkem narodu ravno v trenutku, ko je nasprotna stranka pokazala vzgled občudovanja vredne izurjenosti? (Dobro! Dobro! na desnici.) Ali gospodje ne previdijo, da je vera v avtoriteto za vsak narod potreba, in da so napačno postopali, ker so v narodu iz-podkopavali vero v veljavo moža v trenotku, ko je ta vera bila zagotovilo vspeha ? (Pohvala na desnici.) V trenotku, ko je treba skupne narodove moči, ko se nihče ne bi smel odtegniti, so pričeli napadati v socijalnem oziru važno vrsto, dočim je nasprotnik zbiral svoje vrste k napadu. (Prav res! na desnici.) To so naše sodbe, izliv mojega prepričanja. Tudi obliko zagovarjam ker se strinja z mojo, morda osti o individualnostjo. A kar se tiče stvari, zatrjujem gospodom iz Češke, da se vsa slovenska delegacija državnega zbora v tem oziru strinja z menoj. In gospoda moja, imamo pravico, da nas priznate kot najzvestejše in zanesljivejše zaveznike češkega naroda. (Pohvala na desnici.) Stopimo korak naprej. Mladočeško gibanje je morda danes na Češkem močnejše. Mogoče je, in jaz upam, da se bodo stvari obrnile in da bodo na Češkem trezneje presojali in pomišljali. Ne verujem, da bi mladočeška opozicija bila nevarna češko-nemški spravi. Toda, gospoda, na nekaj Vas opozarjam. Mir se tudi na Češkem ne bodo ohranil, ako bode omejen le na to deželo. (Poslanec dr. Ferjančič : Tako je!) To je nemogoče. Preslabo bi sodil življenja moč v češkem narodu, ko bi mislil, da bodo Čehi malomarno gledali, kako se godi njihovim sorojakom na Moravskem in v Šleziji. Bilo bi nesmiselno, ko bi na eni strani volilni red na Češkem postavili na pravične podlage, na drugi strani pa mirno trpeli čudovitost, da je isti narod v sosedni moravski deželi, kjer ga živi tri četrtine, pod gospodarstvom manjšine, ki ima le 25 odstotkov prebivalstva. (Prav dobro! na desnici.) (Dalje prih.) ------ 150 ------- ----- 157 ------ Iz državnega zbora. Budgetna razprava 1890. Govor poslanca Šukljeja v državnem zboru dne 19. aprila 1890. (Dalje.) Obrnem se sedaj k političnemu delu svojega govora in pričnem s češko-nemško spravo, ki je takorekoč piece de resistance letošnje budgetne debate. Smem poudarjati tudi v imenu svojih slovenskih tovarišev v zbornici, da ne nasprotujemo spravi in srčno želimo miru med narodoma, ki bivata v lepi češiu domovini. (Dobro! Dobro! na desnici.) To moramo storiti na korist avstrijske države (Dobro!), to storimo tudi v narodnem oziru. Ponavljam, na korist avstrijske države, in se strinjam z mnogimi predgovorniki. Vsiljuje pa se vprašanje: Kako pa naj obstoji država, kako se razvija, kako upira gibanju in viharjem prihodnjosti, ako se ne zjedinimo o narodnostnem vprašanji ter ne končamo tega prepira? Gospoda predgovor- nika dr. pl. Plener in dr. Steinwender sta z vso pravico včeraj opozarjala na socijaloo vprašanje. Vsi čutimo, da vre. Zdi se mi, da porodni popadki novega družbenega reda napadsjo socijalno telo. Soci-jalno vprašanje se širi in država ima resno nalogo, da se loti rešitve tega vprašanja. Kako pa bode to mogoče, ako oni možje, ki zastopajo politično moč v državi, le na to mislijo, kar razdružuje, in na to pozabljajo, kar druži ? (Dobro!) Rečem pa tudi, da v narodnostnem oziru želim konca narodnostnih naprotij in prepirov. Ne more se mi ugovarjati, da pošteno ne zastopam stvarij svojega naroda. Narodnostnemu boju se ne umaknem, kjer se mi zdi potrebno; toda nočem ga grand rneme, in prepričan sem, da uničujemo mnogo moči v narodnostnem boji, katero bi po pošteni spravi mogli porabiti na drugih poljih z mirnim in pozitivnim delom. (Dobro!) Ako se nam posreči, da dosežemo tako spravo, mnogo močnejše bode naše gospodarsko in duševno življenje. Korist bi bila na vseh straneh ; toda pogoj je, da se doseže poštena nagodba. Kar se tiče češke sprave, je moja misel, da je potrebna; vendar pa so vzroki, ki utegnejo ovirati njeno izvršitev, njeno trajnost. Nočem kritikovati malo primerne vladne politike na Češkem, osobito nasproti Mladočehcm. Dovoljujem pa si označiti svoje stališče nasproti besedam g. poslanca za Rovdnico. Poslanec dr. Gregr je skušal dokazati, kako škodljiva bi bila češka sprava koristim njegovega naroda. Pečal se je mnogo v govoru z državnim pravom; odgovor je že dobil, dostaviti hočem le še kratko opomnjo. Znana je beseda Mirabeau-aT ko so zasmehovali Robes-piera, čegar poznejšo veljavo še nihče ni slutil. Rekel je o njem : „Ta mož veruje, kar govori." Naravnost priznam, da sem pazljivo poslušal g. dr. Gregra. Spoštujem njegovo nenavadno govorniško nadarjenost, toda nisem dobil prepričanja, da on tudi veruje to, kar je govoril o državnem pravu. (Dalje prih.) ----- 158 ----- ----- 164 ----- Politične stvari. Iz državnega zbora. Budgetna razprava 1890. v Govor poslanca Sukljeja v državnem zboru dne 19. aprila 1890. (Dalje.) Pri tej priliki je rabil citat, kar se večkrat zgodi v pripravljenih govorih. Ta citat pa ni bil na pravem mestu. V zvezi s češko spravo je rabil pesnikove besede: „V mrzlih srcih zinrzuje zvestoba". Ponavljam te besede, in zato mi bodete odpustili oseben spomin. Prihodnje leto bode četrt stoletja, ko sem kot mlad vojak prvič stopil na češka tla. Videl sem Češko kta 1866 za časa nesrečne vojske in pozneje ob pruskem zasedenji. Spominjam se še dobro onega časa, kar je naravno. Toda našel sem toliko dokazov srčne udanosti in zvestobe cesarju in državi med češkim narodom, da odločno povem g. dr. Gregru, da v srcu češkega naroda udanost državi in vladarski hiši nikdar ni in nikoli ne bode padla do ledišča. (Živahna pohvala na desnici.) Gospod poslanec dr. Gregr se je tudi pritoževal — ne vem, ali je to zahvala ali očitanje — da niso povabili Mladočehov k obravnavam. Z mnogih strani se graja napaka, celo staročeški listi so zadnje dni tega mnenja. Dozdeva se mi, da bi bilo to brezvspešno. Mladočeška stranka je preveč bojevita — nemir je njen oživljajoči element —; ne bi dovolila sprave ker bi sama sebi iz-podkopala obstanek. (Poslanec Salašek : Tako je!) Gospod dr. Gregr trdi, da je češko-nemška sprava za češki narod neizmerna škoda, poguba. Gospoda moja!. Dovolite, da izpovem našo misel. Nasprotje med Staro-in Mladočehi je že davno več, kakor le domač prepir. Vsi ga čutimo. Akoravno tako natančno ne poznam čeških razmer, kakor gospodje iz Češke, vendar vidimo stvari iz daljave mnogo mnogo jasneje in bolj nepristransko, kakor marsikdo, ki živi v tej homatiji in prepiru. Gospoda dr. Gregra, ki češko-nemško spravo ime-Duje pactum leoninum in trdi, da imajo le Nemci dobiček, Čehi pa zgubo, vprašam naravnost, ali je on te misli, da bi bili Nemci pred 12 ali 15 leti podpisali te spravne točke? (Poslanec baron Hackelberg: Nikoli!) Prepričan sem, da nikoli! Tedaj ste še upali, da obdržite gospodstvo na Češkem; tedaj ne bi dovolili razdelitve nefidejkomisnega veleposestva v posamezne volilne okraje; tedaj ne bi priznali, da to vprašanje ne spada pred državni, temveč pred deželni zbor češki. Danes pa so stvari drugačne, in trdim, da so se Nemci vsied sprave odpovedali gospodstvu na Češkem in da Čehi ne bodo več videli nemške večine v deželnem zboru in kaj za nas to pomeni, vsi dobro vemo. Vsaka prememba na našo škodo se je pričela z nemško večino v češkem deželnem zboru. (Res je! na desnici.) Priznam, da ta sprava utegne ovirati razšir-jevauje češsega življa, toda trdna postojanka v obrambo vsied sprave, zagotovljeno ozemlje je tolika pridobitev, da smemo višje ceniti to pridobitev nego zgube, ki so seveda tudi v tej pogodbi. Pa postavimo se na stališče dr. Gregra in pritrdimo mu, da imajo Cehi le zgubo od te sprave. Potem pa vprašam: Kdo pa je temu vzrok? (Prav dobro! na desnici!) Kdo pa je pripomogel k temu položaju, kije rodil spravne obravnave in njih posledice. (Prav dobro na desnici.) Ali je nedolžna ona stranka, ki je rahljala disciplino v češkem narodu ravno v trenutku, ko je nasprotna stranka pokazala vzgled občudovanja vredne izurjenosti? (Dobro! Dobro! na desnici.) Ali gospodje ne previdijo, da je vera v avtoriteto za vsak narod potreba, in da so napačno postopali, ko so v narodu izpodkopavali vero v veljavo moža v trenutku, ko je ta vera bila zagotovilo vspeha? (Pohvala na desnici.) V trenotku, ko je treba skupne narodove moči, ko se nihče ne bi smel odtegniti, so pričeli napadati v soci-jalnem oziru važno vrsto, dočim je nasprotnik .zbiral svoje vrste k napadu. (Prav res! na desnici.) To so naše sodbe, izliv mojega prepričanja. Tudi obliko zagovarjam, Ker se strinja z mojo, morda ostro individualnostjo. A kar se tiče stvari, zatrjujem gospodom iz Češke, da se vsa slovenska delegacija državnega zbora v tem oziru strinja z menoj. In gospoda moja, imamo pravico, da nas priznate kot najzvestejše in zanesljivejše zaveznike češkega naroda. (Pohvala na desnici.) Stopimo korak naprej. Mladočeško gibanje je morda danes na Češkem močnejše. Mogoče je, in jaz upam, da se bodo stvari obrnile in da bodo na Češkem trezneje presojali in pomišljali. Ne verujem, da bi mladočeška opozicija bila nevarna češko-nemški spravi. Toda, gospoda, na nekaj Vas opozarjam. Mir se tudi na češkem ne bode ohranil, ako bode omejen le na to deželo. (Poslanec dr. Ferjančič: Tako je!) To je nemogoče. Preslabo bi sodil življenja moč v češkem narodu, ko bi mislil, da bodo Čehi malomarno gledali, kako se godi njihovim sorojakom na Moravskem in v Šleziji. Bilo bi nesmiselno, ko bi na eni strani volilni red na Češkem postavili na pravične podlage, na drugi strani pa mirno trpeli čudovitost, da je isti narod v sosedni moravski deželi, kjer ga živi tri četrtine, pod gospodarstvom manjšine, ki ima le 25 odstotkov prebivalstva. (Prav dobro ! na desnici.) Upam, da tudi usoda malega slovenskega naroda Cehom ne more biti malovažna. Četudi nas je malo, pa imamo žilavo življenje ter zadržujemo velik del moči naših Nemcev. Ako bi kdaj podlegli, potem se bodo te proste moči obrnile proti Vam in boriti se bodete morali z onimi težavami, ki bi bile posledica našega propada. Mislim, da kot generalni govornik nisem zašel s pota in ne preziram svoje naloge, ako obračam pozornost na naše pokrajine. (Čujte! na desnici.) Oglejmo si dežele, kjer Slovenci združema prebivajo. Kaj mislite gospodje, kje se v resnici najbolj približujejo narodnosti? Mirno rečem: na Kranjskem, v uašem narodnem središči, in sicer zato, ker so nam ravno tu najmanj skratili narodnostne pravice. Stvar se Vam morda zdi čudna, ker ste navajeni preveč na strastne članke svojih listov, toda navel bodem nekaj vzgledov, ki Vam bodo mojo trditev dokazali. Vzemimo edini mešani okraj v deželi, okrajno glavarstvo kočevsko. V tem okraji je slovenska polovica malo večja, in naglašati smem, da je na obeh straneh živa narodna zavest, da obe stranki dobro pozuate svoj položaj in nalogo. Pred nedavnimi leti ste se še burno prepirali obe narodnosti, toda kaj se je zgodilo pri lanskih deželnozborskih volitvah ? Vsi nemški volilni možje na Kočevskem, 31 po številu, prišli so na volišče ter glasovali za dva strogo slovenska kandidata s slovenskim programom. (Cujte! na desnici.) In nekaj dni pozneje je pri volitvi v mestni skupini čisto slovenski trg Ribnica, ki voli z mestom Kočevjem, tudi soglasno volil nemškega kandidata, akoravno je v Ribnici skoraj toliko glasov, kakor v Kočevji. (Čujte!) Nobena teh strank se ni pregrešila proti svoji narodnosti, proti svoji narodni zavesti, pač ste praktično pokazali, kako se rešujejo v prijateljstvu taka nasprotja. (Dobro! Dobro! na desnici.) In če to ne zadošča, opozarjam na naš deželni zbor, kjer imajo Slovenci 25, Nemci 11 glasov; tu shajajo Slovenci z Nemci. Prejšnje čase narodnega pritiska so bili v našem deželnem zboru najhujši narodni prepiri, najsrditejši narodni boji, danes pa — obrnem se na čestite tovariše na levici, ki z menoj sede v deželnem zboru — danes se obravnave vrše stvarno in mirno. Sfcupuo delamo na korist dežele, da smemo reči: naše razmere so se nepričakovano zboljšale. To je na- ----- 165 ----- sleciek , ker vsaj deloma priznajo pravice Slovencem. (Dobro! na desnici.) Opomniti moram, da je v Gorici med Italijani in Slovenci že več Časa ista razmera. (Dalje prib). 160 ------ ------ 173 ------ Politične stvari. Iz državnega zbora. Budgetua razprava 1890. v Govor poslanca Sukljeja v državnem zboru dne 19. aprila 1890. (Dalje.) Pa pojdimo dalje, v Istro. Tuje slovanska večina, toda v političnem in gospodarskem oziru gospoduje italijanska manjšina, a ne morem trditi, da bi bila avvita cultura italiana tamošnjim Slovanom prinesla poseben blagoslov. Nasprotno, nadarjeni, telesno in duševno sveži Slovan v Istri je zaostal v svojem razvoju vsled tujega pritiska. Toda dani se, in minulo leto so se pri volitvah gospodje v Poreču začudili — ko je nepričakovano prišla v deželni zbor močna slovanska manjšina. Toda znali so si pomagati; ovrgli so celo vrsto legalnih volitev. Jeden slučaj pa je tako zanimiv, da ga moram pojasniti zbornici. V kmečkih občinah Volovsko sta bila izvol;ena dva Slovanska poslanca, Slovenec Jenko in Hrvat Mandič. Volitev je bila soglasna brez vsake nepostavnosti in ugovora. Vendar so volilne akte izročili verifikacijskemu odseku, ki ima italijansko večino. Odsek je priporočil potrditev volitve. Pa kaj se je zgodilo? Ko je stvar prišla na dnevni red, predlagal je paedsednik, naj se glasuje o vsakem posebej, akoravno je manjšina ugovarjala in se sklicevala na poslovni red. Volitev jednega poslanca je bila potrjena, a drugemu je šlo drugače, akoravno je bil pri isti volitvi od istih poslancev izvoljen. (Čujte ! čujte ! na desnici.) Pri glasovanji je vstala slovanska manjšina in italijanski poročevalec, italijanska večina pa je obsedela. Predsednik je naznanil: Volitev ni potrjena. Na galeriji je bilo veselje in glasno so kričali: Fuori Mandič! Predsednik je pozval poslanca, kateremu je bil mandat popolnoma postavno izbočen, naj zapusti dvorano. (Čujte! Čujte! na desnici.) Gospoda, ne bodem dodajal komentarja. Le nekaj omenim. Pred leti je v visoki zbornici stavil predlog mož, česar delovanje moremo opazovati in ki tudi pri slovenskem narodu vživa zaupanje, namreč g. poslanec Coronini, naj bi se napravilo volitveno sodišče. Ta predlog je podpisal tudi poslanec, ki je sedaj deželni poslanec v Istri in se je vdeležil onega nezaslišanega dogodka v deželnem zboru, (čujte !) Torej sodite sami! Navedel sem ta dogodek le iz tega vzroka, ker je vlada nasproti nemškim zahtevam tako občutljiva, tega javnega zatiranja slovanskega življa v Istri pa ne vidi; vprašam torej: ali je popolnoma slepa in ne bode li uvidela, katera je jedino prava politika Avstrije na Primorskem ? Pred leti smo večkrat opozarjali na nevarne razmere, ki se tam razvijajo, na rastoče iredentovsko gibanje ; pa očitali so nam, da obrekujemo. Minulo leto je bilo več gospodov na Primorskem, in gotovo se je ta ali oni osebno prepričal, da ne raste avstrijsko čustvo v nekaterih višjih krogih in da se iredenta širi v toliki meri, da moramo le zelo obžalovati. (Res je! na desnici.) (Dalje prihodnjič.) ------ 174 ------ ---- 182 ---- Politične stvari. Iz državnega zbora. Budgetna razprava 1890. Govor poslanca Šukljeja v državnem zboru dne 19. aprila 1890. (Dalje.) Tudi o Koroškem hočem govoriti. Najprvo omenim, da so izrazi, katere je rabil včeraj g. poslanec za Beljak, nekaj zviti; in po njih lahko sodite, kako gospodje, ki so tukaj v manjšini, tam proti nam postopajo, kjer so v večini. (Poslanec Klun : Res je!) Jeden izraz, ki ga je rabil, moram naglašati. Rekel je: Vsak spraven poskus bodemo smatrali kot to, kar je, namreč prelcruljenje miru ; kjer pa imamo moč, je sicer ne bodemo zlorabili, toda ne bodemo je odstopili in ne delili. Gospoda moja ! Protestujem proti temu, da je gosp. poslanec dr. Steinvvender te misli, da imajo on, njegovi tovariši ali njegov narcd oblast nad nami. Mi priznamo moč postave in tej se klanjamo; to oblast radi priznamo našemu cesarju in gospodu (Dobro! Dobro ! na desnici), za katerega so krvaveli naši očetje in mnogi izmed nas, in za katerega bodemo radi tudi svoje otroke poslali v boj in smrt ; toda oblasti te stranke ali posameznega naroda re bodemo nikoli priznali, nikoli se ji klanjali. (Pohvala na desnici.) Ne bodem obširen, tudi ne morem biti kot generalni govornik, toda iz mnogega gradiva izberem vsaj jeden slučaj. Glede na Koroško se nam vedno ugovarja, kadar govorimo o tamošnjih šolskih razmerah, da ljudstvo hoče tako imeti in da ni z nami jednih misli. Gospoda! Formalno je to res; toda videli bodete, da slovensko prebivalstvo na Koroškem v resnici ne more imeti veselja, da bi se izreklo proti sedanji šolski uredbi. Vzgled, ki ga navajam, tiče se šolske občine Šentjakob v Rožni dolini, ki ima štirirazredno šolo. Od leta 1878 zahtevajo ljudje v Šentjakobu slovenski pouk v ljudski šoli. Zabte^ajo slovenščino kot poučni jezik in da se nemščina od i etitega šcUkega leta dalje vpelje kot učni predmet; ta zahteva vendar ni pretirana. Do leta 1883 je krajni šolski svet ponavljal te prošnje. Ker so nu to ustavili, cbračal se je odslej občinski zastop na deželni šolski svet; zadnja peticija vložila se je bila meseca aprila ali maja minulega leta. Več mesecev ljudje niso debili odgovora; konečno pride poziv, naj se vsi stariši in varuhi otrok dne 20. novembra zbero v šolskem poslopji, češ, da pride gosp. okrajni glavar osebno (Čujte! Čujte!), da se piepriča, ali res ljudje to žele, kar občinski zastop navaja v prošnji. Gospoda ! Opozarjam Vas, da se postopanje okrajnega oblastva v tem slučaji ne strinja z razlago nauč-ntga minist