SdanovsKa organisacifa JUU lx drušicv PoročHa ~-h JUU — SRESKO DRUŠTVO ŠOŠTANJ je zborovalo 16. decembra v Velenju cb navzočnosti 51 % članstva. Uvodoma ugotavlja predsednik, da je. naš gmotni položaj brezupen, ki zahteva takojšnje rešitve. Pozdravljamo zato akcijo vseh stanovskih društev za zvišanje naših prejem-kov. Istotako boleča rana pa je naš pra^ni položaj, ki je tak, da uničuje mir in delftzmožnost slov. učiteljstva. Napredovanja, premestitve in jrazpisi ter oddaja službenih mest kažejo, da smo v Sloveniji v nekem izjttnnem, zato nevzdržnem stanju. Odobiravdmo zato spomenico, ki jo je predsednik sekcijtf izročil ministru prosvete. Učiteljstvo je. v zadajih letih pre&talo mnogo, z vsemi sredstvi se mu je delala sila. Bodimo pripravljeni še vedno na nove irdarce, ki jih bomo y skupnosti laže odbili. Trde razplftre, v kšk<&i;ih 'živimo, absolirtna odvisnost, jci na9 duši -"iii borba z neštetimi ovirami, naj nam no vz;amejo poguma. Ne prijateljski na¦sveti, ne jiHtisJk raa> nas fie spravijo z ravne poti ljudi, ki branijo svoje stanovske pravice ;n samostojnost. BchJ^no aktivni delavci y stanovski orgariizaciji, kljub onim, ki skušajo izven ttrjjjiilizacije ikkati osebnih koristi in s taJtim ravnanjem rušijo moč in ugled stanovgke orSanizacije in ugled stanu. ,'Pri debati o skupščini ;/ Banja Luki se iiz&imL ffljnenje, da je gotovo, da bi bili Hrvati edšlSy 2*5rji> bi pa de.pšc, če bi se bili drugače Iočili. ¦ ¦ ¦ r Prj aestff^janju delovnega načrtc se je razvila prav ž^jŠ)na debata. Ker pa .ie 1>U čas prekratek, je m'-;b|lo inogoče kopčati ia bo zborovanju v f^felž^arju pcsvečeno samo 3estavi delovnega nterttL, Tov. IvanjSič je v svojem predavanjiPpokazal, kako naj gledamo prirodo in kakd'Aaj to pokažemo tudi dpci. Z vdikim zadov&ljstvom je vzelo ilap.Stvo na znanjc, da bo za proslavo 60rletnice našega društva sodeloval tudi Ufiiteljaki pevski zbor Emil Adamič. Prihodnje zborovanje bo v februarju, l& sestavimo delovni načrt in se pripravimo na jubilejno zborovanje. Kramar Franc, preds. Jurče Vtcžc, taj. + JUU — SRESKO DRUSTVO KRSKO je zborovalo dne 16. decembra v Krškem z udeležbo 50 članov. Zborovanje je bilo posebno važno, ker se ga je udeležil tudi predsednik sekcije tov. M. Kumelj. Zborovanje je otvoril predsednik tovariS Vanič, nakar sta podala poročilo o notranjem dclu društva tov. tajnik in blagajnik. Prečitana je bila tudi Spomenica, v kateri zahtevamo povišanje prejemkov in rodbinskih doklad. Učiteljstvo je soglasno zahtevalo, da se navedene minimaJne zahteve uresničijo ter s tem omogoči obstoj učiteljskih družin, ki je zdaj ogrožen. Tovariš blagajnik je pov^da\ gmotno stanje našega društva. V ilustracijo '* navajal, da nekateri tovariši t tekočem poslovnem letu niso poslali še nob^jiega prispevka. Zato naj dolžniki takoj poravnajo svoj dolg, da bo možno plačati sekciji, kar ji dolgujemo. Nato je podal situa^ijsko poročttoi pxedsednik sekcije tov. Metod Kumelj. Izvajal je: DeK> v organizaciji je odvisno od neštevilnrh činiteljev v državi in izverrnje. V sedahiii težki dobi nam za organiza$ne uspehe prdctvsem jamči složno delo vsega učitefjstva in tesna ^ovezanost društev z vodstvom. Opozicija Npvi učiteljski pokret je ©pu- stila svoje opozicionalno stališče in se pri- družila JUU, razen nekaj izjem. V težek po- ložaj pa je privedel organizacijo nnstap Hr- vatov v Banja Luki, ko so zapustili skupščino. Ako bo država urejena po avtonomnih bano- vinah, bo morala tudi naša organizacija iz- premeniti svojo obliko, da bo mogia uspešno ¦^leiiiti učiteljske interese. Nudijo se tri obli- '.,ke; 1. društvo, 2. združenje z avtiMiomijami šieskih društev, 3. zveza srcskih društev. Sta- iiSče slovenskih učiteljev je, pokfišnih do- godkov ne prehitevati. Društvo mora v celoti izvcsti progranj dela in aktivizacijo članstva. NaJe zahteve so: Stalnost, izpreraemba doklad, izpreinemba draginj&kih razredov, napredovanja po rangni listi, doklcr nc doseže-rao avtomatičnega napredovanja; učkeljice matere naj se po 20 letih službt na proinjo upokojc. Ob ifpokojitvi naj prejema učitelj akontacijo, dokler se mu ne nakaže pokojnina. Kontraktualnim učitcijcm naj se lcta kautraktualne službe štejejo v napredovnnje in za pokojnino. Zvanje §olskega upravi-tclja se mora U2akoniti; zahtcvamo ločitev prosvctne uprave od polttične; § 110. sc mora dodati drugo to4«iŁ^ čcnje, prosvetna pcrsonalna p<>Jjtika naj bo taka, da bo zadovoljila učJteljstvo. * • Perdsenik sekcijc M.''Kumelj je navedel 5e vcč naših zahtev, potem jc orisal položaj pripravnikov, za katerih prcvedbo se posebno tudi organizacija. Vse naže zahteve je v cbširnem elaboratu obrazložil tudi g. ministru prosvete. Po krepketn pritrjevanju h» kratkem pttmoru je tov. Leopoldina Jurančič predavala o vprašanju naših obecednikov. Orisala je razvoj braJnega in pisalnega pouka od »Blaza in Nežice« preko Močnika in Praprotnika ter Majcnove, Vidrove in Krulčeve začetnice do današnjih dob. Prikazala je delo v razredu, ki ga vrši y oddaljenih Tdčah v skrajno slabih iolskih prilikah. Analiziralfl je Fleretovo »Na6o prvo knjigo«, ki je Jepa »likanica in snovno primerna za kmetskega otroka. Omenila je naša elementarna reformatorja Pibrovca in Breganta, ki uvajata ceiostno globalno metodo. V uovejši dobi ao Ltile tri začetaice. Erjavčevo »Moje prvo berilo«, lci je ze Uločeno s knjižnega trga. Bobičevo »Preljubo reselje« je razkošno opremljcna knjiga, izgleda praT dobra, a se ji zdi prenatrpana in primerna za mesto, kjer »tarSi pomagajo otrokom; jo bo treba preizkusiti t praksi. Prav tako bo treba preizkusiti Modcrndorferjevo »Slorvcnsko začetnico«, ki je krasoa knjiga, postavljcna na načelo strnjenega pouka, a izgleda bolj kot knjiga za razredno čtivo in kot pomožna knjiga za učitelja. Predlagala je, naj bi zadnji dve začetnici uvedle nekatere »ole v srezu, da bi se preizkusila njii rredsost. Za izčrpoo predavanje je predavateljica žela zasluženo piiznaaje. Tovariš Herbst je prečital pravilnik o razdelitvi društva v dva krožka. Pravilnik je bil sprejct. Tov. Zlata Dolenc je prečitala referat »Delo učiteljice za pomoi obmejnini krajero*. Prikazala je narodno obrambno Jobko dek>, ki naj bo predvsem vzgojnega znafiaja ln ne toliko materialnega, ker naia Kvna deca gmotno ne more pomagati ter sta za to tudi pristojni država in banovina. Ker je ta ftkcija pred vsem vzgojnega značaja, ni v navzkrižju z akcijami drugih druitev za pomoč obmej* nim krajem. Tekom zborovanja se posegali v dcbato tov. Gajšek, Herbst, Zdešar, Kumelj, Bratolt, Medved, Simončič in Brezovar. Sklenilo se je, da bo prihodnje zborovanje ločeno po krožkih v Mokronogu in v Krškem. J. Vanič preds. Bavdek, tajnik.