Še enkrat o prenaredbi srenjskega reda. D o b r o vredjene srenje so najkrepkejša podloga redu m sre.i v deželi in v državi. Slabo vredjeue srenje so pa kakor razdrti j.z, ki vode več držati ne more; 5e ni reda in piavega strahti v srenji, se razlije kakor povodinj razbizdanost in javna nevaraost povsod. Taka je žalibog kakih 20 let 8em, odkar so namreč liberalni gospodje, ki kmetske razmere v«e premalo poznajo, srenjam postave dajati začeli. Ue je pa kedaj resnica bila, dateorije ljudstva osrečiti ne morejo, ee je to posebno pvi nesrežnih, teoreti-kih poskušnjab dosedanjih srenjskih redov prav debelo pokazalo. Srenje niso velikim poslom kos, ktere so jim naložili; vsa uprava je neukvetna, pretrda, predraga; nasproti pa javna nevarnost tako narašča, da je gršza — to zdaj vsi pametni, praktični Ijudje apoznajo, v tem splošnem spozaanji Be pa izreka obsodba sedanje srenjske postave in živa potreba modre prenaredbe*! V veselje in tolažbo slovenskim srenjam danas povemo, da bode boljse, in da se imajo za to edino le zabvaliti pvebrisani glavi in blkgemu srcu našega poslauca, gospoda Hermana, ki je tako dolgo v besedi in po svojih tehtnih spisih delal, da je stvar na ono pot napeljal, po kterej priderao počasi k pravemu redu v srenjskili zadevah. Kakor namreč iz zanesljivega vira čujeino, je odbor prenaredbo sreujskega reda po Hermanovih mislih rešil ter hoče majhen dostavek (novelo) k srenjski postavi in pa resolucijo v Hermanovem smislu dež. zboru predložiti. Veliko je k temn siečneimi vspehu pripomogel Hermanov spis v ,,6r. Volksbl." od 20. sept. Gled. na veliko važnost te stvari posnamemo ob kratkem omenjeni spis, ki je bil odgovor nekemu graškemu gospodu, ki je v ,,Tagesp." posnel predloge deželnega odbora zastran prenaredbe srenjskega reda ter vnovič pokazal, da liberalni gospodje pravega v tej reči pogoditi ne morejo, ker kmetskih razmer in potreb ne poznajo. Nemški -buber" spozna sicer, da je v srenjah, posebno kar zadeva krajno policijo in zadeve ubozih, vse razdevano, ne vidi pa temu pravih uzrokov, ko* pravi, da tudi pred sedanjo srenjsko postavo od 1. 1864 ni veliko boljše bilo, da so napake le v kmetskih, ne pa v mestnili in tržanskih srenjah, da torej postava od 2. maja 1864 teh napak ne more kriva biti. Uzrok, da kmetske srenje svoje dolžnosti tako slabo zvišujejo, je po ,,huberjevih" mislih od ene strani ta, da postava od srenjskih organov pveveč tirja, ako boče, da bi naj tisoče postav, predpisov in naiedeb poznali. In ko bi jih tudi poznali in umeli, jim menjka časa in pvipomočkov, vse to izpeljati. Iz druge strani vidi naš ,,bubei" uziok maozih napak v tem, da tiči v kmetskem stanu bolj kakor v kterem koli drugem mizkost (Unlust), česar opraviti. — Kakošno nasprotje je to! Od ene strani piipoznava, da sienje svojim poslom niso kos, od diuge straui jim pa o<Mta, da so — vnetnarue! Ni se toraj čuditi, da so tndi od njega nasvetovani pripomočki jirav ričet! Od ene straui boče, da se kmetskiru srenjam kazeii8ka pravica, zvrševanje poselskega reda (DienstboteDordnung) iu pravica stavbinib dovolitev vzame ia okr. zastopom da; od druge strani pa zabteva, da se političnim oblastnijam pravica odstopi, vnemame srenje siliti k zvrševanju njih dolžnosti. Sicer pa že tudi ,,buber" sjiozna, da bi ,,glavne srenje" za nič bile, da tudi p o 8 i 1 n o zloženje srenj policije ne bi na trdnejše noge spravilo. — Čujte, kako da ,ve zmedeni glavi g. Hprman posvetil. Ce je od nekdaj že tako — piše H. —. ter nas ovira neogibna človeška slabost, in če srenjska postava napak eel6 nič kriva ni, čemu potem nasvetovane reforme, čemu vsi piedlogi, da se srenjska postava prenaredi ? — Sicer pa ni res, da je že od nekdaj taka bila. Resnica je le, da je pred letom 1850 javna varnost veliko boljša bila, da so pravde vedke, srenjske in okr. doklade majhne, ceste dobre in ubogi piimerno preskrbljeni bili, in da je ljudstvo še nekaj v žepu imelo; da je pa vse to naenkrat drugače postalo, ko so se 1. 1850 gosposke iz sred ljudstva postavile, ter se je s srenjsko postavo 1. 1864, z okrajnimi zastopi 1. 1866 in slednjič z novo organizacijo leta 1868 vse pokazilo. Do 1. 1850 bi!a je krajna policija v rokah okrajne gosposke, ki je poleg svojih politicnih in sodnijskih opravil tudi policijo brez posebnih stroškov in skrbi s pomočjo krepko podpiranib srenj vspešno zvrševala. Srenjam tačas ni bilo treba pisačev in služabnikov, ne kajh in ne plačanih županov, tudi ne znanja ,,tisočerih ukazov in predpisov". Vse to in še mnogo druzega dobile so še le z novo srenjsko postavo v zabvalo za to, da so proti svoji volji avtonomne (samoupravne) postale, t. j. krajno policijo na svoje stroške prevzele. Pisatelj hoče srenje posilni oblagti političnih gosposk podvreči. V obče sicer bi ne ugovarjali, če bi pol. gosposke bolj na srenje gledale; vendar pa ne vidimo v tem prave pomoči, kajti nadzirovanje in posilovanje ne bo srenj bolj zmožnih napravilo, iz druge strani pa političnim oblastnijam ne manj dela prizadjalo, kakor če bi naravnoč same vse to opravljale, kar pri srenjah nadzirujejo. Vrh vsega druzega, kar se je srenjskim močem naložilo, seje tudi v ubožne zadeve dvalizem zanesel ter vpihnil razpor med farnimi ubcžnicami in srenjami (kakor že prej rned cerkvijo in šolo), po vpeljanem obdačenju za ubožne namene se je pa zadelal vir prostovolj nim darovom. Če še pomislimo, da se brez konca in kraja nad kmetskim stanom brez ozira na njegove želje in potrebe sklepa, je pač neopvavičeno, da pisatelj srenjam rpomanjkljivo preskrbljevanje ubozih in kmetskemu stanu vnemarnost" očita. Da bi — po mislih pisateljevih — v mestnih in tržanskih srenjah vse tako v redu bilo, nismo dozdaj vedli; dozdanje skušnje učijo, da je tudi tukaj marsikaj ponianjkljivega. Res, da te srenje ložje in bolj zanesljivo uradujejo, ker so manjše ter se Iabko pregledujejo, nektere tudi lahko v postavi zvedenih ljudi v službo vzamejo; toda, kar zadeva ,,pravilno poslovanje in znanost tisočerih ukazov in predpisov", je v purgarskih glavah ravno tista temota kakor v kmetskih, ter se premnogi predpisi in posebno še kazenske pravice v purgarskih srenjab večidel prav tako malo zvršujejo kakor v kmetakih. (Konec prih.)