Gospodarske stvari. Neka napaka porezovanja sadunosnih dreves, ki se nahaja pogosto po naših sadovnjakih. Nekteri sadjereci imajo napačno navado, da na sadnih dievesih posebno na jablanah 4—5 glavnib vej, na kterih je mogočna in težka krona, od spodaj na vzgor na 10 in ie više Srevljev do golega porezavajo tako, da le na vrhu gOBt grm košatega vejevja in vejičja kakor velikanska metla kvišku ruoli. Tako porezavanjo je proti vsej naturi drevja in proti vsej pameti in skuŠDJi. Kosat vrh posebno z Radjem obložen vejo teži in jo dostikrat polomi. Ce pa močen vihar potegne, odide tako prirezano di evo le težko kdaj večemu ali manjšemu poškodovanju. To se pa toliko prej zgodi, kolikor veSe je drevo, kolikor daljših in od spodaj bolj iztrebljenih vej ima, in kolikor več je sadja in listja na njih. Ce take veje še vrb. tega imajo bolj horizontalno (ravno) lego ali cel6 navzdol vis6, je polom skoro neogibea. Veje še torej naj naturi dreves primerno in pametno iziezujejo in trebijo. Gledati se mora na to, da spodnje veje vspešno rastejo; v ta namen se morajo najskrajnejše vejice glavnih vej nekoliko piikrajšati in tudi tako imenovane vodene vejice sem ter tje po steblu glavuih vej na pravem mestu puščati, da sčasoina drevo lepo košato, od vseb strani jednakomerno sklenjeno krono dobi. Tako se vsaj na drevesib, ki še niso prestare, sSasoma zopet lepa primerna krona vzredi, in drevo ne bode po polorau škode trpelo, naj je še toliko z sadjem obložeuo. Gospodarske skušnje. Eako zmrznjena klaja na mlekodeltije. Letošnje leto 80 po nekterib karjtonih na Švicarskcm nekaj posebnega opaiili. PokladajtS kravam zmerznjeno klajo so dobivali mleko, ki je večjidel svoje masti zgubilo in iz n.iega narejene putrove giebe (štruce) so bile silno majbene. Nasproti temu je pa mleko imftlo obilno mero sirovine v sebi tako, da je ta priinanjkljej putra bogato nadomestila. Stari 6kušeni sirarji pravijo, da še rjiso nikdar mleka na siru tako bogatega pokuhavali kakor letošnjega leta, ko so zmrznjeno klajo kravam mlekaricam pokladali. Korist brezovega listja. Vsakdo si rad na mebki blazini spočije ali na rablem stola trudne ude okrepi. Konjslfa žima iu živinska dlaka je draga iu torai je ne zmore vsak. Skušnje so pa učile, dabrezovo listje te tvarine prav dobro nadomestuje, ker so blaziae, stuli in druge take priprave z njim natlaČene mehke, rahle in 6—7 let stauovitue ostanejo. Listje, ktero se boče v ta namen rabiti, se mora pred slauo nabrati, v senci posušiti ia potem z njim omenjene stvari natlačiti. („?. Ldw.") Trsna ušinšedrugeuši. Tudi v vinogradib okoli Geneve so našli trsDo uš. Pri tem zasledovanju so pa naleteli še na druge koreninske mrčese, ki so dozdaj zvedencem še celd neznani. Isto tako so se našle koreninske uši na raznih plevelih: na piriki, oseto, travcih plemenih, kakor tudi na sočivju: brenu, korenju, zeleni alj zelerju in na mnogih gomoljnicah (Knollengewaclis) pod zemljo. Gotovo ni ta uima še le od pretekle jeseni, le opazila se prej ni. Če pa to vemo, bomo vx piihodnje uzrokov slabemu pridelku iskati morali pod zemljo, in ne samo na poviiju in v zraku; zasledovanje trsne uši pa bo po božji previdnosti ta nasledek imelo, da Člove.ski um tudi drugih uim zasledi in spozna, kako silno malo da človek 8 svojo marljivostjo premore, če Bog naših pridelkov stoternih nezgod ne varuje. Kako lepa je toraj molitev: ,,Daj uam danas naš rsakdanji kruh!u —  Varujte mlada drevesa pozimil V zimskeoi 6asu škoduiejo drevesom najbolj zajci, posebao ob visokem snegu. Povijajte toraj d,evesca s slamo, ali jih pa pomažite 8 živinsko krvjo, da se jih zajci ne iotijo. Kakor vsaka dobia stvar potrebuje tudi drevd dela iu truda, preden se kaj baska od njega dobi. J. K. v Babiucih.