= 15 = Prvi ples. ===== Komedija v enem dejanju. »Goriška Tiskarna« A. Gabršček. 53503 Št. 15. ^ TAUJA Zbirka gledaliških iger. Ureja ■ Fran Govekar o o o o o V GORICI 1904. Tiska in zalaga »Goriška Tiskarna« A. Gabršček. 3 f)fnH ples. Komedija v enem dejanju. Poljski spisal ZYGMUNT PRZYBYLSKI. Poslovenil PODRAVSKI. IM* Osebe: VOZINSKI, bančni uradnik. PAVLINA, njegova žena. ROŽA, njuna hčerka. ANTON, profesor. BOKALSKA, -| HONORATA, njena hči, > sorodnice Vozinskih. ZAVILSKA, J ANICA, služkinja, Dejanje se vrši v mestu v predpustu. f (Navadna meščanska soba. Na desni strani odra stoji stara pisalna miza, obložena z papirji, knjigami in pisalnim orodjem; na levi strani je klavir ali pia¬ nino ; na pisalni mizi gori svetilnica, na mizici poleg klavirja druga svetilnica. Pokišno orodje in druge potrebne reči so skromne. Glavna vrata so na sredi; na desni in levi manjša vrata. Po pohištvu leži razmetana razna ženska obleka.) PRVI PRIZOR. V o z i n s k i, Anica. Vozinski (sedi za pisalno mizo in prepisuje.) Anica (priteče skozi stranska vrata.) Prosim, gospa so mi naročili, naj se gredo precej obleč. V sobi je že pripravljeno vse za umi¬ vanje. (Pokaže z roko na desno.) Vozinski (nadaljuje delo.) Že dobro, že dobro, samo sedaj mi ne sitnarite! Poglej no, koliko je ura! Anica (gleda na uro.) Deset minut je čez osem. — 6 - V o z i n s k i (piše dalje.) Deset minut čez osem ? Ho, ho, tedaj imam pa še časa dovoli Ples se začne ob desetih in ako dospemo oh enajstih, to bo najbolj primeren čas. Ni treba, da bi morali biti povsod prvi! Anica (pobira razno žensko obleko, razmetano po stolih.) Mati božja — kako leži tu vse raz¬ metano, kakšen nered! Zaradi tega plesa je po hiši vse narobe. V o z i n s k i (dalje piše.) Čemu letaš tod okoli? Motiš me! Pavlina (za odrom.) Anica, Anica — ali si povedala gospodu? Anica (blizo vrat.) Povedala sem, toda gospod se nočejo iti oblačit, ker je baje še dovolj časa — in pišejo. Vozinski (nestrpno.) Tu pa res ni pre¬ stati! Prosim te, pojdi že v kuhinjo ali k gospe in ne moti me! Anica (za-se.) Saj pojdem, saj pojdem ... Kaj meni mar, ali se obleče ali ne... Saj bo gospa morala itak vse popravljati na njem; (odhajajo na levo,) voda, obrisalka, milo — je v sobi. (Odide.) Vozinski. Grozno dekle!... človeku ne pusti mirno delati!... Kje sem že poprej — 7 — obtičal ? ... Aha ... tu ... »zre ... zre ...« (ne more prečitati.) Ta prokleti ples je kakor kost za moje grlo... Odkar sem živ, še nisem bil na kakem plesu ... »zre ...« Kakšna pisava je to? Oči bi izgubil človek pri njej. Noben pes tega ne prečita... »zre...*' na noben način! ... DRUGI PRIZOR. V o z i n s k i, Pavlina. Pavlina (v plesni suknji, še brez nakita na glavi, vstopi skozi stranska leva vrata.) Oh, moj Bog! Kazimir, kako siten si! Prosila sem te, da odložiš to pisanje ter se greš obleč. Vozinski (ne pretrga pisanja.) Takoj, ta¬ koj, dušica. Le mirna bodi, niti sekunde ne zamudim ; »zre ...« A kaj je ta lopov zapi¬ sal... nemara prečitaš ti ? ... Pavlina. Jutru končaš, sedaj pa se pojdi oblačit. Kar ne morem dočakati frizerke. Pravim ti, Roža je v beli obleki kakor angelj. Zares ne razumem, kako moreš biti tako miren, ko sem vsa mrzlična zaradi priprave na ta ples. Vozinski. Priznam ti, ljubljena Pavlina, da tudi mene že trese vročnica, toda ne za¬ radi priprav na ples, marveč zaradi tega — 8 — — o! (Pokaže na kup papirja.) Poglej — koliko je tukaj tega... in kakšna pisava!... To vse še čaka na-me. Pavlina. Ako ne dovršiš danes, pa do¬ vršiš jutri. Vozinski. Tako se navadno govori. Ali delo je nujno in vodja pisarne ne pozna šale. S plesom se ne morem opravičiti. Čimdalje starejši postajam — a mladih kandidatov je dandanes za vsako službo, naj si bi bila še tako neznatna, kakor je moja, na stotine. Oni so že pripravljeni izpodriniti me. Pavlina. Zmerom se mučiš po nepo¬ trebnem. Že od nekdaj — in hvala Bogu, preživela vsa skupaj že dokaj let! — se ti je zmerom zdelo, da kdo preži na tvojo službo. In med tem, ko drugi tvoji tovariši prihajajo v pisarno redno ob desetih, odha¬ jaš ti že o polosmih z doma, samo da ne bi zamudil. K mizici sedeš že ob osmih ter si tako dodaš celo uro dela. Vozinski. Trudil sem se zmerom in se še trudim, izpolniti vestno svojo dolžnost. Pavlina. A vzlic tej vestnosti vendar nisi prišel daleč. - 9 - Vozinski. Ah, mi je tako odločeno. Usoda je gledala name zmerom s hudobnim očesom. Pavlina. Prav zaradi tega. A kdo je tega kriv ? Ti sam. Tvoji tovariši, dokaj mlajši, manj delavni, manj sposobni, napre¬ dujejo. Tebe pa kakor bi bil kdo pribil na eno mesto. Ali pa veš zakaj ? Ker si preveč dobrosrčen, preveč pohleven, preveč skromen in tih, ker se nikdar ne oglasiš ter se bojiš celo lastne sence... Vozinski. Naučil sem se biti zadovoljen z malim ... Kaj velikega nikdar nisem želel... Počutim se tudi tako dobro ... Pavlina. A gotovo bi se nam kaj več¬ jega dobro prileglo. Sedaj je treba paziti na vsak groš ... štediti, živeti skromno, sicer ne vem, kako bi večkrat bilo. Nu, odloži že to pero ter se pojdi oblačit! Vozinski. Draga Pavlina! Niti pojma nimaš, s kakim strahom me napolnuje ta ples. Jaz še celo v svojih dijaških letih nisem zahajal na plesišče. Spominjam se, kako je enkrat en mojih tovarišev šiloma navlekel na-me frak in mi zavezal bel ovratnik. Ali pa veš, kaj se je zgodilo ? Sredi poti sem — lo¬ mu skočil iz kočije ter si pri tem izpahnil nogo. Pavlina. Saj nas nihče ne poje. Gospod Grahič, ki nas je povabil na ta ples, je v odboru ter se potegne za nas. Saj se pojde tu za Rožo. Naj se deklica nekoliko zabava, — nemara bo še komu všeč. Težavno je za dekleta zapravljati doma zlati čas ... Vozinski. Če ji je usojeno omožiti se, omoži se tudi brez plesa. Ti tudi nisi zaha¬ jala na plesišča, pa si vendar našla moža. Pavlina (dobrosrčno.) Oj, našla sem ga, našla ... dolgočasnega, pusteža ... Vozinski. Pustež ? ... jaz ? — pustež? Pavlina. Nil... nu ... pustež si... daj mi mir... Z Antonom si že smeta seči v roko ... Vozinski. Moj Anton je tudi — pustež. Pavlina. Pa še kakšen! Dober, pošten, delaven fant... Toda tako sta si podobna kako dve kapljici vode ... Anica (priteče.) Prosim gospa, frizerka je prišla in začela česati gospodično Rožo. Pavlina. Prav, prav. Povej ji, da pri¬ dem takoj. (Anica odide.) Pojdi se oblačit! — 11 — V o z i n s k i. Grem, že grem, samo pazite, da mi nihče ne premakne teh papirjev... Naj leži vse tako ... (Odide.) TRETJI PRIZOR. Pavlina, potem vstopita pri glavnih vratih še Bokalska in Honorata. B o k a 1 s k a. Dober večer, dober večer, draga svakinja. Honorata. Pol j ubij am roko, teta! Pavlina. O, to je lepo! Kako se imata? (na stran.) Kdo jih je klical?! Bokalska (oziraje se okrog.) Kakor vi¬ dim, naju niso nalagali. Po vsem mestu ne govore ničesar drugega, kakor da pojdete na ples v kresijo. Svakinja, ali je res? Pavlina (v zadregi.) A... tako... mož hoče tako... dobili smo vabila... Honorata. Čula sem, de hočejo Rožo proglasiti za kraljico plesa! Bržkone ima oddane že vse plese. Bokalska. Vse valčke, mazurke, polke in kadrilje! Pavlina (neprestano v zadregi, ne more priti k besedi.) Toda ... Honorata. Bržkone je dobila tudi že vse polno šopkov ... Bo kal s k a. Kaj šopki — to je neum¬ nost. Toda pravijo, da se ji na plesu pred¬ stavi neki baron in jo takoj snubi. Lepo, zelo lepo. Ta novica nas dela presrečne. Pa sem si tudi takoj dela na glavo klobuk, vzela Honorato seboj in prišli sve vam čestitat. Honorata. Kdaj bo pa zaroka s tem baronom ? Pavlina (kakor zgoraj.) Pustita me govo¬ riti ... to so same čenče ... B o k a 1 s k a (zbadljivo.) Ples! hm ... hm ... Vsakdo si ne more dovoliti takšne zabave ... Časi so tako hudi! Morali ste bržkone zadeti v loteriji... ? Honorata (ostro.) Tudi nas so dijaki prosili... toda mi nimamo za to denarja ... Za kaj takega je treba kapitala ... Bokal s k a. To je prevelika potrata! Raj še bi shranila ta denar za pogreb nego bi ga zapravila na plesu. Tako je — toda pri vas je kaj drugega. Pri vas je denarja kakor črepinj! Imate gosposke želje, gosposki par- fim, ste posvetne ženske... me dve pa smo le tako ... O! - 13 - Honorata (ogleduje Pavlino.) O kako krasna obleka! Bokalska (ogleduje od vseli stranij Pavlino, katera ne ve, kaj početi.). Kraljevska oprava!. .. fin! fin! Jaz še v grobu ne bom imela ta¬ kega krila... Honorata. Hm ... meni se pa zdi... da se ta barva teti nikakor ne prilega. Menda bi se ji prilegala zelena obleka. Bokalska. Ali pa pomarančaste barve... Honorata. Krilo tudi slabo leži. V bo¬ kih se slabo prilega ... Život je ves v gubali — teta je kakor grbasta. Bokalska. Da ... res, kakor bi bila grbasta. Pavlina. Usmilita se me — dajta mi mir!... (za-se.) Umorita me. Bokalska. Ne zameri, če si upam skrom¬ no omeniti, da je vlečka predolga — toda kaj, čemu ti je sploh treba takšne potrate ... Samo zaradi tega, da se bodo ljudje čudili, da ima žena revnega uradnika pri banki takšno obleko ... Zlobnih jezikov se je treba varovati... Takoj so pripravljeni natveziti vam še kaj slabega... — 14 — Pavlina (prestrašena.) Kaj vse govorita! Saj je to le priprosta obleka! Dala sem jo le prebarvati... Bokalska. Tem slabše... Na ples se vendar ne hodi v prebarvanih toaletah !... ČETRTI PRIZOR. Pavlina, Bokalska, Honorata, vstopi Za¬ vil s k a, proti koncu A n i e a. Honorata (Zavilski.) Oh, predraga se¬ strična ... Dobro, da ste tudi prišli semkaj ... Pavlina (za-se.) Ta me zabode brez noža... Z a vil s k a (po pozdravu.) Za Boga! So¬ norna in Gomora! Alije to resnica, sestričina, da greste na javen ples? Danes po večer¬ nicah sem srečala gospo Trčkovo, ki mi je z naj večjim pohujšanjem povedala to novico. Videli so vas pri Hersu, bržkone ste kupo¬ vali briljante pri Mankeloviču ... Sestrična, za Boga, ali je vse to res? ... B o k a 1 s k a (žalostno.) Res je... res... Na stara leta so začeli misliti na ples!... Z a vil s k a. E j ... to je grozno! Ženska, pomisli vendar, kaj delaš — kam hočeš pe- — 15 — ljati svojo hčerko?... Na ples?... kjer si je satan izbral svoje kraljestvo, kjer si vsa poželjivost sveta podaja roko na pogubo ne¬ dolžnih dušic !... Bokalska. Kjer je vsaka ženska izpo¬ stavljena nesramnim pogledom možkih, pred katerim pogledom se ne more ničesar skriti! Zavilska. Kjer ima satan naj bogatejšo žetev pri mladih, neizkušenih dušicah, katere mu pripeljejo v pogubo slabe matere!... Pavlina. Slabe matere ? ... Kaj vendar govorite!... Jaz da sem slaba mati zaradi tega, ker spremim svojo hčerko na ples?... Roza ima že osemnajst let... Honorata (seže jim v besedo.) 0, prosim v devetnajstem letu je že, ni ji treba jemati let... Bokalska. Da... Roža ima devetnajst, ne pa osemnajst let. Ni treba ji jemati let ter jih dodajati drugim, kakor delajo z mojo Honorato... Zavilska. Nečimurnost, posvetna neči- murnost je to, kazati dekle javno... Bokalska. Jaz svoje Honorate nisem še nikder kazala javno ... — 16 - H on o ra ta. Daši so nam dijaki večkrat prigovarjali.. . Zavilska. Ženska! Težak odgovor te čaka pred Bogom !... Izpostavljaš deklico skušnjavam tega sveta... odtrgavaš jo od hiše ... od domačih opravkov, od dela ... vcepljaš vanjo prezgodaj popačenost, veselje do zabav ... Mati tega ne sme delati! ... Pavlina. Moj Bog!... Še zbolim zaradi vas ... Zavilska. Toda jaz vem, za kaj vam gre!... Hoteli bi jo čim najpoprej omožiti in zaradi tega jo peljete na semenj! ... Honorata. Kakor bi ne bilo mogoče prebiti brez moža!... Moj Bog!... Mož!... Ako bi bila hotela, že dvajsetkrat bi se lahko bila omožila ... toda nisem hotela!... Anica (priteče od leve strani.) Prosim, gospa, frizerka je že končala česanje ter čaka 1 na vas !... (Odide.) Vse (zaničljivo in ostro.) O ! Frizerka!... Bokalska (stopi k Zavilski ter govori po¬ tihoma.) Sestričina ... Tu se nekaj godi... Odkod so vzeli toliko denarja?... To so — 17 - grozne reči!... (Glasno.) Fin! fin !... kakšna potrata je to!... Vidiš, Honoriea, mi imamo komaj funt mesa za obed ... ljuba svakinja pa si naroča celo frizerke ... Pavlina (nestrpno.) Saj to ne stane mnogo ... Sicer pa, kaj vam je to mar ? ... dajte mi mir... H o n o r a t a. če je tako, pa pomagajmo teti obleči se. (Stopi k Pavlini.) Videti moram, kako je opravljena Roža . .. Z a v i 1 s k a. Gotovo je dekoltirana !... Prisegla bi, da je dekoltirana !. .. Pojdimo!... Pavlina (za-se.) Oh ... uboga Roža ... kako jo bodo grizle... (Vse steko za Pavlino katera jih hoče prve spustiti v sobo. — Glasno.) Prosim! B a k a 1 s k a (ponižno.) O ne, mi ostanemo zadaj... Gospa mora naprej ... Z a v i 1 s k a (takisto.) Da, gospa mora biti prva. Pavlina (jezno.) A!... Delajte, kakor vam je všeč. (Odide.) Talija 15. 2 - 18 — PETI PRIZOR. Vo zinski. V o z i n s k i (pokuka previdno skozi desna vrata ter bojazljivo vstopi stopajoč ob steni in sra¬ mujoč se fraka.) Šle so!... Nisem imel poguma, pokazati se jim ... V glavi se mi vrti. .. Zdi se mi, kakor bi bil pijan ... (Ogleda se po sebi, kako sem shujšal... v teh dvajsetih letih .., (Čuje se trkanje.) Nekdo trka . .. (Obstane za pi¬ salno mizo, kakor bi se hotel skriti.) Kdo je V Prosim vstopiti, duri so odprte. ŠESTI PRIZOR. Vozinski, Anton. V o z i n s k i. A to si ti, dragi Anton ... Anton. Dober večer, gospod... V o zinski. Sedi, sedi, Anton... Anton (videč Vozihskega pri pisalni mizi.) Kakor vidim, delate — vam li morem poma¬ gati ? — narekovati ? ... V o z i n s k i. Lepa hvala ! (nekako ponosno.) Danes grem na ples ... Anton (žalostno.) A vem, vem — prišel sem vam želet veselo zabavo ... k — 19 — Vozinski. Kako, želeti ? Saj pojdeš tudi ti z nami. (Stopi od mize.) Kaj je to, da ne vidim fraka in belega ovratnika ? Anton. Ker ne grem. V poslednjem hipu sem izpremenil svoj načrt... nepriča¬ kovan glavobol... Vozinski. Kaj ? . .. glava te boli . . . Sramuj se ... izgovarjati se z glavobolom ... Anton. Sicer pa vam povem vso res¬ nico, da plesov ne ljubim — čemu naj bi bodil tjekaj ? Vozinski. Kako, čemu ? ... Da bi se zabaval, da bi prebil z nami nekoliko veselih ur... Sedaj je predpust, najugodnejši čas za zabave... (sprehaja se drzno po odru, kakor bi ga hotel spodbujati.) Treba je, da se semter- tja pozabavamo,... drugače človek kar za¬ rjavi... Ondi vidiš odličen svet, znamenite ljudi, lepe dame... nemara se še zaljubiš v katero ... In pa ples ... Tudi jaz hočem ple¬ sati ... Videl boš, kako bom skakal... Kadar je ples — pa je ples!... (Na stran.) Oj, ta ples!... Anton. Jaz se ne znam zabavati!... Vozinski. To je slabo, zelo slabo. Pa se moraš zabavati, dokler si še mlad... En- 2 ' — 20 — krat ti bo žal za mladost, ki si jo preživel otožno, mračno, brez vsakoršnili jasnejših trenutkov ... brez sladkih spominov ... Anton. Ali ste se vi zabavali kdaj ? V o z i n s k i (sprekajaje se.) Jaz ? — Nu, to je pa kaj drugega. Od najmlajših let sem se moral težavno boriti za košček kruha. Nisem imel prostega časa za zabave, in čas, ki mi je še ostal izven učenja in korepetieij, sem rajše prebil v Morfejevem naročju. Vidiš, nikdar in v ničemur nisem imel sreče. Delal sem zmerom za dva, časih celo za tri, a za¬ služil vedno le za enega. Ali pa veš zakaj ? Bil sem zmerom pohleven, skromen, bojaz¬ ljiv, glave nisem nosil pokoncu, ljudi z lakti nisem drezal, nisem stegal sebično rok po ustanovah, po boljših službah in sinekurali, nisem se znal priklanjati — nisem klical nikdar: nu, to je po pravici moje! marveč le: »Sedi v kotu, najdejo te!...« Da, sedel sem tiho v kotu — toda nihče me ni iskal, nihče me ni našel... Šli so mimo mene z ironičnim smehom, z zasmehom na ustnicah, šepetaje potihoma : kako bedast človek je to ! Dela kakor vol, toda zaslužka ne zahteva nikdar ... Radi tega sem tudi zapravil svojo — 21 — , mladost, postal sem posušena mumija ... ka¬ tero oživlja le še odkritosrčna ljubezen žene in hčerke!... Čuvaj se, čuvaj, Anton, take slabosti volje in poguma. Otresi se, dvigni glavo kvišku! Drzno stegni roke v svet; naj te vznaša domišljija, zahtevaj življenja ... kajti sicer propadeš, kakor jaz... Nu, icli, obleci frak ter pojdi z nami! Anton. Ne... ne ... Ne prigovarjajte mi. Imam še druge vzroke, radi katerih ne grem. Zabavajte se, gospoda, dobro. (Hoče oditi.) Lahko noč, gospod. Voz in s ki (začuden.) Že odhajaš. Anton. Da. Vozi nski. Ali te ne mika videti Rožo v plesni toaleti ? Toda jaz te ne spustim. Žena bi se jezila. Moraš z nami piti čaj. Anton. Ne morem, iti moram. Vozi nski. Ne bodi vendar otrok! Od¬ loži klobuk... Ne spustim te. Anton, kaj ti je ? ... Anton (s tresočim se glasom.) Nič ... nič ... kaj naj bi mi bilo ? . .. Vozi nski. Ali nas nimaš več rad? Ali nimaš vame zaupanja ? — 22 — Anton (živo.) Če nimam več zaupanja? to me vprašate vi, kateremu se imam za to¬ liko zahvaliti... V o z i n s k i (sramujoč sc.) O!... o!. . . kaj neki govoriš?... Za kaj se mi imaš zahva¬ liti ? ... Anton. Za vse! Pri vas sem preživel svojo mladost; — vaša hiša, ta tiha, mirna hišica je bila za-me nekaka šola, v kateri so plemenite, čiste ideje življenja prodirale v mojo kri. — Vi ste me dobrotljivo in naklo¬ njeno sprejeli za svojega. Na hvalo vašim naukom, napotljejem, časih celo pomoči, sem dovršil šole, vseučilišče ... Kako je ondi več¬ krat bilo — to le sam Bog ve. Bil ste mi učitelj, naučili ste me živeti... V ozinski (nekako ganjen.) Živeti!... ali pa sem mar jaz znal živeti?... V tem oziru se nisi mogel dosti naučiti pri meni... dragi moj... Anton. Vere v Boga!... ljubezni do bližnjega, prizanašanja in odpuščanja ste me učili... Vozinski (za-se.) Kaj mu neki je... čemu mi pravi vse to ? ... Nikdar ga nisem videl takega.,, — 23 — Anton. Lahko noč, gospod... (Roža je pred trenotkom vstopila ter ,obstala na pragu stranskih vrat.) V o z i n s k i. Roža !... SEDMI PRIZOR. V o z i n s k i, Anton, Roža. (Anton se molče po¬ kloni Roži.) Vozi n s ki. Roža, poglej, kakšen neo¬ tesan človek je postal ta Anton. Hotel je zbežati in niti ne posloviti se od vaju... Nadejani se, da se nam sedaj ne izmuzneš ... (Roža gre dalje, na licu se ji zrkali ganutje, kate¬ rega ne more skriti.) Kako lepa si, moja Roža ... Kaj je to?... Treseš se... Razumem... to je prvi ples... Ta bojazljivec noče iti z nami... Nagovori ga ... nemara uboga tebe. Jaz pa med tem pripravim čaj... Dobro danes mora biti vse... Kadar je ples — pa je ples ... (Odide.) OSMI PRIZOR. Roža, Anton. (Nekaj časa ne vesta, kaj bi go¬ vorila.) Roža (potihoma.) Torej vi res ne greste z nami ? — 24 — Anton. Da ... nepričakovane ovire ... zelo obžalujem ... Roža. To je velika škoda... Anton. Ni tako velika... zlasti ne takšna, ki bi se ne dala nadomestiti... Na plesu ne bo manjkalo plesalcev ... R o ž a (živo.) O ... na to nisem mislila ... (Y zadregi, kakor bi se bala njegovih izgovorov.) Imela bi pravico, jeziti se na vas ... Angaži¬ rali ste me za nekoliko plesov ... Kaj naj počnem sedaj ? ... (Šileča se na smeh.) Hono- rica mi je napovedovala, da bom ves večer prodajala petršilj. Lepo prorokovanje za go¬ spodično, ki gre prvič v življenju na ples... Anton. Taka prerokovanja se ne ures¬ ničijo zmerom ... Roža. Hvala vam za to tolažbo in za ta »ne zmerom« ... Lahko bi si domišljevala, da mi prerokujete vi nekaj podobnega... Očevidno je, da se ni možno zanesti na pri¬ jatelje... Anton. To očitanje je hudo... Roža (kakor bi ga ne slišala.) Koliko je ura ? (Gleda na uro.) Še devet ni... Še toliko časa je ... čemu sem se oblekla tako zgodaj! 25 - (Smejaje se se vrača v ospredje.) Ko bi vi ve¬ deli, kaj se godi v materini sobi!... Privrele so skupaj vse naše sestričine .. in kaj vse se ondi menijo?! Teta pravi, da bom jaz do vratu gorela v peklu... zaradi tega plesa! Toda kar je najhujše je to, da so tako kri- tikovale mojo toaleto ... Toliko časa sem se trudila nad njo... Prosim vas, ali je res tako slaba ? .. Anton. Obžalujem — na tem polju pač nisem strokovnjak ... Roža. Oli — to ni lepo od vas... zme¬ rom je mogoče pohvaliti delo... Znano je vam, da je to izdelek mojih rok... pa tudi materi sem napravila obeko... (Crez tenutek.) Velika škoda, da ne greste z nami. Očetu in materi bo to mrzelo... Kaj sem vam hotela reči? Predstavite si, gospod, kako dobrega očeta imam — kupil mi je nove note... (Stopi h klavirju.)' Ali jih hočete pogledati?... Ali nemara celo pojete ? Oče se ne vrne, vi pa se dolgočasite pri meni.. . (Razmetuje sno¬ piče napevov.) O, te ... Kar se mene tiče, imam najrajše — stare pesmi... Ali hočete peti ? Jaz pospremim vaše petje na klavirju — ali hočete ? ... (Sede h glasovirju.) - 26 — Anton. Nikakor nisem pripravljen za petje ... Drugokrat... Roža. Prosim vas, lepo prosim ... toda danes mi vse odrekate... Smela si bom mi¬ sliti, da se celo jezite na-me ... Anton (kakor prisiljen.) Kaj hočete, da zapojem ? Roža. Izberite si, gospod... Anton (se približa klavirja ter si izbira na¬ peve.) »Roža«, ali je prav ? Roža. Dobro, (svira. Ta prizor je možno za- meniti; ako Anton ne zna peti, poje Roža.) Anton (stoji ob desni strani Rože ter pojo prvo kitico zaljubljene pesmi, ki si jo izbere igralec ali pa igralka po svoji volji iz kake zbirke.) DEVETI PRIZOR. Roža, Anton. Vstopi V ožin s ki ter prinese na pladniku kupice za čaj in jih done na mizo. Roža in Anton ga ne vidita. Vozinski pozorno posluša petje, stoječ v senci. Anton (poje. Vsled ganotja ne more končati, note mu padejo iz rok.) Vozinski (kakor zgoraj. Roža, zakrivajoča si lice z dlanjo, opre glavo ob klavir. Vozinski ju — 27 — gleda — na obrazu se mu zrcali veliko začudenje.) Kaj je to ? Kaj se jima je dogodilo ?... čemu sta nakrat utihnila ? (Kakor bi uganil.) A! ... a !... (Odmor.) Uboga, uboga otroka !... Čemu je on takšen ? ... Treba ju je spraviti k za¬ vesti — treba ju zbuditi... Zbuditi!... (Hrka.) Hm ... hm ... (Glasno.) čaj vaju čaka ... vroč čaj... pa tudi sladkorja se ne manjka. Ali hočeta Suharja?... Nemara vama prinesem kruha s surovim maslom ... To je nekaj do¬ brega ... (za-se.) Ljubi Bog ... kaj vse go¬ vorim ... Anton (ki se dela kakor bi so pred trenotkom sprebudil iz sna.) Hvala vam, ne morem. (Stopi za Vozinskega na desno stran pisalne mize.) V o z i n s k i. Ne moreš ? ... no ... če ne ... pa — ne ... a ... a ti Roža ? ... Roža (kakor Anton.) Hvala vam . .. (Vstane ter stopi v ospredje.) V o z i n s k i. Tudi ne moreš ? Oba ne mo¬ reta? A, no, torej tudi jaz ne morem. Več¬ krat se pripeti, da bi človek rad... a ni mogoče ... tek pride ... tek odide ... tek je pravi razposajenee ... (za-se.) Mislila bosta, da se mi je zmešalo. (Glasno.) Zdi se mi, kakor bi vaj u mučile skrbi.,. Kaj... Pri meni pa — 28 - je prav nasprotno. Vesel sem nocoj! Rožica, prosim te za prvo mazurko (z zanosom.) Tako bi plesal, da bi se zgrudil, — tako se vrtel.. tako norel... (preneha, za-se.) Oj ? oj!... zares se mi je nekaj zmešalo v glavi.. . Roža. Oče... kaj vam je? Nikdar vas še nisem videla takšnega ... V ožin s ki. Nič mi ni, hčerka; stari pustež je začutil v sebi dih pomladi, ter je oživel.. . Anton (za-se.) Kaj, ko bi si domislil? V o z i n s k i. Ali vidiš, vsakdo ne sprejme sreče z enakimi občutki; — za nekatere je to nekak vsakdanji kruh — v druge trešči kakor grom ter jih pripravlja ob zavest. Roža. Oče prosila bi vas ... Ne pojdimo na ples — vse veselje mi je pošlo — sama ne vem zakaj. Ostanimo rajši doma . . . Anton (za-se.) Kaj pravi ? V o z i n s k i. Nočeš iti na ples ... na svoj prvi ples ... a zakaj ne ? ! Roža (ne ve povedati ničesar.) Ker ... ker... Vozi n s ki. Aha... ker njega ne bo ondi — ker bi le njemu rada ugajala — za¬ radi njega bi hotela biti lepa. .. saj je šiva- oča podnevi in ponoči to obleko ... mislila vimo nanj... Roža (prestrašena.) Oče!.. . Anton. Gospod Vozinski!... Vozi n s ki. Deklici je začelo biti žal • ntona, ki se takisto kakor jaz boji plesa. !i ni res? I, čemu pobešata svoji glavi, mu se sramujeta svoje ljubezni?... Ali ■i mar mislita zaradi tega, ker sta revna, da ■e ne smeta ljubiti? Anton (stegajoč roke proti Roži.) Roža! .. . 'Koža steče k Antonu, ki ji poljubi roko.) Vozinski (otirajoč si solze in malmivši z oko.) Finita la commedia! Roža (prevesela poljubi Vozmskemu roko.) Hvala vam, dragi oče ... lepa hvala ... Anton. Gospod Vozinski... oče ! (Poljubi takisto Vozmskemu roko, ta pa ju poljubi na čelo.) Vozinski (ganjen.) Moja otroka ... DESETI PRIZOR. Anton, Vozinski, Roža, vstopijo Pavlina, za njo Bokalska, Zavil.sk a, H ono r ata in '■nično Anica. Ivo ženske vstopijo, stojita Anton in Roža pri pisalni mizi na levi strani, Vozinski pa zadaj. — 30 - Pavlina (najprva.) Ne, ne, ne, tega ne prenesem dalje — še zbolim, v glavi se mi vrti... Prosim vas... dajte mi mir! Bokalska (drži v roki drobno zrcalo.) Po¬ glej vendar, svakinja, v to zrcalo ... To pero bi moralo biti na desni strani, ne pa na levi... Bedasta frizerka ... naredila je takšen kikiriki na glavi, da človeka sili smeh, če te pogleda . .. Zavilska. A jaz, dasi nisem bila na plesiščih ... pravim vam. da pero ne sme biti ne na desni, niti na levi strani, ampak ga je treba pripeti na sredi glave... Sicer pa, čemu vse to lepotičje? Honorata (drži v rokah nekoliko narejenih cvetlic.) Čuj me... jaz se dobro spoznam... cvetke bodo najprimernejše... tako jih pri¬ pnem . .. Pavlina (beži prednjimi po odru.) Zenske, ve me umorite ! ... Bokalska (hiti za njo.) Nočemo te izpo¬ staviti zasmehovanju... Lepa reč, ako bi jutri po vsem mestu govorili: Vozinska je bila kakor strašilo! Zavilska. Tako je ... prav ima ... rod¬ bini se ne sme delati sramota ... — 31 — Ti, o ž a (stopivši k očetu.) Oh ... oče ... za- ite te sitnice, sicer uduše mater! B o k a 1 s k a (zapazivši Antona.) A gospod on!... Kaj, tudi brez fraka ? ... (Potihoma orati.) Približaj se mu ... to je fant z bo¬ lnostjo ... pošten ... delaven ... (Honorata a, za njo se še Bokalska in -Zavilska pribli- ' Antonu.) Pavlina (stopi k možu ter ga potegne pred 010 na levo.) Prosim te, pojdi sam z Rožo ples — jaz ostanem doma. Pokvarile so s svojimi jeziki vso zabavo ... V o z i n s k i (potihoma.) Žena ... jaz ti nekaj vem ... vedi... tudi jaz ne pojdem na ... in Roža tudi ne pojde. .. Anton pa 11 ne... Priredimo si namreč doma sami oj »prvi ples« ... Anton ljubi Rožo ... in sem že privolil... Pavlina. Kaj govoriš? Ona se ljubita?... ; iz nisem vedela ... (Steče k Roži.) Roža . .. vendar čujem ... Vozi n s ki. Tako je... danes imamo ples... na kateri vabimo svoje Ijub- sestričine ... (Klice.) Anica... (Anica pri- od leve strani.) Prinesi vina, peciva in (Anica odide.) Kadar je ples — pa je ples! Sedaj proslavimo zaroko Rože z Ai tonom !... V s e '(obrnivši se k. Vozniškemu.) Kaj? kaj kaj ? .. . Bokal s k a. Kako je to mogoče? Vozi n s ki. Nebesa so tako hotela! (Roža in mati stopita k Antonu ter se razgo valjaj- Bo kal s k a. Kaj je to?... tajnost pr-, sorodniki. Ali nam tega niste mogli popi povedati? . .. Sramuj se, svakinja, da si na to tako dolgo skrivala... Pojdi, Honorica naša noga ne stopi več semkaj. (Odidejo hrui in togobno.) Vozin s ki (Zavilski.) Ti ostaneš tu čaj ... Takoj bo tukaj krača ... Z a v i 1 s k a. Jutri je post!. .. Prosi- pozabite tega . .. (Odide kakor besna.) Pavlina. Hvala Bogu, da so odšle Vozinski. Sedaj si pa priredimo sr »prvi ples«.