GDK: 238:176.1 Quercus rubra L., Quercus palustris Muench. Rast rdečega hrasta (Quercus ru bra L.) in močvirskega hrasta (Quercus palustris Muench.) v nasadih Dobruška gmajna in Korita The Growth of (Quercus rubra L.) and (Quercus palustris Muench.) in the Dobruška gmajna and Korita Plantations Lado ELERŠEK*, Mihej URBANČIČ**, Jože GRZIN*** Izvleček Eleršek, L., Urbančič, M., Grzin, J.: Rast rde- čega hrasta (Quercus rubra L.) in močvirskega hrasta (Quercus palustris Muench.) v nasadih Dobruška gmajna in Korita. Gozdarski vestnik, št. 3/1994. V slovenščin i s povzetkom v angleščini, cit. lit. 15. Rast rdečega hrasta je bila ugotavljana v dveh nasadih na potencialnih rastiščih združb Pseudo- stellario-Quercetum roboris in Querco-Fagetum, rast močvirskega hrasta pa v nasadu na rastišču Pseudostellario-Quercetum. Na teh pred sadnjo hrastov opuščenih kmetijskih zemljiščih so bili ugotovljeni za obe vrsti dobri volumenski pri rastki, zaradi katerih ju lahko uvrščamo med hitro ras- toče drevesne vrste. Tudi pri redki saditvi obeh hrastov (1667 sadik na hektar) v nasadu Dobru- ška gmajna so se oblikovala po treh desetletjih kvalitetna drevesa. Ključne besede : rdeči hrast, močvirski hrast, nasad, eksota, hitrorastoča drevesna vrsta UVOD INTRODUCTION V današnjem času tudi na svojih naravnih rastiščih v velikem obsegu propadajo neka- tere domače drevesne vrste, kot so jelka, dob, domači kostanj idr., za kar krivimo onesnaženo ozračje in padavinsko vodo, bolezni in škodljivce ter spremenjeno pod- nebje, ob tem pa ugotavljamo, da nekatere tuje drevesne vrste te spremembe prena- šajo bolje. Zagovorniki tujih drevesnih vrst tudi navajajo, da so številne eksote izginile * L. E. , dipl. inž. gozd., ** M. U., dipl. inž. gozd., *** J. G., teh. sod., Gozdarski inštitut Slovenije, 61000 Ljubljana, Večna pot 2, SLO 136 GozdV 52, 1994 Abstract Eleršek, L., Urbančič, M., Grzin, J. : The Growth of Quercus rubra L. and Quercus palustris Muench. in the Dobruška gmajna and Korita Plantations. Gozdarski vestnik, No. 3/1994. ln Slovene with a summary in English, lit. quot. 15. The growth of Quecus ru bra L. was established in two plantations in potential natural sites of the Pseudostellario-Quercetum roboris and Querco- Fagetum associations and the growth of Quercus palustris Muench. in a plantation in the Pseudo- stellario- Quercetum natural site. ln these, before the planting of oak trees abandoned agricultural sites, high volume increments were established for both tree species, because of which they can be ranked among high growing tree species. Even with thin planting of both oak species (1667 plants per hectare) in the Dobruška gmajna plan- tation, high quality trees have developed after three decades. Key words: Quercus rubra L., Quercus palu- stris Muench., plantation, exotic tree species, fast growing tree species iz naših gozdov v času ledenih dob in bi lahko danes, v spremenjenih pogojih, tu spet našle svoje mesto {Eieršek 1987). Tujerodnih drevesnih vrst pa ne cenijo le v nekaterih gospodarsko razvitih Evropskih državah, ampak tudi drugje. O tem med drugim poročajo naši študentje gozdarstva iz obiska mednarodnega srečanja študen- tov gozdarstva v Braziliji (Gartner 1992), kjer so si v državi Sao Paulo ogledali donosne plantaže evkaliptusa (Eucaliptus grandis), ki so ga v južno Ameriko prinesli iz Avstralije. V novi domovini raste celo hitreje, saj dosegajo drevesa sedemletne plantaže že debeli no 20 do 30 cm in višino 20 do 25m. Domovina rdečega hrasta je severna Amerika, od koder je bil prinesen v Evropo Rast rdečega hrasta (Ouercus rubra L.) in mo~virskega hrasta (Quercus pa/ustris Muench.) v nasadih Dobruška gmajna in Korita leta 1691. Iz literature (Ludemann 1987, Stratmann 1987) je razvidno, da ta hrast zelo cenijo v Nemčiji, kjer je že več lepih nasadov. Na območju severnega Rena (ob- močje vinske trte) poraščajo sedemdese- tletci nasadi skoraj 2% tamkajšnih državnih gozdov (volumenski prirastek je od 5 do 7m3 na ha). V Nemčiji porabijo letno okoli 1 OO ton semena rdečega hrasta, ki ga delno naberejo v lastnih semenskih sesto- jih, večinoma ga pa uvozijo. 2 SPLOŠNI PODATKI O RDEČEM IN MOČVIRSKEM HRASTU 2 GENERAL DATA ON QUERCUS RUBRA L. AND QUERCUS PALUSTRIS MUENCH. Pri nas najdemo rdeči hrast pogosto v parkih in drevoredih, redkeje v drevesnih nasadih. Doma je v vzhodnem delo severne Amerike, na severu sega do Kanade in uspeva do 1000 m n.v. in več. V višino zraste od 30 do 45 m in doseže do 2m velik prsni premer. V Evropi ga že več kot 200 let sadijo po parkih in gozdovih (Jovanovic 1982, Krssmann 1979) in je edini od ame- riških hrastov, ki ga v Evropi sadijo v velikem obsegu. Dobro uspeva na rastiščih gradna, belega gabra, cera in bukve. Us- peva tudi na zelo slabih tleh, ki so lahko tudi kisla, slabše raste na apnencu. Viri navajajo, da ne prenaša zamočvirjenih ali pa zelo suhih tal. Najbolje uspeva na peš- čeni ilovici. Listje hitreje razpade kot pri domačih vrstah hrastov. Zasenčenje pre- naša bolje kot graden in slabše kot bukev. Značilne zanj so globoke in močne koreni- ne, ki lahko prerastejo tudi več plasti nero- dovitnih tal. Od domačega hrasta raste hitreje, še izraziteje se to pokaže na siroma- šnih tleh. Je odporen proti nizkim tempera- turam. Cena lesa je v Nemčiji nižja od cene lesa domačih hrastov in višja od bukovega lesa. Nemci navajajo, da je rdeči hrast zelo kvalitetna drevesna vrsta v nasadih, kjer raste v spodnjem sloju bukev, kar upošte- vajo tudi pri osnavljanju novih sestojev (Dietrich 1987). Močvirski hrast je prav tako doma v vzhodnem delu severne Amerike. Doseže podobne maksimalne višine (3D--45 m) in zraste v debeli no do 1m. Njegovi listi so prav tako pernato deljeni, a so globje zare- zani in imajo ožje listne roglje. Jeseni se kot listi rdečega hrasta obarvajo rdeče. Koreninski sistem je plitvejši kot pri drugih hrastih. Dobro uspeva na globokih tleh poleg rek in jezer, pa tudi na zamočvirjenih tleh. Je odporen proti mrazu in onesnaže- nemu zraku. 3 RASTIŠČNE RAZMERE V NASADIH DOBRUŠKA GMAJNA IN KORITA 3 SITE CONDITIONS IN THE DOBRUŠKA GMAJNA AND KORITA PLANTATIONS Nasada rdečega in močvirskega hrasta v Dobruški gmajni ležita v zahodnem obro- bju Krakovskega gozda, uvrščenega v bi- zeljsko-krški predel predpanonskega tito- geografskega območja (Zupančič M. in sod. 1987), na nadmorski višini 155 metrov. Osnovana sta na ravninskem psevdogleju, ki se je razvil na rečni terasi iz pleistocenske sive gline (Pleničar M. in sod. 1970). Zem- ljišči obeh nasadov smo uvrstili v poten- cialno rastišče gozdne združbe doba in evropske gomoljčice (Pseudostel/ario- Quercetum roboris ACCETTO 1974). Nasad rdečega hrasta pri Koritih na Aj- dovski planoti (v Vzhodni Suhi krajini, uvr- ščeni v vzhodnodolenjski predel preddinar- skega rastlinskozemljepisnega območja) je bil osnovan na zaravnici med vrtačami, na nadmorski višini 230 metrov. Tu sestavljajo matično podlago svetlosivi jurski apnenci, ki jih večinoma prekrivajo srednjegloboka do zelo globoka pokarbonatna sprana tla (luvisol), površinska skalovitost je okoli 1 O- odstotna. Zemljišče nasada smo določili kot potencialno rastišče preddinarskega bu- kovega gozda z gradnom (Querco pe- traeae-Fagetum KOŠIR (1961) 1971, geogr. var. Epimedium alpinum). Obe rastišči imata precej podobne pod- nebne razmere (tab.1 ). Razlika med njima je predvsem v matični podlagi in reliefu. V Dobruški gmajni so na ravnem do blago položnem terenu z vododržno glina- sto podlago nastala površinsko oglejena tla Gozd V 52, 1994 137 Rast rdečega hrasta (Quercus rubra L.) in močvirskega hrasta (Quercus palustris Muench.) v nasadih Dobruška gmajna in Korita (psevdogleji). Zato so ob snovanju nasada zemljišče rigolali in hraste posadili na oga- ne, ki so za okoli 30 cm dvig njeni nad razori. Sedaj imajo tu tla naslednjo zgradbo profila: pod okoli 5 do 10cm debelo, rahlo plastjo opada (iz odpadlih listov, vejic hra- stov in drugih rastlinskih ostankov) se je že razvila 2 do 5 cm debela humusnoakumula- cijska plast Ah· Ima drobljivo konsistenco, zrnasto do drobnogrudičasto strukturo, ilov- nato do glinastoilovnato teksturo, slabo ki- slo reakcijo. Je močno prekoreninjena, brezskeletna, prhlinastosprsteninasta, sveža je zelo temne sivkastorjave barve, v njej so deževniki. Pod A horizontom v ogon ih leži okoli 3 drn debel, ob rigolanju nanesen, P horizont. Je drobljiv do lomljiv, pretežno ostrorobe-kepaste strukture, gli- nastoilovnat, brezskeleten, dobro prekore- ninjen, vlažen je olivnorjav, je le rahlo marmoriran. Pod njim je razvit g horizont, ki je pod močnimi vplivi občasno stoječe vode. Je drobljiv do plastičen, poliedrične strukture, glinastoilovnat, slabo prekoreni- njen, marmoriran (z rjastimi in bledosivimi pegami in madeži) , moker je sivkastorjav. Sega do globine okoli 60 do 70 cm, kjer se začne za vodo zelo slabo prepusten in zelo slabo zračen Bg horizont, zato se ob deže- vju tla nad njim močno navlažijo, voda pa zastaja v razorih. Je lomljiv do plastičen, ilovnatoglinast, gost, sivorjav in močno mar- moriran. Vanj segajo le posamezne koreni- ne. Opisana hidromorfna tla imajo poleg neu- godnih fizikalnih in vodno-zračnih tudi slabše kemične lastnosti. Razen v A hori- zontu so tla zmerno do zelo kisla, slabo nasičena z bazami in na splošno slabo preskrbljena z rastlinskimi hranili. Na Koritih zakrasele in zato za vodo močno prepustne apnence pokriva neena- komerno debela taina odeja. Na zemljišču hrastavega nasada prevladujejo globoka, pokarbonatna sprana tla. Tu smo v začetku marca opisali naslednji reprezentančni tal ni profil: 0 1 : 3/6 cm-{), neenakomerno debel, ra- hel sloj listja in drugih rastlinskih ostankov; Ah: 0-2/3 cm, rahel, drobljiv, zrnast, sprsteninast, močno prekoreninjen, vlažen ima temnorjavo barvo; AhE: 2/3-1 O cm, lahko drobljiv, drobnogru- dičast, ilovnat, sprsteninast, dobro prekoreninjen, dobro odceden, svež je temno rumenorjav ; E: 1Q-45cm, drobljiv, zrnaste do ore- škaste strukture, ilovnat, srednje močno prekoreninjen, dobro odce- den, svež je rumenorjav; 81: 45+ 120cm, je lomljiv do plastičen, poliedrične strukture, glinastoilovnat, v zgornjem delu še srednje dobro prekoreninjen, a se z globino število korenin naglo zmanjšuje. Za vodo je nekoliko slabše prepusten. Vsebuje črne konkrecije (premera ok. 1 mm). Svež je rjave barve. Opisana avtomorfna tla so v eluvialnem E horizontu ilovnata, v argiluvični Bt plasti pa glinastoilovnata. Njihova reakcija je po celem profilu zmerno do zelo kisla. Zaradi ugodne teksture in velike globine imajo precej veliko kapaciteto za vodo, ki zmanj- šuje nevarnost suše. Preglednica 1 : Povprečne mesečne in letne temperature (v •c) in količine padavin (v mm) na meteoroloških postajah Gornji Lenart pri Brežicah (150m n.v.), Kostanjevica (158m n.v.) in Novo mesto (220m n.v.) v obdobju 1951-1980 Table 1: The average monthly and annual temperatures (in •c) and precipitation quantities (in mm) in meteorologic stations of Gornji Lenart/ Brežice (150 above sea level), Kostanjevica (158m a.s.l.) and Novo mesto (220m a.s.l.) in the period between 1951 and 1980 jan feb mar apr maj jun jul avg sept okt nov dec letno met. post. - 1,2 1,2 5,3 10,1 14,5 18,2 19,5 18,7 15,0 9,9 5,3 0,6 9,7"C G. Lenart 58,5 52,9 68,2 82,5 96,6 120,6 108,6 109,8 96,4 86,0 101,3 78,0 1059,4mm Kostanj. 68,7 57,6 79,5 101,5 107,6 122,1 120,2 119,4 106,4 97,5 116,6 89,1 1186,1mm N.mesto -1 ,3 1,0 4,9 9,5 14,0 17,7 19,2 18,2 14,6 9,6 4,9 0,3 9,4 ' 61,9 54,4 66,4 94,0 101,6 123,9 120,2 115,6 106,1 99,2 111 ,2 79,3 1133,8mm 138 Gozd V 52, 1994 Aas! rdečega hrasta (Ouercus rubra L.) in močvirskega hrasta (Ouercus pa/uslns Muench.) v nasadih Dobruška gmajna in Kenta 4 RAST HRASTOV V NASADIH DOBRUŠKA GMAJNA IN KORITA 4 THE GROWTH OF OAKS IN THE DOBRUšKA GMAJNA AND KORITA PlANTATIONS Nasada rdečega hrasta in močvirskega hrasta v Dobruški gmajni pri šentjerneju sta bila osnovana leta 1961, tri leta pozneje pa je bil osnovan nasad rdečega hrasta v Koritih pri Dobrniču. Tla v Dobruški gmajni so bila pred sajenjem rigolana. Sadike rde- · čega hrasta za ta nasad so bile vzgojene iz semena, ki je bil nabran v Krakovskem gozdu. Sadike so sadili na og one, v razmiku 3 x 2 m (1666 sadik/ha), kar je za hrast dokaj redko. Tla v nasadu Korita niso rigo- lali, sadili pa so gosteje, 31 OO sadik na hektar. Za spremljanje rasti nasadov v Dobruški gmajni smo spomladi leta 1984 izločili po- skusni ploskvi velikosti 400m2. Tu smo drevesom izmerili prsne premere, višine, širine krošenj in višine debel do prve žive Nasad močvirskega hrasta v Dobruški gmajni, marec 1994 (foto: Lado Eleršek) The pfantation of Quercus palustris Muench. in Dobruška gmajna, March 1994 (by Lado Eleršek) veje. že tal