|| Rezultati prvega kroga parlamentarnih volitev v Franciji
PRH
J%lna pl.tčana » gotovini postale ! grupo
8354- A
OSREDNJA KNJIŽNICA
P.P. 126 66001 KCJPER
60100200
SKI DNEVNIK
Cena 200 lir
Leto XXXIV. Št. 61 (9973)
TRST, torek. 11. marca 1978
PRIMORSKI DNEVNIK Je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskaj v tiskarni «Duberdob» * Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18 septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1P45 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi
Francoska levica kljub uveljavitvi ni dosegla absolutne večine glasov
Volilni sistem je bolj ugoden za sedanjo koalicijo, ki bi na drugem krogu prihodnjo nedeljo utegnila ohraniti pičlo večino v parlamentu Pogajanja med levičarskimi strankami za dosego volilnega sporazuma
kaže. da Francija vendarle . prva zahodnoevropska drža-2.® komunističnimi ministri Po nedeljskega prvepa kropa k ^mentarnih volitev je namreč v malo možnosti, da bi levica & komunisti, socialisti in levi rali k- ~ d°se(/La listo zmago, ki L' a še pred nekaj meseci vi-l' kot neizogibna kot nekaj ta gotovega in zanesljivega, da so mteri hudomušni francoski ko-^»tatorji trdili, da bo Mitterran-' Marchaisu in Fabru usojeno tipati celo proti njihovi lastni
.Joda rezultati anket javnega ^nia so bili — enkrat toliko Levica ni dosegla v prvem Pu absolutne večine ter zelo Jelti0 ne bo dosegla večine v Jmmenlu, ki bi ji omogočil se-1®° levičarske vlade. Morebiten j? ^oorazum med tremi kompo-lf aTOj — pogajanja so v teku v fantku, ko pišemo — bi ver.et-;5 ne mogel več popraviti polo-, ki so ga nekajmesečne žolč L **| marsikdaj brezpredmetne emike kompromitirale.
$ lahko torej govorimo o zgo-i^hskem porazu levice? Spomni-«e moramo, da je polovica ^cozov vendarle glasovala za farske in skrajno levičarske tj|a,ilce in da so stranke, ki so tie do sedaj na vladi, zgubile iL°h*.i 7 odstotkov glasov v prime-■ ®> s- prejšnjimi parlamentarni-■ Molitvami ter da ne razpolaga Več z večino glasov, pa čeprav Llfiorda po zaslugi francoskega tJne0a sistema lahko dosegle mest v parlamentu. Osnov-1^ Podatek nedeljskih vol'lev je ,ei. da si Francozi žele spre-J^b in da jih sedanja politika jJCafda in Barra nikakor ne za-Č°lmje. Tako kot v Italiji se tu-t0 Franciji vedno bolj uveljav-r torej prepričanje, da je ire-ti spremeniti dosedanji način jJpOija v naprednem smislu s Ulitimi reformami-, ki naj za-
ii, °v-jo najprej dostojanstvo dela u socialno pravičnost. V tem ok-bi lahko trdili, da predstav-i,0 nedeljske volitve v Franciji
jj,.ec nekega obdobja, ki. mu je pečal general De Ganile i( 'i ga je njegov naslednik Gi-ard samo nekoliko moderniziral. ®° v bistvu ohranil nedotaknje-[ Torej vendarle zmaga sil na-t5ca, zmaga levice.
ClW> temu pa se francoska le-h a danes nikakor ne veseli, veseli se njeni nasprotniki, kot doka-IjE na primer, bolj kol iziave ki .v. včerajšnja naravnost |y,0rtčna reakcva pariške borze.
zaradi tega. ker so še pred |C“i meseci vsi pričakovali uve-Rteti levice, lahko danes ugo-udarno, da pomenijo izidi voli-i, levico neuspeh. je ,! izključeno, da se ho po dru-kolu začelo na levici mrzlič-kJjftcanje krivca, s čimer bi bila k iena še ena napaka poleg \fPih. ki so bile storjene od lan-tj,Jeseni. Pač pa se mora vsa le-Iw7> ne samo francoska, spraše-tJ. kateri so vzroki, ki so Dri-J* do današnjega razočaranja.
Wrat to bi morala biti osrednja s katero naj se spoprimejo pnisti in socialisti, ne samo
% ranciji. Francoske izkušnje so k(Cene tudi za druge, pred-za sosede, Španijo in halv, «a tudi za vso zahodno E-
i0 Otožnosti za uveljavljanje ne t j,manjkalo n prihodnosti niti ie ianciji. niti drugod, treba oa Ogniti ndpakam. ki so bile [/,e»e v Parizu. Levičarske 'If^e bodo morale opraviti zelo I) °.°o samokritiko, opustili puh-V1« škodljivo taktiko medselm j. Wa obtoževanja ter resno sku-E. odgovoriti na vprašanje, žabi ,e bila zamujena tako vama Lenost. Marsikdo je prepričan, Vi! bila Francija zrela za levi kij sfco vlado, za preokret. ki bi ^ Zgodovinskega nomena za vso Vp0- da na enake zrelosti niso tjj™*ale francoske levičarske
t|jdokaz da namerava opu-C metodo medsebojnega obra-L.ia, mora francoska levica V še takoj z dobrim sporazu-k?1 Pred drugim krogom Nedn-k^o bi bilo. da ne bi skušali krstiti tistih tako pičlih šum. kjobstajajo. Tak sporazum pa kkPif — če drugega ne — Vliaj lnri’ščg za nove odnose in novo kakršno Francija očitno tabuje kot so tudi nedeljski izidi jasno pokazali.
TOM MARC
PA RIZ — Napovedi o zmagi levice v nedeljskem prvem krogu francoskih parlamentarnih volitev se niso uresničile, pa čeprav se niti sedanja večina ne more ponašati z zmago. Dejansko je levica — poleg treh strank skupnega programa tudi skrajnolevičarska gibanja — prejela skupno 49,5 odstotka, desnica in center pa skupno 48,4 odst., medtem ko si je ostalih 2,1 odst. zagotovilo ekološko gibanje. Levica se je torej znatno približala absolutni večini glasov, a je ni dosegla. Če upoštevamo, da bi za dosego zanesljive parlamentarne večine levica potrebovala v prvem krogu zaradi zapletenega volilnega sistema okrog 52 odstotkov glasov, je jasno, da je rezultat nedeljskih volitev za levico vse prej kot ugoden.
Bolj zgovoren je v tem pogledu podatek, da so tri stranke skupnega programa — komunisti, socialisti in levi radikalci — dosegle skupno 45,1 odstotka, večinski grupaciji — dego-listi in Giscardova koalicija — pa
46,5	odstotka. To pomeni, da bodo vladni kandikati na balotaži prihod njo nedeljo favorizirani. Povsem gotova pa bo zmaga sedanje večine, če se tri levičarske stranke ne bodo dogovorile o umiku kandidatov v drugem krogu volitev.
V ta namen so se včeraj popoldne sestali predstavniki KPF, PS in levih radikalcev, da bi dosegli sporazum, ki bi jim omogočil, da ohranijo še nekaj upanja na končno zmago. Toda po nekajmesečnih žolčnih polemikah so perspektive za sporazum neugodne. Socialisti na primer vztrajajo na stališču, da se morajo dogovoriti samo o umikih kandidatov v korist tistega levičarskega kandi data, ki je na prvem krogu prejel največ glasov, komunisti pa zahtevajo pogajanja o vladnem programu in o sami razdelitvi ministrskih mest v morebitni bodoči levičarski vladi. Ta stališča sta včeraj potrdila Mitterrand in Marchais, ki nista zamudila priložnosti za novo medsebojno polemiko. Tako je Mitterrand pripisal nezadovoljiv rezultat levice na volitvah «krivični in neumestni polemiki, ki jo je sprožila KPF, ko se v obrambi strankarskih interesov ni obotavljala porušiti linamike zveze levice*. Marchais pa je v komentarju o volilnih izidih obžaloval, da ni mogel vseh svojih energij zastaviti v boju proti desnici, ker se je moral braniti pred napadi socialistov. S temi premisami je torej dogovor med tremi levičarskimi strankami vse prej kot lahko dosegljiv. Časa na razpolago je zelo malo, kajti francoski zakon predvideva, da je treba morebitne umike kandidatov sporočiti 48 ur po prvem krogu, ta
rok pa zapade danes opolnoči.
Na koncu naj šc navedemo število in odstotke glasov, ki so jih prejele posamezne stranke. Volilnih upravičencev je bilo približno 35 milijonov, volilcev pa 29 milijonov ali skoraj 83 odstotkov, kar za Francijo predstavlja rekordno visok odstotek.
Komunistična partija:	5.870.340
glasov ali 20,5 odst.
Socialistična stranka: 6,450.134 glasov (22,5 odst.)
Gibanje levih radikalcev 603.122.180 (2,1 odst.)
Degolisti 6.451.454 (33,6 odst.)
UDF (centristična koalicija 6 milijonov 122.180 (21,5 odst.)
Kandidati, ki podpirajo predsednika Giscarda 684.985 (2,4 odst.)
Skrajna levica 952.661 (3,3 odst.)
Ekološko gibanje 612.100 (2,1 odst.)
Razni kandidati 793.276 (3 odstotke, od katerih en odstotek za kandidate, ki podpirajo sedanjo večino, 0,9 odst. za desničarske kandidate in 1,1 odst. za kandidate leve opozicije).
V prvem krogu je bilo izvoljenih samo 68 poslancev, v ogromni večini pripadnikov večinskih strank. Med levičarskimi kandidati so bili izvoljeni štirje komunisti in en skrajni Je-vičar, toda niti en socialist ali levi radikalec, (tm)
NAPETOST Nfl BLIŽNJEM VZHODU SE ZOPET NEVARNO STOPNJUJE
PO PALESTINSKEM ATENTATU V TEL AVIVU IZRAEL GROZI S POVRAČILNIMI AKCIJAMI
Iz strahu pred represalijo so v južnem Libanonu včeraj zaprli šole, ljudje pa so se zatekli v zaklonišča - Beginov obisk v ZDA odložen za en teden - Bodo jastrebi zdaj še bolj nepopustljivi?
TEL AVIV — Dvaintrideset oseb ubitih in okrog 80 ranjenih. Tolikšen je tragičen obračun sobotne samomorilske akcije skupine palestinskih komandosov, kj se je zaključila v predmestju Tel Aviva. V spopadu z izraelskimi sboroženimi silami so izgubili življenje tudi nekateri komandosi (menda 9), dva pa so zajeli. Po prvih ugotovitvah, naj bi teroristična skupina, kj je prišla iz. južnega Libanonr dosegla izraelsko obalo kakih 50 kilometrov od Libanona. Prvotni namen akcije naj bi bil zajeti čimveč talcev, zasesti enega od velikih telavivskih hotelov ter tako prisiliti izraelsko vlado, da izpusti iz zaporov določen no število Palestincev, zaprtih za-
II   m m miiiiiii mini mini m im mnm minili    
VČERAJ SO PRED LEONEJEM PRISEGLI MINISTRI
Negodovanje socialistov in komunistov ob strukturi nove Andreottijeve vlade
Jutri bo ministrski svet na svoji prvi seji imenoval podtajnike, katerih število pa se baje ne bo skrčilo
RIM — Pred predsednikom Leo-nejem se je včeraj zvrstilo 20 ministrov (prav toliko, kolikor jin je imela tudi prejšnja Andreottijeva vlada), ki so slovesno prisegli Danes ali kvečjemu jutri bi morala biti znana šc imena podtajnikov, tudi v tem primeru pa so domneve, ki so veljale do Dred dnevi, o mo rebit.nem zmanjšanju števila podtajnikov najbrž popolnoma neostri vano in jih v oral;,si ne bodo ure* sinčili. z,a funkcije podtajnikov s* se večino potegovali parlamentarci, ki so bili trdno odločeni, da se uveljavijo in tako postanejo bolj znani v političnih krogih. Število prostih podtajniških mest .je tudi večje kol število ministrov in tam je torej mogoče uravnovesiti razmerje sil med različnimi demo-kristjanskimi strujami
Ker je tudi ta vlada enobarvna, je podelitev funkcij, še zlasti na ravni podtajnikov, v bistvu notranja zadeva demokristjanske stranke. toliko bolj, ker je krščanska demokracija tudi pri sestavljanju seznama ministrov zavestno prezrla vse sugestije, ki so prihajale iz vrst levih strank. Postopek za podelitev podtajniških mest bo ne-
V ČETRTEK IN V NEDELJO
V Sloveniji izvolili dvesto tisoč delegatov
Visoka udeležba in število izvoljenih pričata o razraščanju in poglabljanju delegatskega sistema
LJUBLJANA — Nedeljskih volitev v krajevnih skupnostih se je udeležilo 94,2 odstotka volivcev o-ziroma več kot milijon 200 tisoč ljudi.
Tako so v obeh krogih volitev v četrtek in nedeljo v Sloveniji izvo-
14. MAJA
UPRAVNE
VOLITVE
Posvetovanje zadeva tudi goriško pokrajino
niM — Notranji minister je v skladu s členom štev. 2 novega zakona o' racionalizaciji volilnih krogov, določil, da bodo volitve za obnovo pokrajinskih in občinskih svetov 14. maja 1978. Volilno posvetovanje zadeva 819 občin, med katerimi s0 tudi nekatera glavna mesta pokrajin. Istega dne bodo tudi volitve za obnovo pokrajinskih svetov v Gorici, Pavii in Vitcrbu.
Kar zadeva občinske volitve naj omenimo, da bodo v 272 občinah glasovali za občinske svete po proporčnem sistemu, medlem ko bodo v 577 občinah glasovali Po večinskem sistemu. Volitve zadevajo skupaj približno 4,3 milijona volivcev, ki bodo volili na 765« različnih voliščih. Istočasno z občinskimi volitvami |xido tudi volitve v rajonske kon-zulte v tlslih občinah, ki so že sprejele ukrepe, za izvajanje u-pravne decentralizacije.
lili več kat 200 t.isoč delegatov v delovnih c ganizacijah in v krajevnih skupnostih ter v 60 občinah kolikor jih šteje Slovenija.
Število izvoljenih delegatov se je v primerjavi z volitvami pred štirimi leti, ko je bilo v iste organe izvorjerih nekaj manj kot 100 tisoč ljudi, torej podvojilo, kar na svojstven način priča o razraščanju in poglabljanju delegatskega sistema. Ugotavljajo tudi, da je bila udeležba na volitvah v četrtek in nedeljo znatno večja kot pred štirimi leti.
Včeraj so z volitvami začeli tudi v Črni gori, kjer je na volilnih listali okoli 70 tisoč ljudi, ki bodo u-deleženi v različnih delegacijah. Volitve se začenjajo tudi na Hrvaškem kjer bo več kot 2 milijona 600 tisoč ljudi v 'naslednjih dneh izbralo okrog 160 tisoč delegatov. Tako kot v Sloveniji so tudi na Hrvaškem predlagali dosti več kandi datov od predvidenega števila izvoljenih in med njimi je tudi mnogo tistih, ki prvič nastopajo na volilnih lističih. Ugotavljajo, da so tokrat v primerjavi z volitvami pred štirimi leti predlagali dosti več žena in mladih. JURE PENGOV
koliko zapleten. Danes zjutraj bodo demokristjanski poslanci in senatorji ločeno in tajno Glasovali, da bi sestavili seznam imen, ki ga bosta potem vodstvi obeh oar lamentarnih skupin KD še bolj skrčili. Seznam bo potem odromal do Andreottija, ki bo v sredo sklical prvo vladno sejo. na kateri bodo sklepali o uradnih imenovanjih. V četrtek bo vlada predstavila parlamentu svoj program, o katerem bodo razpravljali v are do končnega glasovanja, katerega izid ie slej ko prej jasen in do ka terega bo prišlo v soboto. S tem se bo tudi uradno zaključila vladna kriza.
V primerjavi s staro enobarvno vlado je program nove dokaj različen. ni pa tak. da bi povsem zadovoljil po eni strani republikance, po drugi pa komuniste in sociali ste. Struktura vlade se v bistvu ni spremenila, kar je povzročilo ne malo negodovanja in kritik v vrstah večine, seveda z izjemo demokristjanov in socialdemokratov. Še zlasti socialdemokratski stranki očitajo socialisti in komunisti. da je s svojim predlogom, da PSDI in PRI vstopita v vlado, dala krščanski demokraciji povod, da izključi iz vlade izvedence, kot je bilo prvotno domenjeno z levi co. S tem v zvezi je bil Cicchitto. član socialističnega vodstva, zelo jasen. ^Socialdemokrati so odgovorni za izkličitev izvedencev, kar je KD takoj izkoristila ter spet u-veljavila staro logiko razdelitev ministrstev predstavnikom svojih struj*.
Tudi glasilo komunistične partije «l'Unita» izraža negodovanje ob postopku, s katerim je Andreotti razdelil ministrstva. Niso pa samo leve stranke tiste, ki protestirajo. Republikanec Visentini je i-zjavil, da pomeni imenovanje Mal-fattija za linančnega ministra v bistvu dokončno rmrt davčne reforme.
Nova vlada se bo morala takoj spopasti z vprašanjem referendumov, ki so iih zahtevali radikalci, v nasprotnem primeru bodo maja in junija, poleg upravnih volitev, ki bodo 14. maja in ki zadevajo nad štiri milijone volivcev, tudi štirje referendumi, ki bi utegnili povzročiti razkol v vrstah večine, ki podpira vledo. V večini so tokrat prisotni tudi komunisti, kar bi moralo zagotoviti bolj učinkovite vladno dejavnost.
Desetmesečno obdobje, kolikor naj bi trajala druga Andreottijeva enobarvna vlada pa je za mnoge le premirje, čas, v katerem bo treba skovati nove strategije. Zelo zgovorne so v tem smislu izjave Donat Cattina, ki je bil potrjen za
Rehabilitacije v Šanghaju
PEKING - Kitajski »ljudski dnevnik* piše da so v samem Šanghaju rehabilitirali več kot deset tisoč oseb, ki jih je «tolpa štirih* preganjala. List dodaja, da so rehabilitacije izvedli po dolgih pro cesih in proučevanjih s strani po sebnih komisij, ki so vsak primer predebatirale «z ljudskimi množicami*.
ministra za industrijo. «Po predsedniških volitvah bo komunistična partija najbrž zahtevala, da stopi v vlado, to pa bo povzročilo spopad. ker bo KD soglasno rekla "ne". Če bodo komunisti zaigrali to karto, se bo zakonodanja doba zaključila predčasno*, je dejal Do nat Cattin. To pa ni samo prazna grožnja: medtem ko bo v Franciji najbrž prišlo do večjih težav prj oblikovanju večine, je v Italiji vprašanje političnega ravnovesja, ki je nastalo 20. junija vse prej kot rešeno. V Franciji bo položaj postal najbrž bolj jasen uo predsedniških volitvah, v Italiji pa bi lahko prišlo do predčasnih volitev spomladi leta 1979.
MINO FUCC1LLO
BONN — Predsednik britanske vlade James Callaghan je včeraj zaključil enodnevne razgovore ena štiri oči* z zveznim kanclerjem Helmutom' Schmidtom. Po pisanju zahodnonemškega dnevnika «Gene-ral Anzeiger* sta se državnika pogovarjala o odnosih Vzhod - Zahod,
i	I... »Lnrlmf L nl»i in n ruvlivia in
radi atentatov. V resnici pa so se stvari odvijale precej drugače, saj je 11 članov komandosa začelo sejati strah in smrt, čim je stopilo na izraelska tla.
Najbrž ni golo naključje, da je do krvavega terorističnega napada prišlo prav na predvečer Bcginove ga in Dajanovega odhoda v ZDA, na pogovore z ameriškim predsednikom Carterjem, torej v zelo kočljivem trenutku, po propadu misije posebnega odposlanca Athertona, ko je možnost nadaljevanja dialoga med Izraelom in Egiptom zelo skopa. Sicer pa je bil glasnik Palestinske osvobodilne organizacije v Italiji dovolj jasen, ko je rekel, da je zadnje dejanje v Tel Avivu opozorilo vsem tistim silam, k; skušajo vprašanje Bližnjega vzhoda reševati brez upoštevanja pravic Palestincev.
Kako so v Izraelu reagirali na krvavi zločin? Za teden dni so pre | ložili napovedani obisk v ZDA, od j tam pa se je nenadoma vrnil domov obrambni minister \Veizman. Od tragičnega dogodka v soboto se je že dvakrat sestala izraelska vlada. Ni izključeno, da so na eni izmed sej razpravljali tudi o povračilni akciji, saj bi bilo na osnovi dosedanje telavivske politike «zob za zob. oko za oko* skoraj nerazumljivo, če se Izrael za tako dejanje ne bi odločil.
Begin je na izredni seji parlamen ta na kratko poročal o tragičnem dogodku, potem pa je pozval vse demokratične dežele sveta, naj enkrat za v elej odpovedo podporo «morilski organizaciji*. Begin je tudi napovedal ustaivovitev dveii komisij, civilne ir vojaške, ki naj preverita ravnanje policijskih in vojaških organov in predvsem okoliščine, kako je skupina do zob oboroženih komandosov, lahko neopaženo vdrla v Izrael. -Prav ravnanje varnostnih organov so ostro kritizirali nekateri izraelski časopisi.
Za Beginom je v parlamentu govoril nekdanji zunanji minister Alton, ki je zahteval takojšen povračilni ukrep.
Če se bo vlada v Tel Avivu za kaj takega odločila, potem tw tarča napada spet Libanon. V Bejrutu to dobro vedo in so v veliki negotovosti že včeraj zaprli šole v južnem predelu dežele, na meji z Tzraelom, prebivalstvo pa se je celo zateklo v protiletalska zaklonišča. Pričakujejo, da Izraelci tokrat ne bodo udarili po begunskih taboriščih, ampak bodo napad osredotočili v predmestna naselja, kjer v glavnem živi mu-
sprožila diplomatsko akcijo s katero skuša dokazati, da ni odgovorna za zadnje teroristično dejanje.
V Kairu so sobotni tragični dogodek komentirali z velika previdnostjo, pri tem p? so nedvomno pazili, da ne bi spodkopali šv tisto malo možnosti za nadaljevanje dialoga z Izraelci. V uradnih egiptovskih kro gih so posebej poudarili, kako prav krvavi dogodek še enkrat narekuje, da nj mogoče več odlaša ' z globalno rešitvijo bližnjevzhodnega zapleta.
Nekoliko bolj žolčen pa je neuradni egiptovski tisk. ki obtožuje neodločene Arabce (pri tem ne nava-vaja, zr. katere države gre), ki si prizadevajo za kopičenje denarja v
tujih bankah, namesto da bj podprli Sadatovo mirovno pobudo.
Stopnjevanje nasilja na Bližnjem vzhodu je v mnogačem spremenilo načrt predsednika Carterja, ki je upal. da bo izraelske voditelje le uspel pregovoriti o koristnosti popuščanja pri treh glavnih spornih vprašanjih. Pričakovati je. da bo Beginova vlada zdaj svojo nepopustljivost še stopnjevala.
Svojevrstno 'je sobotni atentat v Tel Avivu komentirala sovjetska tiskovna agencija Tass. ki je sporočila. da je šlo za oborožen spopad med palestinskimi gverilci in izraelskimi oboroženimi silami. Izrael-
(Nadahevanie na zadnji strani)
o bližnjevzhodni krizi in o noložaju slimansko prebivalstvo, ki ie pod na afriškem rogu. Predvsem pa močnim vplivom organizacije Al sta pobližje pregledala gospodar- Fatah. V strahu pred povračilnim ske probleme.	I napadom pa je libanonska vlada
BLISKOVITA AKCIJA NA NIZOZEMSKEM
Moluški teroristi zajeli 75 talcev
Zahtevajo izpustitev vseh priprtih somišljenikov
ASSEN (Nizozemska) — Skupina oboroženih južnih Molučanov je včeraj zjutraj zasedla sedež pokrajinske uprave v Asseau in zajela 75 talcev, med njimi tudi dva pokrajinska svetovalca. Pri napadu naj bi bito po prvih vesteli več oseb ranjenih, eno pa naj bi ubili, teroristi so z orožjem preprečili vsak poseg zdravstvenega osebja.
Do se laj so pripadniki moluške manjšine, ki živi na Nizozemskem, izvedli več terorističnih akcij, da bi izsilili podporo nizozemske vlade z# samo-tojaest Južnih Molukov. •Leti 1975 so napadli indonezijsko veleposlaništvo v Amsterdamu in zajeli potniški vlak. Pted desetimi meseci so prav pri As senu znova ugrabili potniški vlak, obenem so zasedli tudi neko osnovno šolo.
Z včerajšnjo akcijo skušajo Mo lečani izsiliti izpustitev vseh priprtih moluških teroristov, obenem pa naj bi jim dala vlada na .vzpolago avtobus ia letalo, da zapustijo Nizozemsko.
Po prvih vesteh je bil napad Mo Lučanov bliskovit. Pred palačo so se pripeljali s taksijem in si z ra fali iz brzostrelk utrli pot v po slopje. V -okrajinski palači je bito teda; nad 500 oseb, večini pa je u-spelo zbežati skozi pritlična okna
Sandro Pertini obiskal Gonars
i -
ali oa po strehah. Kot rečeno je Molučanom uspelo zajeti 75 talcev, enega so kasneje izpustili.
Policija je z (»klopnimi vozili obkolila palačo in bo po vsej verjetnosti .ponovila dosedanje metode v podobnih primerih. Pogajala se > s teroris+i zavlačevala uresničitev njihovih zahtev, obenem bo pripravila vse cotrebno za bliskovit vpad v posle ' je.
Včera.išria teroristična akcija naj bi bila po mnenju izvedencev tudi dokaz razkola v moluški skupnosti tla Nizozemskem. Predsednik mo-lttške reoliblike <rv izgnanstvu* Jo-hannes Manusame je dejal, da .ie za napa 1 n- sedež pokrajinske u-prave zvedel ra radiu. Pred časom so moluški voditelji obiskali na stroške Nizozemske Indonezijo in Moluke, kar je sprožilo med mladimi Molučani ostre reakcije na račun zmernosti in odpadništva dosedanjih voditeljev.
Neposredni povod za napad na pokrajinsko upravo, pa naj bi bil nedeljski intervju nekega moluške-ga begunca, ki je na nizozemski televiziji iziavil. da so indonezijske oblasti povečale asimilacijski pritisk nad r.toluško skupnostjo, (voc)
Prihodnji (eden v Rodeziji začasna vlada
SALISBURY — Na tiskovni konferenci je podpredsednik Združenega afriškega sveta (UANC) v Rodeziji, James Chikerema. sporočil, da bodo v prihodnjem teanu sestavili zasačno vlado, ki bo upravljala deželo do konca leta, ko bo oblast prevzela temnopolta večina.
Chikerema je tudi dejal da njegova organizacija odločno nasprotuje anglo - ameriškemu načrtu sklicanja sestanka voditeljev vseh nacionalističnih gibanj.
Včeraj sta se Jošua Nkomo iin Robert Mugabe v Londonu sestala z britanskim zunanjim ministrom. Ker so se pogovori zavlekli do pozne ure. tiskovne konference niso poročale o podrobnostih.
Ob 50-letnici ustanovitve zloglasnega fašističnega posebnega sodišča, ki je obsodilo toliko italijanskih, slovenskih iin hrvaških protifašistov na smrt in zaporno kazen. Je častni predsednik VZPI - ANPI Sandro Pertini v spremstvu generalnega konzula SFRJ v Trstu Ivana Renka ter političnih osebnosti videmske pokrajine položil venec k spomeniku podlim jugoslovanskim internirancem v Gonarsu. Poročilo berite na 3. strani
.............................................i..
V Turinu končno oblikovali obrambni kolegij
Proces je bil odložen za teden dni, da zagovorniki lahko preučijo dokazno gradivo
TURIN — Po štirih kratkih, vendar dokaj razburljivih razpravah, je predsedniku turinskega porotnega sodišča Ugu Barbaru, ki sodi u-stanoviteljem teroristične organizacije rdečih brigad, vendarle uspelo oblikovati tudi obrambni kolegij in tako zadostiti osnovnim pogojem za začetek procesa. Dejansko se bo torej sodni postopek proti brigadistom začel šele prihodnji teden (predsednik je odložil proces do ponedeljka, da bi zagovorniki lahko preučili
dokazno gradivo).
Razprava, ki se je z večkratnimi prekinitvami zavlekla do prvih popoldanskih ur, je bila napeta in razburljiva, saj se je navzlic strogemu nadzorstvu policije in karabinjerjev začela s protestno demonstracijo. Svojci brigadistov so s transparentom protestirali, ker jim preprečujejo neposredne stike z obtoženci (neprebojno steklo ločuje v govorilnici jetnike od obiskovalcev), neki prenapetež pa je začel kričati
protivladna gesla. Končno so tudi obtoženci zapustili dvorano v znak protesta, ker jim je predsednik prepovedal brati sporočilo, s katerim so, kolikor je bito mogoče razumeti iz uvodnih stavkov, hoteli prikazati sodni zbor kot posebno sodišče.
Šele ko je bito neredov konec, je dr. Barbaru uspelo imenovati še zadnjega uradnega zagovornika ter prebrati zajetno obtožnico, ki sestoji iz 56 tipkanih strani.
Medtem ko je, kot kaže, proces
pa čeprav s težavo, vendarle ste kel, so preiskovalci, ki raziskujejo umor policijskega podčastnika Ber-nardija, v slepi ulici. Doslej so u-gotovilj le, da so morilci streljali s samokresom znamke nagant (morda gre za isto orožje*, s katerim so ubili odv. Fulvia Croceja in Carla Casalegna), drugih otipljivejših indicev pa nimajo. Govorice, da so ugotovili istovetnost domnevnih morilcev, so se izkazale kot povsem neosnovane. (vt).
Srečanje delegacij ljubljanske in tržaške univerze
LJUBLJANA - «Za ljubljansko in tržaško univerzo bo njuno lobije sodelovanje velikega pomena ne glede na njun različen ustroj. Pri tem sta manjšini bili in ostajata osnovni člen medsebojnih stikov) — so poudarili v pogovoru med delegacijama dveh univerz, ki jih v Ljubljani vodita rektor tržaške univerze prof. dr. Giampaolo De Fer-ra in prorektor ljubljanske univerze prof. dr. Slavko Hodtar.
Predstavniki osmih fakultet iz Trsta dekani vseh fakultet glavnega mesta Slovenije so preučili številna vprašanja, ki zadevajo sodelovanje filozofskih, pravnih, ekonomskih, medicinskih, tehnoloških, biotehničnih, arhitektonskih in gradbenih fakultet ko* tudi visokošolskih ustanov za naravoslovje in znanosti s področja pedagagije. Delegacijo iz Trsta je popoldne sprejel nredsednik ljubljanske mestne skupščine Tone Kovič.
Ljubljanska univerza ima stalne stike z univerzami več evropskih mest. Med njimi so tudi univerze v Minsku, Leipzigu, Regensburgu, Katovicah in Budimpešti, (jp)
KLJUB VČERAJŠNJEMU SKLEPU NOTRANJEGA MINISTRA
Še vedno v dvomu datum tržaških občinskih volitev
Baje bodo načelniki svetovalskih skupin v deželnem svetu že danes razpravljali o osnutku zakona, ki bi omogočil združitev deželnih in upravnih volitev
Kot poročamo na prvi strani ja včeraj notranji minister določil datum bližnjih upravnih volitev, ki bodo 14. maja. Na ta dan naj bi vo lili tudi goriški pokrajinski svet, tržaški občinski svet in občinske svete nek; ter ih drugih občin v naši deželi, med katerimi je tudi Tr Žič.
Vendar pa ta sklep, kar zadeva našo deželo, še ni dokončen. Že dalj časa se namreč slišijo govori ce da bodo združili deželne in u-pravne volitve. Baje deželni odbor že pripravlja volilni zakon, o kate rem naj bi že danes razpravljali na seji načelnikov svetovalskih skupin; ta zakon določa datum dežel nih volitev, ki naj bi bile predvidoma 25. in 26. junija, obenem pa spreminja dosedanjo zakonodajo, ki ni dopuščala, da bi bile deželne vo litve skupno s političnimi ali z u-pravnimi volitvami. Tako se je n.pr. zgodilo na predzadnjih deželnih volitvah, ki jih je od političnih volitev ločil le teden dni. Po odobritvi tega volilnega zakona bo verjetno notranji minister delno spremenil zakonski odlok in predal parlamentu predlog, naj bi bile 14. maja upravne volitve v vsej državi razen v deželi Furlaniji - Julijski krajini, kjer bodo upravne volitve združene z deželnimi volitvami. Deželni svet bo tore, izdelal le predlog, končno besedo pa ima seveda parlament. Morebitna odložitev upravnih voli tev v naši deželi na 25. junij seve da ne bi zr.devala le tržaške občine, ampak tudi goriško pokrajino in druge občine v naši deželi, kjer je občinskim svetom že zapadla mandatna doba ali jih upravlja ko misar. Združitev obojnih volitev bi bila koristna predvsem zaradi omejitve stroškov, pa tudi zato, da se omogoči rednejše delovanje ori.aFh krajevnih uprav, kjer bi morali sicer zaradi volilne kampanje za in mesece prekiniti delo.
Stališče KPI do mednarodnih vprašanj
Podpredsednik odseka za zunanje zadeve pri osrednjem vodstvu KPI Antonio Rubbi je v nedeljo v Trstu spregovoril o glediščih stranke do najvažnejših mednarodnih vpra šanj. Vprašanja mednarodnih odnosov — je dejal govornik — so bila vedno v Italiji teren hude diskriminacije do komunistične partije. Komunistom je bilo dovoljeno, da spregovorijo o katerem koli problemu, le glede mednarodnih vprašanj je bilo njihovo mnenje «prepoveda-no». In vendar je praksa pokazala, da so komunisti tudi na tem področju -avzemali pravilna stališča, kar je prišlo še zlasti do izraza pri podpiranju prijateljskih odnosov med Italijo in Jugoslavijo. S podpisom osimskega sporazuma je za
dobila nov zagon vloga, ki jo bo Trst v prihodnje igral v procesu popuščanja m mednarodnega sode lovanja.
Rubbi je nato prešel še na druge odnose, ki jih Italija vzdržuje z zunanjim svetom, tako v Evropi kakor tudi izven nje. Pri tem se je še posebej zadržal ob glediščih KPI do rešitve sporov na Srednjem vzhodu in v vzhodni Afriki. Govornik je nato orisal stališče stranke do vprašanj, ki pretresajo italijansko gospodarstvo in raztegnil svojo analizo na gospodarske odnose med Italijo in drugimi razvitimi državami na eni ter deželami v razvoju na drugi strani.
NA GOSPODARSKEM RAZSTAVIŠČU
Danes v Ljubljani 17. sejem «Alpe-Adria»
Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani bodo danes dopoldne odprli 17. mednarodni sejem «Alpe A-dria*. Na njem nastopa kakor znano tudi dežela Furlanija - Julijska
krajina, in sicer s standom, ki ga je po nalogu deželnega odborništva za industrijo in trgovino uredila go-riška trgovinska zbornica, in ki prikazuje prizadevanja krajevnih ustanov za zaščito tal in okolja ob italijansko - jugoslovanski meji. Jutri bo na sejmu »dan* posvečen naši deželi. Ob tej priliki bo odpotovalo v Ljubljano širše gospodarsko odposlanstvo, ki ga bo vodil deželni odbornik za kmetijstvo E. Del Gofobo. Del Gobbo se bo ob 11. uri sestal na Gospodarski zbornici s predstavniki slovenskega gospodarstva, pozneje pa bo imel razgovore z nekaterimi političnimi osebnostmi. Ob 16.30 bo skupen ogled deželnega standa na razstavišču, ob 18. uri pa bo predstavnik deželne vlade priredil v hotelu Slon tradicionalni sprejem.
• Drevi ob 19. uri bo v konferenčni dvorani prirodoslovnega muzeja v Ul. Ciamician 2, predvajanje barvnih filmov o prehrani rastlin: »Sestava rastlin in asimilacija* in »Rudninska prehrana rastlin*. Filma bo komentiral prof. Edmondo Honsell iz botaničnega inštituta tržaške univerze.
V KULTURNEM DOMU
LEPO USPELA NEDELJSKA REVIJA OTROŠKIH IN MLADINSKIH ZBOROV
Naatojriio je petnajst pevskih zborov z okrog šeststo pevci
Rekordno število nastopajočih in naval občinstva, kot smo mu bili le redkokdaj priča v Kulturnem do mu: že ti ugotovitvi sami pričata o uspehu, ki ga je imela v nedeljo revija otroških in mladinskih pevskih zborov, ki jo je organizirala Zveza cerkvenih pevskih zborov v Trstu. Kolikšno je bilo število na stopajočih je bolj zgovorno kot sta tistični podatki (okrog 600 pevcev) pokazal zaključni skupni nastop, ko za pevce malone ni bilo prostora na odru, pevovodja Franc Po-hajač pa je moral med občinstvo. Slavospev mladosti Vinka Vodopivca je ubrano in mogočno zadonel iz mladih grl ob navdušenem ploskanju prisotnih med katerimi gre še posebej omeniti tržaškega škofa msgr. Bellomija, ki je sledil drugemu delu revije.
Ni tu resto, da bi se spuščali v strokovmo kritiko revije, dolžnost kronistovega peresa je zabeležiti dogodke, kljub temu pa moramo reči, da r > mladi pevci podali ne preveč zahtevne skladbe ubrano in sproščeno, pa tudi če je izvajanje včasih zašepalo, so se vsi, predvsem pa najmlajši, s svojo srčkanostjo prikupili občinstvu, ki ni skoparilo s ploskanjem. Predvsem pa je bila nedeljska revija neizpodbitni dokaz, kako je slovenska pesem živa
Z VČERAJŠNJE TISKOVNE KONFERENCE
Na obnovljenem sejmišču vsako leto po deset specializiranih prireditev
I)o junija nared novi paviljoni oh Rossettijevi ulici . V prihodnje bodo posvetili večjo težo gospodarskim odnosom z Jugoslavijo in Avstrijo
V okviru 2. razstave športnih čolnov in rekvizitov za taborjenje in caravanning, ki se je kakor znano začela v soboto in ki se bo zaključila v nedeljo. 19. marca (prvi dan .je stopilo na sejmišče okrog 1500 obiskovalcev, v nedeljo pa so jih našteli skoraj 5000), sta predsed nik in ravnatelj sejemske ustanove dr. Toresella in dr. Linassi včeraj priredila tiskovno konferenco, na kateri sta obrazložila program pri reditev na tržaškem sejmišču v letošnjem in prihodnjih letih.
Do leta 1975 so na sejmišču pri re.jali le tradicionalni mednarodni velesejem, s prehodom na-.orogram ločenih specializiranih prireditev pa se je že leta 1976 zvrstilo,šest pri, reditev. Lani je, .njihov«. število tiftc rastlo na sedem, za letošnje leto pa jih predvidevajo osem ali celo devet, odvisno od tega, do kakšne mere bo uresničena predvidena obnova razstavnih paviljonov. Kdor stopi v teh dneh na sejmišče, da si ogleda »Nauticamp 78», se lahko prepriča o hitrem napredovanju obnove glavnih paviljonov ob Rossettijevi ulici. Dela bodo predvido-
•IftlMIItllllfmillltlMtmimtlllflllllMMIIMIMIimiMtinilftllMtlflMIIHMIMIItltllMMMMtltllimiHIIHIMIIHItlllM
ma srnam m pokrajinskim vodstva
KD je potrdila stališča o gospodarstvu in upravah
Obsodba lokalpatriotskih teženj proti deželni e-notnosti - Pospešiti uresničevanje infrastruktur
Pokrajinski odbor KD se je sestal sinoči v palači Diana pod vodstvom tajnika Rinaldija, da prouči krajevne politične in gospodarske razmere, po njegovem poročilu, ki je obravnavalo najbolj pereča vprašanja, od preureditve industrij z državno soudeležbo, krize zasebnih podjetij, o-krepitve pristanišča, do potrebe Po hitrem uresničevanju pred kratkim finansiranih cestnih in železniških zvez, pravilnega izvajanja osimskih sporazumov v vseh delih in okrepitve tržaške univerze ob ustanovitvi središča za znanstvene in tehnološke raziskave.
Tajnik KD — ki pri tem ni omenil vprašanj slovenske zamejske skupnosti — je poudaril, da narekuje resnost in važnost problemov čimšir-šo soudeležbo in istosmeme Pobude demokratičnih strank, družbenih in sindikalnih sil ter gospodarskih kategorij in kulturnih krogov. Zatrdil je, da je taka konvergenca o te meljnih vprašanjih mogoča, če se odpravijo instrumentalizacije, in da je celo nujna. KD zato predlaga nadaljevanje in krepitev dogovorjene pobude strank in sindikatov do vlade in dežele, kateri naj se pridružijo še druge komponente, predvsem predstavništva podjetnikov in gospodarskih operaterjev.
Glede vprašanj določnejšega političnega značaja je izrazil Rinaldi soglasje z usmeritvami KD pri rešitvi vladne krize, češ da je bilo potrebno začasno premirje, ki naj omogoča spoprijemanje s premostitvijo krize države. Poudaril je, da gre za začasen programsko - parlamentarni sporazum, ki izključuje vsako politično zavezništvo med KD in KPI. V zvezi s političnim položajem v krajevnih upravah, je tajnik KD potrdil podporo njegove stranke tržaškemu občinskemu odboru, odločno opozicijo pa odboru PSI - KPI na pokrajini in levičarskim upravam ostalih občin. Pozive k čutu odgovornosti KD lahko upošteva do določene meje, ko ne more zasenčiti pred volivci svoje identitete. Ostaja pa njena obveza izogniti se vsekakor komisarskim u-pravam na mestu izvoljenih, ki so v tem delikatnem trenutku nepogrešljivi
predstavniški instrumenti.
Razhajanje stališč o krajevnih u-pravah pa po mnenju pokrajinskega tajnika KD ne sme ovirati konvergence političnih sil pri vprašanjih razvoja Trsta. Pri tem je omenil nujnost uresničevanja infrastruktur in okrepitve univerze. Pri čemer je treba pospešiti vse postopke, da se do največje mere izkoristijo priložnosti, ki jih nudijo vladni dekreti. Določene tržaške interese je treba braniti tudi na deželi, je dejal, ki se mora za-vestneje zavzemati zanje, na vseh sktorjih njene pristojnosti. Obsodil je zato kot nevame in demagoške zadnje lokalpatriotske sugestije, ki bi Trst osamile in jih je uspelo premagati ob ustanovitvi dežele. Zato je neodložljiva potreba, da se na deželni ravni razčistijo vse zadeve in preverijo razne stvarnosti in potrebe s konkretno preučitvijo izbir in usmeritev.
ma pod streho že pred odprt,jem tradicionalnega mednarodnega sejma, ki bo junija meseca. Med sejmom bodo dela stala, takoj nato pa bodo začeli obnavljati druge paviljone. Z nastopom leta 1979 bo sejmišče praktično v celoti obnovljeno razen Palače narodov in poslopja, v katerem so sejemski u-radi: ta dela, ki so tudi pred videna, spadajo namreč v tretjo fazo del, za katero vodstvo velesejma še ne razpolaga s potrebnimi finančnimi sredstvi.
Dr. Toresella in dr. Linassi sta na konferenci naglasila, da ored-.stajdja.Jdealpo.jjpp^fcev za tržaški sejem še vedno njegova premesti rtev v Barkovlje. Kfcže pa, da ta .ffi&tev, jti takp ..blizu in da bo treba nanjo čakati še nekaj let. Pač pa se polagoma ustvarjajo pogoji, da se Trst med časom uveljavi z letnim programom kakih 10 specializiranih prireditev na leto. V poštev pridejo predvsem razstave, ki so se že ««udomačile» pri nas, poleg tega pa je predvidena primerna okrepitev tradicionalnega mednarodnega velesejma, priprava zahtevnejše prireditve, ki naj bo povezana s »pomorskim poslanstvom* naših krajev in pa okrepitev poslovnih stikov s sosednima državama Jugoslavijo in Avstrijo, V okviru mednarodnih sejmov oa bo treba primerno ovrednotiti zlasti specializacijo na področju lesa in kave.
Predstavnika sejemskega vodstva sta na konferenci poudarila še en problem, ki mu bo treba čim prej najti primemo rešitev. Gre namreč za novo ureditev delovanja javnih ustanov v okviru znanega zakona štev. 382. Zakon, ki predvideva prehod številnih novih pristojnosti z države na dežele, velja zaenkrat samo za dežele z navadnim statutom in torej ne tudi za Furlanijo-Julijsko krajino. Tržaški sejemski ustanovi preti torej »nevarnost*, da bi prišla pod neposredno nadzorstvo državnega aparata. Ker pa bi državna birokracija nujno zavrla vsakršno agilnost ustanove, je treba napeti vse sile,
da bi bila veljavnost zakona štev. 382 raztegnjena tudi na dežele s posebnim statutom, oziroma da bi sejemska ustanova tudi mimo tega prišla pod nadzorstvo deželne u-prave.
Danes zasedanje deželnega sveta
- Dežel n. svet se bo danes sestal na redni skupščini. Pristojni odborniki bodo najprej odgovorili na vprašanja in interpelacije, nakar se ,bo,-začela razora va o zakopskefn osnutku, ki, predvideva vrsto. sprememb in r/>vih pravil pri izvajanju javnimi del. '
Deželna uprava je nakazala 125 milijonov lir, s katerimi bo izpeljala vrsto pobud za propagandiranje turizma v Furlaniji - Julijski krajini. Poleg oglasov na italijanskih in tujih revijah, bo deželna uprava izdelala vrsto brošur ne samo o kopaliških središčih, ampak tudi o planinskih in gorskih.
in kako so njene korenine globoko pognale v srcu mladih, pa čeprav živijo ,v svetu, kjer se merila in vrednote spreminjajo z vrtoglavo naglico.
Po kratkem uvodnem pozdravu prof. Humberta Mamola se je revija začela z nastopom zbora osnovne šole na Opčinah, ki je pod vodstvom Branislava Lupinca zapel Pribošičevo tVrabci in strašilo», Vodopivčevo -a Dedek samo noga in Mihelčičevo «Na kolenu». Takoj zatem je p.d vodstvom Bianke Fran-dolič nastopil zbor osnovne šole v Rojanu s «Pošto* neznanega avtorja, ljudsko rKmetič veselo živi» in tBurjo» Jurija Gregorca. Tretji so nastopili najmlajši, otroški zbor Glasbene matice, ki ga vodi Stojan Kuret (mladi pevovodja je v nedeljo >odil kar tri zbore) in ki je prikupno podal Lesjakovo »Vrtnar*, Mihelčičevo ^Rokavica* in Lesjako-vo rVelika luža*. Sledil je zbor osnovne šole A. Gradnik z Repen-tabra, ki je pod vodstvom Marice Dolenc odpel «Dežek trka* Janeza Bitenca, «Kadar se Ciciban joče* Matije Tomca in «Hajd na noge» Antona Medveda. Osnovnošolski o-troci iz Barkovelj so se pod vodstvom Vere Poljšak predstavili z ljudsko »Barčica*, Bitenčevo <r Pajek* in ljudsko rPetelinček*, otroški zbor iz Boljunca in Doline je pod vodstvom lmelde štor odpel «Na nebu zvezde žarijo* neznanega avtorja, Moja domovina» Alojzija Mava in «Nad mestom» Franca Gačnika. Zadnja dva sta v pr vem delu sporeda nastopila otroški zbor Slomšek iz Bazovice, Gropo.de in Padrič, ki je pod vodstvom Barbare Kalc zapel Adamičevo tDelaj-mo zlata kolesa», Harejevo dira* in Mavčevo rživo sveti plamenica*, ter otroški zbor «Slot>enski šopek* iz Mačkolj, ki je pod vodstvom Ljube Smotlak podal Boštjančičevo »Ježek ima polje*, Pregljevo iPolže-va snubitev» ter Harejevo »Daj, zmaj*.
V drugem delu se je prih predstavil zbor šentjakobske srednje šole, ki je pod vodstvom Stojana Kureta odpel «Zlato v blatni vasi* Ci rila Preglja, «Ta zima že zapušča vas» v priredbi Luke Kramolca in Muca, maca* Blaža Arniča. Sledil mu ie 'mr rojanske srednje šole F. Erjavec, ki je pod vodstvom Josipa Pečenka podal rDrežniško*. »Moj očka* in «Kukavico* v priredbi Danila Švare. Mladinski zbor iz Križa, ki ga je vodil Zorko Harej, je odpel Simonittijevo «Vra», Foersterjevo ^Petelin kliče* in Volaričevo «Na vlan», šentjakobski mladinski zbor je pod vodstvom Dine Slame ubrano poefft|, »čej sg tiste stezice* v priredb) širila Preglja, *Lipo* v priredbi mnlPa‘Preka in «Na Goremšče.ii $ flVttib* v' priredbi M. Tomca. Dekliški tercet «Mavrica» z Opčin, ki je imel lani krstni nastop ravno na tej reviji, se je letos predstavil s «Pojd n u Rute* in «0! lepo je res na deželi* v priredbi Jurija Gregorca ter 'ura molčeva Mamica moja*. Zadnja sta nastopila še mladinski zbor Glasbene matice, ki je pod vod stvom Stojana Kureta zapel Kogo-
jevo Trobentica*, Simonittijevo zLahko noč* in «Daj me mamo* v priredbi Vinka Žganca, zbor srednje šole F. Levstik pa je pod vodstvom prof. Humberta Mamola podal ljudsko «Pesem o miru*, Pre-mrlovo *Kres:> in cDrežniško* v priredbi Emila Adamiča. Revija se je zaključila c sklepnim nastopom vseh pevcev. Naštevajoče sta živahno in sproščeno predstavila Mirjam Levstik in V.arko Kandut.
Uredništvo mladinske revije Galeb sporoča vsem mladim naročnikom in vestnim bralcem Galeba, da bo
NAGRADNO ŽREBANJE
V petek, 17. marca, v Kulturnem domu v Trstu po predstavi mladinske igre »VITEZ NA OBISKU*
Vabljeni!
IIIIOMMIlIffMfllllUIIMIIMHIIIIIIHMIMlIllMIIIIHIHIttMirutllimMHIIflllimilMIIMIMIlHMilHtitHIIMMIIMIIlIllt
ZAČELE SO SE UMESTITVE NA TRGOVINSKI ZBORNICI
NEOBETAVEN ZAČETEK SEKCIJE ZA KMETIJSTVO
Potrjen s tajnim glasovanjem dosedanji predsednik Prvi sestanek sekcije za turizem in prireditve
Na sedežu tržaške trgovinske zbornice je predsednik dr. Marcello Mo-diano umestil včer. i dve izmed osmih strokovnih sekcij, ki sestavljajo pokrajinsko gospodarsko konzulto. Kot smo poročali, so bili prvič vključeni v vse obnovljene sekcije tudi predstavniki domačih slovenskih operaterjev. Po uvodnih besedah dr. Modia-na preidejo sekcije k prvi nalogi, 1 izvolitvi predsednika in podpredsed nika iz svoje srede. Tako je včeraj sekcija za turizem in prireditve, katere člani so v novi sestavi tudi Karlo Guštin, Egon Kraus in prof. Josip Tavčar, izvolila za svojega predsed nika Fausta Fragiacoma, za podpredsednika Pa Giorgia Cividina.
Določeno začudenje bo bržkone vzbudilo pri krajevnih kmetih pomanjkanje vsakega znamenja prenovitve, ki izhaja iz glasovanja v doslej jalovi sekciji za kmetijstvo in gozdarstvo. Sicer je že tudi njena nova sestava ustvarjala vse možnosti za
■iiiMiiiiimiiiMttmtiiiiimftmiiiHiiiimiiiiiinifMimiiHMiiiiiiiniimmiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiitiimHiiiiiiiiiiiiiiiitliftiiiiiiiiiiiiiiiiiHi
SLOVENCI SMO NEKATERIM KROGOM ŠE VEDNO TRN V PETI
IZBRUH MRŽNJE NA SKUPŠČINI ACT
Za predstavnika KD naj bi bili dvojezični napisi v Trstu... absurdni, smešni in žaljivi
Narodnostna nestrpnost je še vedno prisotna v določenih tržaških političnih krogih, ki izkoristijo sleherno priložnost za žolčne izbruhe proti slovenski narodnostni skupnosti. Nekaj takega se je žal zgodilo tudi na sinočnjem zasedanju glavne skupščine pokrajinskega konzorcija za prevoze. Na dnevnem redu je bila, po dveletnem neutemeljenem zavlačevanju, določitev honorarja prevajalki iz slr--enšji..e, ki je vse lej prisotna na skupščinah in prevaja vse uradne ’ akte. Slišali smo skrajno neumestna namigovanja, da je povsem odveč člen statuta, ki priznava pravico rabe slovenskega jezika, demokristjan Vergerio pa je vpil na ves glas, da v Trstu ne bo nikoli dvojezičnih napisov, ker bi nekaj takega bilo po njegovem ab-
surdno, smešno in žaljivo (M). S tem v zvezi je Marino Pečenik (PSI) naglasil, da gre poleg materialne odškodnine za prevajalko predvsem za moralno priznanje slovenski manjšini in to naj bo kot vzgled drugim organom, kjer se oporeka zakonitost dvojezičnega poslovanja, kot na primer pri Kraški gorski skupnosti. Stojan Sancin (KPI) je izjavil, da se v sklopu konzorcija d-ojezičnost ne sme omejiti zgolj prevajanje posegov, temveč naj bi se postopno raztegnila tudi na napise. Ivan BreceH (SSk) je obžaloval, da prihaja vedno do zaprek, ko gre za dejansko priznanje osnovnih pravic slovenski narodnostni skup nosti.
Pred tem je skupščina odobrila vrsto upravnih sklepov. Med važnej-
šimi odločitvami gre vsekakor omenit', da je bil sedanji režim tarif podaljšan do konca junija letos v pričakovanju nove vsedržavne ureditve javno-prevoznega sektorja. Kar pa zadeva posebne olajšave pri nabavi abonmajev so sprejeli sklep, da imajo pravico do ugodnejših tarif poleg minimalnih in socialnih upokojencev INPS tudi vse kategorije upokojencev, katerih letni dohodek ni podvr-žei. obdavčitvi. Potrdili so tudi sklep, da imajo nekatere kategorije invalidov z ozirom r.a njihovo pohabljenost pravico do abonmaja po 1000 lir za celotno omrežje, oziroma po 1000 lir za eno progo in dva tisoč za celotno omrežje.
Končno naj orr.c_-.lmo, da so bili za preglednike računov imenovani Brecelj, Fabiani in Callegari. (bs)
tak nezadovoljiv izid. Veleposestniki imajo namreč dva predstavnika, čeprav jih je v naši pokrajini prav malo več. neki agronom predstavlja Coldiretti .kar štirje nedomači funkcionarji pa razne urade. Ostaneta dva sindikalna predstavnika in prvič imenovana predstavnika Kmečke zveze. Edi Bukavec in Mirko Križmančič, Po govoru in odhodu zborničnega piedsednika je sejo vodil kot najstarejši bivši dolgoletni predsednik sekcije inž. Brunner, ki ga je drugi predstavnik veleposestnikov poslanec Tunbesi takoj predlagal za predsed-niaa. nakar je predsedujoči zavrnil vsako diskusijo in je bil s tajnim glasovanjem izvoljen s 6 glasovi ponovne za predsednika. Takoj nato so brez vsake diskusije z istimi 6 glasovi izvolili za podpredsednika dr. Paola Morandinija, 3 glasove pa je prejel kmetijski izvedenec Edi Bukavec. Zaman. je bil tudi predlog tajnika Kmečke zveze, naj si komisija takoj sestavi program dela. kot je bil nasvetoval uvodoma sam predsednik zbornice. Po prvih znakih sodeč bo naloga predstavnikov kmetov v komisiji, da bo zares nekaj storila za krajevno kmetijstvo, vse prej kot lahka.
Povratek iz Egipta druge skupine izletnikov Primorskega dnevnika
V nedeljo nekaj po 12. uri se je točno po programu vrnila v Trst druga skupine izletniko ■ Primorskega dnevnika v Egipt. Tudi ta skupina je v osmih dneh opravila isto pot kot prva, in sicer z avtobusom do Ljubljane, z letalom DC 9 iz Ljubljane do Beograda, z letalom boeing 727 iz Beograda do Kaira (s postankom v Atenah), nato vlakom (v spalnih vagonih) od Kai ra 670 km daleč na jug države do Assuana in nato nazaj v dveh delih od Assuana do Luxorja in od Luxorja do Kaira pa še z avtobusi od Kaira do Aleksandrije in nazaj ter na povratku z letalom boeing 727 do Beograda (spet s postankom v Atenah) in od Beograda do Ljubljane z letalom DC 9 ter z avtobusom v Trst.
Izlet je potekal brezhibno ob splošnem zadovoljstvu vseh izletnikov in v prijetnem prijateljskem razpo loženju. Izletniki so imeli priložnost ogledati si spomenike stare e-giptovske kulture (piramide, Sfingo, Dolino kraljev, svetišče v starih Teb? h (današnji Luxor), mnoge spomenike in muzeje v samem Kairu in v Aleksandriji, orjaški jez na Nilu v Assuanu in še marsikaj, videli pa so tudi nepojmljivo bedo najrevnejših plasti v predmestjih Kaira in drugih mest.
Tehnične usluge pri organizaciji izleta sta nudili agenciji Aurora in Kompas s svojimi vodiči in pa egiptovska turistična agencija.
V	tem mesecu sta na programu še izleta dveh skupin v London in na Kitajsko ter v aprilu množični izlet 250 vpisanih v Budimpešto.
Stavka «avtonomistov»
seje razdor
med delaven ACT
V	zvezi s Stav(w?" *S' jo je za danes oklical »avtonomni sindikat* delavcev, zaposlenih 'pri 'prevoznem podjetju ACT, je pokrajinska sindikalna zveza CGIL - CISL - Ul L sinoči, izdala poročilo, v katerem, ostro obsoja sklep avtonomnega sindikata in u-gotavlja, da se slednji pri motivaciji stavke sklicujejo na probleme, od katerih so bili nekateri že rešeni, za rešitev drugih pa so že dalj časa v teku pogajanja med vodstvom ACT in sindikalno zvezo CGIL - CISL -UIL. Poročilo nadalje ugotavlja, da vnaša stavka, oklicana za danes, le razdor med delavstvom. Zveza zato poziva vse delavce ACT, naj ne nasedejo in naj se ne udeleže današnje provokacijske stavke,
Ostro odklonilno stališče do današnja stavke »avtonomistov* je na svojem sinočnjem sestanku zavzelo tudi tajništvo sindikalne zveze gradbenih delavcev CGIL - CISL . UIL.
Jutri, 15. t.m., ob 18.30 v Kulturnem domu
EVROPEIZACIJA SLOVENSKE GLEDALIŠKE UMETNOSTI
Predaval bo prof. inž. FILIP KALAN KUMBATOVIČ
Narodna in študijska knjižnica opozarja občinstvo, da se bo s Kumbatovičevim predavanjem zaključil ciklus 5, predavanj o slovenski gledališki umetnosti.
Vstop prost
Vabljeni!
Končana zasedba zavoda za geometre
Dijaki tehničnega zavoda za geometre so včeraj prenehali z zasedbo zavoda. Šolo so zasedli 10. marca, da bi protestirali proti selekciji in proti sedmici v vedenju ter proti drugim normam, ki jih imajo za represivne. Odločite' za prenehanje zasedbe so sprejeli na zborovanju 470 dijakov zavoda, ki je bilo včeraj zjutraj, in na katerem so dijaki potrdili svoja stališča ter napovedali razne oblike boja.
Pouk se začne danes samo na podružnici zavoda, medtem ko bosta na glavnem sedežu potrebna dva dneva za očiščenje prostorov.
• Drevi bo v Nemškem kulturnem inštitutu, s pričetkom ob 20.30, pan-tomimska predstava »Pantomimusita-ten*. Predstava se razlikuje od klasičnih, tradicionalnih del v tem, da sinhronizacijo zvoka in glasbe izvajajo na odru, na gledalcu viden način.
STALNO
SLOVENSKO GLEDALIŠČE Kulturni dom
ALEKSEJ ARBUZOV
IRKUTSKA ZGODBA
drama v dveh delih
Prevod:	MILE KLOPČIČ
Scena in kostumi:
EDVARD ZAJEC Glasbeni izbor in priredba: ALEKSANDER VODOPIVEC Koreografija:	JANEZ MEJAČ
Asistent režije:	BORIS KOBAL
Režija:	MARIO URŠIČ
PONOVITVE jutri, 15. marca 1978, ob 20.30 ABONMA RED D — mladinski v sred0
v četrtek, 16. marca 1978, ob 20.30 ABONMA RED E - mladinski v četrtek
GIN
GLASBENA MATICA - TRST
Sezona 1977-78
Osmi abonmajski koncert
V soboto, 18. marca 1978, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu
Koncert bodo ponovili 19. marca ob 17. uri v Boljuncu — gledališče F. Prešeren.
ORKESTER GLASBENE MATICE
s sodelovanjem orkestrašev RTV -Ljubljana
Koncert ob 25-letnici delovanja
Dirigent:	OSKAR KJUDER
Solista:
violina:	ČRTOMIR ŠIŠKO VIČ
viola:	GORJAN KOŠUTA
Na sporedu: Gluck, Mozart, Schubert, Dvofak.
Prodaja vstopnic v pisarni Glasbene matice (Ul. Manna 29, tel. 418-605) in eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma.
Ivi M slirnllrn« 'vSt;
Včeraj-danes
Prosveta
PD Rdeča zvezda iz Saleža organizira v četrtek, 16. t.m„ ob 20,30 v dvorani ŠK Kras v Zgoniku večer s prikazom cvetja v diapozitivih, ki jih je pripravil Mirko Guštin. Prikaz diapozitivov bo spremljal z besedo Stanko Budin.	Vabljeni
SPI) TABOR in ZŽI Opčine
V Prosvetnem domu na Opčinah bosta razstavljali od 17. do 27. marca t.l. akademski slikarki
ALENKA GERLOVIČ In TINCA STREGOVEC
Odprtje bo v petek, 17. marca, ob 20. uri. Umetnici bo predstavila prof. dr. J. čopičeva. Na kulturnem večeru bosta nastopila moški in ženski zbor Tabor.
FMiMi
HANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
S. P. A
TM9T - gilCA F. FILZI -.O - ' .Z 9)-*3<;e
TEČAJI VALUT V MILANU DNE 13. 3. 1978
Danes, TOREK, 14. marca MATILDA Sonce vzide ob 6.20 in zatone ob 18.8 — Dolžina dneva 11.48 — Luna vzide ob 9.15 in zatone ob 23.58 Jutri, SREDA, 15. marca KLEMEN
Vreme včeraj: najvišja temperatura 11,3 stopinje, najnižja 8, ob 13. uri 11,3 stopinje, zračni tlak 1019 mb. ustaljen, vlaga 59-odstotna, nebo 5 desetink oblačno, veter 13 km na uro severozahodnik, morje rahlo razgibano, temperatura morja 8,9 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 13. marca 1978 se je v Trstu rodilo 13 otrok, umrlo pa je 15 oseb.
RODILI SO SE: Roberta Basiaco, Gabriele Ivis, Giuseppe Erbi, Marti na Salvi, Luca Pieri, Fabio Iacono Mario Buono, Elena Floramo, Aleš sandra Anzaldi, Emanuela Sardella Federica Friedrich, Gabriele Apol lonio, Sandra Marzari.
UMRLI SO: 80-letni Adolfo Vodeb, 83-letna Silvia Mordo vd. Tripcovich, 55-letni Luciano Golinelli, 101-letna Ida Cuizza, 82-letni Nicolo Šesto Zuanni, 81-letni Gastone Debossi, 78 letni Matteo Monica, 69-letni France sco Scherian, 90-letna Maria Bella nich, 88-letna Cecilia Artico vd. Rat man, 82-letni Mario Del Monaco, 83 letna Maria Daneu vd. Vremec, 87-letni Domenico Vascotto, 91-letni An-drea Frank, 83-letna Valeria Juris-sevich por. Bonazza.
SLOVENSKI KLUB bo danes,
14. marca, ob 20.30
odprl v svojih prostorih v D" sv. Frančiška 20
razstavo
tematske zbirke fotografij
KULTURA NEKEGA MESTA
ki jo je ustvaril mojster fot®-grafije JOŽE KOLOŠA - KOLOŠ Avtorja bo predstavil Janko Furlan.
Na odprtje razstave še P°sf" bej vabimo ljubitelje fotografij* pri nas.
Gledališča
ROSSETTl
Od jutri, 15. marca «Un angelo ®* libro 9» v izvedbi Rosanne Schiaff*110' Mema Remigija, Arnolda Foaja, B Zoppelli in Cinzie De Carolis. nenti 30 in 20 odst. popusta. vacije Pri osrednji blagajni Pasa* Protti 2.
AVDITORIJ
Drevi ob 20.30 v abonmaju (odre# št. 5) Goldonijeve «Ljubosumne žen®* Rezervacije pri osrednji blagajni » saža Protti.
* # #
V Avditoriju ob 15.30 tretja lekcij® Teatra laboratorija.
VERDI
Drevi ob 20. uri druga ponovi^'' (za B/A) Menottijeva opera selvaggio* v premierski 'zV |* Vstopnice so na razpolago pri * dališki blagajni (tel. 31948).
Kino
Eva Mattes,
"cien#1"
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16, Ul. L, Stock, Trg Valmaura 11 (od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Trg Goldoni 8 in Ul. Belpoggio 4
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Trg Goldoni 8, Ul, Belpoggio 4.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance INAM in ENPAS od 22. do 7. ure: telef.
Ameriški dolar	865,75
Funt šterling	1.649,—
švicarski frank	430.-
Francoski frank	177.—
Belgijski frank	26,50
Nemška marka	410.—
Avstrijski šiling	57,50
Kanadski dolar	730.—
Holandski florint	384.—
Danska krona	147	
švedska krona	180.—
Norveška krona	154.—
Drahma	22.—
Dinar	42,50
MENJALNICA
vseh tujih valut
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec: tel. 228-124; Bazovica; tel. 226-165: Opčine: tel. 211-001; Prosek: tel. 225-114; Božje polje Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel. 200-121; Sesljam tel. 209-197: Žavlje: tel. 213-137; Milje: tel. 271-124.
Stroszek*.
Shedtz.
Mignon 16.00-22.15 »I duelih’' Keith Carradine, Harvey Ke>^' Barvni film.	„
Nazionale 16.00 »Le avventure Braccio di ferro*. Barvna risanj Grattaciello 16.00-22.15 »Un ta« cJ lor malva*. Charlotte Rampi*®*' Phiiippe Noiret Agostina Belli. * ter Ustinov. Barvni filmi Excelsior 16.00,	18.05,	20.00, 22»*’
«L'animaIe». Jean-Paul Belmo*1®1 Racjuel Welch.
Fenice 16.00 »Telefon*. Charles Br®11 son, Lee Remick. Barvni film-Eden 16.00 »Taboo*. Barvni film-povedan mladini pod 18. letom-Rilz 15.30 «Poliziotto privato: un ^ stiere difficile*. Robert MitcW®; Filodrammatico 16.00—22.00 «La P®", nodetective*. Barvni film. PreP°'e’ dan mladini pod 18. letom. . Cristallo 16.30 «Io sono mia*. “ . fania Sandrelli, Maria Schnei®®! Micheie Placido. Prepovedan ml® ni pod 14. letom. Barvni film-Aurora 16.30 «In nome del papa te>‘ Nino Manfredi. Barvni film.
Capitol 16.30-21.30 «AUegr0 non tiw po*. Risani filmi Bruna Moderno 16.00 «Padre padrone*- p” žija P. in V. Taviani. Barvni m1*' Impcro Zaprto.
Ideale Zapito.
Vittorio Veneto Zaprto.	,
Astra 16.00 «Abissi». Robert Sh® ' Jacqueline Bisset. Barvni film-Volta (Milje) Zaprto.
V	spomin na pok. Zoro Marc
je družina Furlan 5.000 lir za * Lipa.
Ob 1. obletnici smrti mame ^®.:r line daruje Stana Barazutti 10.000 za poimenovanje šole pri Sv. Ani ™ Marici Gregorič.	u.
Ob 1. obletnici smrti babice Kar® ne daruje Nadja Samec 10.000 kr poimenovanje šole pri Sv. Aw ™ Marici Gregorič.	^
Namesto cvetja na grob Zore ... daruje Marija Križmančič (Bazovl . 15) 5.000 lir za Skupnost DrU®®* Opčine.
V	spomin na Viktorja Korena „
rujejo Silva, Marija in Bernard® Ricmanj 30.000 lir za športno dn>s Breg-	w.
Namesto cvetja na grob Jorde -a' tonini darujejo za SK Devin 'n v za SKGZ kot pomotoma objavljef® nedeljo, Edi Ferfolja 5.000, FraT*. Corbatto 10.000, Lidija Roveri F®®' družina Tomasella - Spanghero Dorina Terčon 5.000 in Marija G‘ den 5.000 lir.
Zapustil nas je naš dragi mož, oče in stari oče
GI0VANNI NEGR0 (Rezjan)
Pogreb dragega pokojnika bo danes, 14. marca, ob 13. uri Iz mrtvašnice glavne bolnišnice v nabrežinsko cerkev.
Žalujoča žena Rosalia, hčerka Egidia s možem Pinom, vnuk Aleksander in drugo sorodstvo
Nabrežina, 14. marca 1978
^IMORSKI DNEVNIK 3
Z NEDELJSKEGA KONCERTA V BOL JUNCU
tradicionalna revija Primorska poje kot praznik prijateljstva in petja
Nastopilo jo dosol zborov iz raznih krajov Primorsko - Pozdrav dolinskega župana Edvina Švaba in predstavnika SPZ Nika Sirka
ORISKI DNEVNIK
14. marca 1978
ldeveto leto zapored se sreču-if Primorski pevci, pevovodje, tiu’ delavci in ljubitelji zbo-v»kega petja na reviji »Pri morij* Poje*, ki je praznik petja in jjazatelj trdnosti slovenskega naje;9 in volje, da se še naprej j anjamo, še več, da tudi izbolj-010 življenje, trdno zakoreninjeni . eno samo kulturno jedro, čeprav ^cepljenj v dva -aziična dru/.be-^ *i*tema. Revija, »Primorska po-l, s svojim ohrabrujočim in pri-I?0 donečim glasom napolnjuje ajstor, ki je po svoji zemljepisni j® stičišče različnih ljudi, kultjjr jj navad Gias «Primorske poje* j,]Wej tudi glas prijateljstva in -1® po miroljubnem sožitju.
rnislj je potrdil tudi nedeljski »očrt v občinskem kulturnem do J* »France Prešeren* v Bol jun C «a katerem je nastopilo deset ,i P>v iz različnih krajev Primor-je' V imenu organizatorja Slovenji ? Prosvetne zveze ip Zveze nev J*) zborov Primorske je spregali!1 član odbora SPZ Niko Sirk, J j® poudaril pomen revije, ki je piknila iz svetlih tradicij NOB.
je nadalje poudaril, da pesem rUžuje ljudi in mora vsai idej-izbrisati meje, ki ločujejo Pri ( rc® in Slovence nasploh. V ime (j dolinske občinske uprave in ob je revijo, «Primorska po,je» ji ovavil tudi župan Edvin Švab, j i® dejal, da «kdor poje, kdor . sposoben manifestirati svoje j i® na tak vedno bolj množičen j kvaliteten način, ne dokazuje ^•lo svojih poštenih misli, ampak ,a?y°jo kulturno' dejavnostjo in an-..danostjo ustvarja in utrjuje ™vičnejšo. napredno družbo, ki tukajšnji upravitelii radi oravi-0 socialistična družba,» Dolinski Švab je nato poudaril še polnost dobrososedskih odnosov, ?,, katere ima nesporne zasluge i ki revija «Primorska poje*. »Do sosedstvo je perspektiva riove-. sveta, ki ga moramo zavestno ®lVarjati. razvijati in ohranjati, .sodelovanje gospoda rstvenikov, ^iitikov, javnih upraviteljev na ,?kčnih stopnjah oblasti, kultur-J®; strokovnih in stanovskih Usta ■V' se enakopravno vključuje tu-'Primorska poje*.
jj koncertnem sporedu, ki ga je Povedovala Dorjana Kofol, so se Jr0, rej številnemu občinstvu nred ličili zbori. Seveda vsi niso bili zadovoljivi kakovostni ravni, .Nar namen revije je predvsem °žičnost in enotnost. Vsak zbor ?apel po tri pesmi, katerim-, i« jamstvo pozorno prisluhnilo in .na >®u posameznih nastopov ni šte-J0 s priznanji. Sicer pa so načeli moški zbor Društva upo-J®Hcev iz Kopra (zborovodja Ve-i9Uko Babič), mešani zbor *Ja-?an» - Milje (Cveto Marc), moški j>()f «Karol Pahor* - Piran (Adolf fakna), mešani zbor »Primorec* -i^bfie (Cezar Možina), mešani «Slovenec» . Boršt (Drago Pe-f°s), moški zbor «Fantje iz.|x>d i^ade* (Ivo Kralj), ženski zbor .»stojna* • Postojna (Ivo Jeler-pb), mešani zbor «France Bev* -?Vačina (Klavdij Koloini), moški L°r Miren (Anton Klančič) in me i. * zbor -»Svoboda* - Izola (Zla-Trošt).
k^edeijska «Primorska poje* v tjpjuncu pa se nj izčrpala samo v . btopih posameznih zborov. Pevci ^ se spoznali, ponovno srečal; in
utrdili tiste vezi. ki jih zna utrditi samo pesem s svojim čudežnim čarom. Revija je torej popol noma' dosegla svoj namen in do kazala svojo pomembno vlogo v našem klilturncm prostoru. Ista načela in misli je potrdil tudi otvoritveni koncert letošnje »Primorske poje*, ki je bil v soboto v Tolminu in prepričani smo. da bo tako tudi na prihodnjem nastopu, ki bo v soboto, 18. t.m., v Vipavi (m.č.)
Ob 11. uri v gledališču K. Prešeren
Danes nastop baletne skupine gledališča Verdi
Danes, U. t.m., bo ob 11. uri « gledališču «France Prešeren» v Boljuncu ob sodelovanju dolinske občine prvj baletni nastop, ki ga gledališče Verdi prireja v sklopu
Uprava občine Dolina vabi vaščane iz R1CMANJ in I.OGA na
JAVNI SESTANEK
ki bo danes, 14. marea 1978, ob 20.30 v prostorih PD Slavec v Ricmanjih.
promocijskih predstav za šole: na slednje predstave se bodo zvrstile od ponedeljka do četrtka naslednjega tedna ob isti uri.
Brezplačne vstopnice bo gledališka ustanova debla po šolah, drugi interesenti pa jih lahko dvignejo v pristojnem uradu gledališča Verdi v Trstu.
E. K.
• Župan občne doline sporoča, da bo zaradi delovnih nujnosti občinski tehnični urad od 15. t.m. dalje odprt za javnost samo ob torkih in sobotah od 8. do 12. ure. O ponovnem običajnem urniku bodo občani pravočasno obveščeni.
• Danes 14. In jutri 15. marca, od
17. ure dalje, bo v dvorani v Ul. Madonnina 19, letni kongres univerzitetne sekcije KPI «E. Curiel*. Uvodno poročilo bo imel tajnik sekcije, Fabrizio Monti. Debato pa bo zaključil poslanec Antoio Cuffaro, deželni tajnik KPI.
• Ravnateljstvo Ljudske knjižnice sporoča, da bodo prostori knjižnice zaprti za občinstvo od 20. do 25. t.m. zaradi preureditve bibliografskega materiala.
.........................................................
PRETEKLO SOBOTO V TRSTU
Skupščina delegatov PSI pred deželnim kongresom
Največ delegatov je glasovalo za dokument Craxija in Signorileja
Pred 3. deželnim kongresom, ki bo v Vidmu 18. in 19. marca, in pred 41. državnim kongresom, ki bo v Turinu od 28. marca do 2. aprila, je tržaška federacija PSI v soboto zaključila kongresno ob dobje s pokrajinsko skupščino delegatov. Na 11 sekci.jskih skupščinah je bilo prisotnih nad 60 odst. vpisanih, kar je za skoraj 10 odst. več od državnega poprečja. Skoraj vsi prisotni so se zavzeli za doku ment štev. 1, ki sta ga predložia državni tajnik Craxi in član državnega tajništva Signoriie. V Trstu je namreč ta resolucija dosegla
80,5	odst, vseh glasov. Resolucija štev. 2, ki sta jo predložila Manca in De ■Marltmv-*	odst.
gla-ISs,, cegp.hj.cua Štev. 3, 'IfeSC/a-govarja Mancini, je prejela 1,5 odst. glasov, resolucija štev. 4, ki jo je predložil Achilli pa je prejela 10 odst. glasov. Resolucijo štev. 1 je v Trstu predložilo pokrajinsko tajništvo.
V svojem uvodnem govoru na pokrajinski skupščini delegatov je pokrajinski tajnik Gianfranco Car bone poudaril, da se tržaška federacija čuti dolžno, da se zavzame za preosnovanje deželne ustanove, ki so ji zadnje kampanilistične težnje odvzele njeno verodostojnost. Zadnji dogodki o ustanovitvi videmske univerze pričajo, je pou daril Carbone, da je bil celoten problem slabo postavljen. Pristoj ni organi niso vedno upoštevali potreb študentov in niti potrebe, da bi dežela dobila učinkovite u-niverzitetne strukture. Nasprotno, z novim ukrepom so privilegirali
BESEDE SANDRA P E RTI NI J A V NEDEUO V GONARSU
v
Človeštvo naj živi v bratstvu in mir naj kraljuje na svetu
Priznanje Jugoslaviji, da se je osvobodila sama - Na zborovanju v Vidmu je Pertini pozval mlade, naj iz političnega boja izključijo nasilje
interese posameznih skupin po že starem načelu, ki se je uveljavil v zadnjih tridesetih letih. Ko smo pred temi dejstvi, tržaški sociali sti poudarjamo, da je nemiselno nekritično braniti deželno avtonomijo; ravno tako je nesmiselno braniti avtonomijo tržaške pokrajine, v okviru katere bi bilo nemogoče razviti ustrezno ekonomsko življenje. Treba je torej čimprej odpraviti pokrajinske uprave in ustanoviti komprenzorije ki bi morali delovati kot nekakšne vmesne ustanove za gospodarsko načrtovanje v deželi.
BENEŠKI DNEVNIK
Sestanek vodstva «Drušlva beneških likovnih umetnikov*
Prejšnje dni se je v Čedadu prvič sestalo vodstv< «Društva beneških likovnih umetnikov*, da bi preučilo osnutek statuta, ki sta ga predstavila predsednik in podpredsednik društva Ivan Vogrič in g. Vuk. Po poglobljenem študiju in pogovorih je vodstvo odločilo, da bo osnutek statuta razmnožilo med vse člane, ki oodo posredovali svoje mnenje o statutu.
Na sestanku so se tudi dogovorili o prireditvi dveh razstav, in sicer razstave slikarja Vogriča, ki bo za veliko noč v Oblici pri Srednjah in razstave slikarke Lorette Dorbolo, ki bo v Špetru.
nauticamp
■m
Razstava navtike, kampinga in karavanning
iH&marea Tržaški velesejem
URNIK: 15-20 pobota in nedelja 10 - 20)
VSTOPNINA: 1.000 LIR (ZNIŽANA 700)
TRG DE GASPERI 1 — Tel. (040) 733201
»V zaporih in v konfinaciji sem spoznal veliko Jugoslovanov, ki so bilj žrtev fašizma. Med vojno so se borili v odporniškem gibanju za našo svobodo. Poznana nam je junaška borba jugoslovanskih narodov pod vodstvom velikeg. voditelja maršala Tita, prav tako nam je znano, da ste se osvobodili sami*. Sandro Pertini, nosilec medalje za vojaške zasluge, je v zasebnem pogovoru naslovljenem na generalnega konzula SFRJ v Trstu Ivana Renka še ejal, da se mora bratstvo med narodi obeh držav utrditi in razširiti.
»Šestdeset let pripadam Italijanski socialistični stranki in ena izmed naših konstant je bilo nasprotovanje vojnam. Tudi danes smo proti njej, ker se zavedamo, da bi predstavljala konec človeštva. Ob tukajšnji kostnici 444 padlih in umrlih Jugoslovanov imamo en razlog več, da dajemo pozivu za mir širši značaj, da bi mir suvereno kraljeval nad ljud stvi.»
Častni predsednik VZPI - ANPI Sandro Pertini ni želel javno spregovoriti ob kostnici, kjer se je v nedeljo popoldne zbralo več stotin prebivalcev Gonarsa in drugih sosednih krajev, ker na krajih, kjer počivajo padli, ni »nesta za javne nastope. Svoje občutke ob veličastnem spomeniku je želel posredovati generalnemu konzulu Renku in s tem dati globlji x>men svojemu obisku v Furlaniji. Generalni konzul Renko mu je v odgovoru dejal, da se strinja z njegovimi besedami ter še dodal, da velika žrtev, ki je bila položena na oltar svobode jamči, da se vojna ne bo več ponovila.
Poslanec Pertini se je pripeljal v Gonars v spremstvu vidnih političnih osebnosti videmske pokrajine, predsednikom VZPI - ANPI Vincen-tijem, poslancem Fortuno (PSI) in senatorjem Baracettijem (KPI). Sprejel ga je župan občine Gonars Toso, ki ga je spremil h kostnici, kjer je Pertini položil venec Vsedržavnega združenja partizanov Italije. Župan Toso je dejal, da so z e-nako enotnostjo, ki so jo Italijani in Jugoslovani pokazali v skupnem boju proti fašizmu, pred petimi leti postavili v Gonarsu spomenik padlim Jugoslovanom.
Dopoldne je Sandro Pertini spregovoril v dvorani Aiace v Vidmu. Poglavitno težo je posvetil obrambi republike, ki «ima sicer veliko napak, ki jih bo potrebno odpraviti, je pa zat > rezuitat odporniškega boja*. Pčrtkn'je'pretežni del svojega g<)\'ora nasiogil inladim. »Vključujta še v politične m,je, manifestirajte tudi pvoti nam, toda izključujte iz svojih vrst tiste, ki so oboroženi. Ne morete se zatekati k nasilju — je nadaljeval Pertini — ker se bo v takšnem primeru vaša politična akcija spremenila v zločin, ki ga bo treba preganjati.*
Pertini je govoril tudi o sedanjem političnem trenutku ter je rekel, da se morajo žrtve za premagovanje sedanje krize porazdeliti v skladu z možnostmi in bogastvom, predvsem pa je potrebno preganjati tiste, ki s zakrivili davčne utaje in so izvozili kapitale.
Osrednji del svojega govora je Pertini posvetil nasilju in prevrat-ništvu, ki se hranita ob mladinski brezposelnosti, mamilaštvu in lahkotnemu zaslužku. Pertini je zahteval izvedbo reform, zlasti pa zagotovitev dela za mlade. «Polit;čna šesti-ca je znak zabitosti. Fogar ne veseli učer!e. nai zaousti šolsko klop je Pertini še dejal v svojem govoru v dvorani Aiace.
niso občine in pokrajinska uprava še imenovale svojih zastopnikov. Šolski skrbnik je svete sklical, ker mu predpisi to dopuščajo, čeorav ni v njih vseh članov.
V svetih, tako v goriškem okrajnem kot v iiokrajinskem, je šolski skrbnik mesta, ki so bila namenjena slovenskim profesorjem, slovenskim staršem in slovenskim di jakom,« dodelil zastopnikom itali janskih šol, in sicer ker smo Slovenci bojkotirali tako volitve v okrajni kot v pokrajinski svet. Nekateri menijo, da ni bilo pravne podlage, da bi bila ta mesta dopolnjena na tak način. Vsekakor pa v tem trenutku nam Slovencem ni žal, da teh mest ni več. ker smo volitve bojkotirali in dokler nam okraja ne dajo. ne bomo sodelovali niti v pokrajinskem svetu.
Člani goriškega okrajnega šolskega sveta se bodo zbrali danes, ob 18. uri v dvorani pokrajinskega sveta, člani tržiškega okrajnega šolskega sveta se bodo zbrali jutri, 15. marca, ob 18. uri v dvorani Palazzetto veneto v Tržiču, člani pokrajinskega šolskega sveta pa v četrtek, 16. marca, ob 18. uri v dvorani pokrajinskega sveta v Gorici.
Današnje seje se bo udeležilo tudi enajst zastopnikov krajevnih u-prav. Izvolili so jih svetovalci 15 občin, ki so v goriškem šolskem o-kraju (odsotni sta bil; občini So-vodnje in Števerjan). Ti so se sestali na povabilo goriškega župana vče raj popoldne na goriškem županstvu. Od 44 svetovalcev jih je bilo prisot nih 36. Demokristjani in njihovi za vezniki so si zagotovili sedem od e-najstih članov, štiri pa so dobili levičarji.
Dopolnilna blagajna za 900 uslužbencev
Več kakor leto dni trajajoča kriza v tržiški ladjedelnici se stopnjuje. Od včeraj dalje je v dopolnilni blagajni, ki naj bi predvidoma trajala dva meseca, 860 delavcev. Ker pa je ravhateljstvo podjetja že v začetku februarja vpisalo v dopolnilno blagajno še 100 delavcev, je trenutno v ladjedelnici brez zaposlitve 900 delavcev, ali četrtina zaposlenih. Včeraj pa se je vrnila na delo skupina 7()0 uslužbencev. Ki so bili v dopolnilni blagajni od začetka leta.
lAHTCVA SVITOVALCCV LEVICI
OBČINSKI SVET NAJ RAZPRAVLJA 0 PREDNOSTNI POMOČI JAVNI ŠOLI
Na sinočnji seji občinskega sveta so razpravljali le o vprašanjih manjšega pomena
Sinočnja seja občinskega sveta v Gorici je minila hitro iin brez vsakršnih polemičnih prijemov. Zaradi odsotnosti nekaterih odbornikov so razpravo o bolj perečih problemih prenesli na prihodnjo sejo, ki bo v ponedeljek. V . prvem delu seje so komunisti in socialisti predlagali skupno resolucijo, ki jo je orisala svetovalka Pirella, v kateri je rečeno, da bo treba z novim deželnim zakonom o finansiranju šolstva zagotoviti najbolj možno decentralizacijo šolstva občinam in konzorcijem, valorizacijo šolskih okrajnih svetov in popolno podporo državni šoli. Deželno pomoč je treba nuditi javni šoli ne pa zasebnim zavodom. Brez dvoma bo ta resolucija predmet živahne razprave na eni prihodnjih sej občinskega sveta, še posebno zaradi sklepa deželne uprave, da nudi precejšnjo pomoč zasebnim, to je konfesionalnim šolam.
Omeniti velja še zahteve svetovalcev Paulina :SSk), ki je zahteval takojšnje izplačilo odškodnine razlaščencem in Nanuta (PSI), ki je zahteval razpravo o njegovi decembrski resoluciji v zvezi z industrijsko cono pri štandrežu.
Precej razprave je bilo okrog predloga o podaljšanju pogodbe družbi SASPI, ki upravlja upepeljevalnik. Svetovalci so odobrili še vrsto sklepov, ki zanimajo občinsko osebje ter
potrdili stroške dela.
za nekatera javna
V IZVRSTNI PRIREDBI DOMAČE SEKCUE
Krvodajalski dan v Doberdobu izzvenel v znamenju človeške solidarnosti
Krvodajalci v Doberdobu najaktivnejši na območju Tržiča - Navzoče številne delegacije krvodajalcev in Rdečega križa iz Slovenije in iz drugih jugoslovanskih republik
Sestanki okrajnih šolskih svetov
Danes, jutri in v četrtek, se bo do sestali goriški in tržiški o-krajni šolski svet ter pokrajinski šolski svet. Sklical jih je goriški šolski skrbnik dr. Imbriani, čeprav
Srečanje krvodajalcev v Doberdobu se je razvilo v prisrčno ma nifestacijo bratstva in sodelovanja med prebivalstvom naše dežele ter narodi sosednje republike. Poleg več stotin krvodajalcev iz vseh osmih občin tržiškega območja, med katerimi so bili Doberdobci v večini, se je namreč nedeljskega 22. dneva krvodajalca udeležilo tudi več delegacij iz Jugoslavije, ki so zastopale organizacije iz No ve Gorice; 'Kopra, z Reke, iv. Pu lja ter tovarne Ive Lola Ribar, iz Beograda:
Prireditev, ki .je bila v župnijski dvorani, je odprl pevski zbor oro svetnega društva »Jezero* ki je pod vodstvom Silvana Križmančiča zapel nekaj pesmi. Zatem je do vzel besedo predsednik sekcije krvodajalcev iz Doberdoba Jože Fer-letič, ki je, najprej v slovenščini, pozdravil vse navzoče, zlasti še predstavnike oblasti, župana Andreja Jarca, župana občine /Nabrežina Albma Škcrka, deželnega od-' bomika Antonia Tripanija deželnega svetovalca Cesara Devetaga, prefekta Antonina Barrassa. predsednika vsedržavnega združenia prostovoljnih krvodajalcev Scrgia Roso ter predsednika tržiškega združenja Alessandra Buora.
Ferletič je nato opisal delovanje njihove sekcije, ki je prva slovenska sekcija v zamejstvu in med vsemi na Goriškem tudi najaktiv nejša. Samo lani so člani 163 krat darovali kri. Ustanovili so jo leta 1971. ko je štela 12 članov, sedaj pa jih .je že 86. Z darovan'etn krvi so pomagali ranjencem in bol nikom v Vietnamu, potresencem v Skopju, v naši deželi in drugje.
»Poleg stikov z italijanskimi sorodnimi organizacijami imamo dobre stike z matično domovino in z Jugoslavijo, je dejal Ferletič, Rad bi povedal, da solidarnost kr vodajalcev ne pozna meja in je mogoče s takšnimi srečanji kot je današnje, prispevati k odstranjevanju narodnostnih, verskih in mej-
kleti
j Cistična sekcija združenja Union jj,Ja’ da je še nekaj mest na raz Va,go za enodnevni izlet v Ra-l*l®tto, ki bo v nedeljo, 19- 3, 1978. (F^niacije in prijave na sedežu Uj^enja Union. Ul. Valdirivo 30. ’ 64459 vsak dan od 17.30 do 19.30, *°b<Jto od 10.30 do 12. ure, v sredo, c,„ °krajnem sedežu na 1-onjerski 11 177 od 18.00 do 10.30.
jVlali oglasi
.jjj-l VTKG1LK) sporoča vsem prija-.'Retn in znancem, da je odprl novo /°dajo vseh vrst starih in novih av->obiiov. Na zabgi 500 L 71 750 68 76 127 72 128 71 73 Al 12 73 128 >Pe 73 130 AR 70 1500 C 66 85p S j simca 1301 72 citroen DS 20 71 j‘troen 1220 73 124 68 71 125 70 A 111 j 124 coupe 72 in še druge na iz-j Obiščite nov salon v Ulici Bri *** Casale št. 7. tel. 826084.
VOUK BORIS
TEL. 82 44 64 "°pravila in servis elektrogospodinjske
iSTROJE:
-V "	'L/- '
hladilnike — štedilnike — pralne iri pomivalne stro
I , S	■ \ ■	•;
je — peči in drugo
OBIŠČITE MEDNARODNI SEJEM
ALPE-ADRIA
OD 14. DO 19. MARCA 1978
SMS
TRADICIONALNO IME - NOVA VSEBINA
Mednarodni sejem blaga za široko potrošnjo, živilski izdelki, oprema za gostinstvo, oprema in pripomočki za dom in gospodinjstvo, «NARED! Sl SAM», oprema za avtomobile, rekreacijo (šport, lov, ribolov, turizem), izdelki domače obrti.
125 razstavljavcev iz Italije.
Posebno privlačna bo kulinarična razstava v naši VINOTEKI, kjer boste lahko ne samo pokušali in kupovali preko 200 vrst jugoslovanskih vin, ampak si boste lahko ogledali tudi jedi štirih dežel in se lahko na licu mesta odločili, katero izmed njih boste naročili v ljubljanskih restavracijah.
MEDNARODNI SEJEM ALPE - ADRIA od 14. do 19. 3. 1978 na GOSPODARSKEM RAZSTAVIŠČU V LJUBLJANI
nih pregrad. Zavedati se moramo, da je prostovoljno krvodajalstvo najplemenitejši in humanitarni izraz solidarnosti do bližnjega in temelj bratstva, ljubezni in miru. Moja želja je, da bi razlike, ki nas ne ovirajo pri darovanju krvi, odpra vili tudi o ostalih družbenih odnosih,*
Navzoče je povabil, da si ogledajo spise in risbe izdelane na te mo: človeku kri za življenje, delo učencev tretjiji,	'petih
razredov slovenskih osnovnih šol v Doberdobu, JamtgiK ifl‘ Dfolu,' ki, predstavljajo pnfpeVdk hajrrtlajših k praznovanju 22. dneva krvoda jalcev. Eden izmed učencev je za pisal:
»V vojnah se kri prelije zastonj in to nič ne koristi, ampak samo vzame človeku življenje. Ko bi to liku krvi. kot se je prelije v vojnah. imeli v bolnišnicah, bi ta kri ljudem v sili mnogo pomagala. Ko bi vsi vedeli, kako je potrebna kri človeškemu življenju in kako hudo je, da telo izkrvavi, bi vsi šli v sekcijo krvodajalcev.*
Sledili so pozdravni govori na vzočih predstavnikov oblasti in organizacij. Župan Andrej Jarc je poudaril, da krvodajalci premagujejo meje in politične razlike. S tem, da darujejo del samega sebe, se žrtvujejo za ljubezen med narodi.
Predsednik tržiške sekcije Buoro je izrekel priznanje Doberdobu, da .je najbolj aktiven na območju Tržiča, direktor transfuzijskega središča v Tržiču dr. Luigi Guarini pa je o krvodajalstvu govoril kot o pravem presajanju človeškega tkiva. Primarii kirurškega oddelka bolnišnice v Tržiču dr. Giovanni Pamiah je navedel primere iz. svoje zdravniške prakse, ko ie darovana kri reševala človeška življenja. Zavzel se je za organizirano propagando zlasti med mladino, ki je najbolj dovzetna za takšne humanitarne akcije. Deželni odbornik Tripgni je začrtal vzporednici boja proti nasilju, ki ga italijanska družba bojuje s politič nimi akcijami, krvodajalci pa na človekoljuben način.
Kako tesni in prisrčni stiki so se spletli med krvodajalci ob meji je dokazal nastop slovenskih in jugoslovanskih delegacij, ki so poleg pozdravov izročile doberdobski sek ciji in združenju več lepih daril. Predstavnik tovarne Ivo Lola Ribar je v imenu 800 krvodajalcev povabil delegacijo iz naših krajev, da se udeleži njihovega letošnjega srečanja. Predstavnik republiškega odbora Rdečega križa Slovenije Franc Golob iz Nove Gorice pa je še poudaril, da odprta meja veže ljudi, ki živijo ob njej.
Predsednik vsedržavnega združenja Rosa je požrtvovalno organizacijo iz Tržiča dal za vzgled, ki bi ga morali posnemati po vsej državi. Potrebno bi*bilo z vzgojo, zlasti mladine, navajati državljane. da se vključijo v to humanitarno organizacijo. Gre za drugačno vzgojo državljanov od sedanje, je dodal, gre pa tudi za izvajanje preventivne medicine.
Na oder, ki je bil okrašen s pra pori sekcij, so nato poklicali najbolj zaslužne krvodajalce ter jim podelili 9 zlatih, 13 srebrnih, 51 bronastih medalj ter 151 priznanj. Iz. Doberdoba so prejeli medalje Jože Ferfolja (zlato), vdova Jo žeta Ferletiča (srebrno) ter Karel Černič in Berto Jelen (bronasto), diplome pa dr. Karel Černič, Karlo Gergolet, Aldo Jarc, Ivan Jarc, Dario Legiša in Alojz Pahor. Občinska uprava je nadalje podelila 22 plaket osebnostim in organiza-
cijam v spomin na 22. krvodajalski dan v Doberdobu. Naslednje leto ga bodo priredili v občini šta-rancan.
Priprave na študentovsko srečanje Primorske
Dijaško obmejno srečanje Primor-DOSP bo-letos «v Gorici, ir. sicer 22. aprila. Po dosedanjih predvidevanjih /-se bo*tega srečanja u-deležiilo okoli / 700" dijakov iti profesorjev s 14 višjih srednjih šol na Primorskem ter iz Gorice in Trsta.
Slovenski višješolci iz Gorice se na to srečanje že nekaj časa pripravljajo, da bi mu bili čimbolj kos in da bi se gostje pri nas počutili kar najbolje. Takšna srečanja so doslej bila že v številnih krajih na Primorskem in tudi v Trstu.
I-etos so na sporedu literarni in likovni natečaj, kulturna prireditev z razstavo likovnih del (literarna dela bodo objavili kasneje) in tekmovanje v športnih panogah. Poglavitni cilj teh prireditev je navezovanje stikov in medsebojno spoznavanje.
Poleg organizacijskih skrbi štu dente tarejo tudi finančne Doslej so nekaj denarja že zbrali, pričakujejo pa. da se bodo nabirki, ki so jo komaj pričeli, pripadniki naše skupnosti odzvali v velikem številu.
študentje so doslej v svoji sredi zbrali 500.000 lir, 500.000 lir je darovala Kmečka banka. La Gori ziana 100.000 lir, trgovina Baucon v Carduccijevi ulici 10.000 lir. Podporno društvo 200.000 lir, trgovina Elija Čuk 10.000, trgovina Tomšič 5.000 lir, Marko VValtritsch 10 tisoč lir, Anica Prinčič 20.000 lir, dr. Karel Rrimožič 30.000 lir, dr. Peter Sanzin 30.000 lir.
Avstrijski predsednik si je ogledal goriški stand na celovškem sejmu
Avstrijski državni poglavar Rudolf Kirchschlaenger si je med ogledom spomladanskega celovškega sejma GAST 78 privoščil tudi kozarec izvrstnega briškega vina. -Z dokajšnjim zanimanjem je namreč obiskal razstavni stand, ki ga je uredila goriška trgovinska zbornica in v katerem je bilo na volio nič koliko sort vina, likerjev in drugih pijač pa tudi pristna gu-banica. Visokega gosta je sprejel predsednik goriške zbornice Lunieri z drugimi zborničnimi zastopniki.
Stand je urejen na temo o kuhinjskih specialitetah, vinih in turističnih i zanimivostih goriške pokrajine ter je naletel na globoko pozornost, sicer ne le v vrstah navadnih, temveč tudi kvalificiranih obiskovalcev.
Razna obvestila
Na števerjanskem županstvu lahko
dvignejo zainteresirani obrazce za prošnje za podporo dijakom na nižjih in višjih srednjih šolah na podlagi deželnega zakona štev. 62. Rok za vložitev prošenj zapade v soboto, 18. marca.
Slovensko planinsko društvo v Gorici bo priredilo v nedeljo, 9. aprila. na Nevejskem sedlu društveno prvenstvo v veleslalomu v sodelovanju s tamkajšnjo smučarsko šolo. Tekmujejo lahko samo člani. Posebno zaželeni so mlajši in starejši začetniki. Vpisovanje osebno vsak dan na sedežu v Ulici Malta 2. Zaključi se nepreklicno 23. marca. Nagrajevanje bo v tamkajšnjem planinskem domu, kjer bo na voljo tudi skupna paštašuta.
Izleti
Slovensko -planinsko društvo priredi v nedeljo, 19. marca, izlet na Ne-vejsko sedlo. Vpisovanje na sedežu SPD do četrtka. 16. marca.
Gledališča
Primorsko dramsko gledališče v Novi Gorici uprizori danes ob 11. in 20. uri v komorni dvorani PDG (Kidričeva 141, Fadila Hadžiča »Centralo* v režiji ter izvedbi Sergeja Ferra-rija. Prevod je oskrbel Ervin Fritz, sceno Pa Bogdan Mikuž. Predstavi sta namenjeni telefonistom.
Kino
Gorica
VERDI 17.15—22.00 »L occhio dietro la parete*, Ferdinand Rey in Olga Bisera, prepovedan mladini pod 18. letom, v barvah,
CORSO' 15.15-22.00 «11 bel paese*, Paolo Villaggio in Silvia Dionisio, barvni film.
MODERN1SSIMO 16.15-22.00 «Quel rosso mattino dl giugno*, Florinda Bolkan ini Christopher Plummer, v barvah.
CENTRALE 15.30-22.00 »Indians*. J. VVhitmore in E. Sam. barvni film.
Tržič
PRINCIPE 20,30 predstava v dobrodelne namene,
EXCELSIOR 16.30—22.00 »H presU-nome*.
Nora Gorica in okolica
SOČA »Bil je čas vojne* — ameriški film ob 18.00 in 20.00.
SVOBODA «Devička» — italijanski film ob 18.00 in 20.00.
DESKLE «Mesto nevarnosti* — ameriški film ob 19.30.
Jote! Ferfolja iz Doberdoba je za svoje dolgoletno aktivno krvodajalstvo prejel od orga ulzacije zlato medaljo
KOLESARSTVO
NA VELIKI MEDNARODNI NEDELJSKI DIRKI V ORGANIZACIJI ICK ADRIA IN ZSŠDI
SLAVJE MILANSKIH TEKMOVALCEV
NOGOMET
1. ITALIJANSKA USA
Društvo La Nuova Baggio - San Siro iz Milana premočno osvojilo «2. trofejo ZSŠDI» - Rekordno število nastopajočih (109), od katerih kar 60 Jugoslovanov - Zastopniki Adrie dostojno branili svoje barve
Sto devet kolesarjev iz šestindvaj setih klubov (enajst italijanskih in petnajst jugoslovanskih) se je v nedeljo udeležilo druge mednarodne amaterske kolesarske dirke za «2. trofejo ZSŠDI*, ki jo je na 130 km dolgi progi organiziral Kolesarski klub Adria iz Lonjerja. Premočno so s. uveljavili kolesarji kluba La nuva Baggio — San Siro iz Milana, ki so med prvih petnajst uvrstili kar šest svojih kolesarjev. Zmaga a tej, drugi mednarodni dirki v organizaciji Adrie je pripadla Pierluigiju Šali, ki .je prispel na cilj pred svojima klubskima tovarišema Pizzofer-ratom (zmagovalcem zadnjih dveh dirk za Trofejo Baracchi in raznih šestdnevnih dirk ter italijanskim državnim reprezentatom) in Mainetli-jern, medtem ko je s trinajstimi sekundami zaostanka prispel na cilj
Zmagovalec nedeljske dirke Pierluigi Sala
Maccaferri, član kluba Del Tongo iz Arezza. Sploh so imeli kolesarji teh dveh društev glavno besedo pri celotni dirki.
Kratka kronika dirke, iti je veljala kot ena izmed preizkušenj za dodelitev letošnje Trofeje Stadio - Cor riere dello Šport.
Start ob 13. uri v Lonjerju in preko mestnih ulic do Barkovelj, kjer je predsednik ZSŠDI Vojko Kocman dal uradni start. Do tu se je pisana kolona kolesarjev in. avtomobilov ter štafet pomikala med množico gledalcev, medtem ko je pred dirko avtomobil s zvočnikom napovedoval nastopajoče v slovenščini in italijanščini. Po startu v Barkov-l.jali so takoj prišli v ospredje trije kolesarji — Trevellin (Del Tongo), Pizzoferrato (Nuova Baggio) in Petrovič (Željezničar Niš), ki so složno vozili skoraj sto kilometrov s poldrugo minuto prednosti preko Tržiča. Ronk, Zagraja. Sesljana, Mav-hinj, Proseka vse do vznožja Bazov-ske cea^e. no je popustil Petrovič, medtem ko sj je pred Padričami sestavila nova skupina desetih u bežnikov, ki je nato vozila skupaj do konca dirke. Trevellin in Pizzoferrato sta bila. kljub poprejšnjemu ogromnemu delu, še vedno med najbolj aktivnimi, in sta skušala na vsak način razbiti skupino. Tu pa je prišla do izraza igra ekipe, kjer so se izkazali Milančani, ki so imeli najbolj aktivno in homogeno moštvo in so stalno z napadi nadzorovali de lovanje kolesarjev Del Ton£a. med tem ko nista imela Cazzolato (De Nardi) 'n Bacchin (Lanterna Silea). velikih možnosti, da bi se izmuznila iz »objema* ostalih osmih tekmovalcev. Odločilen pa je bil nato vzpon od kamnoloma Faccanoni do kamno-
loma Cok nad Lonjer jem, kjer je bil končni cilj. in ki je že prej o-pravil odločilno selekcijo. Pizzoferrato se je skušal na vsak način o-tresti klubskih tovarišev, vendar mu namera ni uspela in nekoliko bolj svež Sala ga je gladko premagal na cilju in si tako zagotovil to, drugo izvedbo Trofeje ZSŠDI.
Med jugoslovanskimi kolesarji lz je poleg Petroviča, ki je bil do stotega kilometra izredno agilen i:i na begu. je treba omeniti Horvata, ki je nekaj časa vozil sam med glavnino in ubežniki, medtem ko je bil na končnem cilju najboljši med jugoslovanskimi tekmovalci Ivica Čo-lik, član Metallicommerce iz Zagreba, medlem ko sta bila med slovenskimi tekmovalci najboljša člana ljubljanskega Roga Polončič in Za-noškar. Na dirki pa so nastopili tudi člani lonjerske Adrie. Medtem ko je Bonanno na polovici dirke odstopil, sta se dobro odrezala Petelin in Godnič, ki sta tekmovanje zaključila. čeprav z ogromnim trudom, saj ni bila proga povsem primerna zanju, predvsem v zadnjem delu, ko se je pričela dvigati proti Bazovici.
Na dirki so bili tudi trije leteči cilji in pa gorski cilj. V Jamijah, pri kamnolomu Čok in v Bazovici (gorska nagrada) je zmagal Trevellin pred Pizzoferratom, medtem ko je ta osvojil le leteči cilj v Šempo-laju.
Na nagrajevanju, ki je bilo ob zaključku dirke v Lonjerju, in na ka terem so bili poleg tekmovalcev in prireditelja prisotni predsednik ZS ŠDI Vojko Kocman, jugoslovanski konzul v Trsti Vlado Plečaš, pred sednik deželne kolesarske zveze Vit torio Rosset, selektor italijanske cestne amaterske reprezentance Edi Gregori (lani je privedel sve 'er varovanca Cortija do naslova svetovnega cestnega amaterskega prvaka), novi jugoslovanski zvezni kapetan Edi Rajkovič, Veselin Petrovič ter Zvone Zanoškar, je bilo podeljenih dvaintrideset pokalov, štiri plakete, enajst kolajn in tri trofeje ter denarne nagrade, ki so jih pri
VRSTNI RED
1.	Pierluici Sala (La Nuova Baggio - San Siro MI), ki je 130 km dolgo progo prevozil v 3.8’45”3, s poprečno hit rosi jo 12,912 km na uro
2.	Orleo Pizzoferrato (La Nuova Bag gio Ml) 5” zaostanka
3 Alessandro Mainetti (La Nuova Baggio Ml) 6”
4.	Graziano Maccaferri (GS Del Tongo Arezzo) 13”
5.	PulUo (La Nuova Baggio Mf) iS”
6 Trevellin (Del Tongo) 19”
7.	Ba.stianello (La NiioVa Baggio Ml)
8.	Cazzolato (De Nfthli TV)1'
Baeeliin (Lanterna Silea TV) 26” Manetti (Del Tongo AR) 33” Sabbadin (La Nuova Baggio Mi) 1’23”
Roglii (Del Tongo) T24”
Alampi (Del Tongo AR) Santarossa (Bottccchia PN) 1*25 čolig (Metalliacomincree Zagreb) Petelin (Adria Lonjer)
Godnič (Adria Lonjer)
Startalo je 109 kolesarjev, na cilj prispelo 73, odstopilo 36 kolesarjev.
9.
1«.
U.
12.
13.
14.
15. 53. 59.
spevali 'csameznikj in razna podjetja ter ustanove v Trstu in Gorici.
Trofeja Združenja slovenskih športnih društev v Italiji je šla e-kipd La »uova Baggio - San Siro iz Milana, ki .jo je osvojila po zaslugi L, 2,, 3. in 5. uvrščenega.
Zmagovalec Pierluigi Sala pa je prejel trofejo predsednika ŠD Adrie Stojana Udoviča.
V pozdravnih nagovorih gostov pa je bii poudarjen pomen te manifestacije, ki gre preko ozkega pomena športnih rezultatov, tjaj je uspelo slovenskemu društvu privabiti v Trst, z zelo skromnimi sredstvi, preko sto tekmovalcev, pri tem pa priredilo -prvo dirko takega pomena v našem mestu, kar ne predstavlja le uspeha športnih delavcev iz Lonjer-ja, pač pa slovenskega športa v zamejstvu sploh. Poleg tega pa so se gostje iz Jugoslavije, ki so pripeljali v Lonjer elito jugoslovanskega amaterskega kolesarstva, razen nekaterih najboljših kolesarjev iz Slovenije, tahvalili urirediteljem za izkazano gostoljubnost in za nesebično delo, ki so ga opravili vaščani in vaščanke 'iz Lonjerja ter drugi ljubitelji kolesarskega športa, da je vse potekalo v najboljšem redu, teko prod dirko kot med njo in po njej.
R. Pečar
p- '.*■	? &
■ V * *	» :•*
Juventus ne popušča
•Torino sam na 2. mestu lestvice - Rossi dosegel 3
Kolesarji pred startom
nedeljski mednarodni amaterski dirki, ki ki jo je priredil KK Adria pod pokroviteljstvom ZSŠDI
Na vrhu lestvice italijanskega nogometnega prvenstva A lige se je prebil tandem iz Turina, juventus in Torino. Lanski prvaki od Juven-tusa pa imajo še naprej 4 točke prednosti, saj so tudi Atalanto sredi Bergama premagali s klasičnim 2:0. Z istim jzidom je zmagal tudi Torino v srečanju z Bologno, ki se ne more otresti nevarnega repa razpredelnice. Domačini so dosegli v vsakem polčasu po en gol.
V milanskem derbiju je bil prav gotovo najbolj zadovoljen blagajnik Milana, ki je pospravil v blagajno skoraj 350 milijonov lir. Vsem osta lim pa je te derbi prinesel veliko razočaranje. Številne gledalec je spravilo na noge, ko je Calloni (ML lan) streljal 11-metrovko. Odlični Bordon je kar dvakrat obranil last no «svetišče» in s tem pripomogel lastni ekipi, da je pospravila točko. Prikazan nogomet pa je bil res na nizki ravni.
Vse boljša Fiorentina je zopet poskrbela za presenečenje. Varovanci trenerja Chiappelle so odslovili Ro mo z 2:0 in s tem nekoliko popra-

NOGOMET
V PRVI AMATERSKI LIGI
Neroden spodrsljaj Prosečanov P
Primorje v gosteh izgubilo z Mosso-Naši zadovoljili le v 1. polčasu
Mossa - Primorje 3:1 (1:1)
MOSSA: Chiarvesio, Facchin, Bla-son, Vid,)z, Bressan. Bevilaqua, Di-lena, Prinčič, Belloso, Olivier, Cras-n,ich.
PRIMORJE: Štoka. G. Husu, Šuligoj, Angeleri, Race, Tomizza, Franch, Valente (70. min. Vascotto), Montenesi, Bortolotti, W. Husu.
STRELCI: v 7. min. Franch, v 22. min. Bevilacjua, v 58. min. Dile-na, v 80. min. Olivier.
SODNIK: Toneatto iz Vidma.
GLEDALCEV: 750
Po prepričljivi zmagi nt. Pro Ro-mansom je Primorje spet razočaralo svoje n vijače, ki so prišli v Mjs-so v velikem številu.
Čeprav so Prosečani prišli v vod stvo že v začetnem delu igre, to prednost niso znali izkoristiti.
V prvem polčasu je bila igra dokaj enakovredna in obe ekipi sta i-grali odprto, brez posebnih taktičnih razporeditev. Končni izid srečanja je bil dokaj važen za obe ekipi in. .teste „so,.„ic ,mwda bolj zavedali domačini kot gostje.
Čeprav ,,fie, je,,,Primor je znašlo v
i«- 		-	v				
E- pF	11 i	
1. — L	Edidena	X
2.	Scebehct	1
2. - 1.	Bussetto	1
2.	Eoccue	X
3. - 1.	Chingal	2
2.	Lom	X
4. — 1.	Brindisina	2
2.	Ibisco	1
5. — 1.	Verdellino	X
2.	Furlgolo	1
6. — 1.	Bandiera	1
2.	New Deal	1
	KVOTE	
11 — 316.800 lir 10 —	48.300 lir		
•iiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiimtiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiitmiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiimiiiiiiMiiiiiMiiiiiMiiiiitmiiiMMiiiiiiiiiii
ATLETIKA
9. EVROPSKO DVORANSKO PRVENSTVO
v v
JASCENKO NAVDUŠIL V MILANU
Postavil je nov svetovni rekord v skoku v višino (235 cm) - Odlična tudi vzhodna Nemka Olsnerjava - Italijani zadovoljili - Jugoslovani poprečni
Letošnje evropsko atletsko dvo ransko pi venstvo je preseglo vsa pričakovanja. To je morda tudi najboljši dokaz, da pri vrhunskih dosežkih kraljice športov ni več «mrtve* sezone, saj so najboljši tako dobro pripravljeni, da izboljšujejo svetovne rekorde tudi v ča su, ko je še daleč od prave a-tletske sezone. Osrednja osebnost letošnjega prvenstva v prelepi mi Jamski športni dvorani je bil prav gotovo mladi sovjetski skakalec v višino Vladimir Jaščenko. Uspelo mu je preskočiti lestvico na višini 235 cm, kar je obenem dvoranski rekord in tudi najvišja višina, ki jo .je doslej preskočil kak skakalec. Drugi na tem prvenstvu vzhodni Neme,c Beilschmidt je po končanem tekmovanju povedal naslerl nje: «-Odličnega komaj 19-letnega Jaščenka bi lahko premagal samo s pomočjo helikopterja.* To prav gotovo najboljše pove. na kakšnega Nasprotnika .je naletel, pa če prav je tudi Beilschmidt, preskočil več kot odlično znamko 229 cm. Povedati moramo še to, da je Sovjet preskočil na odprtem 233 cm, prejšnji dvoranski najboljši dosežek pa je bil 232 cm. ki ga je imel Američan Jaeobs. Ne pretiravamo, če rečemo, da je višina 240 err, v nevarnosti že pred olimpijskimi igrami v Moskvi. Zadnji dan prvenstva je bil izboljšan še en dvoranski dosežek do zaslugi odlične sprinterke Olsnerjeve v teku na 60 m.
Med državami sta bili daleč najboljši SZ in NDR, ki sta seveda pobrali največ odličij. Dobro se ’e odrezala tudi italijanska vrsta z dvema zlatima kolajnama — Si-
meoni in Mennea ter srebrom Bot-tiglieri in bronom Buttari. Jugoslovansko zastopstvo se tokrat ni najbolje odrezalo.
Kot smo že pisali je Puljčan Savič poskrbel za veliko razočaranje. Preveč dobra nista bila niti Temim v skoku v višino (šele sedemnajsti) in niti Pisič v teku na 60 m z ovirami. Odličen četrti je bil mladi Knapič v teku na 400
			
KOLAJNE	Z	s	* B
SZ	4	2	6
NDR	4	3	3
FINSKA	3	0	0
ITALIJA	2	1	1
ČEŠKOSLOVAŠKA	2	0	0
POLJSKA	1	3	0
ROMUNIJA	1	1	1
MADŽARSKA	1	1	0
ŠVICA	I	0	0
ZRN	0	2	3
BOLGARIJA	0	2	0
BELGIJA	0	2	0
VELIKA BRITANIJA	0	1	2
ŠVEDSKA	0	1	0
AVSTRIJA	0	«	1
FRANCIJA	0	0	1
NIZOZEMSKA	0	0	1
m, zadovoljil pa je tudi Hegediš v troskoku, pa čeprav je obtičal na 3. mestu.
IZIDI 2. DNE Moški
400 m: 1. Mennea (It.) 46”51, 2. Podlas (Pol.) 46”55, 3. Cernitski (SZ) 46” 72, 4. Knapič (Jug.) 47”83.
800 in: 1. Markku (Fin.) 1’47”4,
2. Beyer (NDR) 1’47”7, 3. Milhau (Fra.) l’47"8.
1500 m: 1. Antii (Fin.) 3’38”2, 2. VVes&inghage (ZRN) 3’38”2, 3. Straub (NDR) 3'40”2.
3000 m': 1. Markuš (Švi.) 7’49”5, 2. Puttemans (Bel.) 7’49”9, 3. Peter (NDR) 7’50’T.
60 m ovire: 1. Miinkelt (NDR) 7”65, 2. Kulebjakin (SZ) 7”72, 3. Buttari (It.) 7”86.
daljina: 1. Lazlo (Madž.) 7,83 m, 2. Desruelles (Bel.) 7,75 m, 3. Tse-pelev (SZ) 7,73 m.
krogla: 1. Stahlberg (Fin.) 20,43 m, 2. Komar (Pol.) 20,16 m, 3. Ca-pes (VB) 20,11 m, 7. Montelatici (It.) 19,27 m.
troskok: 1. Piskulin (SZ) 16,82 m, 2. Connor (VB) 16,53 m, 3. Jakov-lev (SZ) 16,47 m, 5. Piapan (It.) 16,25 m, 8. Hegediš (Jug.) 16,12 m.
višina: 1. Jaščenko (SZ) 235 cm, 2. Bielscmidt (NDR) 229 cm, 3. Kil-ling (ZRN) 227 cm, 6. Raise (It.) 221 cm, 11. Bruni (It.) 215 cm, 17. Temim (Jug.) 210 cm.
Ženske
60 m: Dlsnor (NDR) 7” 12, 2. Ha-glund (Šve.) 7”13, 3. Storozkova (SZ) 7”27.
400 m: 1. Sidorova (SZ) 52”42, 2. Bottiglieri (It.) 53”18, 3. Kafer (Av.) 53”56.
800 m: 1. Bruns (NDR) 2’2”3, 2 Petrova (Bol.) 2’2”5, 3. Suman (Rom.) 2’3”4.
1500 m: 1. Silai (Rom.) 4’7”1,
2.	Marasescu (Rom.) 4’7”4, 3. Kraus (ZRN) 4’7”6, 5. Cruciata (It.) 4' in 12”5.
krogla:	1 Fibingerova (ČSSR)
20,67 m, 2. Droese (NDR) 19,77 m,
3.	Wilms (ZRN) 19,24 m, 7. Petruc-ci (It.) 16,59 m.
vodstvu, pa je bilo razvidno, da s Prosečani nekaj ni v redu. Sredina igrišča je začela šepati in s tem tudi obramba ni mogla pod stalnim pritiskom zdržati hitre protinapade domačinov, med katerimi sta nad vsemi zablestela Dilema in Belloso. Prednost Primorja je bila le začasna. saj so domačini izenačili že v 22. minuti igre. Nato so predstavniki Mosse odločno prevzeli vajeti igre svoje roke in s tem postopoma nadigrali primorjaše, ki sc niso znašli.
Pevsem neorganizirano je bilo Pri morje v nadaljevanju, kjer so do-
Izidi devetega povratnega loka 1. amaterske nogometne lige so bili v kolcorist vodeče ekipe Manzanese. ki je z nedeljsko zmago nad Stocknm povečala prednost kar na sedem točk i;ad drugouvrščeno Pon-ziano, ki je v anticipirani 'ek-mi nepričakovano klonila Tor riani. To .je bi! obenem najbolj presenetim-,! izid nedelj sljeaa zaprUjaja, v kat,qnem, -obeležjli ponoven porazj Primorja v Mossi. S tem pora zom je položaj proseške ekipe postal res kritičen, če upoštevamo. da je Muggesana pre magala Ronchi in s tem se je praktično miljska ekipa izvlekla iz skupifie enajsteric, ki se borijo za obstanek v ligi.
Zaradi tekem reprezentance 1. in 2 amaterske lige bo se daj prvenstvo prekinjeno za dve nedelji. Medlem m bodo odgrali edino zaostalo tekmo, tp je Primorje Como Prvenstvo se bo nadaljevalo 2. a prila s pari osmega povratnega kola.
IZIDI 24. KOLA Muggetana - Ronchi	1:0
Ponziana - Tomana	0-1
Mossa Primorje	3.1
Manzanese - Stock	J: 0
Pro Romans S. Canzian 1	!j:2
Aquileia - Fortitudo	1:0
Portuale - Corno	2:0
Pieris • Buttrio	1:2
LESTVICA ,
Manzanese 37; Ponziana 30; Stock, S. Canzian 29; Portuale, Aquileia 28: Buttrio 25: Ronchi 24; Muggesana 23: Con-no 22, Pieris. Mossa 21: Fortitudo 20; Primorje 19: Tor-riana 18; Pro Romans 8
PRIHODNJE KOLO (2.4.) Fortitudo Pro Romans, Stock - Mossa, Buttrio - Muggesana, Primorje - Manzanese, Ronchi Pieris, S. Canzian . A-quileia, Como Ponziana, Tor-riana - Portuale.
B. R.
čilnieo, da se pomiri. Okoli 50 tisoč gledalcev pa res ni zapustilo beograjskega igrišča zadovoljnih nad prikazanim nogometom in še v večji meri s končnim izidom.
Druga dva (velike četverice) Partizan in Dinamo, sta se tudi morala zadovoljiti s točko. Beograjčani so biii nekoliko bolj nevarni kot domači Radnički. Povedli pa so'prav domačini in gostje so izenačili z Za višičem. Beograd in Dinamo sta se razšla brez zadetkov, čete dr. O bradoviča je bila sicer boljša, vendar so bili domači napadalci sila nesoretni. Ljubljanska Olimpija je pred domačimi gledalci izbojevala prvi par točk. Za novega trenerja Elsnerja ie obenem tudi orvi usoeh.
Strelec edinega gola je bil	Rožič.
IZIDI 20. KOLA	
Olimpija - Rijeka	1:0
Radnički - Partizan	1:1
Zagreb - Borac	l:()
Sarajevo Sloboda	2:1
Osijek Velež	1:1
Vojvodina - Čelik	1:0
Trepča - Budučnost»ihnj]«	0:0
C. zvezda Hajduk	1:1
Beograd - Dinajjjp	■ r0;,U
mačini praktično gospodarili na i-grišču in zato tudi zasluženo prišli v vodstvo. Kljub temu Primorje ni reagiralo in niti menjava, ki jo je uvedel trener Giovannini (Valente -Vascotto), ni prinesla zaželenih sadov.
Primorje je zašlo v kri.o in domačini zato niso imeli težave in so pred koncem povišali rezultat na 3:1.
B. R.
1. JUGOSLOVANSKA LIGA
Olimpija zmagala
20. kolo jugoslovanskega nogometnega prvenstva 1. zvezne lige je bilo glede izidov dokaj umirjeno. Kar pet srečanj se je končalo z delitvijo izkupička. Tokrat se je morala zadovoljiti s točko vodeča »velika četverica*. Na samem vrhu je ostalo razmerje moči nespremenjeno. Tokrat niti strelci niso bili kaj prida razpoloženi. Doseženih jc bilo samo 12 zadetkov.
Derbi kola je bila sobotna tekma med Crveno zvezdo in Hajdukom iz Splita. Njun 66. prvenstveni neposredni obračun je bil več dolgočasen kot zanimiv. Poleg tega pa reprezentant Nikolič ni zmogel si brzdati živcev, saj ga je moral ljubljanski sodnik Tauzes zaradi dveh grobih prekrškov predhodno poslati v sla-
LESTVICA
Partizan 33; C. zvezda 29: Dinamo, Hajduk 26: Sarajevo. Sloboda, Rijeka, Velež 20; Vojvodina Beo grad. Radnički 18: Qsijek. Zagreb. Olimpiia. Čelik 16: Borac, Buduč nosi 15; Trepča 14.
PRIHODNJE KOLO (19.3.)
Beograd Redničkj, Dinamo - C. zvezda, Budučnost	Vojvodina. Čelik - Osijek. Velež	Sarajevo, Slo
boda - Olimpija. Rjjeka Zagreb.' Borac - Partizan. Hajduk - Trepča.
KOŠARKA
/. ITALIJANSKA LICA
Tržačani pa so s prikazano igro v Genovi zado voljili
OBVKSTILO
ZSŠDI sporoča, da je urad odprt vsak dan od 8. do 14. in od 18. do 20. ure. Ob sobotah pa samo ml 8. do 14. ure.
Alco — Pagnossin	82:79
(34:41)
ALCO: Casanova 6, Cummings 19, Raffaelli 18, Arrigoni 8, Pole-scllo 24, Valenti 5, Biondi 2, Be-nelli, Orlandi, Ferro.
PAGNOSSIN: Savin 19, Garrett 18, Ardcssi 5, Laing 18, Bruni 10, Soro 6, Antonucci, Flebus, Fortu nato 3, Puntin.
SODNIKA: Filippone m Cagnaz-zo iz Rima.
PM: Alco 8:11, Pagnossin 17:21.
PON: Casanova (29), Laing (38).
Pagnossin jc zapravil dve izredno dragoceni točki v boju z.a uvrstitev v A-l ligo. Goričani so lep del tekme celo vodili, v odločilnih trenutkih pa so izgubili živce ter dopustili nasprotnikom, da so jih prehiteli.
.Najboljša v gor iških vrstah sta bila Laing in Garrett. medlem ko je Savio zadovoljil le v prvem polčasu.
Pri domačinih pa imajo največ zaslug za zmago,,,Valenti. Polcsel-lo in Cummings.
Emerson — Httrilhgham 98:96
(51:41, 84:84)
EMERSON: Salvanuschi 8, Fran cescatlo 5, Gualco 18. Marquinho ,39, CatTaria 14. Natali 8, Mottini 6. Marsano. Compaiini. Buscaglia.
HURLINGHAM: Paterno 23. De Vrics 23. Baigucra 20. Ocser 6. žorzenon 10, Forza 8, Meneghel 4, Jacuzzo 2, Ritossa, Scolini.
SODNIKA: Sotenghi iz Milana in Guglielmo iz Messinc.
PM: Emerson 22:30, Hurlingham 18:31, PON: Oeser (24), Carraria (36) in Salvaneschi (42).
Kljub tesnemu porazu proti močni genovski ekipi je tržaški Hurlin gham povsem zadovolji) ter klonil šele po enem podaljšku. Tržačani so bili povsem enakovredni domačinom skozi vseh 45 minut in so
Komentar Mirka Novosela
Uspeh domačih peterk
Če je 21. kolo prve jugoslovanske košarkarske lige potekalo v znaku gostujočih peterk, pa se je v 22. kolu zg<xlilo obratno. V tem kolu je namreč slavilo kar šest domačih ekip. v gosteh pa je zmagala le zagrebška Cibona. ki je v Beogradu odpravila Radnički FOB.
Vodeči peterki (Bosna in Partizan) sta bili v tem kolu pred izredno lahko nalogo. Partizan je brez večjih težav odpravil Dalvin, Bosna pa je z Varajidem v veliki formi (41 točk) odslovila skromni Rabotnički.
Se bo vodeči tandem razdvojil že v naslednjem kolu? V četrtek bo namreč v Zagrebu gostovala Bosna. Cibona je že pošteno namučila Partizan, kj je v Zagrebu slavil le s točko razlike. Sedaj pa je na vrsti Tanjevičeva četa. Če bodo Sarajevčani premostili tudi to o-viro, potem je jasno, da bo v predzadnjem kolu beograjsko srečanje med Partizanom in Bosno odločalo o letošnjem jugoslovanskem prvaku.
Za vodečim sta na lestvici še vedno ljubljanski Brest in splitska Jugoplasiika. Ljubljančani torej nadaljujejo z zanesljivo igro in v odlični formi je predvsem .lelovac, ki je bil tudi v sobotni tekmi odločilen za zmago nad Zadrom.
Derbi tega kola je bil vsekakor na Reki. kjer je Kvarner v izredno važnj tekmi v boju za obstanek v ligi. zanesljivo premagal Borac.
Prihodnje kolo bo na vrsti že jutri. V četrtek pa bo derbi 23. kola v Zagrebu med Cibono in Bosno. To srečanje bo neposredno prenašala tudi jugoslovanska televizija.
IZIDI 22. KOLA
V	BEOGRADU: Partizan - Dalvin Split	125:95
V	BEOGRADU: Radnički FOB - Cibona Zagreb	75:87
V	LJUBLJANI: Brest - Zadar	106:97
V	VALJEVU: Metalac - Crvena zvezda Beograd	81:80
V	SARAJEVU: Bosna Rabotnički Skopje	107:87
V	SPLITU: Jugoplastika - Beko Beograd	110:85
NA REKI: Kvarner - Borac čačak	104:90
LESTVICA
Bosna in Partizan'38; Brest in Jugoplastika 32; Cibona 26; Zadar in Radnički 22; Metalac 20; Crvena zvezda in Borac 18; Kvarner in Beko 14; Rabotnički 12; Dalvin 2.
PRIHODNJE KOLO (Jutri, 15.3.)
Rabotnički - Kvarner; Dalvin - Radnički FOB; Partizan - Metalac; Borac - Brest: Zadar Jugoplastika: Beko - CrVena zvezda: Cibona - Bosna (v četrtek, 16. 3., tudi pc TV).
se vdali le štiri sekunde pred koncem. ko je mladi Mottini zadel svoj drugi zaporedni koš in zapečati! rezultat. V vrstah gostov je bil najboljši De Vries, ki se vrača v staro formo, zadovoljil pa je tudi Baiguera.
KVALIFIKACIJE
1.	SKUPINA IZIDI 2. KOLA
Alco - Pagnossin	82:79
Emerson Hurlingham	98:96
Pintinox - Scavolinj	71:75
Gis - Chinamartini	91:95
LESTVICA
Chinamartini. Emerson in Sca volini 4: Pagnossin, Alco 2; Hurlingham, Pintinox, Gis 0.
PRIHODNJE KOLO (19.3.)
Alco - Chinamartini (18.3.). Gis Emerson, Hurlingham - Pintinox. Scavolini - Pagnossin.
2.	SKUPINA IZIDI 2. KOLA
Brili - Eldorado	107:10(1
Canon - Mobtam	84:82
Mcggji' J'61)y	11)6:11)0
Fernet Tonic - Vidal	124:6!)
LESTVICA
Fernet Tonic, Brili, Canon 4; Me cap. Mobiam 2; Vidal, Jolly, El dorado 0.
PRIHODNJE KOLO (19.3.)
Brili Mecap, Eldorado Fernet Tonic. Mobiam - Joll.v in Vidal -Canon.
ZA DRŽAVNI NASLOV
1.	SKUPINA IZIDI 2. KOLA
Perugina Jeans - Sapori	91:82
Mobilgirgi - Sinud,yne	87:72
LESTVICA
Mobilgirgi 4: Sinudyne. Perugina Jeans 2; Sapori 0.
2.	SKUPINA IZIDI 2. KOLA
Cinzano - Althea	89:91
Gabetti - Xerox	97:92
LESTVICA
Gabetti, Althea 4; Xerox. Cinzano 0.
PRIHODNJE KOLO (19.3.) Sinudyne - Perugina Jeans, Sapori - Mobilgirgi, Xerox - Cinzano, Althea - Gabetti.
Maiko
Prvenstvo Primorske v šahu
za člane in članice
Končalo se je letošnje primorsko prvenstvo v šahu za člane in članice, ki je potekalo ob nedeljah od 12. februarja do 6. marca v Kopru, Sežani, Novi Gorici in Anhovem.
' V moški konkurenci je nastopilo 10 igralcev iz Kopra, Sežane, Nove Gorice, Anhovega in Tolmina. Udeleženci so odigrali turnir po Bergerjevem sistemu.
Prvo mesto je prepričljivo osvojil prvokategornik Nebojša Milin kovič iz Kopra, ki je le eno partijo remiziral.
Končni vrstj red: Milinkovič (Koper) 8.5 točke, Tinta (Anhovo) 7, Bernetič. Uršič in Batič (vsi Sežana) 5,5, Rejc (Tolmin) in Jug (Nova Gorica) 3.5, Martinčič (Sežana) 3. Tavčar (Sežana) 2 in Vetrih (Nova Gorica) 0 točk.
Udeležba v ženski konkurenci je bila bolj skromna, saj se je prvenstva udeležilo le pet igralk, 3 iz Tolmina in 2 iz Sežane.
Naslov primorske prvakinje je osvojita Grudnova iz Tolmina, ki je v medsebojnem srečanju premagala Udovičevo iz Sežane.
Končni vrstni red: Gruden (Tolmin) 3. Udovič (Sežana) 3. Gabrov-šček (Tolmin' 2. Bumek in Vogrinčič (Tolmin) 1 točka.
Primorska šahovska zveza je najboljše v obeh konkurencah nagradila s knjižnimi nagradami in diplomrmi.
Milinkovič in Grudnova pa sta si priborila pravico do nastopa na letošnjem republiškem šahovskem prvenstvu.
SILVO KOVAČ
vili kritičen položaj na lestvici, jim daje le upanje pred na.i^l!jsl|0 V Rimu se je spet razigral ra Rossi iz Vicenze, ki je Laziu sul kar tri gole in pripomogel k P pričljivi zmagi lastne vrste. Z go Verone je Pescara še naprej zadnjem «estu lestvice. Ne Pre' (j dobra Fogeia ni zmogla Prenia"'i. niti ekipo Genoe. ki prav gotovo ti ne blesti.
Solidna Perugia pa je odpravi'* Napoli brez večjega naprezanja-
llllllmmillll ■iiim itiltlllllli ,11,1,1 i,HIIIIIII>(*,l,rl1^
ITALIJANSKA
NOGOMETNA PRVENSTVA
A LIGA
IZIDI 22. KOLA Atalanta - Juventus Fiorentina - Roma Foggia - Genoa Lazio Vicenza Milan - Inter Perugia - Napoli Torino - Bologna Verona - Pescara
0:2
2:0
1:1
1:3
0:0
2:0
2:0
1:0
LESTVICA
Juventus 33; Torino 29: Vicenza, Inter 25: Perugia 24: ’ rona 22; Napoli 22; Roma. Ata*® ta 26: Lazio 19: Genoa 18: rentina 17; Bologna, Foggia Pescara 14.
PRIHODNJE KOLO (19.3.)
Bologna - Milan, Genoa -ta, Inter - Perugia, Juventus _ rona. Vicenza - Fiorentina, Laz'0' Roma, Napoli - Torino, Pescara Foggia.
B LIGA
IZIDI 26. KOLA Ascoli Brescia Cagliari - Palermo
3:0
1:1
Catanzaro - Sambencdettcse *■!
1:1 1:1 1:1 0:1 1:0 1:0 1:0
Cesena - Rimini Cremonese - Bari Lecce - Ternana Modena - Avellino 1 Monza - Como Sampdoria - Pistoiese Taranto - Varese
LESTVICA
Ascoli 43: Leccc 30; Monza. ^et nana, Avellino, Taranto 29: Calajn žaro 28:	Palermo, Sampdoria
Brescia 27: Ban 26: Cagliari, SalV. benedettese 25: Rimini, Varese Cesena 23; • Cremonese 22; C0*11 20; Pistoiese 17; Modena 16.
PRIHODNJE KOLO (19.3.)
Sambenedettese - Ascoli. Pisl°'a se — Catanzaro. Ternana - CeS£a' Rimhli - Cremonese, Avellino - 'te. ice.nCfltfillari - Modena, Bari -	,
za, Varese Palermo, Brescia Sampdoria. Como - Taranto.
C LIGA
IZIDI 26. KOLA
Bolzano - Serpgno Juniorcasale - Trento Lecco - Biellese Omegna - Audace Padova - Novara ' Piacenza - Pergocrema Pro Patria - Tre vise Pro Vercclli - Alessandria S. Angelo Lod. - Mantova Udinese - Triestina
2:0 O: P 3:P 2:0 0:P 0:0 1:0 3:1 1:1 6:°
LESTVICA
Udinese 39. Juniorcasale, P‘aSfr». za 36: Novara 30; Mantova. viso 26; S. Angelo Lod.. Pa<J^„ Triestina. Biellese 25: Lecco, Trt., to in Pergocrema 24; Bolzano ž"' Pro Vercelli, Omegna 20: Alessa dria. Pro Patria, Audace 19* regno 11.
PRIHODNJE KOLO (19.3.)
tu*
Audace - Bolzano, Biellese - i() niorcasale, Alessandria - Lee' ' Scregno - Mantova. Novara - OJJL gna, Pergocrema - Padova, Tb stina - Pro Patria, Trento - S Vercelli, Treviso - S. Angelo l'00’’ Piacenza - Udinese.
Atalanta - Juventus Fiorentina - Roma Foggia - Genoa Lazio - Vicenza Milan - Inter Perugia - Napoli Torino - Bologna Verona - Pescara Ascoli - Brescia Cagliari - Palermo Cesena - Rimini Padova - Novara Spal - Lucchese
KVOTE
13 — 962.700 lir 12 — 56.800 lir
1VIINIBASKET
1 .1 S
2 % 1 J 1 1 X S % s
Dom — Arte C 54:20
DOM: Koršič 14, Orzan 10-nier 5, Grusovin 12, Cej 4, Lalc< 2; Kont K., Del Medico 2,-Pal’0 Kont I., Waltritsch 2, Bric 2.
V	prvenstvu za «Veliko natu minibasketa* je goriški Dom zat) žil svojo tretjo zmago. Kot Ja kaže sam končni rezultat, s? movej z lahkoto odpravili svoj® vrstnike. Zlasti je slovensko m°: dobro zaigralo v prvem rolčaS»’ je z odločno obrambo naspi’°';r onemogočilo vsak napad. V teh* lu tekme je Arte dosegel vsež8 koš.
V	drugem delu tekme je Do**]
peterka v želji, da bi dosegla c višjo zmago, malo zanemaril8 hrambo, kar so nasprotniki stili ter s protinapadi dosegli košev,	VILI PRINC1
(2 6:I’
A
De Bernardi v 2. min.,
.STRELCI:_________________
p*!}esi v 19. min., Ulivieri v 23. min., eSrini v 50. min., De Bernardi min. in Pellegrini v 84. min.
'53.
^INESE: Dalle Coma (Paleari), jJ0ra, Fanesi, Leonarduzzi, Apotek Riva, De Barnardi (Boito),
%|netti, Pellegrini, Bencina, Uli-
jRlESTINA: Bartolini, Schiraldi, i.^ppane (Marcolini v 58. min.), p3 Salvadori, Fontana, Andreis,
A Dri, Franca, Trainini. p®NIK: Savelli (Trapani).
^EDALCEV: 18.000 5°TI: 9:4 za Udinese u eniški izid potrebuje teniško raz-jp Udinese je z vrsto neubranlji-E "servisov* onemogočil Triestini,
^Pokaže kar zmore. Katastrofalen J92 Pa si lahko razložimo tudi z J^jetno slabo igro tržaške obram-si je naredila nekaj usodnih na-J', katere so odlični domači napajaj nemudoma izkoristili. Seveda i, finese s prikazano igro vseka-2tnagal, rezultat pa ne odraža razmerja sil na igrišču, pstina ,je srečanje začela dobro.
, Primerjavi s t>rvim letošnjim sre-J1*® je igrala zelo odprto, igra jJe bila izenačena. Očitno so Tr-Cat>i precenili lastne sposobnosti, j r,Se jim je drago maščevalo. Pro-p. «ko hrabremu nasprotniku so K^mčani kmalu pritisnili in v pič-. 23 minutah trikrat pretresli i^o nemočnih Tržačanov. Veliko ivde je pri tem imela tržaška o-
'""n................................................................................................
nogomet
V C LIGI
TRŽAČANI PRECENILI SVOJE SPOSOBNOSTI
Glavni vzrok hudega poraza je bila predvsem slaba obrambna igra
ese — Triestlna 6:0 (3:0)
bramba, toda ne moremo mimo u-gotovitve, da tako spretnih napadalcev, kot jih ima Udinese, v letošnjem prvenstvu še nismo videli. Tekme je bilo seveda tedaj konec. Tržaški igralci so doživeli psihično razbremenitev, drugi polčas pa je bil le apoteoza domačinov, ki si uvrstitev v višjo ligo vsekakor zaslužijo. Udinese je pravi nogometni «stroj», ki predvaja moderno in dopadljivo igro. Triestina pa ’? bila, kot običajno, v izvajanju vse prepočasna. Mitri in Franca sta igrala dobro, vsi ostali pa so razočarali. Upajmo le, da je za tak poraz krivo predvsem posebno vzdušje derbija, ki pogojuje nogometaše in kateremu Tržačani niso bili kos.	A.K.
ATLETIKA
Danes bo v Milanu atletsko srečanje »indoor* Evropa - ZDA. V evropski reprezentanci bo na 400 m tekel tudi Jugoslovan Knapič, v ženski pa bosta nastopili Italijanki Bot-tiglieri (400 m) in Simeoni (višina).
Na evropskem namiznoteniškem prvenstvu v Duisburgu je Italija med moškimi premagala Finsko s 5:4, pri ženskah pa VVales s 3:0.
Jutri bo na proseškem igrišču ob 18. uri prijateljska nogometna tekma med mladinskima enajstericama Primorja in Ljubljane. Prosečani bodo obisk vrnili verjetno v mesecu maju.
KOLESARSTVO
TIRENSKO MORJE - JADRAN
Drugo etapo osvojil Hilossi
PAGLIETTA (Chieti) - V etapni dirki od Tirenskega do Jadranskega morja je v drugi etapi zmagal Italijan Bitossi. Svetovni prvak Moser se je uvrstil na osmo mesto.
LESTVICA DRUGE ETAPE
1.	Bitossi	5.15’23”
2.	Barone	5.15’30”
3.	Saronni	5.15'3Ž”
4.	Martinelli	5.15'34' '
5.	De Vlaeminck (Bel.)
6.	De Gaster (Bel.)
7.	Gavazzi
8.	Moser
9.	Chinetti
10. De Muynck (Bel.) vsi s časom Martinellija
SKUPNA LESTVICA
Saronni	10.54'26"
Moser	4"
Schuiten (Hol.)	11"
De Vlaeminck (Bel.)	16”
Knudsen (Norv.)	18"
Fuchs (Ž>vi.)	18”
Fraccaro	19"
Bruyere (Bel.)	26"
Maersten	27"
Pollenstie	29”
	
NOGOMET
V PRETEKLEM KOLU PRVENSTVA 2. AMATERSKE LIGE
Izredno uspešna nedelja naših enajsteric
Presenetljiva zmaga Gaje - Nepričakovan uspeh je slavil tudi Primorec - Do zelo dragocenih točk sta prišla Zarja in Breg - Le Juventina je doživela (tesen) poraz
Strokovno predavanje
V ponedeljek, 20. t.m. bo v Gregorčičevi dvorani v Trstu prvo strokovno predavanje za trenerje, ki ga prireja trenerska zveza ZSŠDI. Predaval bo dr, Šturm na terno: Teorija športnega treniranja.
Odbojkarski revival '78
r»o 20. t.m. je v teku vpisovanje za rekreacijsko odbojkarsko tekmovanje revival '78. Razpis je bil objavljen v nedeljski številki, vsa po jasnila pa nudijo uradi ZSŠDI.
Košarka
V PROMOCIJSKEM PRVENSTVU
Bor se je ekipi Scoglietta oddolžil za poraz v Dolini
•l. MD Polet že drugič zmagal, Kontovel pa je spet ostal praznih rok
°9lietto — Bor	73:79
(38:31)
.^OGLIKTTO: Conca, Percos 6, b^dolfinj 2 Detela 3, Giugovaz 16, l2*tti 28, Scolini 12, Vidoni, Fer-j®a, Pecchiari 6.
,b0R: Oblak, Trevisan, Race 4, (7°Vič 2, Parovel, Klobas 12, Ral-P1 20, Vatovec 23, German 9,
.ipp 9.
^ONIKA: Cian in Franco iz Tr-
vjoglietto 11:23, Bor 11:29.
L N: Poretti (36), Detela (37), Klo-k (38), Giugovaz (40). porovi člani so v drugem povrat-itt' kolu v gosteh izbojevali zelo počeno zmago na račun Scogliet-l ‘h so se mu tako oddolžili za po-z v Dolini.
v“avi» so zasluženo zmagali, če-j:?v s prikazano igro niso zadovo--'' V prvem polčasu so bili na-
takih košarkarskih «predstav* ne smejo več privoščiti, če hočejo še upati na uvrstitev v finalni del.
—is—
Polet
59:82
$ domačini odločno boljši in so vodili s sedmimi točkami raz-
<a .ffrugem delu tekme pa so košar-t/i' Scoglietta močno popustili, kar izkoristil, borovci, da so žaosta-* najprej zmanjšali in nato celo jv<*lli.' V zadnjih in obenem odlo-H potezah tekme sc borovci le šinili mirne živce, odločno zadr-i| a*i žogo in tako zmagali s še-točkami razlike.
. ekma je bila tehnično dokaj (tanina. Domača najboljša strelca W0l>ni in Giugovaz) nista igrala (j: 2nata, borovci pa so morali veli, ^1 tekme igrati breč Klobasa V je zagreši, štiri osebne napake), krovih vrstah sta se tako tokrat L^ala Valter Vatove. in Karel
IV
.Ja.i menimo, da so tudi «plavi» lC®t igrali z okrnjeno postavo in brez Petra Žerjala, Franka r°a in Livija Pertota.
(bi)
Don Bosco (23:48)
POLET: Ferluga 6,.Dapev 11 (1:1), Berdon, Piccini, Sosič (k) 16, (2:5), Benčina 8 (0:3), Vitez 40 (10:13), Kerpan l (1:3), Bratož, Škabar.
SODNIKA: Divich in Klamert iz Trsta.
Poletovci so v soboto dosegli že drugo zmago v prvenstvu 1. moške divizije, tokrat v gosteli proti ne prav nepremagljivemu moštvu Don Bosca. Polet je s točno in pazljivo igro dosegel ogromno prednost že v prvem polčasu in je v drugem tako lahko mirno kontroliral igro ter ni pusto nasprotnikm, da bi se ne varneje približali.
Lahko sklepamo že iz teh nekaj uvodnih oesed, da tekma sama sploh ni imela nobene »zgodovine*, saj je bila premoč Poleta vseskozi zelo o-čitna, predvsem pri skokih na odbite žoge, kjer je gospodaril Boris Vitez, ki je z veliko lahkoto dosegel svojo običajno «kvoto» zadetkov. Od ostalih bi še posebej pohvalili mladega centra Davida Benčino, Ki je tokrat igral zelo borbeno v obrambi in preudarno v napadu.
Sergij Tavčar
84:69
1. DIVIZIJA
Slovel — Juventus 64:75 (28:25)
^ONTOVEL: Ukmar 6, Lisjak 7, 9, Marko Ban 14, Zavadlal 1, V Ban 2, Prašelj 3, Luksa 15. Ci ®NTUS: Scrinier 4, Covi 25, j"'fo 10, Meden, Potocco 7, Boz-1^4, Boneta 3, Zanini 8, Creva-
'• Kontovel 12:31, Juventus
‘M).
JODNIK: Pittana.
Usedalo je, ua bo poraz proti Po L, v pr vi tekmi spodbudil naše da se bodo v nadaljevanju nJ borili. Prišlo pa jc do ponov t poraza, tokrat s poprečne eki-L “hventusa. Nihče ni tega priča-Kontovelci sicer niso nasprot->'<>v podcenjevali četudi so jih bfvenstvu mladincev z lahkoto Vlagali. Začetek tekme je kazal, bo to ponovilo, kajti domačini ttf Koj prevzeli pobudo in vodstvo. h a je bila na zelo nizki tehnični in je potekala brez prevelike-.fiavd učenja.
tu drugem polčasu pa se je slika {»j, 'grišču pojiolnoma spremenila, it.^stavniki Juventusa so stopili na jj,lsče precej bolj odločni in So i-!jc° nekolik razživeli. Srečanje je l|Sr ostald popolnoma izenačeno do iL minute, takrat pa so Tržačani
s^Kli štiri koše zaporedoma in
dosegli vodstvo s 55:48. Kontiči so sicer še vzdržali, vendar -h^nlo se je, da popuščajo.
so nasprotniki dosegli mor to* Nepričakovano zmago in dra par točk. Naši far.tje pa
Jadran — Italsider
PROPAGANDA
Don Bosco — Bor 81:35
(47:15)
DON lOSCO: Coca 9, Stopper 11, Zotti 2, Velussi 2, Vecchiet 18, Sup-pani 9, Mancini 10, Berdoni 2, Pe-gozzi 18.
BOR: Bendi, Bradassi 23, Jagodic, Paoli, Rudež, Aleksij Tavčar 10, ’Vecchiet , Betocchi 2, Počkaj.
PM: Don Bosco 3:19, Bor 3:22
SODNIK: Monfioletti iz Trsta.
V soboto so borovci gostovali pri Sv. Jakobu in odigrali lepo tekmo z Don 2osco»n. Premoč domačinov se je uveljavila takoj v začetku srečanja, ker so stopili na igrišče z visokimi igralci. Bradassi se je moral »riti pod košema, da bi lovil žogo. - to mu ni vedno uspelo. Upoštevajoč dejstvo, da so vsi naši igralci ’ ‘o mlajši od nasprotnikov in vriibn manjši, je treba reči, da so odlično razvijali napade.
Štefan
Inter Milje — Sokol 86:36 (46:11)
SOKOL:	Kojanec, Ušaj (k) 18
(4-7) Devetak 16 (0:1), Nevenko Pertot, Niko Pertot, Boga'ec, Peric, Caharija (0:3), Gruden 2, Pangos.
PROSTI METI: Sokol 4:11; Inter 4:16.
SODNIK: Stefi
Kot predvideno je Sokol izgubil s prvouvrščenim Interjem iz Milj. Nabrežinci pa so v primerjavi s prvo tekmo nokazali nekaj napredka, predvsem v drugem delu tekme in posebno v zadnji četrtini, ki so jo izenačili 17:17. Gonilna sila nabre-žinske ekipe je bil Devetak, 1 ; je bil v drugem polčasu skoraj nezgrešljiv. Kot običajno je dobro zaigra! tudi Ušaj	MARKO
KADETI
Breg — Don Bosco 91:95 (83:83; 33:45)
BREG: Zobec 27 Slavec 21, Barut 18 Pertot 16, Ček 2, Male 2, Mene-ghetti, Ferluga, Korošec, Deber-
nardi.
SODNIK: Brusadin iz Trsta.
PM: Breg 15:36. PON: Barut (40).
Brežani bi v nedeljo kmalu poskrbeli za največje presenečenje tega prvenstva. Sl: venski fantje so namreč izgubili z Dor Boscom šele po podaljšku, (potem ko so nekaj sekund pred koncem regularnega časa vodili s točko razlike.
V	podaljšku so* seveda zmagali bolj izkušeni košarkarji Don Bosca. Brežanom pa ostaja veliko zadoščenje, da so v tej tekmi le pokazali, da se lahko enakovredno pomerijo tudi z močnejšimi ekipami te lige.
V	Bregovih vrstah sta tokrat največ pokazala Boris Slavec in Loris Zobec.
Turnir
Zini & Rosenwasser Sokol A — Bor B 46:47 (25:18)
SOKOr :	Ušaj 17, Devetak 12,
Bandeij 9, Bogateč, Sedmak, Klanjšček, Grilanc 2, Niko Pertot in Nevenko Peitot 8.
BOR: Bradassi 30, Vascotto, Krapež, Volk 4, Tavčar 4, Semen 2, Slama 2 Jagodic, Jogan 4, Lokar l.
Včerajšnj' slovenski derbi med Sokolom A in Borom B se je za ključil z -mago »plavili*. Nabrežin ci, ki no igral' doma, so pokazali lepšo igro kot gostje, ki so igrali zmedeno in neučinkovito. Le včasih je Vol’- svodbujal igralce naj hitro razvijejo napad. Pohvaliti je treba Sokolovo obrambo. Ta je dobro ovirala igro Bradassija, ki je lovil odbite ' z in dobro zadeval. Od NaLrežincev je dobro igral U-šaj, posebno v napadu.
Štefan
Gaja — Campanelle 3:0 (1:0)
GAJA: Olivieri, Olenik, Čermelj, Vrše, Botti, (v d.p. Zippo), Visin-tin, Branko Grgič, Zuzich, Bolcich, Viviani, Kalc, 12 Kante.
CAMPANELLE:	Medin, Grassi,
Del Piano, Castellano, Famigliuolo, Raguso, Brandolin, Bon, Ierman (v d.p. Minea), Zorzut, Zulich, 12. Ferluga.
STRELCA: v 27. min. p.p. Branko Grgič, v 18. min. d.p. Zippo in v 24. min. d.p. Branko Grgič.
SODNIK: Balsamo iz Gorice je dobro sodil.
GLEDALCEV: okoli 300.
Gaja je na Proseku v sobotni tek mi presenetila z visoko zmago proti prvouvrščeni ekipi Campanell in obenem kandidatu za prestop v višjo ligo. Čeprav so Tržačani vedeli, da bo tekma z Gajo težavna, niso pričakovali tako visokega poraza, kar dokazuje, da gajevci proti nočnim ekipam igrajo dobro. Junak tekme je bil nedvomno Branko Grgič; bil je neustavljiv, dal kar dva gola in je pripomogel še k tretjemu zadetku; toda poudariti moramo, da so prav vsi fantje zaigrali solidno. Tržačani pa so igrali podrejeno vlogo, bili so vedno zaustavljeni, praktično so bili le senca ekipe, ki zaseda tako visoko mesto na lestvici.
Trener Kozina je dobro razporedil svoje igralce na igrišču, tako da je izbral obrambno igro in je startal na točko. Tržačani so že takoj na začetku izbrali napadalno igro, si ustvarili nekaj ugodnih priložnosti za gol, toda vratar Olivieri je par-krat res odlično posegel in preprečil zadetek. Pritiska Campanell so je Gaja takoj otresla in v prvem resnem protinapadu povedla, ko je Branko Grgič po hitrem protinapadu silovito streljal na vrata Medina in ga premagal. Igralci Campanell so si do zaključka polčasa zelo prizadevali, da bi Izenačili, teda brez uspeha, saj je obramba Gaje vse napade učinkovito zaustavila.
Pravemu polomu Tržačanov pa smo bili priča v drugem delu igre. Že takoj na začetku bi Gaja skoraj podvojila, toda spet je Grgič (sam i pred vrati) streljal visoko. V 18.
' minuti je Gaja izvedla prosti ; trel; pravo «bombo» je streljal Grgič in vratar Medin je le s težavo odbil žogo, toda prav do nog Zippa, ki jo je brez težav potisnil v mrežo. Od tega trenutka dalje je Gaja dobesedno gospodarila na igrišču: zatresla je še enkrat z Brankom Grgičem mrežo Tržačanov in Si ustvarila še dve stoodstotni’ priložnosti za gol. Gostje iz Trsth'"niso prišli niti do častnega zadetka!- številna tržaška publika je po končani tekmi ostala re, presenečena in brez besed.
d gr.
San Marco — Primorec 1:2
SAN MARCO: Montanelli, Can-dusso, Pacor, Toffanin, Minca, Vižintin ,v 16. min. d.p. Speck), Bi-son. Zollie. Stradi, Lanza, Savi.
PRIMOREC: Pavatič, Angel Milkovič, Štoka, Čuk, Mauro Kralj II., Husu (v 43. min. d.p. Sosič), Edvin Kralj, Možina, Marko Kralj, Boris Kralj, Mauro Kralj I.
STRELCI: v 4. min. d.p. Savi, v 32. min. d.p. Mauro Kralj I. in v 38. m«,, d.p. Boris Kralj.
SODNIK: Godeas iz Cormonsa.
GLEDALCEV: približno 200
V izredno napeti tekmi je Pri morcu uspelo v gosteh premagati ekipo Sin Marca. Trebenci so si zmago zaslužili, predvsem ker se niso nikoli vdali in jim je bil sodnik nenaklonjen. Ta jih je namreč znatno oškodoval, ko hi ob dveh priložnostih dosodil zelo očitne e najstmetrovke. Nasprotno pa je domačinom dosodil celo dve, ki so jih oa zgrešil'
Trebenci so začeli dokaj previdno, saj so v Ribiško naselje prišli z namenom, da odnesejo remi. Do mači.h pa so startali na zmago. Že od čarnega začetka so začeli napa
dati in resno ogrožati Pavatičeva vrata. Trebenska obramba se je branila s težava in v nekaterih trenutkih tudi zelo neorganizirano, ta-k da so bili domači napadalci zelo neverni. Izredno priložnost so imeli v 29. minuti, a Štoka je na sami gol črti odbil žogo v avt. Domačine je to spodbudilo in tako so šc naprej napadali. V 33. min. je v enem izned teh napadov Angel Milkovič napravil prekršek v ka zenskem prostoru in sodnik je dosodil pravično ene istmetrovko. Streljal jo je Zollia, a vratar Pavatič je z drznim posegom ubranil. Od tedaj dalje se je igra uravnovesila, saj so tudi gostje postajali nevarni.
V drugi minuti drugega polčasa bi lahko Trebenci povedli, vendar
Ko; je bilo pričakovati, je itardreška Juventina v nedeljo klonila v Gradišču proti I-tali. Možnosti remija v tem srečanju so bile majhne, saj se 'kipa iz Gradišča bori za napredovanje in je pred domačim občinstvom zelo solidna. Končni rezultat pa potrjuje, ,la so bili Štandrežci enakovreden tiasprotnik domačinom, ki so si zmago zagotovili le z zadetkom prednosti.
Kar se tiče vrha lestvice je sedaj položaj precej jasen. Vodeči Lucinico ima namreč točko prednosti pred Halo in Torrejem. četrtouvrščenca, Ter-zo in 'Itaranzano, pa zaostajata že za 6 točk. Borba za napredovanje naj bi se torej bila med temi tremi ekipami in mislimo, da bodo prav neposredni voboji odločili, kdo bo v prihodnjem prvenstvu nastopal v višji ligi.
Na d ■ lestvice je položaj nekoliko bolj zapleten. V izredno slabih vodah sla Mariano in Sagrado. Na lovorikah pa ne smejo počivati lsonzo. Moram, Aiello in tudi sama Juventina, ki ima sicer 7 točk prednosti pred Marianom.
IZIDI ZADNJEGA KOLA
dogodku so se akcije vrstile kot na tekočem traku in gol je tako rekoč visel v zraku. V 27. minuti je po akciji na levi strani Lupidi poslal dolgo žogo v kazenski prostor, kjer pa jo je prosti branilec Edere v želji, da jo (odbije, poslal v loku za hrbet lastnega vratarja. Po golu se je Zarja še bolj razigrala in potisnila goste v obrambo. V teh trenutkih se je zelo dobro izkazala trojica Žagar - Ražem - Marc, ki je gospodarila na igrišču in ustvarjala lepe akcije. Do drugega zadetka je prišlo šele v 45. minuti, Zarja je izvedla serijo štirih kotov in pri zadnjem se je žoge polastil Lupidi, ki je neubranljivo streljal.
V drugem polčasu zarjanom ni bilo še dovolj in so se pognali v napad.
Zadnji gol je padel v 70. min., ko je po lepi podaji Darka Grgiča Ražem premagal vratarja Carbone-seja. Do konca se je igra odvijala na sredini igrišča z občasnimi protinapadi.	Big
Zaule — Breg 1:1 (1:1)
BREG: Ghersinich, Rodela, Poro-pat, Sovič, Dagri, Melon, Samec (Bonazza), Klun, Križman, Mikuš,
Strnad.
ZAULE: Pausche, Righer, Lego-	, ,. _	..
vich, Fonda, Budicin, Cafueri, Soli-1 boljši mladi Puntm.
nju, ki se je izteklo predvsem v zadovoljstvo «plavih», saj jim je pridobljena točka zelo dragocena v boju za obrianek v ligi. žaveljci, ki ni. majo tako perečih problemov, so zaigrali bolj umirjeno in urejeno, z dolgimi predložki v kazenski prostor gostov; Brežani so bili nekoliko bolj napeti in so bile njih akcije, predvsem v zaključni fazi, manj čiste. Na splošno sta bili uspešni obe o-brambi, ki sta lepo zapirali pot nasprotnim napadalcem.
Oba zadetka sta bila posledica kazenskega strela. Prvega je uresničil Millo po strelu Bologne, ki se je odbil od živega zida. Drugega je z enajstmetrovko uresničil Mikuš.
Zaule so začele s hitrim tempom, z dolgimi potezami in ostrimi streli ter so prve pol ure prevladale. Zadnji četrt ure p.p. je pripadal »plavim*, ki so dobro reagirali po prejetem golu.
Breg je začel d.p. nekoliko bolje. Zaule so odgovorile v istem tenu in je večkrat prevladala zdaj ena, zdaj druga postava. Zadnje minute srečanja so pripadle Zaulam, ki se niso hotele zadovoljiti z eno točko. Nekaj resnih priložnosti so imeli Sovič, Puntin in Križman.
Menimo, da je bil med vsemi naj-
ITALA:	Sonsor, Mineu. Pittia,
Rusolen, Lorenzon, E. Marega. F. Marega, Calandra, Piscopo, Brumat, Donda.
STRELEC: v 13. min. p.p. Donda.
SODNIK: Dose iz Gonarsa.
Začelo se je po pričakovanju. Itala je takoj sprožita vrsto napadov. gostje pa so takoj potegnili v obrambo vse igralce razen Gomi-ščka in Tabaja. Itala ie že od vsega začetka izvajala ostro in napadalno igro ter ustvarila Liko nekaj izrednih priložnosti za gol. Za tega je (»skrbet v 43. minuti Donda, ki je z lepim strelom presenetil odličnega vratarja Spessota. Juventina je medlo reagirala, sai so domačini imeli še vedno vajeti igre trdno v svojih rokah in so med drugim tudi dvakrat zadeli vrat-
JOLO
nas, Bologna, Puntin, Millo, Mati checchia.
ZADETKI: v 17. min. Millo in v 36. min. Mikuš (U-metrovka).
Izredno veliko štelivo navijačev obeh postav se je zbralo v Žavljah, kjer so bili priča napetemu sreča-
Itala — Juventina 1:0 (1:0) j
JUVENTINA:	Spessot, Tomažič.!
Nanut, Taučar, čevdek, Zin, Rus-so, Marvin, Tabaj (Devetak), Go-mišček, Lorenzon, 12 Plesničar, 14 Mervič.
MiuiiiitittiiiiiiiiiiinittiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiimnimiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiittiMiiitiiiiiitmiiiiiiiiiiiii
ATLETIKA
NA BOROVEM TEKMOVANJU
Lucinico - Terzo	3:1
Sagrado - San Marco	1:2
Itala - Juventina	1:0
Fiumicello - Staranzano	1:0
Moraro - Villesse	0:0
Ruda - lsonzo	1:0
Mariano - Malisana	1:3
Torre - Aiello	3:1
					
ODBOJKA
V MOŠKI B LIGI
Nepričakovana zmaga Bara proti Benečanom
«PIavi» so si jo priborili, č«prav so bili okrnjeni
LESTVICA
' Lucinico 35, Itala, Torre 34, Terzo, Staranzano 28. Ruda 25, San Marco, Fiumicello. Malisana 24, Villesse 21, Juventina 20, Aiello 19, Moraro 18, lsonzo 17, Sagrado 14, Mariano 13.
PARI PRIHODNJEGA KOLA lsonzo - Moraro Staranzano - Itala Aiello - Lucinico Juventina - Fiumicello Terzo - Torre Villesse - Ruda Malisana - Sagrado San Marco - Mariano.
Rudi Pavšič
Nastopilo ie sedemUesel dijakov Dosegli so več dobrih rezultaiov
Udeležba ni izpolnila pričakovanj organizatorjev
Bor — CUS Benetke 3:0 (15:13, 15:13, 15:13)
BOR: Kralj, Fučka, Kodrič. Neubauer, Pečenko, Ugrin, Zadnik in Žerjal.
CUS BENETKE: Roccabella. Ber toldero, Strassera, Rizzo, Ledora-to. Scaggiante, Pinni, Sarica, Gra nola in Avon.
SODNIK: Ruoso (PD). STRANSKI: Schiro; ZAPISNIKAR: Ruan (oba Trst).
V predzadnjem prvenstvenem na stopu in zadnjem pred lastnimi gledalci so odbojkarji Bora (»skrbeli za veliko presenečenje. Premagali so namreč solidni CUS iz Benetk z več kot zgovornim 3:0 Gostje so prišli v Dolino s trdnim prepričanjem, da bodo izbojevali dragoceni točki, ker niti oni niso povsem na varnem, glede na zad nje. precej presenetljive prvenstve ne razplete. Zmaga slovenskih od bojkarjev ie še toliko boli mirnem bna, ker so igrali brez diskvalificiranega Plesničarja in tudi brez Požarja. To je morda najboljši dokaz, da ko zaigrajo mirno, za-
grizeno in brez živčnosti, lahko spravijo na kolena marsikaterega nasprotnika. Nazadovanje iz 2. lige pa je samo splet nekaterih nepredvidenih okoliščin, ki so pripeljale Borovo ekipo do tega.
Kot že ves čas v letošnjem prvenstvu je bil sprejem skoraj nezgrešljiv. To je pripomoglo tudi dobro organizacijo napada, ki je bil tudi učinkovit, da je bil na sprotnik že na samem začetku na kolenih. Dober je bil tudi blok. kar je pomenilo začetek konca za goste.
To je bila druga zmaga Bora v letošnjem prvenstvu in je, žal sa mo prestižnega, ne pa praktičnega pomena.	G. F.
ŠD Mladost čestita svojemu nogometašu Pavlu Nardonu in njegovi soprogi ob rojstvu prvorojenec
GABRIJELA
ka eremu želi v življenju vso srečo.
domači vratar je Maura Kralja I. hote podrl na tla, dva metra pred praznimi vrati. Sodnik ra je očiten prekršek prezrl. Dve minuti ka sneje je Sav! v protinapadu uspel uiti obrambi Primorca in je pove del. Trebenci so se od tedaj dalje podali v napad, s tem pa so se v obrambi preveč odpirali. V 14. mi nuti je uspelo Saviju uiti, a na črti >azer-kega prostora ga je Milkovič zrušil. Sodnik je ponovno do sodil enajstmetrovko. Zaman so bili protesti "ostov, češ da je bil prekršek izven kazenskega prostora. Tokrat je najstrožjo kazen streljal Savi, ki pa je žogo poslal nerodno cela dva metra mimo vratnice. Tre bend n o0 popustili in so z vsemi močmi 'skali izenačenja. V 25. minuti je 'il sam pred vratarjem zrušen Boris Kralj, a sodnik je to spet spregledal, nasprotno je Frimorče-vega igralca še opomnil. Domačini so se pod pritiskov gostov s težko-čo branili V 32. minuti pa je le uspelo Primorcu remizirati z Mau-rom Kraljem I. Primorec pa se po doseženem remiju še ni vdal, saj s0 bili domačini popolnoma nadi grami. V 38. minuti je po levem kri lu prodrl Mauro Kralj II., preigral je dva igralca in točno podal žogo Borisu Kralju, ki je z glavo brez težav povedel.
Veselje pri Trebencih je bilo nepopisno; <’j konca tekme so vod stvo z 'ahkoto obdržali, saj so bili domačini zelo utrujeni in povsem brez moči
Bruno Križmančič
Zarja — Edera 3:0 (2:0)
ZARJA: Puzzer (v d.p. Babuder), Žagar, Križmančič Stojan (v d.p. Cecchi), Samese, Metlika, Križman čič Vojko, Jacopino, Ražem, Grgič Darko, Marc in Lupidi.
EDERA: Carbcnare, Denich, Pag nut, De Marchi, Bacci, Boldani, Sta-race, Betagna, Vatovani, Zacchigna in Bones.
SODNIK: Borghes
KOTI: 10:3 za Zarjo
Zarja je v nedeljo gladko prema gala Edcro. Izid srečanja ni realen. Bazovci bi ahko še nekajkraj zatresli nasprotnikovo mrežo, saj so gospodarili na igrišču vseh 90 minut in so bili za razred boljši od gostov. I»po vreme je pritegnilo ob rob i-grišča mnogo navijačev, ki so brez dvoma bili zadovoljni s prikazano igro. Že preden je padel prvi gol je Zarja silovito pritisnila in zapra vila nekaj ugodnih priložnosti. Najlepši strel pa je dal Vojko Križman-
Letošnje atletsko srečanje slovenskih srednješolcev ni uspelo tako kot prejšnja leta. Že samo število nastopajočih (okoli 70 tekmovalcev) priča, da je bila udeležba skromnejša. Tega ne moremo pripisati n: vremenu, niti organizatorjem, saj je tekmovanje teklo brezhibno. Kje se je torej zataknilo? Odgovor na to vprašanja je zel > enostaven: slovenske šole so se odloči-'e. da uradno ne nastopijo na tek movanju, k ga je priredilo ŠZ Bor, ker baje dijaki še niso opravili zdravniškega pregleda. Kljub temu pa so se tekme vseeno odvijale, saj se je le zbralo zadostno število atletov - dijakov, ki so pa nastopali le posamezno. Naištevilčne;še skupine so pripadale šoli Levstik s Proseka, Kosovelu z Opčin ter Erjavcu iz Rojana.
S precejšnjim razočaranjem spet ugotavljamo, da je dialog med šolo in športnimi društvi možem le ob priliki teoretičnih razprav, ko pa skušamo besede spremenit; v dejstva nastanejo nepremostljive težave. Ne vemo komu pripisati krivdo za tako početje, bistvo pa , da pri tern največ izgubi prav naša mladina.
Kar se tekmovanja samega tiče naj omenimo, da je bila razvidna razlika n-ed tistimi, ki že gojijo kakšen šport in tistimi, kj so se prvič podali na atletsko stezo. Nekateri atleti so beležili po dve ali celo po tri zmage.
Dobre re.uitate so dosegli pri fantih Aljoša Gašperlin, Gorazd Pačnik ( od vsem v metu krogle) in Da/id Poljšak (v skoku v daljino). Pri deklicah so še enkrat izstopale sestre Menegatti, ki so odnesle ta; osem kolajn, omeniti moramo seveda Damjano Sedmak, zmagovalko teka na 50 m. Pohvaliti pa moramo mladi Ireno Kebar in Sašo Ban, ki sta imeli glavno vlogo v skupini najmlajših.
IZIDI
DEČKI (1966)
50 m
1.	Niko Sedmak 7”5
2.	Milan Gojča 7”5; 3. David Nabergoj 7”8; 4. Fabio Carli 7"9; 5. Diego Košuta 8”2; 6. Marko Kralj in Nikola Tcnce 8”5; 8. Marko Saksida 8”6.
600 m
1. Mario Ban 2.40"0 krogla
1.	Vaško Pečar 6,42 m
2.	Fabio Carli 6,10; 3 Mario Ban 5,83; 4. Marjan Gojča 5,80; 5. Nikola Tence 5,70; C. Marko Kralj 5,20.
daljina
1.	Niko Sedmak 3,69
2.	Vaško Pečar 3,58; 3. Marjan Gojča 4,58: 4. David Nabergoj 3,50; 5. Marko Saksida 3,33; 6. Fabio Carli 3,28; 7 Marko Kralj 3,15; 8. Nikola Tence 3,04.
DEČKI (1965)
50 m
1.	Aljoša Gašperlin 7"7
2.	Edi škerlavaj 7"8; 3. Fausto Bon-nano 7”9; 4. Milan Go ča 8"4; 5. Franko Hrvatič 8"5; 6. Egon Gornik 8"7; 7. Lucijan Colja 8"9; 8. Ma rio Gregori 9”3.
600 m
i, Javel Sardoč 2'16”5 krogla
1.	Aljoša Gašperlin 9,58
2.	Idi škerlavaj 7,80; 3. Pavel Sar doč 7,02: 4. Lucijan Colja 6,93; 5. Milan Goiča 6,51: 6. Mario Gori
čič, toda za las mimo vrat. Po tem 16,51; 7. Franko Hrvatič 5,50; 8.
Robert Čuk 5,23; 9. Egon Gornik 4,05. daljina
1.	Aljoša Gašperlin 4,19
2.	Edi Škerlavaj	4,12; 3.	Fausto
Bonnano 4,06; 4. Franko Hrvatič 3,511; 5. Milan Gojča 3,29; 6. Robert Čuk 3,03.; 7. Luciji . Colja 2,91;
8. Egon Gornik 2,84.
DEČKI (1964- 63)
50 m
1.	Gorazd Pučnik 7”0
2.	Aris Sedmak 7”2; 3. David Polj-
šak 7”4; 4. Peter Zupančič in Aleks Ostrouška	8”0; 6.	Marčelo	Ukmar
8”1; 7. Pavel Vidoni 8”3; 8. Guido Cibic 9"1.
600 m
1.	Robert	Soave 1’48"3
2.	Štefan	Ukmar	1'53 ”5; 3. Peter
Starc 2'04"3
krogla
1.	Gorazd Pučnik 11,82
2.	David Poljšak 9,78; 3. Pavel Vi doni 9,23; 4. Aleks Ostrouška 7,89 5. Robert Soave 7,60; 6. Guido Ci bic 7,33- 7, Marčelo Ukmar 7,23 8. Peter Zupančič 6,70.
daljina
1.	David P- ljšak 4,78
2.	Aris Sedmak 4,71; 3. Peter Zupančič 4,11; 4. Aleks Ostrouška 3,96; 5. Marčelo Ukmar 3,3"
DEKLICE (1966)
50 m
1,	Irena Kebar 8”6
2.	Saša Ban in Nives Štoka 8"7;
4.	Tanja Pertot 8”8; 5. Ves,, i Škerlj 9"2; 6. Dan ja Danieli in Nives Milič 9”4; 8. Sandra Milič 9”5; 9. A lenka Starc in Nadja Štoka 9''9.
600 m
1.	Keti Regent 2T9"3
2.	Romilda Daneu 2'20”4
3.	Katja Frančeškin S'20"4. krogla
1.	Irena Kebar 5,17
2.	Tanja Pertot 4,70; 3. Vesna Škrlj 4,69; 4. Alenka Starc 4,49; 5. A-leksandra Milič 4,25; 6. Nives što-kr 4,13; 7. Nives Milič 3,30; 8. Na dja Štoka 2,74.
daljina
1. Saša Ban 3,28; 2. Irena Kebar 2,89; 3. Aleksandra Milič 2,76; 4. Katja Frančeškin 2,76: 5. Vesna Škrlj 2,46: 6. Tanja Pertot 2,37. DEKLICE (1965)
50 m
1.	Andreina Menegatti 7”9
2.	Tama... Pahor 8''6; 3. Sonja Rupel 9”1.
krogla
1.	Andreina Menegatti 4,96
2.	Sonja Rupel 4,68; 3. Tamara Pa hor 4,56.
daljina
1.	Andreina Menegatti 3,52
2.	Tamara Pahor 2,82; 3. Sonja Rupel 2,54.
DEKLICE (1964 - 63)
50 m
1.	Damjana Sedmak 7”7
2.	Nadja Menegatti 7"9; 3. Karmen Menegatti 8"0; 4. Valnea Cibic 8"1:
5.	Sonja Doljak 8”4; 6. Klara Čer-noli 9”1.
600 m
1. Klara Stefani 2’03”5 krogle
1.	Tanja Furlan 7,57
2.	Karmen Menegatti 7,02; 3. Valnea Cibic 6,83; 4. Damjana Sedmak 6 16; 5. Klara Čemoli 6,11; 6. Nadja Menegatti 5,97; 7. Sonja Doljak 5,89.
daljina
L Nadja Menegatti 4,01 2. Valnea Cibic 3,73; 3. Karmen Menegatti 3,67: 4. Damiana Sedmak 3,58; 5. Tanja Furlan 3,41; 6. Klara Čemoli 3,40: 7. Sonja Doljak 3,38; 8. Irena Zubalič 2,90.
V devetem povratnem kolu nogometnega prvenstva 2. a-mate-ske lige je za veliko presenečenje poskrbela padriško -gropajsica Gaja, ki je v anti-cipirani tekmi na Proseku povsem r. vičakovano z visokim izidom premagala močno ekipo Campanell. S tem je položaj na vrhu lestvice, na kateri trenutno vodi (po nedeljskem remiju z Ed. Adriatico) Libertas, precej zapleten, saj imajo vse tri drugouvrščene ekipo tekmo manj, kar pomeni, da se lahko stanje■ po zaostalih tekmah povsem spremeni in imamo lah ko kar štiri ekipe na vrhu le stvice z enakim številom točk
Poleg Gaje je za lepo pre senečenje poskrbel tudi Primo rec, ki je imel za «nasprotni■ lea* tudi dokaj pristranskega sodnika, saj je dosodil proti Trebencem kar dve 11-metrov ki: na srečo pa so ju pred stavniki S. Marca slabo izvedli in tako se je trebenska ekipa po štirih nedeljah spet vrnila domov z dvema točkoma v žepu.
Do pomembnega uspeha je prišla ‘udi Zarja, ki je doma zanesljivo premagala Edero, medtem ko so Brežani v gosteh proti Zaulam prišli do zlata vredr.e točke, saj so s to povišali prednost nad neposrednimi tekmeci za izpad (Edero in Op. Supercafje) kar na pet točk.
Usodni udarec je v nedeljo dobil tudi Flaminio, ki je na Opčinah doživel katastrofalen poraz, s katerim so Tržačani dejansko že obsojeni na izpad v 3. amatersko ligo.
Med ostalimi izidi bi v pnH vrsti omenili zmago Aurisine nad Rosandro in nepričakovan remi nad nemočno ekipo Op. Supercaffe.
IZIDI 24. KOLA Gaja - Campanelle	3:0
Costalunga-Op. Supercaffe 1:1 Opicina - Flaminio	9:0
Libertas - Ed. Adriatica 1:1 Zaule - Breg	1:1
S. Marco - Primorec 1:2 Zarja - Edera	3:0
Rosandra - Aurisina 0:1 LESTVICA
Libertas 32, Campanelle, Ed. Adriatica in Opicina 30, Costa-lunga 29, Zaule in Aurisina 26, Primore ■ 25, S. Marco, Rosandra in Gaja 23, Zarja 22, Breg 20, Edera in Op. Super-caffč 15, Flaminio 8. PRIHODNJE KOLO (2. 4. 78) Primorec - Zaule Ed. ..driatica - Opicina Aurisina - Gaja Flaminio - Libertas Campanelle - Rosandra Breg - S. M rc..
Edera - Costalunga Opicina Supercaffe - Zarja B. R.
nico in dvakrat prečko.
Itala ie v drugem polčasu nekoliko poDustila, kar je Juventina izkoristila in večkrat resno zaposlila furlansko obrambo. Najlepša priložnost se je nudila Lorenzonu, ki je sam pred vratarjem streljal čez prečko. Proti koncu tekme so se «belo-rdeči» odločno pognali v napad, vendar brez uspeha
Prihodnjo tekmo bo Juventina igrala v Štandrežu s Fiumictlkim,
2. aprila od 15.30.
BIP
3. AMATERSKA LIGA Roiane.se - Vesna Mladost - Brazzanese Kras - CGS
1:1
4:1
1:2
JUGOSLOVANSKA NOGOMETNA PRVENSTVA
2. ZVEZNA LIGA
ld 0 0
0
1
o
0:0 0 0
IZIDI 19. KOLA Leotar - Crvenka Vrbas - Proleter Iskra - Jedinstvo (Bi)
Željezniiar - Radnik Dinamo - Rudar (L)
Novi Sad - Jedinstvo (Br)
BSK - Maribor Rudar (V) - Famos Kikinda - Varteks
LESTVICA
Željezničar 27; Dinamo, Maribor 23; Iskra. Kikinda Novi Sad 22; Proleter, Vrbas, Leotar 20; Jedinstvo (Bi), Rudar (L) 18; Crvenka. Radnik, Rudar (V) 17; BSK. Famos 15; Jedinstvo (Br) in Varteks 13
" PRIHODNJE KOLO (19.3.) Crvenka - Kikinda. Varteks Rudar (V), Famos - BSK. Maribor -Novi Sad, Jedinstvo (Br) - Dinamo, Rudar (L) - Željezničar, Radnik - Iskra, Jedinstvo . Vrbas. Proleter - Leotar.
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchl 6, PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70
Podružnica	Gorica. Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 57 23
Noročnina
Mesečno 2.900 lir — vnapre| plačano celotna 29 000 lir. Letna naročnino za inozemstvo 44.000 lir. za naročnike brezplačno revija «DAN».
V SFRJ številka 3,00 din, ob nedeljah 3,50 din, za zasebnike mesečno 40,00, letno 400.00 din. zo organizacije in podjetja mesečno 55,00, letno 550,00 din
Poštni tekoči račun zo Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
2iro račun 50101-603-45361 «ADIT» . DZS • 61000 Ljubljano. Gradišče 10/11. nad., telefon 22207
Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 43 n™
250,
Stran 6
14. marca 1978
Za SFRJ
Oglasi	Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir.
13.000 lir. Finančno-upravni 600, legalni 600, osmrtnice sožalja 300 lir za mm višine v širini 1 stolpca Mali oglasi 150 lir bes®® ' Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julils , krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih d® v Italiji pri SPI.	.
t i	član italijanske|R|lH
I z da j a	Z IT zveze časopisnih JfljB
Odgovorni urednik Gorazd Vesel	in r.ska JT ^Trst 2J|02nikov
Z ZASLIŠEVANJEM DVEH ČASTNIKOV SW
Delovanje obveščevalne službe zopet v ospredju na procesu v Catanzaru
Med pričami, ki jih bo sodni zbor zaslišal ta teden, tudi nekaj novinarjev
CATANZARO — Po običajni enotedenski prekinitvi se je včeraj v Catanzaru nadaljeval proce., zaradi pokola v Kmečki banl.i na Trgu Fontana. V ospredju razprave je še vedno položaj Pietra Valprede in ostalih anarhistov, katerih nedolžnost. v katero najbrž ne dvomi noben demokrat, prihaja vse bolj do izraza tudi v sodni dvorani. V tem pogledu bo sodni zbor, ki mu predseduje dr. Scuteri, zaslišal kopico pomembnih prič, med katerimi tudi časnikarja Giorgia Zicarija, bivšega sodnega kronista milanskega časnika «Corriere della sera*, ki 'e bil odouščen zaradi tesnih stik- / 'z obveščevalno službo.
V kratkem pa se bo pozornost sodnikov in odvetnikov znova prevesila na ravnanje razpuščene obveščevalne službe SID in fašističnih obtožencev, zlasti Franca Frede, Giovannija Venture in Maria Merlina. Kar zadeva prvo vprašanje, ki ga je sodni zbor razčlenil v drugi polovici lanskega leta, bosta znatnega pomena pričevanji polkovnikov Genovesija in Cacciuttsla. Zadevali bosta predvsem prvo sporočilo SID o domnevnih krivcih. Poznejše priredbe tega dokumenta je javni tožilec dr. Mariano Lombardi pred časom označil, kot prvj pomembni poskus preusmerjanja preiskave.
Kot smo poročali je SID že nekaj dni po pokolu v Kmečki banki in po atentatih v Rimu sporočil policiji, da je za rimske atentate odgovoren Mario Merlino, ki naj bi deloval po naročilu Stefana Delle Chiaiea. le ta pa naj bi deloval sporazumno s francoskima skrajnežema Robertom Leroyem in Guer-rinom Serraconi. Daši so bili vsi štirje osumljenci razvpiti desničarji, so jih v nekaterih priredbah dokumenta prikazovali kot anarhiste z očitnim namenom, da spravijo sodnike na napačno pot.
Izsledki sodnikov D'Ambrosia in Migliaccia ter razprava v Catanzaru so p.,kazali, da je telo (ali vsaj nekateri častniki), ki bi moralo bedeti nad varnostjo države, nadaljevalo po tej poti in skušalo zavreti preiskavo. Nekatere dokumente in informacije so na primer odrekli sodnikom s pretvezo, da gre za strogo državno tajnost, šlo jim je pa le za to. da bi krili vohuna in prevratnika Guida Giannettinija.
Kar zadeva izrecni položaj fašistov pa bo sodni zbor zaslišal časnikarja Prima Di Nicolo. ki je prejšnji ‘eden v nekem rimskem tedniku objavil intervju s fašistom Alfredom Sestilijem. Le-ta je zaupal časnikarju, da je za rimske atentate neposredno odgovoren Mario Merlino, govoril pa je tudi o domnevnem srečanju med Merlinom in Fredu. ki naj bi bil konec novembra Ih'!). v Rimu. Glede na nove okoli ščine. kj jih je desniča • navedel, je sodni zbor sklenil, da bo znova zaslišal tudi njega, (vt)
hove pravice. Pojasnil je tudi, da POO ne namerava zapreti svojega urada v New Yorku. «Tu smo kot predstavniki pri OZN in ne kot predstavniki Palestincev v ZDA*, je dejal v svojem posegu.
Palestinska tiskovna agencija VVafa pa je zanikala izjavo Abu Iyada, ki jr je dal časopis,., «A1 Arab», da se bodo taki napadi, kakor je bil sobotni, nadaljevali tudi v prihodnje.
Izraelska državna radijska postaja pa je sporočila, da bosta ministrski predsednik Begin in zunanji minister Dayan, odpotovala v ZDA prihodnjo nedeljo. Najbrž se jima bo pridružil tudi obrambni minister Weizman.
Alonlal na zbornico zdravnikov v Rimu
RIM — V noči od nedelje na po nedeljek so neznanci podtaknili peklenski stroj na okn0 rimske zbornice zdravnikov. Močna eksplozija je popolnoma uničila šipe stavbe, poškodovala dvigala in centralno kurjavo. Po prvih ocenah naj bi škoda presegla 40 milijonov lir. Odgovornost za atentat so si po telefonu prevzeli pripadniki organizacije "lotta arnia-ta per il poteze proletarki*.
Premier Ecevit o lurško-grških odnosih
ANKARA — Predsednik turške vlade Bulent Ecevit je na ankarskem letališču izjavil, da so bili pogovori z grškim predsednikom vlade Karamanlisom uspešni, saj predstavljajo novo obdobje v grško-turških odnosih. Ecevit je tudi napovedal, da se bodo kmalu pričeli tehnični pogovori ined Turčijo in Grčijo.
WASHINGTON - Mednarodni denarni sklad je objavil podatke o trgovinskem primanjkljaju glavnih in dustrijskih držav v letu 1977. Primanjkljaj je znašal 40,7 milijarde dolarjev, kar je nad 16 milijard dolarjev več kot v letu 1976.
Pribitek sta zabeležili le Zvezna republika Nemčija (16,6 milijarde dolarjev) in Japonska (9,8 milijarde dolarjev).
> Po palestinskem
(Nartaherame * / tirani)
ska vlada je že včeraj sprejela vrsto sožalnih brzojavk. Papež Pavel VI. je v brzojavki označi! atentat kot podlo dejanje, ki žali človeško dostojanstvo ter izrazi) upanje, da se izraelska vlada ne bo odločila za maščevanje.
Na Bližniem vzhodu sj bo nasilje v prihodnjih dneh najbrž stopnjevalo. Predstavnik Palestinske osvobodilne organizacije pri Združenih narodih. Zedl Terzi .je izjavil, da se bodo na padi na Izrael nadaljevali dokler bo do Izraelci zanikali Pale.- Uncem nji-
BUKAREŠTA — Generalni tajnik španske komunistične partije Santia-go Carrillo je zaključil uradni obisk v Bukarešti, kjer ga je med drugimi sprejel tudi predsednik republike Ceausescu.
OB OBLETNICI PRIKLJUČITVE AVSTRIJE TRETJEMU REICHU
Manjšinsko politiko na Koroškem usmerjajo in izvajajo isti ljudje kot pred 40 leti
CELOVEC — štiridesete obletnice priključitve prve avstrijske republike k tretjemu rajhu se je v zadnji številki «Slovenskega vestnika* spomnil tudi predsednik Zveze slovenskih organizacij Franci Zwitter in ob tej priložnosti opozoril na dejstvo, da je prav na področju, ki zajema urejanje življenjskih interesov slovenske manjšine v Avstriji, moč opaziti žalostno, z nemškonacio-nalističnim duhom prežeto kontinuiteto.
«Na Koroškem se glede obravnavanja manjšine in ravnanju z njo ni nič spremenilo: kakor pred štiridesetimi leti slovenski narodni skupnosti strežejo po življenju nemške nacionalistične sile ob toleranci — če že ne asistenci — merodajnih dejavnikov v deželi in državi,* je napisal Franci Zvvitter v omenjenem uvodniku.
Avstrijska politika je obletnici priključitve Avstrije nacistični Nemčiji te dni posvetila obilo pozornosti in skorajda ni bilo politične sile in politika, ki k temu ne bi imel povedati nekaj svojih misli — večji del v skladu z geslom, da je prete-
klost pozabljena in da je treba gledati v prihodnost. Kot piše «Sloven-ski vestnik*, je bistvo vseh izjav
—	tako tistih, ki jih dajejo avstrijske znanstvene institucije, kot tudi tistih, ki prihajajo iz ust politikov
—	v ugotovitvi, da je priključitvena misel v Avstriji dokončno izumrla, se torej prepričanje Avstrijcev o tem da mora biti Avstrija samostojna, u-trjuje in da zato tudi ni takšnih družbenih gibanj, kj bi lahko privedla do obnove fašizma in njegove miselnosti. Predsednik «Zveze slovenskih organizacij ne polemizira zoper te ugotovitve naravnost, marveč ocenjuje to deklarativno oddaljevanje avstrijskega javnega mnenja od priključitvene mentalitete in vsega tistega, kar je pred štiridesetimi leti stalo za njo. skozi odnos druge avstrijske republike do slovenske manjšine.
«Spričo vse do danes neprekinjene in nespremenjene sovražne narodnostne politike do koroških Slovencev pa ne moremo mimo tega, da ob spominu na usodne dni pred štiridesetimi leti ne bi opozorili na svojstven koroški pojav, kjer vsaj
lllllll lllllll t IIIIIIIII1H11 llllllllllll 11 Ifll II lllllll IIIIIII Ml II lili III lil IIMII IH Itlllllllll lllllll lili lili lili Hill tllllf II lili lili MII 11111111(11111111111111111111111111111111111111111111111111111
NA AFRIŠKEM ROGU OROŽJE ŠE NI UTIHNILO
A d is Abeba ni sprejela ameriškega poziva za prekinitev sovražnosti
Pogajanja bodo najbrž na vrsti šele ko bo Ogaden pod čvrstim vojaškim nadzorstvom - Boji okrog letalskega oporišča Gode. na meji s Somalijo
NAIROBI — Po poročilih, ki prihajajo iz afriškega roga, vse kaže, da Etiopija ne misli še sprejeti poziva za prekinitev sovražnosti, ker se boji » Ogadenu nadaljujejo. Prevladuje mnenje, da bo vlada v Adis Abebi sedla za pogajalno mizo, ko bo celotno področje Ogade-na spet pod popolnim vojaškim nadzorstvom.
Radio Adis Abeba je v nedeljo zvečer sporočil, da so vladne enote zasedle vsa pomembnejša mesta na Ogadenu ter da v celot nadzorujejo železniško progo med glavnim mestom in Džibutijem. Proga je še po sebej pomembna za etiopski izvoz, saj so prav tu preko, pred onesposobitvijo pred devetimi meseci, prepeljali do 60 odstotkov blaga, namenjenega v tujino. Kljub umiku so-malskih sil z Ogadena in nekajkrat napovedanem zlomu filosomalskih gverilskih enot, pa kaže, da nekatere utrjene postojanke kljub temu še
zmeraj kljubujejo močnemu pritisku napadalcev. Med takimi pošto jankamj je tudi oporišče Gode, v južnem predelu Ogadena, kakih 100 kilometrov od somalske meje. V tem kraju so Američani zgradili ve liko letalsko oporišče z dobro o premljeno vzletno stezo. Prav ta kraj pa oblegajo zdaj vladne etiop ske sile ob pomoči Kubancev in sovjetskih »vojaških svetovalcev*.
Če se jim posreči zlomiti odpor branilcev, kar se, utegne zgoditi že v prihodnjih urah, bi to pomenilo resno nevarnost za največja somalska mesta ključno Mogadiš, ki bi postala lahka tarča za napade etiopskega letalstva, čeprav vlada v A-dis Abebi zatrjuje, da ne misli kršiti meje s Somalijo, če bo to obljubo držala, r,a bomo izvedeli že v zelo kratkem času, kajti etiopske čete so na nekaterih odsekih že dosegle mejo.
Iz dobro obveščenih krogov v Mo-
ItltMIIIIIIHIIIIIIIIMIIIMIIHIIHIHlIlIHHIIIIIIItlllllllllHIIItlHIHIHIHIIinilllHIIIIIItHIHHIIIHIHIIflllHIIIIIIIIHI
PO PODATKIH ZA LETO 1976
Le 7 odstotkov Italijanov redno kupuje dnevnike
Med «tedniki» «Sorrisi
e canzom
sta najbolj prodana TV» in Topolino
RIM — Po podatkih statističnega urada za dnevni in periodični tisk je v letu 1976 kupovalo dnevnike le 6 do 7 oseb n-, sto prebivalcev, tednike od 15 do 16 oseb, mesečnike pa le 5 oseb na sto prebivalcev.
Skupno število prodanih izvodov pa e bilo naslednje: 3 milijone 680 tisoč dnevnikov, 8 milijonov 550 tisoč lednikov in 2 milijona 715 tisoč mesečnikov. Med vsemi tiskovinami* je bil najuspešnejši tednik »Sor-risi e canzoni TV*, ki objavlj - ra dijske in televizijske programe. Prodal je nz.mreč milijon in 13 ti soč izvodov na teden. Med dnevniki se je najbolje uvrstil «Corriere della sera* (525 tisoč izvodov), sledi «La ampa» (326.187 izvodov) in «l’U.iita* (295.999 izvodov).
Statistični urad je tudi objavil nadvse zanimiv podatek o neprodanih izvodih glede na skupno naklado. Vsekakor je ta negativna po stavka zaskrbljujoča, saj je poprečno razmerje med prodanimi in ne prodanimi izvodi pri dnevnikih 21 od sto. pri tednikih 16 od sto in pri mesečnikih 14 od sto. Razmerje se Dri nekaterih listih še poveča («la Repubblica* - naklada 178 tisoč izvodov, rrodanih pa le 112 tisoč izvodov). Na tone papirja gre vsak dati v izgubo, kar vsekakor vpliva na ceno časopisov. Med najbolj varčne spada »Topolino*, kjer je razmerje med prodanimi ir. nepro danimi izvodi komaj 7,11 odstotka. Ta strip e obenem tudi drugi najbolj prodani «tednik» v Italiji.
Ambrosiov hranilec vrnil mandat
MILAN — Zagovornik «milijar derja* Franca Ambrosia se je de inonstrativno odpovedal nalogi, da ga zagovarja pred sodiščem, češ dt so oreiskovalci nenaklonjeni do njegovega varovanca. Njegov protest, ki ima očitno le namen, da
na neki način pritiska na sodnike, temelji na dejstvu, da je milansko državno pravdništvo izteklo negativno mnenje, ki pa ni odločilno, glede izpustitve na začasno svobodo. Gre za znano preiskavo o 18 milijardah, ki naj bi jih Ambrosio prejel od švicarske podružnice neke italijanske banke in ki jih »finančnik * ni nikoli vrnil.
Snežni plaz v Švici naj bi zasul 2 osebi
LES MOSSES — Po skoraj dveh dneh neumornega iskanja reševalnih ekip v zimskošportnem središču Colle di Mosses v Švici, niso pod ogromnim snežnim plazom odkrili nobenega ponesrečenca. Kantonalna policija pogreša dve osebi, ne izključuje pa možnosti, da plaz ni zasul nobenega. Prve vesti o kopici zasutih so se torej izkazale kot i.eosnovane.
Premalo pitne vode v polovici italijanskih občin
RIM — Po podatkih statističnega urada 1STAT skoraj polovica itali-jansluh občin nima dovolj pitne vode. Najhujše je na Sardiniji, kjer lahko zadosti potrebam po pitni vodi le 12.7 odstotka občin. Nič boljše ni na Siciliji in v Calabriji, le Severna Italija ima zadovoljivo oskrbo (80 odst.).
MOSKVA — V soboto, 4. marca sta sovjetska kozmonavta Jurij Ro-inanenko in Georgij Grečko potolkla dosedanji rekord bivanja v vesolju. Včeraj so njuni imeni vpisali v knji go letalskih rekordov, ker je po pravilniku izvedljivo šele, ko je prejšnji rekord potolčen vsaj za 10 od sto.
gadišu pr.t.aja vest, da se okrog 100 tisoč beguncev umika iz pokrajine Hararge in iz južnega predela Ogadena proti Somaliji. Gre v glavnem za nomadska plemena, ki bežijo iz strahu pred maščevanjem.
Medtem se nadaljuje diplomatski spopad, ki naj bi nekatere države, ki so na afriškem rogu poleg Somalije in Etiopije, neposredno angažirane, prisilil k bolj treznemu stališču. Tako je ameriški vebposla-nik prj OZ.. Young, izjavil, da , bi se Kuba nikakor ne smela zaplesti v spopad v Etiopiji. Young je tudi prepričan, da so Kubanci odgovorni za vmešavanje Sovjetske zveze. Sicer pa je prepirljivi Young (pred kratkim se je sprl z britanskim zunanjim ministrom Owenom) precej nepredvidljiv. Nedavno prisotnost Kubancev v Angoli je ocenil celo kot doprinos pri utrjevanju notranjih razmer v tej državi.
V nekaterih zahodnih krogih pa s, se v zadnjem času pojavili številni komentarji, kako r.aj bi zahodne države odgovorile na take posege SZ in ostalih vzhodnoevropskih držav v Afriki. Ugledni londonski Finacial Times meni. da je na razpolago dovolj učinkovitih vzvodov, tako na področju kreditne ± poslovanja. kakor tudi na področju tehnološkega sodelovanja, (vi)
Minic obišče Etiopijo Somalijo in Sudan
BEOGRAD — Predsednik Tito .ie sprejel včeraj v Beogradu podpredsednika zveznega izvršnega sveta in zveznega tajnika za zunanje zadeve Miloša Minica pred njegovim odhodom v Etiopijo. Somalijo in Sudan. Mimč bo kot Titov odposlanec obiskal te tri afriške države in njihovim predsednikom Mengistuju. Barreju in Ni-meiriju izročil osebne poslanice jugoslovanskega voditelja. Osrednja tema Miničevib pogovorov v Adis A-bebi. Mogadišu iin Kartumu bo se \eda položaj na afriškem rogu. Sicer pa bodo pogovori zajeli tudi druga meonarodna vprašanja in dvostransko sodelovanje Jugoslavije s temi državami. Kot je znano, je Jugosla vija zelo zaskrbljena zaradi razvoju položaja na afriškem rogu in se odločne zavzema za miroljubno politično rešitev odprtih problemov med državami tega območja. Takšna stališča ie z uspehom zagovarjal predsednik Tito (e dni na uradnem obisku v ZIM in zlasti v pogovorih z ameriškim predsednikom Carterjem, (vb)
glede na odnose do naše narodnost ne skupnosti in glede odmiranja nemškonacionalistične in velikonem-ške miselnosti gornji zaključki raznih simpozijev in trditve posameznih politikov in državnikov o spremenjeni situaciji tedaj in danes ne držijo... Ni mogoče namreč prezreti žalostnega dejstva, da na Koroškem politiko do koroških Slovencev u-smerjajo in izvajajo deloma še isti ljudje kot pred štiridesetimi leti, na vsak način pa organizacije, ki v nasprotju k določilom petega odstavka člena 7 državne pogodbe po svoji miselnosti in dejavnosti predstavljajo nasledstvo tistih nemško-nacionalističnih sil, ki so pred štiridesetimi leti izrekli smrtno obsodbo nad našim ljudstvom*.
Predsednik Zveze slovenskih organizacij temu v prid navaja tako napovedane in deloma že opravljene politične procese zoper slovenske aktiviste, ki so se bili angažirali v političnem boju zoper sedmojulijsko zakonodajo in njene pravne posledice, pa tudi napovedano tožbo nem-škonacionaiistačnega koroškega Hei-matdiensta, ki hoče tožiti obe o-srednji organizaciji, ker sta beograjski konferenci izročili peticijo s svojimi pravičnimi zahtevami; ob celotnem nemškonacionalističnem o-zadju, na katero je napisana sed-mojulijska zakonodaja, sta ta dva primera takšna, da je nemogoče prezreti njihovo podobnost z metodami, ki so jih nemškonacionalistične sile uveljavljale zoper Slovence v najhujših letih protislovenskega nasilja,
«Kam taka politika konec koncev vodi, vemo iz komaj pretekle dobe. Zato samo lahko ugotavljamo, da se vsaj na Koroškem niso ničesar naučili iz zgodovine z njeno osvo-jevalno nemškonacionalistično politiko. ki je privedla do usodnih dni pred štiridesetimi leti in njim sledeče katastrofe ne le za slovensko narodno skupnost, marveč tudi za avstrijsko ljudstvo*.
»Nauk iz zgodovine dogodkov pred štiridesetimi leti pa je, da je sporna vprašanja in nesoglasja mogoče reševati samo v duhu strpnosti v razgovorih na enakopravni osno-vi», končuje Franci Žwitter.
MARJAN SEDMAK
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
12.30	Argumenti, vzgojna oddaja
13.00	Filo diretto
Na strani potrošnika
13.25	Vremenska slika
13.30	DNEVNIK in Danes v parlamentu
17.00	Ob petih z Giulianom Cane-vaccijem
17.05	lieidi, risanka v nadalj.
17.30	Doma oh osmi uri
17.45	VLAKEC:
Pravljice, pesmice in igrice
18.00	Argumenti Filmski studio
18.30	DNEVNIK 1 — KRONIKE
19.05	Spazio libero Programi pristopanja
19.20 Družina Partridge
MOJ MOTIV, TV film
19.45	Almanah in Vremenska slika
20.00	DNEVNIK
20.40	L’UOMO DIFFICILE, TV pri redba
22.25	Posebna oddaja Dnevnika 1 Ob koncu DNEVNIK, Danes parlamentu in Vremenska slika
Drugi kanal
12.30	Vidim, slišim, govorim,
13.00	DNEVNIK 2 - OB 13. URI
13.30	V razgovoru s protagonistom:
Giancarlo Vigorelli
16.15	Kolesarstvo
17.00	Program za mladino: Barbapapd, risanka
17.10 Mladih trideset minut
18.00	Otroci danes
18.25	Iz parlamenta in DNEVNIK 2 — športne vesti
18.45	Dober večer z . .. Nannijem Lopen
Vremenska slika
19.45	DNEVNIK 2 - ODPRTI STUDIO
20.40	Milan: Lahka atletika Evropa — ZDA
21.40	II. CANTO DEI7 ’UOMO OMBRA, film
Kino jutri
Ob koncil DNEVNIK 2 — ZADNJE VESTI Milan: Lahka atletika Evropa — ZDA
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
8.30.	10.00 in 14.30 TV v
16.05	šolska TV
16.55	POROČILA
šoli
17.00	Svetovno prvenstvo v umetnostnem drsanju
18.00	Obzornik 18.10 Mali svpt
18.45	Iz src rasto v srca mostovi, 1 oddaja iz cikla Čas, ki živi
19.15	Risanka
19.30	DNEVNIK
20.00	Diagonale
20.35	G. E. Clancier: črni kruh, nadalj. in konec
21.25	Jazz za izvoz: Janez Gregorc
21.55	DNEVNIK
Koper
19.30	Odprta meja ‘10.00 Otroški kotiček
20.15	Odprti prostor
20.30	DNEVNIK
20.45	Aktualna tema
21.30	Milan: Atletika Evropa — ZDA
22.55	Življenje Michelangela, 3. del
Zagreb
19.30	DNEVNIK
20.00	Aktualna oddaja
21.00	KLIČI M ZA UMOR, film
22.40	DNEVNIK
23.00	Šahovski komentar
ŠVICA
19.25	Popotovanja po Franciji
20.30	DNEVNIK
20.45	MESTNI KRVNIKI, film
21.55	To in drugo
TRST A
7.00,	8.00. 9.00. 10.00, 11.30, 13.00,
14.00,	15.30. 17.00, 18.00, 19.00 Po ročila; 7.20; Dobro jutro; 7.45 Pravljica za dobro jutro; 8.05 Prijateljsko iz studia 2; 9.05 Glasbena kronika; 9.30 Naši nepoznani znanci; 9.45 Glasbena medigra;
10.35	Pisma Marie Isabelle Ma-renzi; 11.35 Plošča dnev , 12.00 Glasba po željah; 13.15 Zborovska glasba; 13.35 Od melodije do melodije; 14.10 Mladina v zrcalu časa; 14.20 Motivi iz filmov in revij; Kulturna beležnica; 15.35 Postni govor; 13.45 Top lestvica;
16.30	Čudoviti otroški svet; 17.05 Simfonični koncert; 18.05 Problemi slovenskega jezika; 18.20 Klasični album.
KOPER
7.30,	8.30, 10.30, 12.30, 13.30,
14.30,	15.30, 16.30, 18.30, 19.30 Poročila; 7.01' Glasba za dobro jutro; 8.32 Zbori in baleti iz oper;
9.00	Glasbeni svet; 9.32 Najlepše
ljubezenske pesmi; 10.00 Z na® je...; 10.15 Orkester Baiardi: Popevka dneva! 10.35 Mini box; 10.40 Glasba in nasveti:
Kim, svet mladih: 11.32 S pr® glasba:	11.45 Glasbeni portret'
12.05	Glasba pa željah; 14.00 tjo-mo se slovnico; 14.10 Popevk®; 14.33 Poje Zdenko Cigoj;
Mladi pred mikrofonom; 1«" Glasbeni program; 16.05 Folk »v kester Tullio Freddolini; Glasbeni notes; 17.00 Ob petih P°" poldne; 17.30 Primorski dnevnik'
17.45	Zabavna glasba; 18.00 Glas® po željah; 18.35 Domači pevciz®| bavne glasbe; 19.33 Crash: 20.^ Glasbena fantazija; 20.30 party; 21.00 Večerni sestane*-21.32 Komorna glasba; 22.00 nf' sna glasba.
RADIO 1
7.00,	8.00, 10.00	12.00. 13.00'
14.00,	15.00, 17.00, 19.00 Poročil®;
6.00	in 7.30 Glasbeno prebujanj®'
8.40	Včeraj v parlamentu; Glasbena oddaja; 9.00 in M-jS Glasbeno govorni program; D-. in 13.30 Vi in jaz 78; 14.30 Poe®" je in glasba; 15.05 Prvi Nip; 17™ Radijska igra; 18.00 Love musi»j
18.35	Programi pristopanja; 19'” Večerni spored; 20.30 Prilik®'
21.05	Jazzova glasba; 21.35 Si® fonična glasba; 22.00 Glasben® kombinacija; 23.15 Lahko noč.
SLOVENIJA
5.00.	6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00-
11.00,	12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 18-09;
19.00,	22.00. 23.00 Poročila; 8.2® Rekreacija; 6.50 Dobro jutro, troci!; 8.08 Glasbena matinej®'
9.05	Radijska šola za srednjo sW njo; 9.30 Iz glasbenih šol; 10-*? Kdaj, kam, kako in po čem?; lO-43 Turistični napotki; 11.03 Prori®’ nadnj koncert; 12.10 Danes si® izbrali; 12.30 Kmetijski nasveti'
12.40	Po domače: 13.20 Zabavn® glasba; 13.30 Priporočajo vam--'
14.05	V korak z mladimi; 15-3” Glasbeni intermezzo; 15.45 Sv®1 tehnike; 16.00 »Vrtiljak* 17.00 Studio ob 17.00; 18.05 Obiski naši® solistov: 19.20 Zabavna glasb®;
19.35	Lahko noč, otroci!; 19.45 M1' nute z ansamblom Slavko Žnid®r' šič; 20.00 Slovenska zemlja v P®" mi in besedi; 20.30 Radijska ig®; 21.23 Zvočne kaskade; 22.20 Jugoslovanska glasba; 23.05 Literat® nokturno; 23.15 Popevke se vrstijo; 00.05 - 4.30 Nočni prc"ram glasba.
ZAHTEVE JAVNEGA TOŽILCA
23 smrtnih obsodb za Mobutujevc nasprotnike
K1NŠASA — Javni tožilec je zahteval kar 2, smrtnih obsodb na pro cesu proti domnevnim organizatorjem spodletelega državnega udara proti zairskemu predsednik’- Mobu tuju. Proces se je začel v sredo pred vojaškim sodiščem v Kinšasi. General Likulia, ki opravlja funk- j cijo javnega tožilca, je ob koncu i svojega dolgega (»sega, ki je tra I jal štiri ure, zahteval smrtno ka 1 zen tudi za štiri voditelje tako ime ; novanega gibanja za obnovitev Konga (organizacija je nastala v Belgiji in ie odločno proti sedanjt mu Mobutujevemu režimu).
Likulia je zahteval 28 kazni jv 20 let zapora za prav toliko častni kov, ki naj bi se udeležili oboro že nega upora, predi rgal pa je tudi oprostitev 11 oseb, «udeležba kate rih ni bila dokazana*.
ČEBELJI
PANJ
najstarejša lekarna
Komu priporočamo Apikompleks? Slehernemu, zlasti pa vsem, ki so že občutili težave zrelejših let, slabotnim in bolehnim otrokom, ljudem pri napornem telesnem in umskem delu in skratka vsem, ki bi radi storili kaj koristnega za svoje zdravje, še preden bi ga načela bolezen.
Obiščite nas na sejmu
ALPE-ADRIA
MEDEX Apikompleks je vrhunski rezultat znanstvenih ugotovitev in nove tehnologije. Nova odkritja v laboratorijih, preskusi na živalih in ugotovitve v klinični praksi, so omogočili izdelavo preparata, ki je prvi te vrste na svetu. Uspešnost Apikompleksa pa zagotavlja tudi uporaba najprimernejših vrst medu, posebna obdelava cvetnega prahu, zagotovitev trajne stabilnosti mlečka in način priprave propolisa, kar vse uporablja pri proizvodnji svojih preparatov doslej edino Medex.
GOSPODARSKO RAZSTAVIŠČE LJUBLJANA
OD 13. DO 19. MARCA 1978