Paralelna druitva in stanovska organizacija V POJASNILO. Z ozirom na članek »Jasna beseda« v »Ijčit. Tovarišu« od 15. oktobra ugo* tavljamo sledeče: »Učit. Tovariš« je odklonil objavo naše seje z dobesedno motivacijo: »ker po uradniškem zakonu in na osnovi pra* vil JLJU ne morejo obstojati paralelna . društva stanovskih organizacij«. Primorane smo bile na neki način obvestiti naše članice, da bomo odslej objavljale seje v dnevnikih. Vsled lojalnosti tega nismo storile potom časopisja, temve* v okrožnici, kjer smo samo ugotovile, da se tako postopa lahko samo s pasivnimi člani. Ta ugotovitev je bila popolnoma brcz osti, najmanjše pripombe ni bilo o tem. da ima »Učit Tovariš« prostora za najrazličnejše objave (inserati, tiskarna itd.), dočim za svoje predplačnike nima niti dveh vrstic. Istotako nismo v okrožnici niti z besedico izrazile svojega začudenja nad vlogo, ki si jo lasti organiza* cija napram povsem avtonomnemu društvu s tem, da mu odreka pravico do obstoja, sklicujoč se na zakon, ko so ven= dar za to merodajni drugi faktorji. Naš program in naše delo pričata, da smo zgolj kulturno društvo z glav* nim ciljem delati za izobrazbo med naj= širšimi plastmi ženstva. V to svrho zdru* žujemo učiteljice vseh kategorij. Taka društva imajo po vseh kulturnih državah, pa jim nihče ncosporava pravice do obstoja. Absolutno nercsnična je trditev, da posegamo v kompetcnco stanovske organizacije. Najodločneje zavračamo tudi očitek, da zanašamo razdor, da cepimo stanovske vrste itd. Naše članice so vse organizirane v JUU in koiikor ie aktivnih v organizaciji in stanovsko za= vednih so iz naših vrst. Če nam mone organizacija dokazati najmanjši korak proti njej, smo priprav* ljene takoj likvidirati. Ravno tako pa tudi me kot samostojno druitvo najodločnejše odklanjamo vsako vmešavanje v naše pravice in v naše delo, vsako sumničenje, zlasti pa vse lekcije in vsako kuratelo, kajti naše delo je p.ovsem naša stvar. Spričo dejstva, da smo bile vedno pripravljene žrtvovati po svojih močeh brcz ugovora za stremljenja in institu* cije organizacije, od katerih po večini ne bomo imele nobene koristi, bi pnčakovale od tovarišev, če že ne podpore, pa vsaj razumevanja. Kajti komur je na srcu stvar in ne prestiž, mora brez pri* držka priznati, da je društvo učiteljic v korist stanu in narodu. Odbor društva učiteljic. »Društvo učiteljic« je poslalo gornji do* pis, ki mu naj bodo komentar sleduče ugotovitve: Nihče ne dvomi več o tem, da niso bile zdrave razmere, ko smo imeli po dvoje in troje stanovskih zastopstev za učiteljska st.inovska vprašanja, katero vsakih je nasto* palo za interese svojega članstva opredelju= joč jih po strankarski pripadnosti. Še manj zdrava je pa delitev stanovskih zastopstev po spolu. ko so interesi in zadeve vendar povsem skupnega značaja in ni takih razlik, da bi jih ne mogla zastopati skupna organi= zacija stanu in bi se bilo treba radi tega cepiti. Z zakonom o uradnikih iz leta 1931. je bila ukinjena razcepljenost po strankarski pripadnosti v stanovskih organizacijah m priznana je bila na podlagi tega enotna sta* novska organizacija JUU za celo državo, kot legitimna zastopnica vsega stanu. Za združevanje uradništva raznih vrst je bila predpisana posebna odobritev. Ob sebi umevno so zadevali novi predpisi tudi »Društvo uči= teljic v Ljubljani«. »Društvo učiteljic v Ma* riboru« je že prej likvidiralo. V 11. številki »Učiteljskega Tovariša« smo neizpodbitno dokazali, da je skupna stanovska organizacija z vsem povdarkom za= stopala interese učiteljic in vselej v polni meri vršila svojo nalogo in dolžnost. Istočasno pa je opažala, da skuša »Dru* štvo učiteljic« tudi posegati v stanovske za« deve. Tako se je zastopstvo »Društva učiteljic« zglasilo pri takratnemu g. načelniku prosv. odd. banske uprave v zadevi članic skupne stanovske organizacije. Pod okriljem »Društva učiteljic« se je vršilo vzgajanje našega stanovskega naraščaja, kjer so se v srca mladih bodočih koleginj , vlagala sledeča zrna: »So res upravitelji, katerim je zelo tež= ko vstreči in ki se samim sebi zde mnogo vzvišeni nad ostalim učiteljstvom .. .« »kljub njegovemu (upraviteljevemu) despotstvu ...« »tudi najbolj sekanten npravitelj...» »občevanja z upraviteljeva soprogo, zlasti če ta ni inteligentna«. Da se je z »Društvom uči^ teljic« slabila stanovska zavest med članU cami JUU kaže tudi slučaj, ko so članice JUU izjavljale »gremo pa k »Društvu učiteljic«, ako vi ne nastopite« — četudi so manj* kali šc potrebni konkretni podatki za vsak rescn nastop. »Društvo učitcljic« je v momentu, ko je bilo treba ob novo nastalem položaju za vse stanovske organizacije se jasno opredeliti in opustiti stanovske smeri, pričelo kolebati. Na eni strani je po svojem delu in nazivu imelo stanovski značaj, na drugi strani je po izjavah zasledovalo izobrazbo med najširšimi plastmi ženstva (reci učiteljic) ozir. politično ravnopravnost ženstva, na tretji strani se..je pričelo proglašati za kulturno društvo, s stanovsko liiimo, na četrti strani je vrglo med učiteljice geslo gospodarske osamosvo« jitve v obliki ustanovitve lastnega »Doma učiteljic« za starostno preskrbo stanovanj samskim učiteljicam, ker od skupnih gospodarskih organizacij »povečini ne bomo imele nobene koristi«, a je ta cilj kmalu izpremenilo in v javnosti razglasilo, da bo »Dom uči* teljic« tudi internat za žensko deco in tudi za neučiteljske kroge. Ccpitev stanovskih vrst v tem pogledu in pod takimi gesh in odtujevanje stanovskih sil pod stanovskimi gesli k nestanovskim ciljem, absolutno ni upravičena. Namen UčiteljsKih domov ni obstojal samo v zavodu za deško učiteljsko deco, temveč tudi za žen* sko učiteljsko deco; Domova nimata v pro^ gramu samo prenočišč za učitelje, temveč tudi za učiteljice, ki prihajajo v glavna mesta po opravkih; menza v Domu ne bo služila samo učiteljem, temveč tudi učiteljicam; za počitniške tcčaje ne bodo dobili preno čišč v Domu samo učitelji, tevmeč tudi uči; teljice; organizačni prostori skupne stanov* ske organizacije v Domu ne bodo samo pro* stori za učitelje, temveč tudi za učiteljice; razne stanovske ustanove, ki bodo dobile streho v Domu, nc bodo služile samo učiteljem, temveč' tudi učiteljicam in celotnemu stanu Idejo stanovanj učiteljicarn za starostno preskrbo je »Društvo učiteljic« že samo reduciralo, kakor jc razvidno iz zadnjih objav v dnevnikih in jo je pomešalo z neučiteljskimi stremljenji In celo ta ideja bi se dala prej realizirati pri skupnem Domu, ka= kor pa s separatno akcijo. Končno se pa skupna akcija za Domove ni raztezala samo na Ljubljano, temveč tudi na Maribor ter ima v obeh mestih služiti učiteljem in učiteljicam. !Iz stanovskih ozirov tonej cepitev ni bila potrcbna, ako je pa potrebna iz nestanovskih. naj se pa to jasno pove, da bodo tudi vse tovarišice na jasnem. Paralelna društva stanovskih organizacij ne morejo obstojati, ncstanovska pod stanovsko firmo pa tudi ne, temveč jim je treba dati jasno označbo, brez stanovskega obe= ležja. Objave društvenih zadcv »Društvu uči» teljic« ni odrekalo stanovsko glasilo do na= stalcga novega položaja, ko ni bilo več mo goče, da postoje še paralelna društva sta= novskih organizacij, čeprav je že pred to od* klonitvijo »Društvo učiteljic« pošiljalo svoje objave tudi v dnevne liste. Toda vodstvu sekcije ne gre za prerekanja. Iz gornjih primerov je razvidna kvarnost cepljenja, razvidno pa je tudi, da je cepljenje nepotrebno in da ni v korist stanu. Časi so preresni in potrebno je, da po* svcti sekcija vse sile resnim življenjskim vprašanjem ter nedeljeno združi vse sile za skupno razmotrivanje teh vprašanj. Tovari^ šicam jc dana popolna možnost, udejstvovati se v okrilju stanovske organizacije in delovati v okrilju skupne stanovske organizacije tudi za sebe. Saj sc je moralo« Društvo učitcljic« tudi dosedaj posluževati sreskih dru« štcv JUU za propagando, ako se je hotelo uveljaviti. Zakaj bi se potem ne mogle po^ govoriti tovarišice o svojih težnjah popol= noma v okrilju stanovske organizacije, kjer so vse in ne le nekatere. Kar se pa tiče dela in upoštevanja uči^ teljic v skupni stanovski organizaciji, monas mo ponoviti in poudariti že zadnjič omenjeno stališče. Sekcija ni nikdar zapostavljala interesov učiteljic in se je vedno z vso vnemo in res= nostjo zavzemala za pravice tovarišic Ravnopravnost je zagovarjala v žakonodaji in povsod. V organizaciji so imele tovarišice popolno svobodo se legalno uveljaviti. Orga= nizacija jim nikdar ni odrekla pravice do vseh mest v odborih, celo ponujala jih je, a so se jih na žalost tovarišice branile in jih odklanjale. Vsak slučaj in pritožbe tovarišic glede postopatvja napfam njim s strani tova* rišev, osobito upraviteljev, je sekcija nesno obravhavala in ukrenila potrebno v zaščito tovarišic. Organizacija sama ni dala nikdar povo* da za kako oddvajanje, spustila se je v bor* bo za pravice učiteljic v najtežjih in najodločilnejših momentih sama od sebe ter so sta= novski tovariši sami izdelovali utem«ljitve za interese učiteljic. Dosedaj ni bilo nikogar med tovariši, ki bi onemogočal in preprečeval tovarišicam da svojo 2A> večino, na katero se tako rade skli= cujejo tovarišice propagatorice ženskega po^ kreta, uveljavijo pri sekciji in sreskih dru= štvih. Izvolijo naj tovarišice, ki bodo voljne prevzcti odgovortiost in del6 tef bodo spret« nujše ter po svoji šposobnosti srečnejše v dosegi uspehov — pa jim bomo hvaležni tudi vsi tovariši za vse, kar bodo storile tudi za nas. Njihova dolžnost pa bo s tem momentom, da bodo koncentrirale. za skupno delo vse stanovske sile pod skupnim okriljem — ka« kor je to danes naša dolžnost. Jugoslovensko učiteljsko udruženje — sekcija za Dravsko banovino v Ljubljani. Ivan Dimnik, predsednik. Josip Kobal, tajnik.