Foto Vlastja:
F. Robba — Narcisov vodnjak v avli Magistrata
KRONIKA
Časopis za slovensko krajevno zgodovino
ima na zalogi naslednje publikacije:
Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, kompletni letniki
IV/1956 -do XIX/1971 po ceni 16 dinarjev za letnik, za inozemstvo 3 do-
larje; posamezna številka velja 7 dinarjev, za inozemstvo 1 dolar. Naroč-
nina za leto 1972 je 25 dinarjev.
Prve tri letnike odkupujemo po ceni 10 dinarjev za številko.
V seriji Knjižnica Kronike so izšle naslednje knjige:
Milko Kos, SREDNJEVEŠKA LJUBLJANA, topografski opis mesta
in okolice (1955), knjigotrška cena 2,50 dinarja. —
Igor Vrišer, RAZVOJ PREBIVALSTVA NA OBMOCJU LJUBLJANE
(1956), knjigotrška cena 2 din.
Vlado Valenčič, SLADKORNA INDUSTRIJA V LJUBLJANI (1957),
knjigotrška cena 2 din.
Sergij Vilfan-Josip Cernivec, ZGODOVINA LJUBLJANSKE MEST-
NE HIŠE (1958), knjigotrška cena 2,80 dinarja.
Peter Vodopivec, LUKA KNAFELJ IN ŠTIPENDISTI NJEGOVE
USTANOVE (1971), knjigotrška cena 15 din.
KRONIKA
ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO
XXI. letnik     Ljubljana 1973     3. zvezek
Vsebina tretjega zvezka
Božo Otorepec: Iz zgodovine turjaškega gradu —
Stran 147
Anton Svetina: Katera gora na Koroškem je Mon^
Junensis? — Stran 153
Helfried Valeiitinitsch: Pritožbe podložnikov vi-
cedomskega urada na Kranjskem v letu* 1634 — Stran
155
Jelka M e 1 i k : Kranjske deželne finance 1861—1914 —
Stran 160
Dušan Kermavner: Stavka v premogovniku Ojstro
leta 1883 — Stran 166
Katarina Kobe-Arzenšek: Doneski za zgodovino
vrvarstva na Slovenskem — Stran 169
Ivo Juvančič: Politično ozadje I. tržaškega procesa
— Stran 180
Jože Sorn: Vlado Valenčič — sedemdesetletnik — Stran
185
Stane Granda: Janko Jarc — sedemdesetletnik —
Stran 186
I2 starih fotografskih albumov — Stran 187
Iz dela naših zavodov in društev — Stran 189
Nove publikacije — Stran 198
Na ovitku
Dfelo na polju — slika na panjski končnici
Slovenski etnografski muzej v Ljubljani
Ureja uredniški odbor
Glavni urednik Olga Janša
Odgovorni urednik Jože Zontar
•Izdaja In zalaga Zgodovinsko,društvo za Slovenijo, sekcija za kra-
jevno zgodovino — Predstavnik Majda Kunaver — Tisk Tiskarna
Tone Tomalč- v ^Ljubljani — Uredništvo in uprava v Ljubljani,
Mestni trg 27/ni — Tekoči račun pri SDK podružnica 50101-678-47463
(Ljubljana, Miklošičeva cesta B) — Letna naročniijia 25 din, posamezna
številka 10 din
Publikacija šteje med proizvode iz 7. .točke prvega odstavka 36. člena
zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list
SFRJ, št. 33-316>72), za katere se ne plačuje temeljni davek od pro-
i proizvodov (mnenje Republiškega sekretariata za prosveto in
kulturo št. 421-2,72 od 25. 8. 1972)
IZ ZGODOVINE TURJAŠKEGA GRADU
B020 OTOREPEC
Trditev starejših zgodovinarjev, predvsem
Schönlebna in Valvasorja, da je okoli leta
1060, oziroma 1067 Konrad Turjaški postavil
nov grad, Zgornji Turjak, ker je bil prejšnji
grad zanj in za brata Adolfa in Pilgrima
pretesen, ni osnovana na zgodovinskih virih,
temveč le na rodbinski tradiciji, katere zve-
sta slika je genealogija iz leta 1584, polna
izmišljenih imen in dejstev. Tudi zapisek na
kamniti plošči z grbom na t. i. »volovskem
stolpu« iz leta 1520 povzema vest o gradnji
Turjaka po Konradu leta 1067 po kaki sta-
rejši genealogiji.
Tudi Radicseva trditev, da so Auerspergi-
Turjačani med 9. in 11. stoletjem prišli iz
Svabske na Kranjsko, je brez zgodovinske
podlage.*
Stare oblike nemškega imena tega gradu se
v ohranjenih virih navajajo takole: Vrsberch,
Ursberg, Vrisperc, Ow^ersperch, Awersperg,
Aursperc, Aurisperch, Awrsperg, Auer-
sperch in končno Auersberg.^ Ime kaže očit-
no na žival tura, vrsto divjega vola, nemško
Auerochs, ki so ga imeli Turjačani v svojem
grbu. Petauer meni, da so se morda nekoč
res v okolici Turjaka zadrževali turi, ki so
bili še v srednjem veku razširjeni tudi pri
nas, o čemer pričajo tudi druga krajevna
imena v zvezi z njimi po Sloveniji.^
Ali je slovenski Turjak (pri Valvasorju
Terjak, Tryackh) prevod nemškega, ali pa je
bilo narobe, je težko danes presoditi, vseka-
kor se nemško ime v virih pojavlja prej v
nemški obliki. Slovensko ime je kot »castel
dieto Turiach« prvič znano šele iz leta 1455.
Na noben način pa ne more veljati Schönle-
ben-Valvasor-Klunova trditev, da je sloven-
ski Terjak oz. Tryackh v zvezi s trikotnim
tlorisom starega in novega Turjaka, namreč
kot Terjak do nemškega Drei-eck.''
Razvaline Starega Turjaka pod današnjim gradom v Valvasorjevi dobi (Valvasor, Topographia ducatus Camiolae
modernae, 1679, št. 16.).
147
Grad Turjak z glavnim portalem konec IT. stoletja. (Valvasor, Topographia . . ., št. 14).
Enako izvira Valvasorjeva trditev in pred
njim že Laziusa in Schönlebna, da je na me-
stu turjaškega gradu iskati japodski Auru-
pium oziroma Arupium še iz časov, ko so
iskali Japode na ozemlju današnje Dolenj-
ske.5
V ohranjenih zgodovinskih virih se prvi
Turjačan — Engelberus de Vrsberch — ome-
nja šele leta 1162 kot priča v neki listini,
izdani v Št. Vidu na Koroškem.* Sam grad
Turjak je bil del obsežne španhajmske po-
sesti v okolici Ljubljane. Izrecno se grad
omenja šele leta 1220, ko je Engelbert Tur-
jaški izdal neko listino »in castro nostro
apud Owersperch« oziroma »in castro meo
Owersperch«.''
Posest starih Turjačanov je bila dokaj ob-
sežna in je segala od Grosupeljske kotline pa
do Velikih Lašč.
Sredi 13. stoletja je stari rod Turjačanov
izumrl. Fevdalci, ki se od tega časa dalje
imenujejo Turjaški, izhajajo iz rodu nesvo-
bodnih ministerialov.^ Herbart Turjaški se
1260 omenja kot oglejski vazal," 1262 pa kot
navaden vitez (miles).*"
Ko je bila 1261 v Čedadu sklenjena pogod-
ba med oglejskim patriarhom Gregorjem in
koroškim vojvodom Ulrikom Spanhajmskim
glede oglejske posesti na Kranjskem in nje-
ne vrnitve Ogleju, se med gradovi, ki so
spadali v ljubljansko gospostvo poleg Gori-
čan, Jeterbenka, Falkenberga in Iga omenja
tudi Turjak." Vse to pa je Ulrik dobil od
patriarha znova v fevd in zato se Herbart
Turjaški med 1263 in 1267 večkrat omenja
kot španhajmski  ministerial.*^ Po Ulrikovi
smrti (1269) nastopajo Turjačani kot mini-
steriali češkega kralja Otokarja II.,*' ki je
bil med 1270 in 1276 deželni gospod Kranj-
ske. Po njegovi smrti je Kranjska prišla pod
Habsburžane oz. je bila še nekaj časa zastav-
ljena grofom Goriško-Tirolskim, vojvodom
Koroške. V seznamu njihove posesti na
Kranjskem iz leta 1311 je najti tudi Turjak.**
Leta 1317 sta brata Oton in Herbart Tur-
jaški vrnila vojvodi Henriku Koroškemu,
grofu Goriško-Tirolskemu, takratnemu de-
želnemu gospodu na Kranjskem, svoja dva
dela na gradu Turjaku in drugo posest v vasi
Turjak in okoliških vaseh s prošnjo, da de-
želni knez podeli to Herbertu Turjaškemu
in njegovim bratom Ortolfu, Frideriku in
Henriku, kar je Henrik Koroški tudi storil.*^
Iz te listine moremo sklepati, da je bil Tur-
jak po takratni navadi glede lastništva raz-
deljen na več deležev, ki so si jih Turjačani
delili med sabo, jih podedovali in prodajali.
Morda je naraščajoče število rodbinskih čla-
nov povzročilo, da je v tej dobi nastopila
potreba zgraditi nov grad. Kajti 21. febru-
arja 1318 je kralj Friderik podelil bratoma
Volkerju in Herbartu Zgornji in Spodnji Tur-
jak in kar sta tam zgradila ali še bosta zgra-
dila (»ober hus ze Ursperg und daz nider und
swaz si da hant gebuwen oder noch buwen
wellent«).*' To jima je nekaj kasneje dal tudi
vojvoda Henrik Koroški, toda iz teksta te
listine je videti, da je šlo za ponovno zgra-
ditev obeh gradov (»Owersperch daz ober
und daz nieder. Und erlauben in dieselben
zwo veste widerauf ze pauen und ze machen
als si wenen daz ez in nucze sei«).*' Vsekakor
148
se v tej listini prvič omenjata dva gradova
na Turjaku tj. Spodnji in Zgornji Turjak.
Morda sta bila oba gradova poškodovana ali-
celo porušena v vojni, ki se je v začetku 14.
stoletja bila med vojvodo Henrikom Goriško-
Tirolskim in Habsburžani povečini na sloven-
skih tleh*^ in je možno, da so oba turjaška
gradova porušili zavezniki Habsburžanov
(Turjačani so bili na strani Henrika), najver-
jetneje Ortenburžani kot najbližji sosedje in
nasprotniki Turjačanov.
Stiri leta kasneje — 1322 — so bratje Her-
rand, Ortolf in Friderik Turjaški prodali
Spodnji Turjak bratrancema, že omenjenima
Volkerju in Herbartu Turjaškemu.*' Spodnji
Turjak se omenja tudi 1326 (das nider haus
ze Oursperch)^'' in 1335 (ze Aversperch un-
der der nidem vest).^*
Del turjaškega gradu je imel v prvi polo-
vici 14. stoletja tudi neki Alber Melcz, ver-
jetno kak izvenzakonski Turjačan. Kaže, da
sta že omenjena Volker in Herbart hotela
tega Melcza spraviti ob njegov del gradu,
kajti v poravnavi med Ortenburžani in Tur-
jačani iz leta 1343 je za Melcza rečeno, da
ga Turjačana ne smeta omejevati v njegovi
posesti dela gradu, ki ga ima po svojih pri-
vilegijih.^ Vendar pa je omenjeni Melcz raje
že 1358 iprodal omenjenima bratoma svoj
delež na gradu iii vse pravice ter zahtevke
nanj, razen turjaškega grba in posesti v oko-
lici.^' Potomec tega Melcza, Gašpar, je bil
v letih 1456 do 1465 deželni upravitelj na
Kranjskem in je imel v grbu dobro razloč-
nega tura.2^
Da se je posest gradu delila po takratnem
pravu tudi še dalje, priča listina iz 1383, ko
je Viljem Turjaški nakazal ženi za jutrnjo
med drugim tudi polovico Spodnjega Turja-
ka (»auf die niedern vest ze Awrsperkch«),
druga polovica je bila last njegovega bra-
tranca Volkerja.25
Oba gradova sta stala še vsaj v prvi polo-
vici oz. začetku 15. stoletja. Jurij Turjaški,
ki je ok. 1420 s svojimi pomočniki napadal
deželnoknežjo posest na Kranjskem z ropi,
požigi in umori, se je moral 1423 s svojimi
najemniki vdati ter izročiti dež. knezu tudi
gradova Turjak (»mit den vesten Av/rsperg«).
Ker pa je bil pomiloščen, mu je nadvojvoda
Ernest omenjena gradova vrnil (»die obge-
nanten vesten Awrsperg«).2' Leta 1436 je
Herbart Turjaški podedoval Jurjevo polovico
Turjaka, drugo sta dobila Volkart in Engel-
bert Turjaška.2'
V 40. letih 15. stoletja kaže, da je bil Spod-
nji Turjak opuščen in začenja se njegov pro-
pad. Leta 1444 je namreč dobil Herbart Tur-
jaški v fevd zase in za bratranca Volkarta
in Engelharta grad Turjak in stari grad zra-
ven z gradiščem, ljudmi, posestmi etc. (»das
hawss Awrsperg vnd das alt hauss dabey mit
dem purkchperg, leuten, gutem etc.«).^^ Iz
tega pa bi mogli tudi sklepati, da je bil
Spodnji Turjak tisti starejši grad.
Ko sta 1467 delila posest brata Pankrac in
Lovrenc Turjaška, se omenja samo »grad
Turjak s pristavo in hribom« (das geslos
Awersperg mit dem mayrhof vnd puchel).^*
Stari grad je omenjen še leta 1496, ko je
kralj Maksimiljan I. podelil Volkartu Tur-
jaškemu in sinovom Pankraca »grad Turjak
in stari grad poleg z grajskim hribom, z
ljudmi in posestmi« (das haus Aursperg und.
Turjak z zadnje strani z vzidano ploščo iz 1520 na stolpu (Valvasor, Topographia . . ., št. 15)
149
das alt haus darbei mit dem purgperg mit
leu ten und guetern),'" kar je očitno dobe-
sedno posneto po tekstu že omenjene listine
iz 1444. Da so po takratni navadi predlagali
vladarju za potrditev stare listine, ki je v
novo prevzel tekst iz prejšnje, kaže tudi li-
stina celo iz leta 1601, ko je Herbart Turja-
ški dobil od nadvojvode Ferdinanda »Gornji
in Spodnji Turjak« (das Ober- und Nieder-
haus Auersperg).'*
Da je bil grad Turjak res trdno zidan in
njegovo obzidje varen ščit za prebivalce, kaže
dejstvo, da mu Turki kljub vsaj trem napa-
dom v 15. in dvema v 16. stoletju, ko so
mimo Ribnice napadali proti Igu in Ljublja-
ni, niso mogli do živega in so oplenili le
bližnjo okolico, tako zlasti 1491 in 1528.
Hud potres, ki je 1511 porušil in poško-
doval veliko gradov na Kranjskem, je močno
prizadejal tudi Turjak. Čeprav ni bil popol-
noma porušen, pa so morali biti nekateri
deli precej poškodovani. Trojan Turjaški je
dal zato te dele do tal podreti in na novo
zgraditi, kar se je zgodilo leta 1520, o čemer
priča že omenjena vzidana kamnita plošča na
»volovskem stolpu« s turjaškim grbom in
napisom:
ANNO DOMINI 1067 I AR 1ST
AVRSPERG DVRCH HERN CONRAT
VON AVRSPERG ANGEFANGEN ZV
PAVN NACHMALS DVRCH DEN ERT
PVDEM IM 1511 lAR ZERSCHVT
ABER DVRCH MICH TROIAN VON
AVRSPERG OBRISTN ERB CAMRER
IN CRAIN VND DER WINDISCHEN
MARK IN GRVND ABGEPROCHEN
VND VON NEVEN ANGEFANGEN ZV
PA VEN IM 1520 141^3___
Da je moral biti Turjak obnovljen res v
tej dobi, priča tudi letnica 1537 nad glavni-
mi vhodnimi vratmi, na katerih so tudi grbi
nekaterih Turjačanov.'*
Da grad leta 1511 ni bil popolnoma poru-
šen, pričajo tudi ohranjeni zapisi v knjigi
izdatkov turjaškega oskrbnika Hansa Mor-
daxa iz leta 1514, torej tri leta po potresu,
iz katerih ni nikjer videti, da bi bil grad
razrušen. Omenjeni so izdatki za dva tesar-
ja, 'ki sta napravila odprtine v obrambnem
stolpu (»haben trackhel in den zwinger ge-
macht«). Matevž Stebla j je napravil vrata
skozi zidovje in več strelnih lin (»er hat ein
thuer durch die mawr geprochen vnd etlich
schiess luckhen gemacht«). Ze julija 1514 —
torej leto pred velikim slovenskim kmečkim
uporom — so kmetje hoteli priti pred Tur-
jak, zato je Mordax 19. julija poslal takoj
sla v Ljubljano, verjetno da bi o tem obve-
stil svojega gospodarja in bila poslana even-
tualna pomoč. Zato je tudi razumeti napravo
Plošča s turom dn napisom iz 1520 danes (foto dr. Mar-
jan Zadnikar, 1954).
novih strelnih lin v obzidju. Naveden je še
izdatek za tesarja Rudolfa, ki je napravil
dvoje vratc v obrambnem stolpu (»das er hat
zwa thuerl in den zwinger gemacht«).Tur-
jak so torej skušali kar najbolj zavarovati
pred mogočim kmečkim napadom in res je
bil ta drugo leto med redkimi gradovi, ki
ga kmetje ob uporu niso mogli zavzeti.''
Več slik in prvi znani obširnejši popis
Turjaka prinaša šele Valvasor v svoji »Slavi
Vojvodine Kranjske« (1689). Stari Turjak
opisuje kot razvaline velike trdnosti, ki so
v njegovi dobi služile kot kamnolom. Pri
Novem Turjaku hvali močno zidovje, obda-
no s tremi okroglimi stolpi, delano iz kam-
nitih kvadrov. Za vodnjak — cisterno na
grajskem dvorišču pravi, da je največji na
Kranjskem. Navaja Marijino kapelo, v kate-
ri so bile dnevne maše in staro Lutrovo ali
evangeličansko kapelo s poslikanimi oboki in
nadgrobniki protestantskih Turjačanov. Hva-
li lepo orožarno, polno raznega orožja, tur-
škega plena (ščiti, sablje, zastave, šotori) in
vojaških instrumentov. Omenja seveda skri-
njico z glavama Herbarta VIII. Turjaškega
in Friderika Višnjegorskega, ki sta padla v
bitki pri Budačkem 22. sept. 1575. Dalje opi-
suje grajske ječe, od katerih je bila v enem
stolpu strašna »turška ječa« za ujete Turke.
V gradu je bilo veliko soban, kamr in kleti,
zlasti hvali galerijo portretov starih Turja-
čanov. — V okolici gradu omenja 1686 zgra-
jeni novi konjski hlev, dalje živalski vrt z
150
razno divjadjo, ptičnico na grajskem dvo-
rišču, jahalnico zunaj gradu nad starim gra-
dom ter veliko lipo pred gradom, ki daje
poleti hladno senco. Za trg Turjak pravi, da
ima le malo in še to slabih hiš. Lastnik gra-
du ob njegovem času je bil deželni maršal
grof Wolf Engelbreht Turjaški.^^
V začetku 17. stoletja Turjačani niso mno-
go pomenili na Kranjskem, ker so pač bili
obremenjeni z luteransko preteklostjo. Toda
počasi so si zopet pridobili važne službe, nji-
hova velika zemljiška posest, ki je ostala v
glavnem neokrnjena, je bila važna ekonom-
ska podlaga njihove veljave. Leta 1630 so
postali državni grofje, njihova posest je tako
postala grofija,'* grad Turjak pa glavni rod-
binski grad. Toda zaradi važnih služb in
funkcij na Kranjskem in na dvoru so se
grofje Turjaški vedno bolj zadrževali v Ljub-
ljani, kjer so imeli že od 1575 svojo hišo v
Gosposki ulici, ki so jo z dokupi hiš v prvi
polovici 17. stol. razširili in prezidali v lepo
palačo.Grad Turjak je ostal v glavnem le
upravno središče zemljiške posesti, ki so jo
upravljali razni turjaški oskrbniki.
Naj še na kratko podamo opis gradu iz
srede 19. stoletja, kot ga objavlja H. Costa
v svojih Popotnih spominih iz Kranjske (ti-
skani 1848). V začetku seveda omenja naipiš
in grb na stolpu. Za grad pravi, da nosi sle-
dove gradbene umetnosti iz raznih stoletij.
Vzhodni del, podoben bastiji, izdaja največjo
starost, dva močna oikrogla stolpa, povezana
s trdnim zidom, ščitita zahodni del gradu in
sta verjetno nekoč služila kot stražna stolpa
in grajski ječi. Južni del grajsikega posloipja
je zgrajen najbolj enakomerno in zato kaže,-
da je iz novejšega časa. Razen teh elementov
nima zunanjost gradu nič posebnega ali ogle-
da vrednega, pa tudi notranjost gradu je Co-
sto razočarala. Grajsko dvorišče je bilo ne-
ravno, hribovito in grapavo, tako da si je kar
težko zamisliti romantično sliko o veselem
podenju viteških konj po grajskem dvorišču
pred očmi grajskih gospodičen in gospa. Tudi
notranjost gradu je bila, razen soban z rod-
binskimi iportreti, popolnoma neugledna. Od
starega gradu Turjaka ni bilo ničesar razen
komaj zaznavnih razvalin. Ležal je globlje
kot današnji grad, baje tam, kjer je nekoč stal
Arupium. Nekaj okoli gradu ločeno ležečih
hiš je sestavljalo trg Turjak. Farna cerkev
in farovž sta bila kar v gradu, župnik je sta-
noval v enem izmed stolpov, drugi stolp je
služil kot t. i. orožarna, ki pa razen nekaj
polomljenih oprav ni vsebovala ničesar ogle-
da vrednega. V severnem delu gradu so bili
stanovanjski prostori za gospodo, okrašeni z
rodbinskimi portreti od pradeda do najno-
vejše dobe. Seveda so Costi pokazali tudi
shranjeni glavi kranjskega junaka Herbarta
Turjaškega in Višnjegorskega, videl pa ni,
ničesar razen dveh z žaganjem napolnjenih
in z nekaj lasmi opremljenih kož dveh ne-
spoznavnih človeških glav. Na Turjaku so
tudi kazali ključ dednega deželnega komor-
nika in meč dednega deželnega maršala kot
insigniji dveh dednih uradov, ki so jih imeli
turjaški grofje.
Farna cei^kev, ki je bila kot rečeno kar v
gradu, je bila zelo majhna, toda dovolj ve-
lika za faro z 250 dušami. Nekdanja, s fre-
skami poslikana luteranska kapela, v kateri
je baje pridigal preddikant Jurij Kobila, se je
uporabljala za klet.*"
Nekaj let kasneje je grad opisal Klun;
tudi on opozarja na neravno dvorišče, na zu-
nanjo zidavo s ikvadri, ki narede vtis, da je
grad podoben utrdbi. Za dvorano in avdienč-
no sobo pravi, da sta bili nekoč bogato
opremljeni s pohištvom in z lepimi portreti
lastnikov, ki jih je po starih originalih ko-
piral Andrej Herlein v naravni velikosti.**
Sicer pa se Klimov opis gradu ne razlikuje
od Costovega.
Starejši del ibogatega rodbinskega arhiva
— zlasti starejše listine —, je bil med II. sve-
tovno vojno odnesen v Italijo, na rodbinsko
posest pri Vidmu. Ostali del arhiva, zlasti
vrsta urbarjev in računskih knjig ter aktov,
pa je bil uničen ob zavzetju in porušitvi
gradu septembra 1943. Le nekaj drobcev, ki
so jih naši iborci vzeli kot spomin na to hudo
borbo, je po osvoboditvi našlo pot v sedanji.
Arhiv Sloveni j e.*2
OPOMBE
1. F. Kos, O najstarejših Turjačanih, Camic-
ia N. V. 111-1912, str. 93—94. — 2. P. v. Radios,
Herbard Vili. Freiherr zu Auersperg (1528—
1575) ein krainischer Held und Staatsmann.
Wien 1862, str. 1—2. — 3. L. Petauer, Imena važ-
nejših starejših gradov na Slovenskem nekdaj
in sedaj. Kronika slov. mest V-1938, str. 11—12.
Zgodovina Ljubljane I., Lj. 1955, I. Rakovec,
Geološka zgodovina ljubljanskih tal, str. 161—
162. — 4. Valvasor, Ehre, XI, 26; V. F. Klun, Bei-
träge zur Topographie und Statistik von Krain,
1. Auersperg, MHVK X-1855, str. 27. — Mestni
arhiv Piran, Vicedominaria vol. 126 (1439—1459),
fol. 142'. — 5. Podatek J. Sašla. — 6. F. Kos,
Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem ve-
ku, IV. knjiga, str. 224, št. 441. — 7. Ibid., V.
knjiga, str. 164—165, št. 310. — 8. M. Kos, Zgo-
dovina Slovencev od naselitve do petnajstega
stoletja, Ljubljana 1955, str. 259—260. — 9.
Schumi, Urkunden- imd Regestenbuch des Her-
zogtums Krain, II. Band, str. 209. — 10. Fr. Ko-
matar. Das Schlossarchiv in Auersperg, MIMVK
XVni-19()5, Str. 126, št. 8. — 11. Schumi, o. c,
Str. 225, 229. — 12. Schumi, o. c, str. 253, 292,
293. — 33. Schumi, Archiv f. Heimatkimde, I,
Str. 236. — 14. Državni arhiv na Dunaju, roko-
pis R 50, fol. 53', objava: Dopsch v Mitt. d. Inst.
f. österr. Geschichtsforschimg 22, str. 461—5. —
151
15. Komatar, o. c, str. 133—134, št. 24. — 16.
Komatar, o. c, str. 134, št. 25. — 17. Komatar,
o. C, str. 134—135, št. 26. — 18. M. Kos, o. c,
str. 294. — 19. Komatar, o. c, str. 138, št. 34. —
20. Kcttnatar, o. c, str. 144, 145, št. 42 in 43. —
21. Komatar, o. c, str. 152, št. 53. — 22. Koma-
tar, o. C, str. 164, št. 70, Alber der Melcz von
Owersperch je omenjen že v listini 1329, de-
cember 31. v Gradivu za zgodovino Ljubljane v
srednjem veku, II. zv., št. 10. — 23. Komatar,
o. C, str. 182, št. 114. — 24. Ldetine 1456, april
17, do 1465, september 26. v Arhivu Slovenije v
Ljubljani. — 25. Listina 1383, marec 29., orig.
perg. v Nadškofijskem arhivu v Ljubljani; Ko-
matar, o. C,. MMVK XIX-1906, str. 121, št. 229
(po kopiji iz 18. stoletja). — 26. Komatar, o. c,
MMVK XX-1907, str. 194—195, št. 334. — 27.
Komatar, o. c, str. 215, št. 380. — 28. Državni
arhiv na Dunaju, rokopis W 724, fol. 248. — 29.
Komatar, o. c, Camiola N. V. 1-1910, str. 129,
št. 488. — 30. Komatar, o. c, str. 241, št. 541. —
31. P. v. Radics, Herbard VIII., str. 75. — 32.
S. Jug, Turški napadi na Kranjsko in Primorsko
do prve tretjine 16. stoletja, GMDS XXIV-1943,.
str. 31, 48, karta. — 33. Valvasor, Ehre, XI, 24
(z napačno brano letnico 1570), isto Klun, o. c,
27, Radics, Herbard VIII., str. 4 (s pravilno let-
nico 1520). — 34. K. Grefe, Stara Kranjska, zv.
II, list 5 (zgod. podatke zbral P. v Radics). —
35. Knjiga izdatkov Hansa Mordaxa, oskrbnika
na Turjaku iz let 1514—1515 v Arhivu Slovenije
v Ljubljani, Zbirka urbarjev, št. 46. u. — 36. B.
Grafenauer, Boj za staro pravdo, Ljubljana 1944,
str. 81. — 37. Valvasor, Ehre, XL, str. 22—28. —
38. L. Hauptmann, Erläuterungen zum Hist.
Atlas der österr. Alpenländer, I. Abt., 4. Teil,
Str. 465—466. — 39. V. Fabjančič, Knjiga hiš
Ljubljane, Novi trg, str. 486. — 40. H. Costa,
Reieeerinnerungen aus Krain, Laibach 1848, str.
125—126. — 41. V. F. Klun, o. c, str. 27. — 42.
Tako tu uporabljena knjiga izdatkov oskrbnika
Hansa Mbrdaxa iz 1514—1515 in več urbarjev
iz zač. 16. stol. — Branko Reisp, Grad Turjak,
Naša obramba 1971/IX., str. 51—53. — O hrambi
turjaških listin danes »loco secreto» (!) prim. W.
Höflechner, Zum Urkundewesen der Herzöge von
Kärnten bis 1269, Carinthia I, 159, 1969, str. 113
—114, št. 47, 81, 84 (s sliko na str. 127).
152
KATERA GORA NA KOROŠKEM JE MÖNS JUNENSIS?
ANTON SVETINA
Med koroškimi zgodovinarji velja splošno
mnenje, da je hrib Sv. Eme južno od kraja
Globasnice tista gora, po kateri se imenuje
vsa dolina južno od Drave od Pliberka do
Doberlevasi Podjunska dolina. V knjigi Eber-
harda Kranzmayerja Ortsnamenbuch von
Kärnten, 2. del, 1958, je ime Podjvmska do-
lina op'isano takole: »Jauntal, tudi Jaimfeld,
slovensko Podjunska dolina, v si. narečju
tudi Junsko polje ali Dravsko polje. V 10.
stol. Junotal, v 11. stol. Juna. Na hribu sv.
Eme, na starem Junonskem hribu, so našli
rimsko-keltsko svetišče Augusta Jovenna;
vsi ti kraji se tako imenujejo po istoimen-
skem keltskem božanstvu Jovenu«.
Ali pa je zgodovinsko dokazano, da je hrib
sv. Eme resnično Möns Junensis? V arhivu
ljubljanske nadškofije sem naletel na Mstine,
ki dokazujejo, da je bil v starih časih hrib
sv. Katarine nad Šmihelom pri Pliberku ti-
sta gora, ki je nosila naslov Möns Junensis.
V škofijsikem arhivu je ohranjena listina o
ustanovitvi benefici j a sv. Katarine. Ta bene-
ficij je ustanovil 16. novembra 1404 takratni
šmihelski župnik Ivan iz Marenberga. Listina
ima nadpis: » Copia litterarum fundationis
beneficii S. Catharinae in Monte Junensi
(podčrtal A. S.) supra Parochiam S. Michae-
lis prope Pleiburgi«, kar pomeni v prevodu:
»Prepis pisma o iistanovitvi benefici j a sv.
Katarine na Junonski gori nad župnijo sv.
Mihaela pri Pliberku«.
V neki drugi listini v škofijskem arhivu je
zabeleženo, da je cesar Friderik III. bil usta-
novitelj benefici j a sv. Katarine pri Šmihelu
in benefici j a sv. Janeza Krstnika v Pliber-
ku. Cesar Friderik III. je namreč leta 1461
ustanovil ljubljansko škofijo in dodelil tej
škofiji tudi pražupnijo Šmihel pri Pliberku
z vsemi tej župniji pripadajočimi vikariati.
Ze pri ustanovitvi ljubljanske škofije si je
cesar pridržal tudi prezentacijsko pravico
čez vse župnije na Koroškem, ki so bile in-
korporirane ljubljanski škofiji, in tudi čez
vse obstoječe benefici j e v teh župnijah. Zato
je benefici j sv. Katarine v listinah imeno-
van beneficium caesareum. Pravico za pred-
laganje novega beneficiata pa je imel samo-
stan v Doberlivasi, ki so ga imeli v svoji po-
sesti do leta 1601 menihi avguštinci, od tega
leta dalje pa jezuiti.
Dne 24. januarja 1661 je cesar Leopold I.
izdal za benefici j sv. Katarine prezentacijsko
listino na ime Leonarda Jali, magistra filo-
zofije, župnika v Globasnici, na predlog rek-
torja celovškega jezuitskega kolegija, ki je
bil obenem prost jezuitskega samostana v
Doberlivasi. Leonard Jali pa ni dolgo užival
tega beneficija, ker je leta 1662 umrl. Za
njegovega naslednika je bil postavljen tako
kot župnik v Globasnici kakor tudi kot bene-
ficiat sv. Katarine Jakob Rormeister, poznej-
ši dolgoletni mestni župnik in slovenski pri-
digar pri cerkvi sv. Duha v Celovcu. Kmalu ^
Smihel pri Pliberku na Koroškem j
153
potem, ko je Rormeister prevzel ta benefici j,
je prišlo med njim in med tedanjim vikar-
jem župnije Smihel Primožem Peerom do
spora. Rormeister je namreč šmihelskemu
vikarju prepovedal vmešavanje v cerkvene
račune beneficija, v kar se je imel vikar za
upravičenega po predpisih ustanovne listine
tega beneficija. Te pravde, ki se je vlekla
več let in je prišla pred najvišjo tedanjo
sodno instanco, dvorno komoro v Gradcu, tu
ne bom podrobneje opisal. Pač pa je iz glav-
ne tožbe, ki jo je vložil Primož Peer na ško-
fijski Ordinariat v Ljubljani, razvidno tole:
»Primuž Peer, vicarius ad S. Michaelem in
Juna contra Jacobum Rormaister, beneficia-
tum ad S. Catharinam Vallis seu Montis Ju-
nensis« (podčrtal A. S.).
V dokaznem postopku te tožbe pa piše ge-
neralni vikar ljubljanske škofije Filip Ter-
pin pravnemu zastopniku Jakoba Rormeister-
ja, odvetniku dr. Herculesu v Celovcu, med
drugim tole: »... Fundatico dictae Capellae
S. Catharinae (ahas dicere fuisse quondam
Junonis ecclesiam, imde dicitur Monticulus
ille in qua sita est, Möns Juna vel Junensis
(podčrtal A. S.), et inde tota vallis vocata
Junensis) semper habita pro filiali ecclesia,
quam nunc dictus adversarius attentat a pa-
rochia excaltare...«, kar toi se glasilo v slo-
venskem prevodu takole: »... Po ustanovni li-
stini imenovane kapele sv. Katarine (sicer so
govorili, da je bila nekoč Junonino svetišče,
zaradi česar se imenuje tudi hribček, na ka-
terem stoji, hrib Juna ali Junonski hrib, in
odtod se vsa dolina imenuje Podjunska) se
je ta kapela imela vedno za podružnično
cerkev, ki jo imenovani nasprotnik hoče se-
daj odtrgati od župnije...«
Po zgoraj prikazanih listinah sodim za
dovolj dokazano, da je bil v srednjem veku
in še do 18. stoletja hrib sv. Katarine nad
Smihelom pri Plibenku tista gora, ki je no-
sila naslov Möns Junensis in ne hrib sv. Eme
pri Globasnici. Tu se nam nehote odkrivajo
tale vprašanja:
1. Od kdaj nosi hrib sv. Eme naslov Möns
Junensis?
2. Zakaj so imenovali hrib sv. Eme Möns
Junensis?
3. Zakaj je dobil hrib sv. Katarine naziv
Möns Junensis?
Na prvo vprašanje ne bo mogoče prej od-
govoriti, preden ne bodo pregledani doku-
menti o tem v koroških arhivih, predvsem
v arhivu samostana v Doberlivasi ter dežel-
nega in škofijskega arhiva v Celovcu. Dvo-
mim tudi v navedbe Eberharda Kranzma-
yerja v uvodu tega članka, da so hrib sv.
Eme imenovali Möns Junensis po keltskem
božanstvu Jovenu. Nisem etimolog, zdi se mi
pa, da morajo besede Juno ali Juna biti ne-
kaj drugega kot beseda Jovenus. Mnenja
sem, da so hrib sv. Katarine imenovali Möns
Junensis po kakem rimskem božanstvu in
ne po keltskem. Sicer pa prepuščam odgo-
vor na prvo vprašanje koroškim zgodovi-
narjem.
Tudi na drugo vprašanje je brez poznanja
virov težko odgovoriti. Ali so goro sv. Eme
imenovali Möns Junensis zato, ker so tam
našli arheologi rimsko svetišče? Ali morda
zato, ker je bila svetnica Ema koroška ro-
jakinja? Ali pa je dalo povod za tako pre-
imenovanje sovraštvo, ki ga že dolga deset-
letja gojijo in podpihujejo velenemško usmer-
jeni 'krogi koroškega prebivalstva zoper svo-
je sodeželane, koroške Slovence?
Tudi na tretje vprašanje bo težko že danes
pozitivno odgovoriti. E. Kranzmayer navaja,
kakor je zgoraj zabeleženo, da se je Podjun-
ska dolina že v 10. stoletju tako imenovala.
Kolikor mi je znano, so bila na gori sv. Ka-
tarine arheološka izkopavanja in so trenutno
tam našli le keltske in staroslovenske gro-
bove.
OPOMBA
Vsi listinski viri, ki so zgoraj prikazani, se
hranijo v fasciklih 67/3, 162/1 in 162/9 kapitelj-
skega arhiva nadškofije v Ljubljani.
154
PRITOŽBE PODLOZNIKOV VICEDOMSKEGA URADA NA KRANJSKEM V LETU 1634
HELFRIED VALENTINITSCH
V zadnjih desetletjih je položaj kmečkih
podložnikov v posameznih območjih nekda-
nje notranjeavstrijske deželne skupine tako
na slovenski' kot tudi na avstrijski strani*
bolj kot prej v ospredju zanimanja. Drugače
kot dosedanje raziäkave, ki se ukvarjajo
predvsem s položajem podložnikov na ple-
miških zemljiških gospostvih, pa obravnava
ta prispevek pritožbe deželnoknežjih kmetov
na Kranjskem, pritožbe, na katere je avtor
slučajno naletel v štajerskem deželnem arhi-
vu v Gradcu. Téma je tem bolj mikavna, ker
izvirajo te pritožbe iz časa neposredno pred
kmečkim uporom, ki je leta 1635 zajel ve-
like dele Slovenije. Nič manj pa ni zanimivo
ravnanje graških osrednjih oblastev, ki so
na Krcinjskem — podobno kot v Celjski če-
trti' — posegla vmes v prid kmetov in sku-
šala odpraviti vsaj najhujše nepravilnosti.
V splošnem je iz razlogov, v katere se tu
ni mogoče podroibneje spuščati, prišlo v teku
16. in 17. stoletja v vzhodnih habsburških
alpskih deželah do občutnega poslabšanja
pravnega in socialnega položaja kmetov.* Res
pa je, da so se posamezni pojavi tega po-
slabšanja tako po času kot tudi po pokra-
jinah močno razločevali. Eden izmed glavnih
vzrokov tega poslabšanja je bila želja zem-
ljiških gospodov po povečanju lastnega kme-
tijskega obrata na pristavah. S tem pove-
zano povišanje dajatev in tlake je prizadelo
posebno kmete v poljedelskih predelih Voj-
vodine Kranjske in nižinskih delov Štajer-
ske. Na drugi strani so podložniki na de-
želnoknežjih gospostvih, kolikor ta niso bila
zastavljena zasebnim zemljiškim gospodom,
vsaj od časa do časa uživcdi nekak izjemen
položaj, tako da jih splošni razvoj ni toliko
prizadel. Tu pa se pokaže, da je od začetka
tridesetletne vojne dalje slab zgled zasebnih
zemljiških gospostev (ne glede na to, ali so
bila cerkvena ali svetna) začel vplivati tudi
na položaj deželnoknežjih podložnikov.
Ob koncu srednjega veka zelo oibsežna po-
sest deželnega kneza na Kranjskem se je v
16. stoletju s prodajami in zastavitvami če-
dalje bolj zmanjševala.^ Vzrok so bile ne-
nehne finančne težave HaibSburžanov, te pa
so bile zopet posledica turških bojev, viso-
kih stroškov za vzdrževanje dvora in drugih
potreb postopoma razvijajoče se »modeme
države«. Proces zmanjševanja deželnoknežjih
zemljiških gospostev se je še bolj pospešil od
začetka 17. stoletja dalje predvsem zaradi
visokih stroškov, ki sta jih povzročili usko-
ška vojna (1615—1617/1618) in tridesetletna
vojna. Precejšno vlogo je igrala tudi rado-
damost cesarja Ferdinanda II., ki je iz svo-
jega komomega premoženja obdaroval razne
cerkvene ustanove in protežirance.*
V letu 1628, ko je cesar dosegel v Nemčiji
vrhimec svoje moči, je imel na Kranjskem
le še malenkosten del nekdanje deželno-
knežje posesti v lastni upravi. Najpomemb-
nejša gospostva, ki so ostala v deželno-
knežji upravi, so bdla razporejena okrog de-
želnega glavnega mesta Ljubljane, kjer je
imel tudi sedež kranjski deželni vicedom^ kot
nadzorni in hkrati kot prvoinstančni organ.
Kot navaja vicedom, je prešlo v prejšnjih
desetletjih kakih 40 deželnoknežjih gospo-
stev v roke zasebnikov.* Celo iz posestev, ki
so bila neposredno podrejena vicedomskemu
uradu, je bila prodana ali darovana drugim
gospostvom vrsta vasi in zemljišč. Tako so
na primer ljubljanski jezuiti in kapucini do-
bili v dar travnike in vrtove vicedomskega
urada, ki so ležali pred mestnimi vrati. V
bližji okolici Ljubljane je imel cesar v lastni
upravi le še župe Kožarje, Golo (Nagolin) in
Šentvid, poleg njih pa še vzhodno od mesta
razsežni gozd Stango, v katerem je bilo ve-
liko divjadi in ki je bil zato pridržan dežel-
noknežjem lovu.
Okrog Ljubljane naseljeni podložniki vice-
domskega urada so morali poleg tlake, ki so
jo opravljali deželnemu knezu, večkrat na
leto delati na tlaki tudi jezuitom in kranj-
skemu deželnemu glavarju Janezu Ulriku
knezu Eggenberškemu, ki je na ta način raz-
bremenjeval svoje lastne kmete. Poleg tega
so deželnoknežji podložniki morali odrajto-
vati vicedomu deloma denarne, deloma na-
turalne dajatve, na primer v lesu. Povrhu
so deželnOknežje kmete priložnostno prite-
govali k izredni tlaki. Šlo je predvsem za
vozno in vprežno tlako, za udeležbo pri de-
želnoknežjemu lovu, za opravke ob deželnem
dednem pvoklonu in pri potovanjih članov
cesarske družine skozi Ljubljano. Med usko-
ško vojno si je deželni knez prihranil znatne
stroške z vozno in ročno tlako, saj so morali
njegovi podložniki prevzeti dobavljanje pre-
skrbe v Gradiško, ki so jo oblegali Benečani.
Po začetku tridesetletne vojne so morali
vedno znova prevažati vojni material v ljub-
ljansko orožamo, kamor so dobavljali tudi
pesek za vlivanje topov.
K boljšemu razumevanju dogodkov, ki jih
nameravamo opisati, utegne pripomoči krat-
ka označitev osebe in življenjske poti teda-
njega kranjskega deželnega vicedoma Okta-
vija PanizoUa (Ottavio PanizoU). Njegov oče
Jožef PanizoU je izviral iz itahjanske rod-
bine, ki je imela v hab^urškem delu Fur-
lanije in v Goriški grofiji — ne ravno bogato
155
— posest. Kot nekateri drugi katoliški ple-
miči njegove ožje domovine (npr. iz rodbin
Attems, CoUoredo, Strassoldo itd.) je stopil
v deželnoknežjo službo. Deželni knez si je s
smotrnim podpiranjem teh rodbin, ki dotlej
v drugih notranjeavstrijskih deželah niso bile
ali so komaj bile zastopane, ustvarjal krog
oseb, privržencev svojih protiref ormaci j skih
načrtov. Ta krog se je dal uporabiti za na-
sprotno utež domačemu, večidel protestant-
skemu plemstvu. Vdiranje oziroma napredo-
vanje te skupine, ki se je pomnožila tudi
z uradniškim plemstvom, so spremljali še
drugi pojavi, med drugim uvajanje novih
pravnih pojmovanj in pogostoma tudi ne-
poznavanje domačih pravnih izročil.
Jožef Panizoll, ki mu je bila od leta 1608
dalje kot »verskemu reformacijskemu komi-
sarju« poverjena rekatolizacija Kranjske,' je
bil med 1607 in 1620/21 na položaju kranj-
skega deželnega vicedoma." Izmed njegovih
sinov (Carl, Johann Baptista, Ottavio) je
Oktavij okrog 1601 prav tako stopil v de-
želnoknežjo službo.** Prave temelje za svojo
poznejšo kariero pa si je Oktavij Panizoll
postavil v uSkoški vojni. Kot vrhovni pro-
viantni mojster je vodil preskrbo habsbur-
ških čet, ki so se bojevale v Furlaniji. Ta
položaj je brez sramu zlorabil za svoje za-
sebne posle.*^ Čeprav je opravljal svojo
dolžnost na očitno korupten način, si je
ohranil naklonjenost vplivnih dvomih kro-
gov (kazno je, da je bil Eggenberg eden iz-
med njegovih odločilnih protektorjev), tako
da je leta 1626 postal kranjski deželni vice-
dom.*' Čeprav se je moral tudi na svojem
novem položaju večkrat zagovarjati zaradi
večjih primanjkljajev v svojih uradnih ra-
čunih, se mu je vendarle kmalu posrečilo
postati nepogrešljiv. Tako je kot deželno-
zborni komisar zastopal cesarja na kranjskih
deželnih zborih in je bil kot tak udeležen
pri pomembnih političnih in finančnih zade-
vah.
Zdaj se je začel Panizoll hitro vzpenjati
na socialni lestvici. Kmalu potem, ko je bil
po vzdignjen v barona starograjskega (von
Alteiiburg), je postal grof. Leta 1628 je bil
zaradi svojih zaslug imenovan za državnega
dvornega svetnika (Reichshofrat).** Dne 30.
oktobra 1631 je zase in za svoje moške
dediče-potomce prejel naslov dednega soko-
larja na Kranjskem (Erbfalkenmeister in
Krain), ki je bil uveden posebej zanj, le da
s tem naslovom niso bili zvezani kaki po-
sebni dohodki.*^ Vzporedno s tem vzponom
je svojo privatno dejavnost popolnoma pre-
ložil na Kranjsko in je — drugače kot nje-
gov brat Karel, ki je še naprej obdržal po-
sestva na Gradiškem — prodal svoj delež na
furlanski rodbinski posesti.*« Okrog 1630 je
pridobil blizu Ljubljane stoječi grad Jama
(Gruebhof),*' ki ga je po svojem dednem
sokolarskem naslovu preimenoval v »Fal-
kenau«. Zdaj je smotrno poskušal izgraditi
svojo posest v večje gospostvo, bodisi s tem,
da je kupoval in jemal v zastavo deželno-
knežja posestva,*' bodisi s tem da je zame-
njeval zemljišča s cerkvenimi osebami, ki
so imele premoženje okrog Ljubljane. To
gospostvo naj bi po njegovi smrti prevzel
njegov najstarejši sin in naslednik na polo-
žaju dednega sokolarja.
Da bi dosegel ta cilj, se je Panizoll brez
pomislekov posluževal vseh sredstev, ki jih
je imel na voljo kot deželni vicedom. Na
eni strani je pritegnil dežebioknežje podlož-
nike h gradbenim delom za grad Jamo, na
drugi strani se mu je samo v letih 1628
do 1633 posrečilo dobiti od cesarja »milostne
naklonitve« (Gnadengaben) v višini 19.000
goldinarjev.^" Ker cesar za ta namen ni imel
gotovine, je dovolil PanizoUu, da je pode-
ljene naklonitve jemal iz dohodkov kranj-
skega vicedomäkega urada. Podobno kot
drugi deželnoknežji uradi pa tudi kranjski
vicedomski urad ni imel prav velikih do-
hodkov. Res so dohodki iz raznih mitnin in
iz dajatev podložnikov med 1629 do vključno
1632 znašali 88.014 gld, toda tem dohodkom
so stali nasproti stroški v višini 68.910 gld.^*
Cesarjeva velikodušnost je kaj kmalu imela
neugodne posledice za podložnike vicedom-
skega urada. Da bi kar najhitreje prišel do
svojih »milostnih naklonitev«, je Panizoll po-
snemal zgled zasebnih zemljiških gospodov
in zvišal dajatve in tlako kmetov. Ko je bil
vicedom 1633 tako nesramen, da je cesarja
zopet zaprosil za finančne in siceršnje na-
klonitve, je Ferdinand II. odbil to prošnjo
s pristavkom, »naj ga s takimi prošnjami za
milost pusti pri miru za lep, dolg čas«.^^
V letih 1631/1632 se je položaj Ferdinan-
da II. spričo hitrega napredovanja švedske
vojske tako poslabšal, da je moral stisniti
iz svojih dežel, kar je le mogel. V prvi vrsti
so za namene vojskovanja pritegnili denarne
vire, s katerimi je cesar neposredno razpola-
gal (dohodke iz deželnoknežjih gospostev,
mitnin in rudnikov). Da bi ustregel čedalje
bolj nujnim zahtevam graške dvorne komo-
re po denarju, je vicedom naložil deželno-
knežjim podložnikom nove dajatve. Panizoll
pa je pri tem pozabil računati s kmeti, saj
so vsa bremena skupaj presegla komaj še
znosno mero in so ogrožala nadaljnji obsta-
nek podložnikov. Najprej so se kmetje po-
služili najbolj preproste možnosti za protest,
s tem da so v teku leta 1633 prenehali od-
dajati svoje dajatve. Posledica tega je bila,
da vicedom ni več mogel nakazovati v Gra-
dec denarja, ki ga je zahtevala vlada, in
dvoma komora je zato postala pozorna.
156
Proti svojim siceršnjim navadam so se
graška osrednja oblastva odločila za hiter
postopek. Ze v juniju 1634 so naročila se-
kretarju dvorne komore Martinu Liecht-
stocku, naj pogleda, kaj se dogaja v Ljub-
ljani.^' Poleg tega naj bi zaslišal podložnike
zaradi njihovih davčnih zaostankov. Komi-
sar, ki je imel vsa pooblastila, je že v av-
gustu 1634 prispel v Ljulbljano, kjer se je
brez odlašanja pojavil na vicedoms'kem ura-
du in zahteval, naj pripeljejo preden j ne-
pokorne podložnike. PanizoU ni mogel dru-
gače in jih je brez ugovora drugega za dru-
gim privedel. Liechtstock je vprašal vsakega
kmeta, v kateri veljavi (kranjski ali nemški)
je plačeval svoje dajatve oziroma davke, ko-
liko so znašaU zaostanki vsakega posamezni-
ka do konca leta 1633 in od kod so izvirali
ti zaostanki. Tako so podložniki žup Kožarje,
Šentvid in Golo, prav tako pa tudi drugi
okrog Ljubljane raztreseni deželnoiknežji
kmetje dobiU priložnost predložiti komisar-
ju svoje pritožbe, ta pa je te pritožbe poslal
naprej grašiki dvomi komori.**
V posameznostih so se sicer podložniske
pritožbe razločevale, najpomembnejše skupne
točke pa laihko takole povzamemo:
1. Najtehtnejše pritožbe so bile naperjene
proti temu, da so morali lanetje opravljati
tlako trem različnim gospostvom, in sicer
vicedomu, deželnemu glavarju in Ijubljcm-
skim jezuitom. Ze sami jezuiti so zahtevali
delovne storitve deželnoknežjih podložnikov
tri tedne v letu, tako da so morali kmetje
zanemarjati svoje njive in travnike v času,
ki je bil najboljši za žetev.
2. PanizoU je odpravil dotlej običajne od-
daje lesa vicedomskemu uradu in je od kme-
tov namesto tega zahteval denarno nadome-
stilo v višini 1 gld 4kr za en peljaj.
3. Podložniki so bili sicer dolžni oddajati
od vsake hübe po en tovor sena, zdaj pa so
morali doplačati še 5 do 6 reparjev, če pred-
pisane količine niso zmogli.
4. Baje je vicedom db smrti ali ob odhodu
imetnika neke hübe zahteval od njegovega
naslednika namesto prej običajnih 4 reparjev
tako imenovani »mitni ali primščinski de-
nar« (Mueth-oder Anlaihgeld) v višini 20 gld.
5. Zadnja točka pritožbe je bila naper-
jena proti temu, da je vicedom zviševal tla-
ko,*' pri čemer pa so se zviševanja pri po-
sameznih kmetih močno razločevala.
Podložniki šentviške župe so imeli še po-
seben razlog za pritožbo, saj so med uskoško
vojno izgubili pri vožnjah precej konj. Vrh
tega jim je vicedom neposredno pred komi-
sarjevim prihodom v Ljubljano naložil na
vsako hubo po 2 gld robotnine za prevoz no-
vih topov, ki so prihajali s Koroškega v
Ljubljano. Najibolj pa so se pritoževali za-
radi PanizoUovega poskusa, da bi uvedel no-
vo tlako za zidanje svojega gradu Jama
(Falkenau). Zato je dotlej običajno 16-dnevno
tlako zvišal za 8 do 12 dni v letu. Kmetje
so bili sicer voljni izpolnjevati svojo staro
dolžnost do tlake, proti kateri se še nikdar
niso pritoževali; odločno pa so se zoperstav-
Ijali novim zahtevam. Prav odkrito so ko-
misarju grozili, da bodo z ženo in otroki za-
pustili svoje 'kmetije in s svojimi tožbami
šli osebno pred cesarja, če bi ostalo pri novi
»neoibičajni in neznosni tlaki«.
Ižanski podložniki in podložniki na Golem
so se prav tako pritoževali proti novi tlaiki,
uvedeni pred štirimi leti, namesto katere pa
so morali kmetje še pred izpolnitvijo vseh
drugih dolžnosti do gospostva plačevati od
hübe po 4 gld in od kaj že po 1 gld odkupnine.
Ker so še 'povrhu plačevali nove dajatve v
nemški in ne v kranjski veljavi, niso več
zmogli svojih siceršnjih davkov in dajatev.
Nekateri drugi podložniki vicedomskega
urada so se pritoževali, da morajo tlako na
travnikih deželnega glavarja opravljati do
sedem dni letno namesto dotlej običajnih štiri
dni. Posebno so bili kmetje zagrenjeni za-
radi dejstva — nam se zdi samo po sebi raz-
meroma malo pomembno — da jim je upra-
vitelj deželnega glavarstva med delom dajal
dosti manjši hlebec kruha kot prej.
Kako je vicedom poskušal vse, da bi kar
najihitreje prišel do denarja, osvetljuje pri-
tožba nekega kmeta, ki je moral plačevati
letno 1 gld 30 kr za mlin, ki je bil opuščen
že pred 30 (!) leti. Ta primer je tipičen in
ne potrebuje komentarja.
Ko je zaslišal podložnike, je Liechtstock
poskusil s (posredovanjem in prigovarjanjem
odpraviti najhujše zlorabe. V navzočnosti
kmetov je zato konfrontiral vicedoma s pred-
loženimi pritožbami. Pod pritiskom očitkov
je ta priznal, da je tlaka za tri različna go-
spostva za kmete »nekoliko težavna« (etwas
beschwerlich). Ker pravni položaj posebno
glede tlake v prid jezuitom ni bil popolnoma
pojasnjen in se je Liechtstock bal odprtega
spora, je prepustil rešitev tega vprašanja
dvorni komori. Kar zadeva odkupnino za od-
daje lesa, se je PanizoU zagovarjal, da je
hotel s tem preprečiti popolno iztrebljenje
cesarskih gozdov. Poleg tega je kmetom do-
kazal, da ni zahteval 1 gld 30 kr odkupnine,
temveč le 30 kr. Liechtstock je zato izrekel
kmetom ukor in jim ukazal, naj v prihodnje
ne prihajajo več z neresničnimi trditvami.
Vprašanje doplačil pri oddajah sena so ure-
diU. Zde^a se je isprejemljiva PanizoUova,
razlaga, da je doplačila jemal le zato, da bi
kmetom ne bilo treba jemati sena zopet na-
zaj. Komisar je kmetom naročil, naj v pri-
hodnje pripeljejo cel tovor sena, vicedomu
pa je prepovedal jemanje doplačil, s čimer so
kmetje soglašali. Pritožbe proti zviševanju
157
dajatev ob spremembi imetnika kmetije je
mogel Panizoll s pomočjo svojih uradnih ra-
čunov zavrniti kot neupravičene.
Nasprotno pa se zaradi vicedomovega upi-
ranja ni posrečilo zadovoljivo rešiti pritožbe
proti zviševanju tlake, tako da je morala po-
seči vmes dvorna komora. Ker so se pod-
ložniki šentviške župe še naprej zoperstav-
Ijali temu, da bi delali na tlaki več kot
16 dni na leto, in ker so ponovno grozili s
tem, da bodo zapustili kmetije, je komora
sklenila, naj ostane pri starem. Tudi je uka-
zala vicedomu, naj podložnikov zaradi svojih
lastnih posestev ne obremenjuje več, kot je
dopustno. Svoj sklep je utemeljevala, »da
iz posebnih razlogov imamo tehtne pomisleke
proti temu, da bi pustili obremenjevati ali
preobremenjevati uboge podložnike proti nji-
hovim starim običajem in pravici«.^« Kljub
nedvoumnemu povelju je Panizoll vztrajal
na povišanju tlake na 20 do 24 dni, »ker
drugi podložniki (mišljeni so kmetje zaseb-
nih zemljiških gospodov) svojim gospodom
po deželnem običaju opravljajo dnevno tlako
ali pa morajo plačati 12, 15 ali 20 gld«."
Glede pritožb ižanskih podložnikov in pod-
ložnikov na Golem je prišlo med dvorno ko-
moro in vicedomom do podobnih nasprotij.
Ker je večina kmetov preibivala v hribih ali
v nerodovitnih predelih, je Liechtstock pred-
lagal omejitev tlake oziroma odkupnine za-
njo. Dvorna komora je sprejela njegovo mne-
nje in je določila letno robotnino na 2,5 gld
za hubo in na 6 soldov od kajže.^* Nasprotno
pa je Panizoll, sklicujoč se na sosedna gospo-
stva, v katerih so kmetje plačevali za hubo
po 8 do 12 gld robotnine, še naprej zahteval
od hübe po 4 in od kaj že po 1 gld kranjske
veljave. Končno pa se je moral vicedom
vendarle podrediti odredbam dvorne komore
in umakniti tako zvišanje tlake kot tudi zvi-
šanje robotnine.
Tudi komora si ni upala na lastno odgo-
vornost odrediti odpravo tlake za jezuite in
deželnega glavarja, kakor so zahtevali kmet-
je. Zato je to vprašanje predložila v odločitev
cesarju. V svojem poročilu je sicer ugoto-
vila, da gre pri tej tlaki za »prastare in no-
torne pravice«,^' je pa vendarle svetovala,
naj se »ubogi podložniki« oproste teh dodat-
nih bremen. Ferdinand II. je sprejel to pri-
poročilo in je z resolucijo z dne 25. jsinuarja
1635 odvzel jezuitom in deželnemu glavarju
tlako svojih podložnikov.'" Poleg tega je de-
želnemu vicedomu še enkrat zabičal, naj pre-
ostale tlake ne prenapenja.
Toda nekaj časa je kazalo, kakor da bi se
vsaj kmetje kozarske župe ne mogli dolgo
veseliti svojega uspeha, saj je cesar dne 31.
marca 1635 to župo z vsemi pravicami vred
zastavil za 40.000 gld prav — Oktaviju Pani-
zoUu.'* Vicedom pa s tem vendarle ni dobil
priložnosti, da bi se kmetom maščeval, saj
je že v teku leta 1635 umrl.'^
Deželnoknežji podložniki so bili na začet-
ku leta 1635 oproščeni svojih dodatnih bre-
men ravno še o pravem času. 2e v maju
1635 je del kranjskih kmetov sledil zgledu
svojih sosedov v Celjski četrti in se je uprl
svojim zemljiškim gospodom." Sele v poletju
istega leta se je plemstvu s pomočjo grani-
čarjev posrečilo zatreti ta upor. Poseg dvor-
ne komore in z njim povezano, vsaj kratko-
trajno izboljšanje življenjskih razmer dežel-
noknežjih kmetov je bilo najbrž med glav-
nimi vzroki, da se ti uporu niso pridružili.
Zadeva pa s tem še ni bila končana, ker
niti jezuiti niti knez Eggenberg niso pristali
na odvzem tlake. Sele v avgustu 1635, ko se
je položaj na Kranjskem zopet kolikor toliko
pomiril, sta jezuitski rektor Matija Klinka
in eggenberški upravitelj Janez Krstnik Jä-
ger protestirala proti cesarski resoluciji.'*
Klinka se je skliceval na klavzulo v cesar-
ski ustanovni listini, po kateri naj bi se tlaka
deželnoknežjih kmetov jezuitom nikdar ne
odvzela.'* Hkrati je zahteval letno odškod-
nino 80 gld. Dvorna komora je imela to zah-
tevo za daleč pretirano in je ponudila 50 gld
iz dohodkov vicedomskega urada. Eggenber-
ški upravitelj je šel s svojimi zahtevami še
dlje in je zahteval letno odškodnino 480 gld.'*
Zdi se, da je o tem vprašanju prišlo šele
po daljšem času do kompromisa, ki pa de-
želnoknežjih podložnikov ni prizadel, ker so
bih še naprej dolžni opravljati tlako le še
vicedomskemu uradu.
OPOMBE
Uporabljeni viri so v celoti v Štajerskem de-
želnem arhivu v Gradcu. (Citirani spisi dvome
komore so navedeni s kratico HK.)
1. Izmed številnih novejših slovenskih publi-
kacij naj iKJsebej poudarim: B. Grafenauer,
Kmečki upKjri na Slovenskem, Ljubljana 1962
in S. Vilfan, Rechtsgeschichte der Slowenen,
Grazer rechts- und staatswissenschaftliche Stu-
dien 21, Graz 1968. Obe deli vsebujeta številne
nadaljnje navedbe literature. — 2. Za razmere
na Štajerskem predvsem: F. Posch, Steirische
Bauern- und Agrargeschichte, v: Die Steier-
mark, Land-Leute-Leistung, Graz 19712, str.
949 si.; Idem, Bauer und Grundherrschaft, v:
Der Steirische Bauer, Veröffentlichungen des
Stmk. Landesarchivs 4, Graz 1966, str. 49—52.
G. Pferschy, Beobachtungen über Ursachen von
Bauernunruhen in der ersten Hälfte des 17.
Jahrhunderts im Herzogtum Steiermark, v: Ra-
devi 5, Zagreb 1973 (v tisku). — 3. G. Pferschy,
Der Streik der Untertanen der Herrschaft Po-
gled im Jahre 1633 und seine Beilegung, v:
Mitteilungen des Stmk. Landesarchivs 21, Graz
1971, Str. 117—128. — 4. S. Vilfan, o. c, str. 174
si. — 5. O. C, str. 176 si. — 6. HK 1629-1-71: 1629
je prejel cesarski komorni služabnik Janez Ju-
158
ri j Diener (Sluga) v dar dve podružiji (Unter-
sassgründe) v župi Kožarje. — 7. O vicedomski
komorni upravi prim. S. Vilfan, o. c, str. 194.
— 8. HK 1628-11-45. — 9. J. Loserth, Akten und
Korresipondenzen zur Geschichte der Gegen-
reformation in Innerösterreich unter Ferdinand
II., 2. Teil, Fontes Rerum Austriacarum, 2. Ab-
teilung, Bd. LX, Wien 1907, str. 474. — 10. J. W.
Valvasor, Die Ehre des Herzogthums Grain,
Laybach 1689 (Ponatis Ljubljana/München
1970/71), IX. knj., str. 82. — 11. HK 1630-IV-121.
— 12. H. Valentinitsch, Ferdinand IL, Die inner-
österreichischen Länder und der Gradiskaner-
krieg, v: Johannes-Kepler-Festschrift der Uni-
versität Graz (V tisku). — 13. Kot v op. 10. —
14. Stmk. Landesarchiv, Landrecht, Schuber 824,
Heft 10. — 35. Prav tam, prim, tudi J. W. Val-
vasor, o. C, IX. knj. str. 12. — 36. HK 1632-IX-
104. — 37. Prav tam. O gradu Jami prim. J. W.
Valvasor, o. c, XI. knj. str. 291. — 38. Brez-
uspešna pa so ostala Panizollova prizadevanja,
da bi dobil v zakup tudi urbarialne dohodke
vicedomskega urada (HK 1631-V-48). — 39. HK
1632-IV-lO, — 20. HK 1633-1-20. — 21. HK 1633-
III-39. — 22. Kot v op. 20 (ihn mit dergleichen
Gnadensanlangungen auf eine gute, geraume Zeit
zu verschonen). — 23. HK 1634-VI-86. — 24. HK
1634-IX-95. — 25. Zvišanje tlake je zadelo pred-
vsem kmete, naseljene okrog Ljubljane. Zato
niso mogli obdelovati lastnih polj in so morali
omejiti svoje zasebne opravke s prevozništvom.
Donosni zaslužek v tovorništvu in prevozništvu
je štel med najpomembnejše postranske opravke
kmetov, v posameznih primerih celo med glav-
ne možnosti zaslužka. Prim, k temu tudi po-
datek v J. W. Valvasor, o. c, II. knj., str. 261
o preživljanju kozarskih kmetov. — 26. HK 1635-
11-29. (Das wir aus sonders habenden Ursachen
erheblichs bedenken tragen, die armen undtert-
hanen wider derselben alten Gewon- und Ge-
rechtigkeit belegen oder überlestigen zu lassen.)
— 27. Kot v opombi 24. V svojem opravičilnem
pismu (HK 1635-11-29) na dvorno komoro je Pa-
nizoU ponovil svoj zahtevek na pove&anje tlake
z utemeljitvijo, »da so ti in vsi drugi vicedomski
podložniki zavezani z dnevno tlako kot podlož-
niki drugih gospodov« (»das diese und alle an-
deren vizedomischen Untertanen mit der täg-
lichen Robot (sie!) wie anderer Herren Unter-
tanen verbunden sind, weil die anderen Unter-
tanen ihren Herren landesgebräuchig täglich
roboten oder sonst 12, 15 oder 20 fl. zahlen müs-
sen«). — 28. HK 1635-11-29. — 29. ... uralte und
notorische Gerechtigkeiten. Ta formulacija ni
popolnoma ustrezala resnici, saj sta obe tlaki
prišli v navado šele pod vlado Ferdinanda II. —
30. Kot v opombi 28. — 31. HK 1635-III-161:
Zastavno pismo je vsebovalo določilo, naj Pa-
nizoU podložnikov ne »sili in ne obremenjuje«
proti urbarju in staremu izročiJu. — 32. J. W.
Valvasor, o. c, IX. knj., str. 82. — 33. B. Grafe-
nauer, o. C. str. 300 in A. Dimitz, Geschichte
Krains von der ältesten Zeit bis auf das Jahr
1813, 3. Theil, Laibach 1875, str. 407 si. — 34.
HK 1635-VIII-32. — 35. HK 1636-11-60. 36.
Kot v opombi 34.
159
KRANJSKE DEŽELNE FINANCE 1861—1914
JELKA MELIK
I.
dolgove ter skiibeti za izpolnjevanje obvez-
nosti, ki jih je glede tega imela dežela,
upravljati deželni fond in zemljiškoodvezni
fond Vojvodine Kranjske ter pri tem natan-
ko paziti, kateremu namenu so po zakonu ti
fondi odločeni (§21).
Deželni zbor je dobil nalogo, da se posve-
tuje in sklepa, »kako se dobe pripomočki, ka-
terih je treba njegovi delavnosti za deželne
namene, za deželno imovino, za deželne za-
loge in naprave, kolikor je glavinska imo-
vina premajhna«. Lahko je v ta namen odre-
jal in pobiral »priklade na prave cesarske
davke do deset od sto. Višji prikladi na kak
pravi davek ali drugi deželni nametje« so
potrebovali cesarske potrditve (§ 22).
Pravice, ki so spadale v področje deželne-
ga zastopa, je izvajal sam deželni zbor ali
deželni odbor (§ 2) Deželni odbor je bil
upravni in izyrsni organ deželnega zastop-
stva. Sestavljali so ga deželni glavar kot
predsednik in 4 člani (§ 11). Deželni glavar
je bil imenovan od cesarja, člane pa so iz-
med poslancev deželnega zbora volili: enega
poslanci veleposesti, enega poslanci mest, tr-
gov in trgovsko-obrtne zbornice, enega po-
slanci kmečkih občin, enega pa vsi deželni
poslanci skupaj (§12). Za vsakega deželnega
odbornika so volili tudi namestnika. Deželni
glavar si je namestnika za vodstvo deželnega
odbora izbral sam izmed odbornikov (§ 11).
Leta 1908 se je jk) uvedbi nove, splošne ku-
rije deželni odbor povečal na 5 članov; pe-
tega so izmed poslancev deželnega zbora vo-
lili poslanci splošne kurije.'
Deželni odbor je skrbel za navadne uprav-
ne posle deželne imovine, deželnih skladov
in zavodov, vodil in nadziral delo sebi pod-
rejenih uradnikov in uslužbencev. Za vsa ta
dela je bil odgovoren deželnemu zboru in
mu je moral poročati, »kako je izvršil tiste
sklepe deželnega zbora, kateri so se smeli
izvršiti«. Moral je dajati deželnemu zboru
tudi predloge o deželnih zadevah, bodisi po
naročilu deželnega zbora ali po lastni po-
budi (§ 26).
Deželni odbor je predstavljal deželni zbor
v vseh pravnih zadevah. V imenu deželnega
zbora izdane listine so podpisovali deželni
glavar in dva deželna odbornika ter jih pe-
čatili z deželnim pečatom (§ 28).
Deželni red je izročil deželnemu odboru
poleg tega tudi »vsa druga opravila poprejš-
nih deželnih stanov ali stanovskega odbora,
kolikor se jih ni dalo v druge roke, ali koli-
kor jih po zadnjih prenaredbah ni odpadlo«
(§ 29). Natančnejša navodila za posle dežel-
nega odbora in način njihovega opravljanja
160
S februarskim patentom iz leta 1861 so
avstrijske dežele, med njimi tudi Kranjska,
ponovno dobile svoje deželne zbore in dežel-
no avtonomijo. Ta avtonomija se je kazala
v zakonodaji glede deželnih zadev, v last-
nem premoženju in lastnem gospodarstvu.
Po deželnem redu je Vojvodino Kranjsko
v deželnih zadevah zastopal deželni zbor
(§ 1).* Deželni zbor je sodeloval v zakonodaji
glede deželnih zadev. Predloge takih zako-
nov je dajala deželnemu Zboru vlada, lahko
pa jih je dajal tudi sam deželni zbor. Za
vsak deželni zakon sta bila potrebna sklep
deželnega zbora in cesarjeva potrditev (§ 17).
Za deželne zadeve je proglašal deželni red:
»I. Vse naredbe, 1. kar se jih tiče obdelo-
vanja zemlje, 2. kar se jih tiče javnega zi-
danja in stavb, katerim se stroški zakladajo
iz deželnih novcev (denarjev), 3. kar se jih
tiče dobrotnih naprav, katere se zakladajo iz
deželnih novcev, 4. kar se jih tiče deželnega
proračuna (prevdarka stroškov) ter računa
(rajtenge) in sicer a) kar se tiče deželnih
prihodkov in gospodarjenja deželne imovine
(premoženja), iz davka za deželne namene in
iz novcev (denarjev), ki se za deželo na
posodo vzemo, pa tudi, b) kar se tiče rednih
(navadnih) in preizrednih (nenavadnih) de-
želnih stroškov. II. Tanjše^ naredbe v mejah
splošnih zakonov (postav), kar se tiče: 1. ob-
činskih reči, 2. cerkvenih in učilniških (šol-
skih) reči, 3. preprege, in kako se mora voj-
ska (armada) preskrbi j evati in na stran
(kvartir) jemati, naposled III. naredbe o
drugih rečeh, katere se tičejo deželne ko-
risti ali potrebe in katere posebni sklepi
deželnemu zastopu odločajo« (§ 18).
Deželni abor je imel tudi nalogo, »1) da
presoja in nas vetu je, a) kako razglašeni
splošni zakoni in naredbe ustrezajo deželnej
koristi, ter b) da presoja in nasvetuje, kako
se razglasijo splošni zakoni in naredbe, ka-
terih zahtevajo deželne potrebe in koristi,
2) da se oglaša za vse stvari, za ktere ga
vlada sveta povpraša« (§19).
Deželni red je prepuščal deželnemu zboru
skrb za premoženje deželnih stanov (dome-
stikalno premoženje) in drugo deželno imo-
vino, ki je bila po svojem nastanku ali na-
membi lastnina kranjske vojvodine, ter za
sklade (fonde) in zavode, ki so se osnovali
ali vzdrževali iz stanovskih ali deželnih sred-
stev. Sklepe deželnega zbora, po katerih bi
se prodala, za vselej zadolžila ali zastavila
taka imovina, je moral potrditi cesar (§ 20).
Deželni zbor je dobil tudi nalogo upravljati
domestikalno premoženje, deželna posojila in
je prepuščal deželni red instrukciji deželne-
ga zbora (§ 32). Taka instrukcija je bila v
deželnem zboru sprejeta 11. februarja 1863.*
Deželni odbor je vsako leto poročal dežel-
nemu zboru o svojem delu. To »Poročilo o
delovcmju kranjskega deželnega odbora —
Rechenschafts-Bericht des krainischen Lan-
desausschusses« je izhajalo v tiskanih obja-
vah stenografskih zapisnikov deželnega zbora
(»Obravnave deželnega zbora kranjskega v
Ljubljani«). Sprva je bilo poročilo vključeno
v besedilo sej, na katerih je bilo obravnava-
no, kasneje ga najdemo med oštevilčenimi
prilogami, nazadnje pa je izhajalo kot po-
sebna priloga.
Deželni odbor je za vsako leto vnaprej iz-
delal predlog proračuna za deželni zaklad in
za vse sklade, ki jih je upravljal. Prav tako
je za vsako leto nazaj izdelal računski sklep
za deželni zaklad in za vse sklade. Predlogi
proračunov in računski sklepi so bili pred-
loženi deželnemu zboru. Ta jih je praviloma
oddajal »v pretres in poročanje« finančnemu
odseku. Finančni odsek je navadno podal o
njih pismena poročila, včasih pa tudi samo
ustna, deželnemu zboru, ki jih je nato (s
spremembami ali brez njih) sprejel.
Predlogi proračunov, računski sklepi in po-
ročila finančnega odseka so objavljeni v
Obravnavah, za prva leta v tekstu sej, poz-
neje v prilogah (razen ustnih poročil finanč-
nega odseka). V stenografskih zapisnikih sej,
ki jih prinašajo Obravnave, je najti tudi
razprave o predlogih in poročilih; nekatere
med njimi so bile zelo obsežne in ostre.
Ta poročila o delu deželnega odbora, pred-
logi proračunov in računski sklepi so glavni
tiskani vir za sliko kranjskih deželnih financ.
Zadnji za(ključni računi so bili Objavljeni za
leto 1912^, zadnji proračuni pa za leto 1914.
Med prvo svetovno vojno se deželni zbor ni
več sestal in Obravnave niso več izhajale.
II.
Deželno premoženje v širšem smislu bese-
de je bilo premoženje, ki ga je imela ali
upravljala dežela. Ze od začetka se je delilo
na več fondov, skladov ali, kot so jih takrat
imenovali, zakladov. Tudi deželni red je go-
voril o fondih ter posebej omenil deželni
zaklad, stanovski zaklad in zemljiškoodvezni
zaklad. Deželni odbor je prevzel v upravlja-
nje 31. avgusta 1861 zemljiški zaklad, 31. ok-
tobra 1861 deželni zaklad, 31. januarja 1862
stanovski zaklad ter zaklade dobrodelnih na-
prav (zavodov),* 1. novembra 1863 je stopilo
v veljavo samostojno deželno knjigovodstvo.^
Pozneje so bili prevzeti v upravo deželnega
odbora ali bili na novo ustanovljeni še drugi
skladi.
Zakladi, ki so se pojavili v lasti ali upravi
deželnega odbora v času od 1861 do prve
svetovne vojne, so bili: deželni zaklad, sta-
novski zaklad, bolnišnični zaklad, norišnični
zaklad, porodnišnični zaklad, najdenišnični
zaklad (te štiri so imenovali zaklade dobro-
delnih naprav), norišnično-stavbeni zaklad,
zaklad prisilne delavnice, gledališki zaklad,
muzejski zaklad, ki se mu kasneje pridružita
zaklad za reorganizacijo muzeja in Viktor
Smoletova zapuščina, zaklad kmetijske šole
na Slapu, pozneje na Grmu, normalno-šolski
zaklad, učiteljsko-pokojninski zaklad, zaklad
za pokojnine dacarjev, pokojninski zaklad
deželnih uslužbencev, pokojninski zaklad
okrožnih zdravnikov, raznovrstni ustanovni
in hiralski zakladi, zemljiškoodvezni zaklad,
pozneje preoblikovan v deželnoposojilni za-
klad, deželno-kulturni zaklad, močvirski za-
klad, pogozdovalni zaklad, melioracijski za-
klad, zaklad za pospeševanje javnih del in
podjetij, zadružni garancijski zaklad, gasil-
stveni zaklad, garancijski zaklad dolenjskih
železnic in vseučiliški zaklad. Leta 1909 je
deželni zbor sklenil ustanoviti deželno ban-
ko, leta 1913 pa deželni odbor ustanovitev
posebnega trgovskega podjetja deželnih elek-
trarn.
Medsebojni odnos teh skladov je bil razli-
čen. Največji in glavni je bil deželni zaklad,
ki je kril nemajhne primanjkljaje skoraj
vseh ostalih zakladov. Večkrat pa si je tudi
deželni zaklad izposojal denar iz drugih za-
kladov. Skladi so bili povsem samostojni kot
zemljiškoodvezni in normalno-šolski, ali pa
so se šteli kot jKKlzakladi deželnega zaklada.
Vendar se ta termin ne uporablja vedno za
iste zaklade.
Januarja 1910 so v finančnem odseku na-
glašali, da proračun nima »preglednosti, ker
mu manjka enotnosti. Nebroj imamo deželnih
zakladov s svojimi proračuni in računskimi
sklepi, in proračun, ki ga imamo danes v raz-
pravi, podaja nam samo del deželnega go-
spodarstva«. Zaradi tega je bil predlog fi-
nančnega odseka, da bi deželno knjigovod-
stvo centraliziralo posamezne zaklade v enot-
nem računu.* Deželni zbor je predlog sprejel.
Deželni proračun za leto 1911 je bil že cen-
tralističen in je združil, »kar se tiče tekočega
prometa«, trinajst dotedanjih zakladov, pu-
stil pa je kot samostojne zunaj proračuna
še štiri zaklade (melioracijski zaklad, garan-
cijski zaklad Dolenjskih železnic, vseučiliški
zaklad in pokojninski zaklad okrožnih zdrav-
nikov), poleg tega še tri hiralske in vse usta-
novne.'
Iz večine posameznih zakladov so v glav-
nem krili le tekoče izdatke področja, ki mu
je bil sklad namenjen. Za vse gradnje, raz-
širitve, večje nakupe in podobno je šel de-
nar iz deželnega zaklada ali od drugod. Za
161
finance te dobe je razen raabitosti na celo
vrsto skladov značilna tudi za zelo veliko iz-
datkov in skupin izdatkov delitev stroškov
med več interesenti — deželo, državo, občine
in še druge.
Dohodki posameznih skladov so bili v pri-
merjavi s stroški zelo majhni. Naj navedem
nekaj primerov. Glavni izdatki gledališkega
zaklada so bile plače uslužbencev, izdatki za
vzdrževanje poslopij in inventarja, davki za
stavbe in drugi manjši izdatki. Dohodki tega
zaklada so bili predvsem najemnine gledali-
ških lož in redutnega poslopja s sosednjima
hišama. Iz muzejskega zaklada so dajali naj-
več za plače, muzejske naprave in inventar.
Dohodki so bili doneski dežele, vstopnine,
obresti in drugi drobni prejemki. Iz učitelj-
sko-pokojninskega zaklada, ki ga je uprav-
ljal C. kr. deželni šolski svet in ne deželni od-
bor,*" so se, kot kaže že ime, izplačevale na
prvem mestu pokojnine učiteljem pa tudi
vdovam učiteljev, v manjših zneskih milošči-
ne, vzgojnine, odpravnine in drugo. Denar je
dobil zaklad največ od odstotnih odtegljajev
(prispevkov za pokojninski zaklad), nekaj od
šolskih glob, obresti vrednostnih papirjev in
od presežkov gospodarjenja z zalogo šolskih
knjig. Izdatki zakladov dobrodelnih zavodov
so bili: plače, režijski, oskrbovalni in drugi
manjši stroški. Dohodkov so imeli ti zakladi
največ od povračil oskrbovalnih stroškov.
Normalno-šolski zaklad je predvsem skrbel
za plače in doklade učiteljem. Plačeval je
dotacije raznim šolam, kot npr. uršulinski
šoli v Ljubljani, šolam šolskih sester v Šmi-
helu pri Novem mestu, v Repnjah in v Trno-
vem. Dajal je nagrade in podpore verouči-
teljem štirirazrednih šol, šestim frančiška-
nom v Novem mestu itd. Prispeval je k po-
kojninam učiteljev, njihovih vdov, milošči-
nam in drugo. Vzdrževal se je normalno-
šolski zaklad deloma z obrestmi vrednostnih
papirjev, več z raznimi »doneski«, med kate-
rimi so bili najvažnejši obvezni doneski od
zapuščin, največ pa s prikladami na nepo-
sredne davke, ki so jih pobirali do 1898.
Primanjkljaj normalno-šolskega zaklada je
bil vedno večji, kriti ga je moral deželni
zaklad.
Deželnokultumi zaklad, po nemško Lan-
deskulturfond, v začetku slovensko imenovan
tudi »zemljodelski zaklad«, je bil majhen. Iz
njega so plačevali v glavnem za kmetijsko
šolo. Dohodki zanj so se nabirali iz glob,
»zarad prestopkov gozdne in gozdnega var-
stva postave naloženih«. Melioracijski zaklad
je bil ustanovljen leta 1899, a je začel delo-
vati šele 1907; vzel je posojilo v znesku
4,000.000 K s 4 "/o obrestmi, nato pa leta 1911
drugo posojilo v znesku 10,000.000 K s 4,5 "/o
obrestmi.** Denar se je porabljal za vodovo-
de, uravnavo rek in potokov, za gradbo hu-
dournikov, osuševanje Ljubljanskega barja,
napravo cest in mostov. Pri stroških so po
določenem ključu sodelovali država, dežela
in prizadeti prebivalci.
ra.
Deželno premoženje v ožjem smislu bese-
de je bilo premoženje deželnega in stanov-
skega zaklada, brez premoženja drugih za-
kladov. Med stanovskim (domestikalnim) in
deželnim zakladom ni bilo smiselne razlike,
zato je bil stanovski že konec leta 1870 uki-
njen in pridružen deželnemu zakladu. Pre-
moženje obeh je obsegalo vrednostne papir-
je in nepremičnine.
Ob prevzemu stanovskega in deželnega
fonda je imela dežela 159.431 gld v vrednost-
nih papirjih.*^ Po dolgotrajnih pogajanjih je
dobila še 700.000 gld v 5 "/o obligacijah enot-
nega državnega dolga kot odškodnino za in-
kamerirani provincialni zaklad.
Na seji 3. oktobra 1868 je deželni zbor
sprejel predlog finančnega ministra za porav-
navo, leta 1869 pa je bila pogodba sklenje-
na.*' Pozneje je dežela kupovala še razne
vrednostne papirje, nekaj jih je tudi porabi-
la, nasploh pa se vrednost v obligacijah ni
dosti spremenila.
Nepremičnine so obsegale zemljišča in po-
slopja. Ob obnovitvi avtonomije so bile last
dežele v Ljubljani: deželna hiša, Pogačniko-
va hiša. Igrišče, poslopje glavne straže, licej
in deželni dvorec. Nekatera od teh poslopij
so pozneje podrli, nekatera prodali, nekatera
so ostala. Sezidali so nov deželni dvorec in
domobransko vojašnico. Mitninski hiši v
Krškem in Radečah, ter most čez Savo pri
Krškem so bili tudi last dežele. Vrednost
vseh deželnih nepremičnin so leta 1912 cenili
na 2,110.620 kron.
V deželno premoženje v širšem smislu je
spadalo še imetje raznih zakladov, deželnih
zavodov in podjetij, tako prisilna delavnica,
bolnica, umobolnica, gledališče z reduto in
sosednjima hišama, muzej, kmetijska šola na
Grmu in pristava za bike na Roibežu.
Izdatki deželnega zaklada so bili v zad-
njem proračunu, ki je bil predložen deželne-
mu zboru za leto 1914, razdeljeni na nasled-
nje skupine: 1. deželno zastopstvo in splošna
deželna uprava, 2. pokojnine, provizije itd.,
3. javna varnost, 4. vojaštvo, 5. zdravstvo in
dobrodelstvo, 6. pouk, umetnost, znanost in
omika, 7. »deželna kultura«, 8. trgovina in
obrt, 9. občila, 10. dolgovi, 11. deželno pre-
moženje, 12. razni stroški.
Med stroške za deželno zastopstvo in sploš-
no deželno upravo so spadali stroški za de-
želni zbor (npr. dnevnice in ix>tni stroški de-
želnih poslancev, plače stenografom, tiskarski
stroški) in stroški za deželni odbor in dežel-
162
ne urade (sem so spadale predvsem nagrade
deželnemu glavarju in deželnim odbornikom,
plače deželnim uradnikom in uslužbencem).
Izdatki so rasli v prvih desetletjih dokaj
zmerno, v začetku 20. stoletja pa skokoma.
Tako so bili predvideni izdatki te skupine
skupaj z izdatki druge skupine (pokojnine)
leta 1874 49.428 gld, leta 1884 53.585 gld, leta
1894 68.251 gld, leta 1904 že 223.824 kron,
leta 1914 pa 687.909 kron."
Med stroške za javno varnost so spadali
stroški za odgon, za nastanitev orožništva in
za prisilno delavnico. Stroški za odgon se v
vsem obdobju niso veliko spreminjali. Za le-
to 1874 so jih računali na 13.260 gld, za 1884
na 17.056 gld, za 1894 na 11.916 gld, za 1904
na 26.300 kron in za 1914 na 31.800 kron.
Stroški za nastanitev orožništva so naraščali
zelo počasi: 1874 8150 gld, 1884 11.700 gld,
1894 15.050 gld, 1904 37.400 kron, 1914 6860
kron.
Deželni zaklad je nosil tudi del stroškov za
vojaštva in stroške za priprego. Leta 1891 se
je zgradila v Ljubljani na deželne stroške
domobranska vojašnica, ki je stala približno
267.000 gld. Vojaški erar je plačeval za vo-
jašnico najemnino, ki je sprva znašala 11.000
gld na leto.i5 Dežela je najela za zgradbo
domobranske vojašnice tudi posebno posoji-
lo v znesku 360.000 gld.
V skupino izdatkov za zdravstvo in dobro-
delstvo so spadali izdatki za deželno bolniš-
nico, umobolnico, porodnišnico, oziroma za
kritje primanjkljajev zakladov dobrodelnih
zavodov, ki niso bili v upravi dežele, kot
javnim bolnišnicam, tujim bolnišnicam, po-
rodnišnicam, najdenišnicam itd.
Dežela je skrbela za vse osnovno šolstvo.
Krila je deficite normalno-šolskega in uči-
teljsko-jpokojninskega zaklada, prispevala za
šolske stavbe, dajala denar za obrtne šole in
obrtni pouk, za kmetijsko šolo na Slapu in
Grmu, prispevala k stroškom za realko. Pri-
spevala je vsako leto v univerzitetni sklad,
ustanovljen 1898. Istočasno z ustanovitvijo
vseučiliškega fonda je deželni zbor sklenil
razpisati dve ustanovi po 800 gld letno za
Slovence, ki bi se hoteli habilitirati na kaki
filozofski ali pravni fakulteti za privatne do-
cente.'" 1911 je deželni zbor celoten fond od-
stopil Zadružni zvezi kot brezobrestno poso-
jilo za nedoločen čas na celoletno odpoved; v
njem je bilo že 700.000 kron."
Iz deželnega zaklada so dajali denar za gle-
dališče, muzej, razne podpore za »tehniške,
šolske, humanitetne, literarne in umetniške
namene«'* kot npr. Tehniškemu društvu,
Dramatičnemu društvu. Glasbeni matici, Fil-
harmoničnemu društvu, za izdajanje šolskih
knjig in podobno.
V skupino »deželna kultura« so spadale
subvencije Kmetijski družbi, premije za »po-
končanje zveri«, kritje deficitov deželno-kul-
turnega zaklada, doneski za pogozdovanje
Krasa, podpore za povzdigo kmetijstva, pri-
spevki za uravnavo rek, hudournikov, osu-
ševanje in izboljšavo zemljišč, za graditev
vodovodov, vodnjakov in podobno. Ti stroški
so zelo hitro naraščali. Leta 1874 so znašali
po proračunu 1510 gld, leta 1884 7360 gld, le-
ta 1894 že 55.750 gld, leta 1904 372.416 kron
in 1914 556.285 kron. Pomisliti pa moramo,
da je bil ustanovljen še poseben melioracij-
ski sklad z enakimi nalogami.
Deželni zaklad je dajal denarna sredstva
tudi za občila, to je, gradnjo in popravilo
cest, mostov in zadnja leta tudi železnic. Le-
ta 1874 so namenili za to 15.000 gld, 1884
20.000 gld, 1894 139.417 gld, 1904 244.595
kron, 1914 633.032 kron.
IV.
Svoje izdatke je dežela krila z dohodki de-
želnega premoženja, prikladami na davke,
državnimi prispevki in podporami, najema-
njem posoju itd.
Priklade za deželni zaklad so bile štiri:
1. priklada na direktne davke, ki se je za-
čela pobirati 1862 od direktnih davkov; naj-
prej brez upoštevanja vojne doklade, od leta
1882 naprej pa od davkov z vsemi priklada-
mi vred. Obremenila je direktne davke v na-
slednji višini: 1862—1868 140/0, 1869—1870
16'»/», 1871—1872 18 «/0, 1873—1881 20 »/o,
1882—1885 16 »/o, 1886 21 »/o, 1887—1889 18
odstotkov, 1890—1896 28 "/o 1897—1898 30 Vo,
1899—1913 40«/»," po proračunu za 1914 pa
so imeli v načrtu 55 »/o od realnih davkov
(zgradarine in zemljarine) in splošne pridob-
nine davčnih zavezancev 4. razreda in 75 "/«
od vseh drugih davkov. Osebne dohodnine ta
priklada ni zajela.
2. Priklada na užitnino od vina, vinskega
in sadnega mošta in mesa, ki se je začela po-
birati 1867. Znašala je: 1867—1. 7. 1875 10«/»,
1. 7. 1875—1889 20 «/0, 1890—1913 40«/o in po
proračunu za leto 1914 145«/».
8. Samostojna naklada na porabo žganih
pijač. Ta naklada se je uvedla 1885 »še v
zelo surovi obliki z jednotnim nastavkom 3
gld na vsak hektoliter užitega žganja«*«, ki
se je povišal naslednje leto na 6 gld. Deželni
odbor je sprevidel, »da je z obdavčenjem
zgolj po količini zaužitega alkohola združena
velika nedostatnost, da so z enakim breme-
nom zadevali najmočnejše in naj slabo tnej še
žgane tekočine«.*' Ze leta 1888 je bila nakla-
da drugače odmerjena in sicer a) od hektolit-
ra »porabljenih likerjev in vseh poslajenih
opojnih tekočin brez razločka na stopnjo al-
kohola« 1888—1895 6 gld, 1896—1901 15 gld
oziroma 30 kron in b) »od vseh drugih porab-
163
Ijenih žganih opojnih tekočin po stopnjah
stodelnega alkoholometra za vsako hektolitr-
sko stopinjo« 1888—1895 18 krajcarjev, 1896
do 1901 30 krajcarjev oziroma 60 vinarjev.
Leta 1901 je naklada na porabo žganih pi-
jač prenehcila.
4. Samostojna deželna naklada na vsak
hektoliter porabljenega piva, ki se je pobi-
rala od 1895. leta naprej po 1 gld oziroma 2
kroni (1895—1910), 4 krone od srede 1910 do
1914.
Vsota priklad, ki so se pobirale za deželni
zaklad, je skoraj stalno naraščala. V prvih
letih (1862—66) je znašala nekaj pod 150.000
gld na leto, že 1869 se je dvignila na nad
200.000 gld, proti koncu sedemdesetih let na
približno 290.000 gld letno. V prvi polovici
devetdesetih let je znašala že nad 700.000 gld
in konec devetdesetih let že presegla 1,000.000
gld. Višek je dosegla v letih 1899 in 1900 s
pribUžno 1,300.000 gld oziroma 2,600.000 kron
letno. Nato se je znižala, ker so odpadle do-
klade na žgane pijače in se je gibala med
2,000.000 in 2,500.000 kron letno. Seveda pa
to ni pomenilo znižanje deželnih dohodkov;
če štejemo znesek, ki ga je prispevala država
od davka na žganje, so se dohodki precej po-
večali.
Razen na deželni sklad so se pobirale prik-
lade tudi za normalno-šolski in zemljiško-
odvezni zaklad, vendar ne ves čas.
Po odpravi fevdalizma in uvedbi zemljiške
odveze so znašale prvotne obveznosti dežele
glede zemljiške odveze 4.675.743 gld. Do 1.
septembra 1861, ko je deželni odbor prevzel
zemljiško-odvezni zaklad v svoje roke, so na-
rasle na 6,312.825 gld.^^ Deželni zbor se je
odločil za dve vrsti priklad: prvo, na nepo-
sredne davke (te priklade so se v začetku
računale od davčnega zneska brez upošte-
vanja vojne doklade, pozneje pa od celotnega
davčnega zneska z vojno doklado vred) in
drugo, poleg prve od leta 1965 naprej, na
užitnino od vina, vinskega in sadnega mošta
in od mesa. Naklada na neposredne davke je
znašala 1862—1868 26 «/o, 1869—1870 24«/o,
1871 22 Vo, 1872—1880 20«/», 1881 15 «/o 1882
—1888 16 »/o,23 užitninska naklada pa 1865—
1875 10 »/o, 1876—1888 20 »/o. Priklade za zem-
ljiško-odvezni zaklad so se gibale od približ-
no 220.000 gld do okrog 290.000 gld, naj-
pogosteje od 260.000 do 290.000 gld letno.
Po sporazumu iz leta 1865 je dajala država
brezobrestno na posodo kranjskemu zemlji-
ško-odveznemu zakladu vsako leto določen
znesek, za leto 1866 npr. 60.000 gld.^* Dne
29. aprila 1876 je bil sklenjen dogovor med
finančnim ministrstvom in deželnim odbo-
rom. Z njim je država obljubila za čas od
1. januarja 1875 do 31. decembra 1895 vsa-.
koletno podporo (ki je ni bilo treba vračati)
v znesku 175.000 gld.^*
Nova pogodba je bila sklenjena leta 1888:
16. junija z dunajsko Unionbank, 21. junija
pa s finančnim ministrstvom. Po teh sporazu-
mih je bilo urejeno konvertiranje kranjske-
ga zemljiško-odveznega dolga v nov deželni
dolg v znesku 4,000.000 gld. Obresti so zna-
šale 4«/o, dolg pa naj bi bU vrnjen do leta
1928.2« Zemljiško-odveznega zaklada je bilo
s tem konec. Namesto njega je zdaj nastal
deželno-posojilni zaklad. Zanj se priklade ni-
so več pobirale.
Priklade za normalno-šolski zaklad so po-
birali v letih 1875—1898 in sicer najprej od
vseh direktnih davkov razen tistih v ljub-
ljanskem mestu. Znašale so 1875 10 "/o, 1876
14«/o, 1877—1884 18«/», 1885—1898 1QW<>^
Začenši z letom 1885 so odstotek znižali na
10, zato pa so zajeli celotno deželno ozemlje,
torej tudi Ljubljano, leta 1899 pa so posebne
priklade za normalno-šolski zaklad nehali
pobirati. Priklade normalno-šolskega zakla-
da so prinašale na leto od okoli 120.000 gld
do okoli 180.000 gld letno, največkrat, zlasti
v zadnjem desetletju pa nekaj nad 150.000
goldinarjev letno.
V nekem smislu bi lahko šteli k prikla-
dam tudi državni prispevek iz dohodkov
osebne dohodnine (za leto 1900 77.321 kron,
za leto 1912 269.167 kron), ki ga je dežela do-
bivala od leta 1898, in državni prispevek iz
dohodkov državnega davka na žganje. Ta
prispevek je znašal leta 1902 približno
800.000 kron, leta 1912 pa že čez 1.000.000
kron. To so bili ogromni dohodki. Zato je dr.
J. Ev. Krek v deželnem zboru posebej govo-
ril o žganjarju, ki »nam danes s frakelnom v
roki pomaga, da napreduje naša kultura.«"
Za kritje primanjkljajev si je morala de-
žela pomagati s posojili, najprej z notranji-
mi, iz sklada v sklad, potem pa s pravimi
posojili. Med najpomembnejšimi posojili naj
omenim 4 «/o-ni deželni dolg iz leta 1888, ki
sem o njem že govorila v poglavju o zem-
ljiškood veznem zakladu, v znesku 4,000.000
gld, 3 «/o-no državno posojilo za zgradbo de-
želnih poslopij v znesku 1,100.000 kron, že
omenjeno posojilo za zgradbo domobranske
vojašnice ter dve melioracijski posojili v
skupnem znesku 14,000.000 kron (1907 in
1911). Deželni zbor je 28. februarja 1914
sprejel še predloga za najem posojila v znes-
ku 2,000.000 kron za elektrarne ter za najem
posojila v znesku do 4,400.000 kron za kritje
visečega dolga iz let 1909—1913.28
Na koncu dodajam še pregled vseh dohod-
kov in izdatkov deželnega zaklada od leta
1866 do 1912.29 Za to leto so bili objavljeni
zadnji zaključni računi.
164
Avtonomno deželno gospodarstvo, ki je za-
živelo po februarskem patentu, je trajalo nad
petdeset let. V tem času se je močno spreme-
nila družba, so se močno spremenile potrebe.
Spremenila se je tudi finančna politika: pre-
vidnemu in varčnemu tehtanju prvih časov
je na koncu sledila širokopotezna politika
klerikalne večine deželnega zbora po letu
1908, ki se je zdela ljudem stare miselnosti
preveč riskantna.'" Potrebe in stroški so
močno naraščali. Vprašanje kritja stroškov
je bilo že od vsega začetka zelo težko. Obre-
menitev davkoplačevalcev s prikladami in
zadolževanje dežele sta bila vedno večja.
OPOMBE
1. Nemško besedilo v Reichsgesetzblatt 1861, št.
20, priloga II. h, slovensko besedilo po Deželni red
in volilni red dež. zbora za vojv. Kranjsko, Ljub-
ljana 1867. — 2. Natančnejše — 3. Dež. uradni
list 1908 št. 14. — 4. Obravnave deželnega zbo-
ra kranjskega 2, 13. seja, — 5. F. Suklje, Iz mo-
jih spominov, III. del, str. 240. — 6. Obravnave
2, 1. seja, str. 8 — 7. Obravnave 3, 2. seja, str. 6
— 8. Obravnave 47, str. 10O4. — 9. Obravnave
47 II, priloga 257. — 10. Obravnave 47 II, pri-
loga 257. — 11. Obravnave 48 II, pr. 89. — 12.
Obravnave 2, 1. seja, str. 8 — 13. Obravnave 8,
str. 582—589; Obravnave 9, pr. 36. — 14. Podat-
ki so vzeti iz proračunov za imenovana leta.
— 15. Obravnave 32, pr. 53. — 16. J. Polec v
zborniku Zgodovina slovenske univerze do leta
1929, str. 94. — 17. J. Polec, O. d. str. 94 in
135. — 18. Obravnave 32, pr. 33. — 19. Podatki
za leta 1863—1899 so vzeti iz Obravnav 40, pr.
65, za nadaljnja leta pa iz zaključnih račimov
za posamezno leto. — 20. F. Suklje, Iz mojih
spominov, I del, str. 14. — 21. Prav tam. — 22.
Obravnave 13, str. 15 — 23. Obravnave 40, pr.
65. — 24. Obravnave 4, str. 67, 68. — 25. Obrav-
nave 17, pr. 22; Obravnave 18; priloge str. 250.
— 26. Obravnave 28, str. 9, 10, poročilo o delo-
vanju kranjskega deželnega odbora str. 10. —
26« Obravnave 40, pr. 65. — 27. Obravnave 47,
str. 995. — 28. Obravnave 49, str. 243. — 29.
Podatki za leta 1866—1886 in 1897 so vzeti iz
Obravnav 40, pr. 65, za leta 1887—1896 iz Ob-
ravnav 39, pr. 72, za leta 1898—1912 pa so se-
stavljeni na isti način iz zaključnih računov de-
želnega zaklada za posamezno leto. — 30. F.
Suklje, Iz mojih spominov, III del, str. 149—152.
165
STAVKA V PREMOGOVNIKU OJSTRO LETA 1883
DUSAN KERMAVNER
Ko je Melhior Cobal v pregledu »Zgodovi-
ne rudarske organizacije« leta 1914 v »Naših
zapiskih« (str. 250) menil, da je bil leta 1883
v premogovniku na Ojstrem pri Hrastniku
»prvi štrajk na Slovenskem«, je imel pred
očmi le zasavske rudarje; v njihovem spomi-
nu, iz katerega je Cobal črpal vse informaci-
je, ni bilo nobene druge ustavitve dela v za-
savskem premogovnem revirju pred ojstrško
stavko.
Ce bi hoteli prodreti nazaj do »prve stavke
na Slovenskem«, bi morali seči prek nekih
stavk obrtniških delavcev — mizarjev, kroja-
čev idr. — v Mariboru in v Ljubljani (nema-
ra tudi še v katerem drugem mestu) v letih
1870—1872 do velike stavke leta 1869 v tr-
žaških ladjedelnicah in v drugih večjih tr-
žaških podjetjih.
Cobal je vedel povedati, da je v zasavskih
premogovnikih sicer tudi že prej »večkrat
prišlo do izbruhov nezadovoljnosti, kadar se
je delavcem diktirala velika globa ali se jim
je odtrgalo na akordu«, toda ob takšnih pri-
merih so delavci le s protestom odpovedova-
li delo, ko pa »so imeli... delavsko knjigo v
žepu in denar odštet«, so si baje nekateri
privoščili, da »so za odhodnico oklofutali
svojega predstojnika in mučitelja, celo rav-
natelja«. Zato da so ravnatelji »obešali ob
pisalnih mizah pasje biče, v miznicah pa ime-
li pripravljene samokrese«. Bržčas takšnih
»klofut« ni padlo dosti, nemara je ljudski
glas en sam primer tako posplošil.
Skoraj pol stoletja za Cobalom je Janko
Orožen iz arhivov zasavskih premogovnikov
izkopal podatke o — »prvi stavki v Trbov-
ljah že leta 1876«, ki »so jo izvedle ženske.. .
na dnevnem kopu«; ko so jih prišli mirit
ravnatelj, inšpektor in šihtni mojster, so jih
napadle in se niso prej poprijele dela, dokler
jim niso vrnili neke od zaslužka odtrgane
krajcarje. Iz opisa bi lahko razbrali, da vse
to ni trajalo več ko en sam dan, tako da bi
komaj mogli govoriti o pravi stavki. Tudi
prav tam — v Orožnovi »Zgodovini Trbo-
velj, Hrastnika in Dola« I — omenjen »upor
delavcev na nekem dnevnem kopu v marcu
1877«, ko so orožniki zaprli dva upornika,
ni označen za daljšo prekinitev dela.
Spričo teh okoliščin še zmeraj kaže, da
ostanemo pri ojstrški stavki kot prvi stavki
zasavskih rudarjev. Po Cobalu naj bi bila
trajala tri dni in naj bi jo bila »zatrla poli-
tična oblast... s 30 orožniki«, ki »so odgnali
celo tolpo (!) delavcev kakor roparje v za-
por«, nakar so nekatere med temi sodniki
»kaznovali na več mesecev zapora«.
Sele Orožen (n. d., str. 364-5 in 503-4) je
navedel začetni datum stavke — 3. avgust
1883 — znižal število orožnikov na 16 in pri-
vedel na prizorišče dne 9. avgusta še četo
vojaštva iz Ljubljane; konec stavke »se je
olcrog 200 delavcev vrnilo na delo, okrog sto
pa so jih odpustili«, devet med njimi obso-
dili na zaporne kazni v skupni izmeri 158
dni (vsi ti podatki so iz šolske kronike hrast-
niškega učitelja Karla Valentiniča). Orožen
je vedel, da je Trboveljska premogokopna
družba prevzela ojstrški premogovnik šele
leta 1885 in je zato opustil Cobalovo zmotno
povezavo ojstrške stavke s tem prevzemom.
Pod vtisom Cobalove sugestivne pripovedi,
kako da se je ojstrškim knapom »precej
bolje godilo kot na sosednih rudnikih v Tr-
bovljah in Hrastniku«, ki jih je vse zbrala v
svojih rokah omenjena družba, in da je do
stavke prišlo, ko je le-ta na Ojstrem »vpe-
ljala ravno iste razmere kakor na svojih rud-
nikih«, sem na nekem mestu — v Zgodo-
vinskem arhivu KPJ, tom V, 1951 (str. 417,
opomba pod črto) — podvomil o Cobalovi
letnici za ojstrško stavko in menil, da »bo
treba njen pravi datum šele ugotoviti«. Let-
nica 1883 pa se je izkazala za pravo, le sli-
ka o poteku stavke je ostala tudi še po po-
datkih šolske kronike jako medla.
Boljšo sliko o stavki je mogoče sestaviti
na temelju poročil celovškega rudarskega
glavarstva pristojnemu — namreč kmetij-
skemu — ministrstvu na Dunaju, ki sem jih
pred leti izpisal v tamkajšnjem upravnem ar-
hivu in ki jih tu v izvlečkih objavljam ob de-
vetdesetletnici ojstrške stavke; hkrati pa pri-
dejo prav tudi poročila o njej v slovenskih
Ustih.
Dne 3. avgusta je prenehalo z delom 280
ojstrških knapov, ker so dne 1. avgusta od-
pravili izplačevanje zaslužka po kubičnih
metrih izkopanega premoga in' uvedli novo
mero po številu napolnjenih vozičkov (Hun-
de-Geding), kakršna je v vsem zasavskem
revirju že veljala. Rudarji spremembe niso
hoteli sprejeti, povrhu pa so še zahtevali, naj
se odpravi nedeljsko delo in dvakratno pre-
števanje z izklicevanjem imen pred odhodom
v jamo in po vrnitvi iz nje: končno so bili
nekaj zaskrbljeni v zvezi z zadnjimi vplačili
v bratovsko skladnico. Predstavnik celjskega
revimega rudniškega urada, od katerega je
izviralo poročilo, je pričakoval, da se bo spor
naslednji dan poravnal in da bo stavke ko-
nec. Tega dne — 4. avgusta — je ravnatelj
premogovnika oznanil stavkajočim, da je pri-
pravljen upoštevati njihove prošnje, in jih je
pozval, naj gredo takoj na delo, ko je odpa-
166
del vzrok stavkanja. Toda to oznanilo ni na-
pravilo pričakovanega vtisa na stavkajoče, ki
so »soglasno, sicer zelo mirno, vendar naj-
odločneje izjavili«, da ne bodo začeli delati,
dokler bo Rupprecht direktor in dokler ne
pride lastnik Sarg z Dunaja, s katerim da se
hočejo pogovoriti. Zapretilo je, da se bo stav-
ka zavlekla in da bodo rovi ogroženi, ker bi
še več dni ne obnavljali opornikov v njih
(Zimmerung). Oba predstavnika oblasti iz
Celja — revirnega rudniškega urada in
okrajnega glavarstva — sta brž pregovorila
direktorja Rupprechta, da je do prihoda last-
nika z Dunaja prepustil vodstvo obrata šiht-
nemu mojstru Jarolimeku. Ko sta o tem ob-
vestila stavkajoče, so se z odobravanjem po-
kazali pripravljene, da gredo na delo; takoj
so prebrali njihova imena in po opravljeni
molitvi so šli v rove.
Tako je bila začetna prekinitev dela že dru-
gi dan pretrgana, toda po dveh dneh so oj-
strški knapi — nemara zaradi tega, ker Sar-
ga z Dunaja ni bilo — znova ustavili delo in
kar »hrupno zahtevali, naj se jim razdeli
premoženje bratovske skladnice in ugodi nji-
hovi zahtevi glede zasluzka». Za predstavni-
ke oblasti je bilo oboje nesprejemljivo in se
zato niso dalje pogajali s stavkajočimi, kate-
rim so oznanili — vsekakor s soglasjem
lastnika Sarga —, da jim bodo 10. avgusta
ob šestih zjutraj izplačali dolgovani jim za-
služek.
Dan pred tem izplačilnim jutrom sta izšli v
dveh slovenskih listih notici, ki jih je naj-
bolje navesti na tem mestu prikaza. Maribor-
ski »Slovenski gospodar« je sporočil: »Rud-
narji na O j strem bodo vsi odpuščeni, ker so
delo ustavili, tudi uradniki razven direktor-
ja. Delavce dobijo takoj od hrastniškega in
trboveljskega direktorja. Na Ojstro je prišlo
12 žandarjev. Do 7. t. m. se ni zgodil noben
nered, le delati nočejo pod tako neugodnimi
pogodi.« Ljubljanski »Slovenski Narod« pa
je pisal: »V Ojstrem pri Hrastniku nastali so
nemiri mej tamošnjimi rudokopi. Danes po-
poldne odposlale so se tri kompanije doma-
čega 17. pešpolka (iz Ljubljane) tja, da na-
pravijo red. Rudnik v Ojstrem je lastnina
nekega C. A. Sarga na Dunaji. Prijatelje na-
šega lista prosimo o tej zadevi poročil.«
Iz poročil ministrstvu izhaja, da so se ob-
lastva odločila za varnostne ukrepe, ker so
presodila, da »glede na vznemirjenost delav-
cev niso izključeni nemiri večjega obsega,
ker se k stavkajočim nagibajo delavci iz
bližnjih premogovnikov v Trbovljah in
Hrastniku«, in ker »bi utegnili ojstrški kna-
pi tudi potem, ko bi jih izplačali in odpusti-
li, z nadaljnjo zasedbo rudnika izsiljevati iz-
polnitev svojih zahtev«. Zato je okrajno gla-
varstvo zaprosilo poveljstvo III. armadnega
korpusa v Gradcu, naj pošlje na Ojstro naj-
manj 150 mož, da bo mogoče »odvrniti mo-
rebitna upiranja delavcev orožništvu, ki je
sicer okrepljeno na 13 mož, a je očitno pre-
šibko«. Vojaško poveljstvo je zaprosilu ugo-
dilo in odredilo, da se odpravi iz Ljubljane
150 mož tako, da bodo na kraju izplačila
pred šesto uro zjutraj.
Informacija v »Slovenskem Narodu« z dne
10. avgusta je povedala: »Na Ojstrem pri
Hrastniku so rudokopi že pred par dnevi na-
pravili ,štrajk', ker jim je novi ravnatelj
mezdo tako znižal, da ni moč živeti. Dne 7.
t. m. ni bilo še nikakega nereda, pozneje pa
se je moralo že kaj obrniti na gorje, ker 12
tja poslanih žandarjev ni zadostovalo, tem-
več so poslali še po oddelek lovcev v Celje
in po ,kuhnovce'* v Ljubljano.« O celjskih
»lovcih« pa v nobenem drugem poročilu ni
sledu. Naslednji dan je tudi »Slovenec«, ki
še ni bil dnevnik, kratko sporočil: »Nemiri
nastali so, kakor slišimo, med delavci v rud-
niku v Hrastniku, moralo je podati se tje ve-
ce število vojakov mir delat. Natančnejšega
poročila o tem še nimamo.«
V naslednji števUki — z dne 13. avgusta —
pa je »Slovenec« prinesel »nekoliko obširnej-
še« poročilo iz Zidanega mosta: »Ustava dela
v Ojstrem se je pričela pred šestimi tedni
(! = dnevi), ker so delavci terjali večo mez-
do in zaradi oskrbovanja brateme zaloge.
Komisar c. kr. okrajnega glavarstva v Celju
je hotel pomiriti — pa brez uspeha; žandarji
iz Celja, Laškega trga in Zidanega mosta de-
lavcem niso bili več kos. Ker so delavci žu-
gali tudi vodji, prišli ste iz Ljubljane dve
kompaniji vojakov. Ti so prijeli 10 kolovodij
in jih odpeljali v Celje k okrožni sodniji, 40
razsajalcev so odpustili, drugi so začeli dela-
ti.. Vsa druga poročila o mrtvih in ranjenih
so torej izmišljena.« Nekoliko bolj živo sliko
o tem zadnjem dejanju najdemo v tri dni
pozneje — dne 16. avgusta — izšli številki
»Slovenskega gospodarja«: »V Ojstrem je 10.
t. m. bil plačilni den in odpust rudarjev. Pri-
peljala se je zaradi tega cela kompanija vo-
jakov iz Ljubljane in tudi 16 žandarjev je
bilo navzočih. Vsem rudarjem je obljubil po-
sestnik rudokopa g. Sarg, ako na delo ide-
jo, poprejšnje dobre pogoje, toda rudarji so
terjali vrh tega še odpust ravnatelja, v kar
pa Sarg ni privolil, in tako je rajši rudarje
odpustil. Enajst so jih vklenoli in zaprli, 50
takoj odpustili, vsi dmigi so delo zopet na-
stopili.«
Po uradnem poročilu so se vsi drugi ra-
zen 25 izjavili pripravljene z delom spet za-
* »Kuhovci« so se — po generalu in vojnem
ministru Kuhnu — imenovali okrajšano vojaki
kranjskega pešpolka št. 17, ki je bil do devet-
desetih let v Ljubljani, potem pa v Celovcu (ne
drži torej, da bi bili »kuhnovci po poreklu iz
Zgornje Štajerske«, kakor piše Orožen v ome-
njeni knjigi na str. 503).
167
četi, ko sta jih pred izplačilom ob šestih
zjutraj ob navzočnosti žandarjev in vojakov
predstavnik revimega mdniškega urada in
zastopnik okrajnega glavarstva k temu po-
zvala. Obračune pa je vendarle dobilo sku-
paj 45 stavkajočih, namreč poleg tistih 25,
ki niso hoteli več na delo, tudi 20 med tisti-
mi, ki so hoteli iti na delo, a so jih označili
za uporne. Devet med temi 45 so odpeljali v
sodne zapore, dmgim 36 pa so zabičili, naj se
do štirih popoldne poberejo iz rudnika (brž-
čas iz kraja). Predstavnik revimega mdni-
škega urada je izrazil »upanje, da bosta zdaj
ne samo v ojstrškem premogovniku vladala
mir in red, ampak da bo izid stavke ugodno
vplival tudi na delavce sosednih mdnikov«.
Dmga prekinitev dela je potemtakem tra-
jala štiri dni — od 6. do 9. avgusta — 10.
avgusta zjutraj je bila stavka zatrta.
Po informacijah iz Hrastnika »Slovenske-
mu Narodu« je bil ojstrški premogovnik teh-
niško zavozil nesposobni direktor Ihne z na-
mestnikom, ki si ga je izbral in »ki niti sekač
(hauer) ni bil«. Rudnik je ostal pasiven tu-
di pod dvema Ihnejevima naslednikoma,
tretji — Rupprecht — pa je, da bi jo izvozil,
»določil premogokopom na pogodbo (geding)
tako nizko plačilo, da so takoj izprevideli, da
v tacih spridenih in vročih jamah po tej p>o-
godbi ne zaslužijo toliko, da bi sebe in
svoje dmžine preživeli«. Zato so ustavili de-
lo, kar naj bi bil »opomin... gospodom...
naj bi kaj storili za zboljšanje prežalostnega
stanja mdokopov«. Dopisnik je povprašal:
»Ali ni mar dovolj žalostno, da mora rudo-
kop delati v delavnik in praznik, v nekate-
rih krajih še v nedeljo, celo 18 ur na dan in
v jamah in rovih, v katerih je cesto do 38°
Réaumurja toplote, v spridenem, vedno z di-
namitnim dimom pomešanem zraku, a napo-
sled vidi, da pri tem svojem trpljenju ne
zasluži toliko, da bi sebe, ženo in otroke gla-
du obvaroval?« Namesto odgovora je pribil:
»Skrajni čas je, da se kaj stori, kajti rudo-
kopi trpe več nego čma živina.« Kar se do-
godkov rta Ojstrem tiče, »ni bilo nobenega
izgreda, ampak le navaden ,strajk'. Devet so
jih odpeljali v Celje, dmgi poprijeli so se ve-
činoma zopet dela in trpljenja.«
Slika ojstrške stavke je s tem končnim po-
ročilom v »Slovenskem Narodu« z dne 14.
avgusta, ki se je postavilo na stran trpečih
»rudokopov«, zaokrožena. Le posredno je s
stavko v zvezi odkritje poneverbe 1600 gld
iz blagajne premogovnika in 112 gld iz bla-
gajne bratovske skladnice, za kar so prav ta-
krat odpuščenega šihtnega mojstra Jaroli-
meka obsodili (po omenjeni šolski kroniki na
štiri mesece zapora). Dodatno lahko omenim,
da je prišlo jeseni 1883 do incidenta med ne-
kimi ojstrškimi knapi in novim šihtnim moj-
strom I. Fritzem, pomladi 1884 pa so spet —
menda dvakrat — ustavili delo in je mo-
rala spet žandarmerija poseči vmes (po ome-
njeni šolski kroniki in po kratkih poročilih v
»Slovenskem Narodu« in »Slovenskem go-
spodarju«, medtem ko so popolnejši podatki
še zakopani v arhivih).
168
DONESKI ZA ZGODOVINO VRVARSTVA NA SLOVENSKEM
KATARINA KOBE-ARZENSEK
Nedvomno je, da pripada največja zasluga
za razvoj slovenskega vrvarstva v zadnjem
desetletju prejšnjega in v prvi polovici na-
šega stoletja družini Šinkovec iz Kranja. Ne
samo, da so Šinkovci izučili lepo število vr-
varskih pomočnikov, temveč so bili tudi za-
četniki industrijske proizvodnje tovrstnih iz-
delkov na Grosupljem.
Vrvarski mojster Anton Šinkovec starejši
se je rodil v Duplici pri Kamniku 15. janu-
arja 1859. Od doma je šel, ko mu je bilo 14
let.' Za vrvarja se je izučil pri Trebarju v
Kranju.* Mojstrski izpit je naredil na Duna-
ju." Bil je dvakrat poročen. Prva žena je bi-
la iz Hafnerjeve gostilne v Stražišču. RodUa
mu je dva sina: Antona (ustanovitelj tovarne
na Grosupljem) in Mirka (drogerist v Kranju,
umrl je 1970). Žena Jerica, ki mu je bila pri
vrvarskem poslu v veliko oporo, je umrla tik
pred prvo svetovno vojno. Med vojno se je
Anton Šinkovec znova poročil. Tokrat si je
izbral ženo v svojem obratu.* Druga žena
Frančiška, z dekliškim imenom Kozjek, se
je rodila v Zgornji Besnici 27. septembra
1884, umrla pa je v Ljubljani 27. marca 1949.'
Imela sta troje otrok: dve hčerki, Marijo in
Vido, ter sina Staneta. Anton Šinkovec sta-
rejši je bil tudi občinski mož.° Umrl je v
Kranju 6. aprila 1938.'
Ko sta umrla vrvarski učitelj Antona Šin-
kovca Trebar in njegova žena Antonija, je
po njiju 1888 podedovala vrvamo nečakinja
Marija Žontar. Od nje je Trebarjevo hišo in
vrvamo kupil Anton Šinkovec. Zemljiško-
knjižni prepis nosi datum 15. maj 1894.^ Po-
godila sta se za znesek 3000 kron. Podjetne-
mu mlademu Šinkovcu je postala delavnica
pretesna. Vrvamo je povečal tako, da je bila
dolga približno 24 m, široka pa tudi 12 m.
Sredi devetdesetih let je zaposloval 5—7 po-
močnikov, 3 vajence in pri vrtenju kolovra-
tov so mu bili v pomoč še trije mlajši fantje.
Stalno so bili v pogonu 4 kolovrati, imel pa
je Šinkovec še veliko drugega vrvarskega
orodja. V Predosljah je zanj delal na domu
vrvar Krč. Tudi Sajevic iz Predoselj, ki se je
pri Šinkovcu izučil, in njegovi sestri so de-
lali na Šinkovcev račun. Zelo dolge vrvi so
izdelovali zunaj na Ljubljanski cesti v Kra-
nju, primeren kraj za tovrstna naročila so
našli v Cirškem borštu.' Leta 1908 je Šin-
kovec zaposloval pri napravah v svoji veliki
pritlični delavnici 7 pomočnikov in 10 dni-
narjev, od teh so bili največ mladi fantje v
starosti od 14—16 let. Za pripravo materiala
je skrbel mikač, ki je delal v skladišču na
podstrešju delavnice. Kakšna posebna deli-
tev dela pri proizvodnem postopku ni bila
vpeljana. Na običajnih vrvarskih kolovratih,
ki so jih na roko poganjali dninarji, so po-
močniki izdelovali iz mikane konoplje ali
mikanega lanu, pa tudi iz bombažne preje,
najprej vrvice in nato s sukanjem vrvic raz-
lične vrvarske izdelke: vrvi za vprege, uzde,
vrvi za seno, vodnjake, sušenje perila in te-
mu podobno. Delovodje podjetje ni imelo.
Navodila za delo, nadzorstvo nad pomočniki
in proizvodnjo je opravljal lastnik sam. Za-
loga gotovih izdelkov v skladišču ni bila po-
sebno velika. Izdelovali so predvsem za po-
ljedelce. Izdelkov je bilo na zalogi le toli-
ko, kolikor je za kritje zahteval stalni pro-
met. Skladišče se je polnilo le ob zimskih
mesecih, ko je bilo povpraševanje kmetij cev
po vrvarskih izdelkih veliko manjše. Po
mnenju obrtnega inšpektorata je imela de-
lavnica povsem obrtniški značaj." Delavska
nezgodna zavarovalnica v Trstu je v dopisu
11. aprila 1908 sporočila Antonu Šinkovcu,
da mu obrata ni treba zavarovati proti ne-
zgodam." Statusa obrtne delavnice pa obrat
ni ohranil dolgo.
Se pred prvo svetovno vojno je bUa vr-
vama prenovljena in obogatena z modernej-
šo pogonsko močjo: bencinskim motorjem.'*
Podjetje je bilo registrirano na deželnem kot
trgovskem sodišču v Ljubljani kot posamez-
na firma pod naslovom Anton Šinkovec, me-
hanična vrvarna Kranj 3. marca 1912. Isto-
Anton Albreht s svojim sinom Antonom v delavnici!
na Ižanska cesti v Ljubljani (last A. Albrehta)      1
169
časno je bila podeljena prokura sinu Antonu
Sikovcu ml. iz Kranja. Prokuro je ohranil do
leta 1918, ko je bila v register vnesena spre-
memba lastništva: 29. decembra 1918 je pod-
jetje prevzel Anton Šinkovec ml., prokura
na njegovo ime pa je bila izbrisana.''
Letna proizvodnja je pred prvo svetovno
vojno znašala 60—80.000 kg, med vojno pa
se je zmanjšala na 20.000 kg letno. Izdelki
so našli kupca po Kranjski, Koroški, Štajer-
ski, Tirolski in deloma po Istri in Hrvatski.'*
Glavni dobavitelj konoplje je bila pred prvo
svetovno vojno Italija. Šinkovec je imel pol-
no skladišče po 200 kg težkih bal italijanske
konoplje. Bila je zelo bela in čista.** Takoj
po vojni je bilo v obratu zaposlenih 12 de-
lavcev in 2 delavki. Profesionalisti so pre-
jemali po 12 K plače dnevno, ostali delavci
pa od 6 K naprej. Po rodu so bili delavci
Slovenci. Tudi pisarniške moči so bile slo-
venskega rodu. Podjetje je bilo sposobno iz-
delati do 100.000 kg vrvarskih izdelkov let-
no. Obrat je razpolagal s 6 KS pogonskih
moči. Lastnik je bil mnenja, da je izvoz iz-
delkov v nemško Avstrijo nujen za firmo,
ker ima v tej deželi odjemalcev za letno
40.000 kg izdelkov. Stroje je podjetnik do-
bival s Češkega, lastne popravljalnice zanje
pa ni imel. Ker so se trgovski stiki z Italijo
prekinili, so surovine (do 5000 kg) prihajale
iz Banata. Na zalogi so bili izdelki le iz do-
mačega prediva.*«
Eden izmed učencev, ki so izšli iz Sin-
kovčeve vrvarske šole, je bil Anton Albreht.
Rodil se je v Borovnici 8. decembra 1879 in
še danes živi kot štiriindevetdesetletni upo-
kojenec. V osnovno šolo je hodil 3 leta v Bo-
rovnici in nato, leta 1893, se je šel učit v
Kranj k Šinkovcu; tu je tudi obiskoval obrt-
no nadaljevalno šolo. Učno dobo je zaključil
1896. Kot pomočnik je ostal pri Šinkovcu do
konca aprila 1898. S prvim majem tega leta
je nastopil novo službo pomočnika pri Josi-
pu Adamiču v Domžalah. Pri njem si je
služil kruh eno leto in štiri mesece. Kot
mnogi pomočniki je tudi Albreht iskal spo-
polnitve v svojem poklicu na tujem. Delo je
našel 15. septembra 1899 pri Feliksu Cihoc-
kiju v Wiener Neustadtu. Tu je ostal do kon-
ca septembra 1900, ko so ga poklicali k vo-
jakom. Vojsko je služil 2 leti pri trdnjav-
skem polku v Pulju. Ko je slekel vojaško
suknjo, se je znova zaposlil pri Šinkovcu v
Kranju. Pri njem je delal le malo manj kot
6 let. Po toliko letih pomočniške prakse se
je Albreht počutil dovolj usposobljenega, da
je začel na svoje. Leta 1908 je dvignil obrtni
list. Najel je prostore na Tržaški cesti v
Ljubljani, kjer si je uredil vrvarsko delavni-
co. Zaposloval je do tri pomočnike. Imel je
tri kolovrate in dva »kšira«. Za vsak kolov-
rat je imel po 3 vrste raznih kljukic in prav
toliko grebenov. Izdeloval je vrvi in mreže.
Izdelke je prodajal kmetom, imel pa je tudi
stojnico na Krekovem trgu. Lepo vpeljano
delo je prekinila vojna. Ze prva mobilizacija
je zajela tudi našega vrvarja in vrnil se je
šele ob koncu vojne 1918. S fronte se je pri-
šel le oženit. Zena Antonija je bila doma v
Rafolčah pri Kamniku. Imel je štiri otroke,
od teh sta dva umrla že majhna, dva pa še
živita (eden od teh je igralec v Drami).
Ob koncu vojne si je Anton Albreht takoj
poiskal delo. Vdrugič ga je našel pri Ada-
miču v Domžalah. Službo je nastopil 8. no-
vembra 1918. Ko si je prihranil nekaj de-
narja, se je spet odločil za samostojen po-
klic. Delo v Domžalah je odpovedal s 15. de-
cembrom 1922; tega leta je postal tudi moj-
ster. Delavnico je odprl v mestnih barakah
zraven sedanje elektrarne na Kotnikovi ce-
sti. Po treh letih je moral delavnico seliti.
Prostore zanjo je dobil na Dolenjski cesti
pri gostilni Putrih na bivšem kegljišču. Toda
tudi tu ni ostal dolgo. Leta 1931 je presta-
vil vrvarno na Ižansko cesto 24. Bila je le-
sena, približno 20 m dolga in 2 m široka. De-
lovne naprave so bile iste kot pred prvo sve-
tovno vojno. Ves čas stare Jugoslavije je
imel le po enega pomočnika. Mesečno je po-
rabil po 100 kg surovin, to je bila predvsem
konoplja, predeloval pa je tudi lan. Lan so
prinašali v delo kmetje. Izdeloval je različne
vrvi in mreže. Leta 1928 je odprl lokal za
prodajo izdelkov na Trubarjevi 6 v Ljub-
ljani. Sem se je tudi preselil leta 1942 in tu
stanuje še danes. Vrvarsko obrt je oprav-
ljal do leta 1951, ko je dobil mesto vratar-
ja v Mestnem gledališču v Ljubljani in 1955
je bil upokojen.
Štiriindevetdesetletni vrvar Anton Albreht
je veljal za dobrega mojstra svoje stroke.
Srečati ga je bilo med člani izpitnih komi-
sij.'* Zvesto je sledil stopinjam učitelja Šin-
kovca. Kljub visoki starosti najdejo pri njem
še danes pomoč ne samo vrvar j i, temveč tu-
di raziskovalci vrvarstva. Hvale vredno na-
klonjenost je izkazal tudi Tehniškemu mu-
zeju Slovenije. Za razstavo Vrvarstvo na
Slovenskem mu je dal v uporabo dragoceno
dokumentarno gradivo.
Ob prevzemu mehanične vrvame v Kranju
leta 1918 je mladi lastnik Anton Šinkovec
mlajši (rodil se je v Kranju 15. decembra
1886)" jel snovati velikopotezne načrte. Po-
leg osnovne šole in nižje gimnazije, ki jo je
obiskoval v Kranju, je dokončal tudi dvelet-
no Mahrovo šolo v Ljubljani (1902—1904).
Vrvarstva se je izučil pri očetu, skoraj dve
leti pa je prakticiral v tovarnah lanenih iz-
delkov v Trantenauu v Čeških Sudetih. V
času prve svetovne vojne, od začetka do raz-
sula avstroogrske monarhije, je bil asistent
glavnega vojnega gospodarskega inšpektorja
170
za lanarske tovarne. Ob koncu vojne, ko je
vrvamo v Kranju prevzel na svoja pleča, si
je izbral za realizacijo svojih podjetniških
ambicij kraj Grosuplje. Leta 1919 je kupil
zemljišče od Antona Štrublja iz Stranske
vasi, k temu pa je še dokupil parcele od
Antona Adamiča iz Praporč in Alojza Ko-
privca iz Grosupljega v skupni izmeri pri-
bližno 40.000 m*. Z gradnjo so začeli takoj in
že jeseni istega leta (1919) je stala vrvarna,
dolga 200 m. Po dveh letih (1921) so jo po-
večali na 300 m dolžine, postavili pa so še
terilnico in skladišče za izdelke.*" Naslov fir-
me zdaj ni več ustrezal. Tako je bilo 30. de-
cembra 1921 zapisano v register, da je obratni
predmet odslej mehanična vrvarna, terilnica
in predilnica. Glavni sedež firme se je pre-
selil v Grosuplje, kranjska delavnica pa je
postala podružnica. Od tega datuma je bilo
stalno bivališče Antona Šinkovca ml. Gro-
suplje.*' V grosupeljsko tovarno je bilo mon-
tiranih 20 trlic, 1 mikalnik (karda), 1 če-
salni stroj za lan, 4 stroji za vlečenje in rav-
nanje in 3 stroji za predenje grobih številk
lanene preje (do št. 6). Podjetje je bilo zmož-
no izdelati 45.000 kg lanene preje in dva-
krat toliko (90.000 kg) preje iz manjvrednega
lanenega prediva.** Pogonsko moč je dajala
lokomobila s 60 KS in v obratu je bilo 15
električnih motorjev. Delovne stroje je firma
nabavljala v Angliji in zanje je imela lastno
popravljalnico. Leta 1922 je bilo stalnih kva-
lificiranih delavcev 10, ostalih pa 33. Medtem
ko sta bili le dve kvalificirani delavci, je
bilo pomožnih delavk tudi 33. Strojnik je
zaslužil 2800 K mesečno. Mizarji, ki so delali
na akord,  so prejemali 70—80 K dnevno,
ostali delavci 40—70 K in delavke 35—50 K
dnevno. Razen enega Ceha so bili vsi Jugo-
slovani. V administraciji so delale poleg vod-
je pisarne še 3 kontoristke. V tehničnem
vodstvu se navajata 2 mojstra — Čeha.*^ Prvi
kvalificirani delavci so prišli s Šinkovcem iz
Kranja (Franc in Ivan Bajželj, Jaka Hafner
in Anton Nadižar). Njim se je pridmžila vr-
sta domačinov (Ivan Knep, Miha Javornik,
Pepca Kovačič, Ivana Makovec, Marija Pe-
rovšek itn.). Prva leta po ustanovitvi tovar-
ne so delali v upravi Minka Globokar, Viktor
Kozamernik, Viktor Praunseiss in Vlado Si-
mončič.   Svoj   delovni   zanos  Šinkovec   ni
usmeril le v tovarniško poslovanje. Pritego-
vala ga je tudi vzgoja boljših sort lanu.
Napisal je knjižico Pridobivanje lanu. Iz Če-
ške in baltskih dežel je uvažal dolgovlaknato
sorto lanu in jo razdeljeval domačim pride-
lovalcem.** Poleg 120.000 kg raznih vrvarskih
izdelkov je tovama letno predelala 60.000 kg
lanu. Izdelke so prodajali po državi, za leto
1922 pa se omenja izvoz (40.000 kg lanu) na
Češkoslovaško. Leta 1922 so predelali 35.000
kilogramov lanenega in 8.000 kg konopljene-
ga prediva na mesec. Poleg tega so mesečno
za kotel porabili 100 kg strojnega olja in 4
vagone žaganja. Dobaviteljice surovin in
obratnih sredstev so bile domače firme. Pod-
jetje je imelo 1922 podružnice v Ljubljani,
Maribom in Celju.
Za velike investicije mladi tovarnar Šin-
kovec prav gotovo ni imel kritja. K sodelo-
vanju je pritegnil nekaj podjetnikov. Prišlo
je do ustanovitve delniške družbe. V register
firm je bilo 9. oktobra 1923 zapisano ime
ustanovljene družbe. Slovenski tekst se je
glasil: Mehanična vrvarna, terilnica lanu in
konoplje ter predilnica Anton Šinkovec, d. d.
Grosuplje pri Ljubljani. Poleg slovenskega
je bil registriran tudi srbohrvatski (Mehanič-
na užarija, terionica lana i konope ter pre-
dionica Anton Šinkovec d. d. Grosuplje pri
Ljubljani),  nemški  (Mechanische  Seilerwa-
renfabrik Flachs- und Hanfschwingerei und
Spinnerei, Anton Šinkovec, A. G. Grosuplje
bei Ljubljana), francoski (Corderie mécani-
que, brisage et filature de lin et de chanvre
Anton Šinkovec, Société anonyme, Grosuplje
pres de Ljubljana), italijanski (Corderia mec-
canica, pettinatura e filatura di lino e cana-
pa, Anton Šinkovec, societa anonima, Gro-
suplje presso  Lj.)  tekst.  Obratni predmet
družbe je bil: trenje lanu, konoplje in drugih
tovrstnih produktov, predelovanje prediva,
lanu in drugega vrvarskega, pletilnega in
predilnega materiala, izdelovanje in pletenje
vrvi vseh vrst, najrazličnejših trakov, pra-
menov, vrvic, pasov itd.; predenje in nato
izdelovanje platna, kotenine in drugih la-
narskih tkanin, bombaževine itd.; nakupova-
nje, prodaja in razpečevanje surovin, pol-
izdelkov in izdelkov; opravljanje tovarniških
in trgovskih poslov, ki so služili pospeševanju
družbenega namena in končno prevzem pod-
jetja Anton Šinkovec, mehanična tovarna in
predilnica v Grosupljem pri Ljubljani z vse-
mi njegovimi napravami in nepremičninami,
da je z njim trgovsko in tehnično poslovalo
(podčrtala K. K. A.). V luči tega cilja je
bila družba upravičena opravljati vsakovrst-
ne posle, tako tudi pridobivati, jemati ali
dajati v zakup ali prodajati zemljišča, kon-
cesije za vodne sile, patente in obratovati z
vodnimi napravami, se udeleževati pri vseh
pravicah  in  napravah  ter  jih  izkoriščati.
Družbi je bilo dovoljeno udeleževati se pri
drugih podjetjih enake ali sorodne vrste bo-
disi s pridobitvijo njih delnic bodisi kakor-
koli dmgače, imela je tudi pravico ustanav-
ljati podmžnice in poslovalnice v vseh kra-
jih doma in v inozemstvu. Pri opravljanju
poslov je bila dmžba vezana na veljavna
zakonska določila. Sedež družbe je postala
Ljubljana. Ustanovitev družbe je bila dovo-
ljena z odlokom ministrstva za trgovino in
industrijo 16. maja 1923 (VI. št. 2902) in s
171
koncesijsko listino ljubljanskega oddelka te-
ga ministrstva 24. julija 1923 (št. 4393/23).
S tem odlokom so bila odobrena tudi druž-
bena pravila. Delniška družba je bila osno-
vana s sklepom ustanovnega občnega zbora
z dne 17. avgusta 1923. Osnovna glavnica
je znašala 500.000 dinarjev, razdeljena pa je
bila na 5000 delnic po 100 dinarjev. Bile
so v gotovini popolnoma vplačane in glasile
so se na imetnika. S sklepom občnega zbora
se je delniška glavnica lahko zvišala na 5 mi-
lijonov dinarjev brez predhodne državne do-
volitve. Firmo sta zastopala in podpisovala
kolektivno po dva člana upravnega sveta ali
kolektivno en član in uradnik s prokuro ali
zopet kolektivno dva prokurista. Pod napi-
sano, natisnjeno ali štampiljirano besedilo
firme je bilo treba dodati podpise dveh čla-
nov upravnega sveta ali enega člana in urad-
nika s prokuro ali dveh prokuristov; pri
uradnikih vselej s pristavkom »p. p.«. Člani
upravnega sveta so se legitimirali z izpiski
iz volilnega zapisnika, napravljenega po pra-
vilih, ali z izpiski iz sejnega zapisnika uprav-
nega sveta, po katerem so bili kooptirani. Kot
legitimacija je uradnikom služil tozadevni
deklet upravnega sveta. Upravni svet je se-
stavljalo najmanj |sedem in največ jenajst
članov. Na ustanovnem Občnem zboru 17.
avgusta 1923 so bili izvoljeni naslednji svet-
niki: Josip Javornik, lesni trgovec in indu-
strijec v Žalni; dr. Alojzij Kobal, odvetnik
v Ljubljani; Leon Matajc, tovarnar v Stra-
žišču pri Kranju; Fran j o Medic, vele trgovec
v Ljubljani; ing. Karel Polak, tovarnar usnja
v Tržiču; Vinko Resman, trgovec in industri-
jalec v Radovljici; Anton Šinkovec, tovar-
nar na -Grosupljem in Fran j o Rus, ravna-
telj Trgovske banke, d. d. v Ljubljani. Druž-
ba je bila dolžna svoje objave priobčevati v
uradnem listu svojega sedeža.^« Posamezna
firma Anton Šinkovec, mehanična vrvarna
s sedežem na Grosupljem, je bila 3. junija
1924 izbrisana iz registra, ker je njeno »obra-
tovanje prestalo« in je obrat prevzela Meha-
nična vrvama, terilnica lanu in konoplje ter
predilnica Anton Šinkovec, d.d. Grosuplje
pri Ljubljani.^^ Na svojem drugem občnem
zboru 15. januarja 1924 je družba sklenila
prenesti sedež družbe iz Ljubljane na Gro-
suplje. Istočasno so sprejeli sklep, da se zvi-
ša delniška glavnica od 500.000 na 2,500.000
dinarjev. Razdelili so jo na 25.000 delnic po
100 dinarjev, ki so bile v gotovini popolnoma
vplačane. V soglasju s temi sklepi so bila
tudi spremenjena družbina pravila (paragra-
fi 2, 7 in 15). Spremembo je potrdil ljubljan-
ski oddelek ministrstva za trgovino in in-
dustrijo z odlokom 7. maja 1924 (št. 2881/24)
po pooblastilu centralnega ministrstva za tr-
govino in industrijo 1. aprila 1924 (VI, št.
1496). V register družbenih firm so bile spre-
membe vnesene 27. maja 1924.^8 Kot priča
dviganje glavnice je družba prva leta uspe-
vala, vendar je bila doba razcveta prekratka.
Spomladi 1928 se vodstvo družbe pritožuje
Zbornici za trgovino, obrt in industrijo: »Ino-
zemska konkurenca  uvaža blago  (motvoz)
kljub carini, ki je prenizka. Na Hrvaškem
in v Bosni je uspešna konkurenca nemogoča,
ker imajo neke hrvatske židovske tvrdke v
državnih kaznilnicah urejena cela podjetja
skoraj zastonj in ne plačujejo tako rekoč
nobene režije razen minimalne pro forma
odškodnine. Njihovo režijo pa morajo nositi
davkoplačevalci, to je, njihova konkurenca
(ker se pač kaznilnice vzdržujejo iz davkov
in drugih državnih dačbin, taks itd.). Baje
se v teh kaznilnicah, v prvi vrsti Lepoglava,
izdeluje še precej drugih predmetov, menda
tudi čevlji, pa bi se mogoče storilo skupne
korake s prizadetimi.«2» Razmere v podjetju
so se izredno zaostrile. Na občnem zboru 18.
maja 1928 je bilo določeno, da se delniška
glavnica zniža od 2,500.000 na 250.000 dinar-
jev. Ta skromna glavnica je bUa razdeljena
na 2500 delnic po 100 dinarjev; bile so v
gotovini popolnoma vplačane in so se glasile
na imetnika. Iz upravnega sveta so izstopili
Leon Matajc, ing. Karel Polak, Vinko Res-
man in Anton Šinkovec. Novi upravni svet-
niki so postali: Ivan Korenčan, veletrgovec v
Ljubljani, Vinko Hudovernik, lesni industri-
alec v Radovljici, in dr. Fran Pavlin, rav-
natelj Ljubljanske kreditne banke v Ljub-
ljani. Do spremembe je prišlo tudi v naslo-
vu firme: odslej je nosila ime Tovarna mot-
voza in vrvarna d. d. Grosuplje pri Ljubljani.
Pridan je bil tudi srbohrvatski tekst: Fabrika
konopa i užeta, a. d. Grosuplje kot Ljublja-
ne. Sedež je ostal na Grosupljem. Spremembe
je odobril veliki župan ljubljanskega oblast-
va z odlokom o. br. 2422/2 21. julija 1928, v
register pa so bile zapisane 6. novembra
1928.'" Kar zadeva pravne zadeve podjetja,
je bilo zatišje vse do leta 1934. Dne 12. mar-
ca 1934 je bilo pri firmi v registru pripisano,
da se izbrišejo člani upravnega sveta Ivan
Korenčan, Vinko Hudovernik, Franc Medic
in Josip Javornik, vpišejo pa Avgust Jenko,
posestnik v Ljubljani, Leo Souvan, veletr-
govec v Ljubljani ter Vladislav Turk, Matko
Janežič in dr. Albin Stele, vsi trije prokuri-
sti Kreditne banke v Ljubljani. Kolektivna
prokura je bila podeljena ravnatelju družbe
Metodu   Dularju   (rojen   v   Novem   mestu
1899).'* V smislu sklepa 14. rednega občnega
zbora 31. marca 1936 so se spremenila druž-
bina pravila v paragrafih 1 in 7. Potrdila
jih je banska uprava dravske banovine v
Ljubljani 17. aprila 1936 (VIII, št. 2586/2).
Novele pravil so prinašale razveseljive po-
stavke: delniška glavnica se je zvišala na
25.000 temeljnih, na imetnika se glasečih del-
172
nie, po 100 dinarjev. Podjetje je dobilo tudi
novo ime Motvoz in platno, d.d. Grosuplje.
Novost vpisa v register 11. maja 1936 je bila
tudi, da sta se zabeležila dva nova člana
upravnega sveta: Alojzij Vodnik, industri-
alec, in Leon Souvan ml., oba iz Ljubljane.'*
Konjunktura, ki jo je bilo moč zasledovati
v tridesetih letih po gospodarski krizi, je do-
segla tik pred drugo svetovno vojno višek.
O tem nam pričata dva zapisa v registru.
Prvi zaznamek, ki nosi datum 3. januar 1939,
nas pouči, da je banska uprava dravske ba-
novine v Ljubljani dala soglasje sklepu 16.
rednega občnega zbora delničarjev, ki se je
vršil 27. maja 1938, o ponovnem zvišanju
delniške glavnice, z odločbo, datirano s 23.
avgustom 1938 (VIII, št. 4021/3). Zaradi po-
višane delniške glavnice od 2,500.000 na
4,000.000 dinarjev, je bilo izdanih 15.000 no-
vih delnic po 100 dinarjev, ki so se glasile
na imetnika in so bile v gotovini popolnoma
vplačane.'" Ze naslednje leto, na 18. rednem
občnem zboru 24. maja 1940, so delničarji
zopet sklepali o dvigu glavnice. Razprava je
izzvenela v soglasje o povečanju glavnice na
5,000.000 dinarjev. Izdanih je bilo 10.000 no-
vih delnic po 100 dinarjev, bile so popolnoma
vplačane in glasile so se, kot prejšnje, na
imetnika. V registru je bila zabeležena spre-
memba 4. avgusta 1940."''
Anton SlnKovec ml., ko je šel k vojakom
aast A. Albrehta)
Grosupeljsko podjetje s podružnico v Kra-
nju je imelo leta 1922 10 stalnih in 33 še
drugih delavcev ter 2 stalni in 33 drugih
delavk. Od teh so bili vsi Jugoslovani razen
enega Ceha. Od vodilnih delavcev velja ome-
niti 2 mojstra, po rodu Ceha. Poleg vodje
pisarne so 1922 v administraciji delale še
3 kontoristke. Po dveh letih (1924) je pod-
jetje zaposlovalo 20 stalnih in 50 drugih
delavcev ter 45 delavk. Obrat je štel 4 pred-
delavce in v pisarni je delalo 7 uradnikov.
Bili so vsi Jugoslovani, samo eden je bil
po rodu Nemec. Leta 1927 je imel Šinkovec
16 stalnih kvalificiranih in 14 drugih de-
lavcev pa 12 kvalificiranih delavk poleg 10
drugih delavk. Po narodnosti so bili veči-
noma Slovenci, med njimi pa so bili 1 Srb,
1 Hrvat in 1 Nemec. Poleg 2 preddelavcev,
Slovencev, se omenjajo še 3 uradniki. Leta
1922 je Šinkovec plačeval delavce, ki so de-
lali na akord, približno 40—70 K in delavke
35—50 K dnevno. Mizarji so prejemali neko-
liko višjo mezdo, od 70—80 K dnevno, in
strojniki so dvigali 2800 K plače mesečno.
Leta 1924 so znašali prejemki profesionali-
stov približno 60 in ostalih 30 dinarjev dnev-
no. Medtem ko so bili osebni prejemki pro-
fesionalista leta 1927 4,5—6 dinarjev na uro,
izjemoma tudi 7,5 dinarjev na uro, so se mo-
rali drugi delavci zadovoljevati z 2—4,5 di-
narji na uro. Kmalu po ureditvi obrata na
Grosupljem, leta 1922, je celotna proizvodnja
firme znašala 60.000 kg lanu in 120.000 kg
raznih vrvarskih izdelkov. Kapaciteta je bila
povsem izkoriščena. Leta 1924 so predelali
precej lanu manj, samo 20.000 kg (dnevno
je to znašalo 150 kg), veliko več pa so izdelali
raznih vrvi, kar 240.000 kg (dnevno bi to
znašalo 800 kg). Kapaciteta podjetja je bila
1200 kg na dan. Po treh letih (1927) so v pro-
izvodnji zabeležili dokaj višje številke. Tega
leta so proizvedli 90.000 kg motvoza (300 kg
dnevno) in 30.000 do 45.000 kg vrvarskih iz-
delkov (100—150 kg dnevno). Zmogljivost to-
varne je bila večja: dnevno bi lahko izdelali
500 kg motvoza (150.000 kg letno), vrvarskih
izdelkov prav toliko in otepanega prediva
400 kg (8000 kg letno). Poslovne stike je druž-
ba imela z Italijo, Češkoslovaško, Francijo,
Avstrijo in Grčijo. Leta 1922 je firma iz-
vozila okrog 40.000 kg lanu na Češko. Izdelke
je prodajala po vsej Sloveniji, Bosni, Her-
cegovini in Dalmaciji. Zastopstva je imela
tovarna v Ljubljani, Celju, Mariboru (R. Re-
mec in drug). Kraljeviči (Depolo i Stipčič) in
v Beogradu (Textilana). Občinstvo si je
ogledalo tovarniške izdelke na ljubljanskem
velesejmu. Ob tej priložnosti so natisnili tudi
propagandni prospekt. Kot navaja uprava
firme, je tovarna porabila leta 1922 35.000
kilogramov lanu in 8.000 kg konoplje me-
sečno,  1924 je na mesec predelala okrog
173
30.000 kg surovin in 1927 precej manj, samo
10.000 kg lanu in konoplje mesečno. Doba-
vitelj je bila Bačka, nekaj so je tudi uvozili
iz Italije, lan je bil domači — slovenski, la-
neno seme pa so naročali v Rusiji, in juto
so kupovali v Nemčiji in Italiji. Od obratnih
sredstev se je v dvajsetih letih stare Jugo-
slavije mesečno porabilo okrog 100 1 strojne-
ga olja in 4 vagone drv in žaganja. Strojno
olje so naročali v Zagrebu, drva in žaganje
pa v bližnji okolici Grosupljega. Pogonsko
moč je obratu dajala lokomobila (Wolf), za
katere moč navajajo za leto 1922 60 KS,
kasneje pa le 45 KS. Leta 1922 bi v podjetju
našteli 15 elektromotorjev, za leti 1924 in
1927 pa se omenjajo elektromotorji s skupno
močjo okrog 45 KS. Prva dvajseta leta to-
varna ni imela lastne popravljalnice stro-
jev, leta 1924 pa se že navaja. Stroje so
nabavljali na Češkem (predilne) ter tudi v
Nemčiji in Angliji. Za leto 1927, ko je obrat
skoraj popolnoma miroval, je uprava pod-
jetja plačala 11.827 dinarjev davka. Tega
leta je imela na zalogi okrog 15.000 kg vr-
varskih izdelkov in 1.200 kg motvoza. Ome-
njeno naj bo še, da je imela firma zaščitni
znak: pajka z mrežo in začetnici A. S.'*
Statistični podatki za trideseta leta nam
kažejo tovarno na Grosupljem kot veliko
slovensko podjetje. Slika o zaposlenosti v
tovarni je naslednja:
Razpredelnica nam jasno kaže, kako naglo
se je dvigalo števuo zai>oslenih do leta 1939
in kako občutna redukcija delavcev je na-
stopila leta 1940. V letih 1938 in 1939 so
prevladovale delavke, premoč moških delav-
cev je vidna v letih 1931 in 1940 in s pri-
bližno enakim številom moških in žensk je
podjetje razpolagalo leta 1936. Po narodnosti
so bili večinoma Slovenci. Med njimi se leta
1931 omenja 5 Hrvatov, 1 Srb in 1 Nemec.
Za leto 1936 nam poročilo pove le, da je
bilo v tovarni 7 tujcev, ne navaja pa narod-
nosti; leta 1938 so delali v podjetju 3 Ita-
lijani in 1 Nemec; v letu 1939 ni naveden
noben delavec s tujo narodnostjo in za leto
1940 so zabeleženi 3 Nemci in 1 Hrvat. Raz-
pone umih plač delavcev podajamo zopet v
razpredelnici, kar nam omogoča primerjavo
prejemkov nekvalificiranih s kvalificiranimi
delavci. Razmerja dohodkov v dinarjih so
takale:
Medtem ko je v tridesetih letih opazna
tendenca urnih plač navzgor, je močno opaz-
na sprememba v letu 1940, ko so urne plače
občutno padle. Isto lahko ugotovimo pri dru-
gih kategorijah zaposlenih. Profesionalistomr
pri katerih je bil razpon urnih mezd v pr-
vem polletju 1931 4—10 dinarjev, leta 1938
4—7, leta 1939 4—8,5 dinarjev, je leta 1940
zdrsnil navzdol na 3—5,2 dinarja. Na voljo
so tudi podatki o plačah tehničnih name-
174
ščencev. V prvem polletju leta 1931 je eden
od zaposlenih delavcev na tem delovnem me-
stu zaslužil 7 dinarjev na uro in drugi je na
koncu meseca prejel nekoliko več (1750 di-
narjev). Med tehnične nameščence (leta 1939
in 1940 jih je bilo 11) je bilo 1939 za osebne
dohodke izplačanih 240.000 dinarjev, a leta
1940 samo 141.360 dinarjev. Skupni zneski,
ki so jih za plače odmerili upravnim, pisar-
niškim in komercialnim uslužbencem, so bili:
V prvem polletju 1931 je eden izmed mo-
ških v skupini pisarniških, upravnih in ko-
mercialnih uslužbencev prejemal 1500 in dru-
gi 2000 dinarjev; ženske v istem času in iz
iste skupine pa so dobivale 700, 1000 in 1250
dinarjev mesečne plače.
Kot uvod k podrobnejšemu opisu tovar-
niških naprav in strojev podajamo naslednje
podatke, ki zadevajo vrednost strojev, ne-
Anton Albreht pozimi leta 1971
premičnin in obratnih sredstev (vrednost je
izražena v dinarjih): i
Do leta 1939 je bila v tovarni le ena sama
parna turbina (Wolf-Magdenburg), njena moč
je znašala 45 KS. Z nabavo še ene se je
razpoložljiva moč dvigala na 93 KS. Z leti
se je naglo večalo število elektromotorjev:
v 1. polletju 1931 jih je bilo le 25 (208 KS),
1936 jih je bilo 77 (250 KS), 1938 102 (280 KS),
1939 124 in 1940 kar 140, vendar z enako
močjo kot leta 1938. Prevladovale so znane
znamke: Siemens, Bergmann, Brown, Boveri,
Elin, Schorch. Pozabiti ne gre, da se v po-
ročilih za leti 1936 in 1939 omenja krožna
žaga, za leto 1940 pa dve krožni žagi. Med
delovnimi napravami so bile v večini statve
in predilni stroji. Leta 1936 je tovarna dela-
la z 31 statvami in okrog 1500 je imela
vreten. Po dveh letih (1938) je podjetje raz-
polagalo s 50 statvami, predvsem nemškega
izvora, poleg tega pa navajajo še 2 predilna
stroja (1 za osnovo in 1 za votek), 1 centri-
fugo in 1 pletilni stroj. Najpopolnejšo sliko
o delovnih napravah imamo v poročilu za
leto 1939. V tem času je bilo v obratu raz-
porejenih: 50 statev, 55 predilnih strojev, 1
pletilni stroj, 4 terilni stroji, 24 vrvarskih
strojev, 1 centrifuga, 6 laboratorijskih apa-
ratov in 28 raznih drugih strojev in na-
prav. Naslednje leto (1940) se je strojni park
povečal za 7 predilnih strojev, 4 pletilne, 2
terilna in za 13 drugih strojev in naprav.
Stroji so bili največ uvoženi, le nekaj je
bilo domačih vrvarskih naprav. Med doba-
viteljicami strojev se omenjajo Nemčija,
Anglija, Švica in Češkoslovaška. Za popra-
vila raznovrstnih strojev in naprav je skrbe-
la tovarniška ključavničarska delavnica.
Najvažnejša obratna sredstva, s katerimi je
tovama razpolagala v tridesetih letih, po-
dajamo zaradi preglednosti zopet v razpre-
delnici:
175
Drva in žaganje je podjetje kot v dvajse-
tih letih nabavljalo v neposredni okolici. Med
dobaviteljicami mazilnega olja, nafte in ben-
cina se omenjajo Vacuum Oil et Co., Jugo-
nafta v Zagrebu ter Oleum v Ljubljani. Od
drugih obratnih sredstev, ki so bila potrebna
pri tovarniškem proizvodnem postopku, je
treba navesti anilinske barve, klej, krompir-
jev škrob in ovijalni papir. Leta 1936 so
porabili 85 kg anilinskih barv, ki so jih na-
ročili v Zagrebu, 3200 kg krompirjevega
škroba, ki so ga nabavili v Kranju, ter 350
kilogramov klej a in 8998 kg ovijalnega pa-
pirja, kar so kupili v Ljubljani.
Med osnovne surovine, ki jih je grosupelj-
ski obrat predeloval, velja uvrstiti konopljo
in lan, bombažno prejo in prejo iz jute.
V posameznih letih drugega desetletja stare
Jugoslavije je podjetje predelalo naslednje
količine navedenih surovin:
Konopljo so dobivali iz Backe, a lan je bil
domač. Prejo iz jute so uvažali iz Belgije in
z bombažno prejo so tovarno zalagale doma-
če predilnice (Maribor, Škof ja Loka, Tržič in ¦
Novo mesto).
Spregovoriti je treba še o proizvodnji v tem
obdobju. Tabela je nazorna slika o porastu
proizvodnje: .
Za leto 1936 nimamo podrobnejših podat-
kov o količini proizvodnje. Zvemo le, da so
izdelali skupaj 284.972 kg motvoza, preje, vr-
varskih izdelkov in prediva pa 93.766 m plat-
na. Vrednost proizvodnje je znašala v 1. pol-
letju 1931 1,150.000 dinarjev (od tega je 700
tisoč odpadlo na motvoz in prejo, 200.000 na
vrvarske izdelke in 250.000 dinarjev na pre-
divo). Po petih letih (1936) se je vrednost iz-
delkov več kot podvojila, znašala je 5,200.000
dinarjev, leta 1938 je nekoliko nazadovala
(4,500.000 dinarjev), v naslednjih dveh letih
pa se je skokovito povzpela: leta 1939 je bila
vrednost proizvodnje 10,500.000 dinarjev in
1940 kar 16,600.000 dinarjev. V zadnjih dveh
letih je firma izvažala laneni hodnik v Nem-
čijo, tako leta 1939 50.000 kg v vrednosti
255.000 dinarjev in 1940 prav toliko, vendar
za višji znesek, kar 508.000 dinarjev. Kapa-
citeta iXKIjetja je bila precej večja. Prikazu-
jemo jo za posamezne izdelke v tabelarični
obliki:
Za leto 1936 najdemo podatek o kapaciteti
v skupnem znesku. Zapisano je, da bi v tem
letu tovarna lahko izdelala 450.000 kg motvo-
za, platna, vrvarskih izdelkov in prediva ter
500.000 m platna.'« Glede na kapital, proiz-
vodnjo in zmogljivost podjetja je tovarna
pričakala drugo svetovno vojno v največjem
razmahu. Toda vojne razmere so zahtevale
svoje: v registru pri Okrožnem kot trgov-
skem sodišču v Ljubljani je bilo pri naši
firmi  27.   avgusta  1942   zapisano,   da  bo
odtlej tovarna nosila naslov Spago e tela,
S. A. Motvoz in platno, d. d. Sedež je ostal
na Grosupljem. Vpisala se je tudi kolektivna
prokura, podeljena Borisu Prezlju z Grosup-
ljega 17. decembra istega leta, se je v regi-
ster vpisal namesto umrlega svetnika Aloj-
zija Vodnika nov upravni svetnik Frido Po-
gačnik iz Ljubljane, Verdijeva 10. Nadvse
zanimiv je zapis v registru, ki nosi datum
11. maj 1944. Kot besedilo firme se navaja
Bindfaden und Leinen A. G. Liquidations-
176
firme; Die bisherige Firme der Gesellschaft
mit dem Beisatz »in Liquidation«. Pridano
je tudi slovensko besedilo (Motvoz in platno,
d. d., likvidacijska firma, kakor doslej s pri-
stavkom »v likvidaciji«, s sedežem na Gro-
supljem. V notici »Pravne razmere« zvemo,
da se je družba po sklepu občnega zbora
delničarjev, ki se je vršil 1. aprila 1944, raz-
družila z dnem 29. decembra 1942 in je prišla
v likvidacijo! (podčrtala K. K. A.) Med likvi-
datorji so navedeni: Leo Souvan, star., vele-
tržec; dr. Alojzij Kobal, odvetnik; dr. Frido
Pogačnik, zasebnik, in dr. Fran Pavlin,
bančni ravnatelj, vsi iz Ljubljane. Za firmo
sta podpisovala po dva likvidatorja ali Pro-
kurist z enim likvidatorjem. Naslednji zazna-
mek v registru nosi že datum po osvoboditvi
(12. februar 1946). K firmi, ki nosi naslov
Motvoz in platno, d. d. v likvidaciji s sede-
žem na Grosupljem, je dodano, da se po
odločbi ministrstva za industrijo in rudarstvo
Narodne vlade Slovenije z dne 3. septembra
1945, zap. št. pers. 2018, vpiše delegat Ivan
Barle z Grosupljega (Stranska vas 40). Dele-
gatskega mesta pa ni zasedal dolgo. Po od-
ločbi ministrstva za industrijo in rudarstvo
NVS z dne 8. oktobra 1945 se je vpisal v re-
gister nov delegat Heribert Dobovišek z Gro-
supljega (Stranska vas 48). In končno: Firma
Motvoz in platno, d. d. Grosuplje je bila 27.
maja 1947 izbrisana iz registra, ker se je
vpisala v register državnih gospodarskih pod-
jetij pri ministrstvu za finance LRS."'
Ugledni vrvarski mojster Anton Šinkovec
star. je opravljal svojo obrt v Kranju vse do
svoje smrti 1938. Imel je živahne stike z
mnogimi inozemskimi firmami.'* V obratu je
imel zaposlenih okrog 13 delavcev. Med njimi
je bil najbolj znan mojster Primož Žun iz
Trboj, ki je delal pri firmi okrog 45 let. Šin-
kovčevi so imeli tudi lastno trgovino za pro-
dajo izdelkov na drobno. V trgovini je delala
Sinkovčeva najstarejša hči Marija in njena
sestrična Frančiška Kozjek iz Zgornje Besni-
ce pri Kranju. Vodstvo delavnice in trgovine
je po smrti Antona Šinkovca star. prevzel
Beno Dežman, ki se je še pred vojno poročil
z najstarejšo Šinkovčevo hčerko Marijo.
Leta 1942 so v delavnici delali 1 mojster
(Primož Žun), 1 pomočnik (Franc Sitar z Vi-
sokega) in 2 vajenca (Franc Zaje iz Podgorice
pri Ljubljani in Franc Sekne z Visokega).
Med vojno in tudi po vojni je pri Šinkov-
čevih honorarno delal Alojz Mubi iz Pred-
oselj. Ker je med vojno primanjkovalo ma-
teriala, so izdelovali papirnate vrvice, predli
pa so tudi konopljo in iz nje izdelovali vrvi,
vprežnice, oglavja, povodce itd. V delavnici
sta bila 2 ročna kolovrata. Na jesen 1942 so
montirali električni motor in drugega so po-
stavili 1943. Pridružil se jim je še tretji, ki
ga je izdelal Rudi Florijančič. Vse druge po-
Sinkovčeva delavnica v Kranju v prvih letih 20. stoletja. Prvi v sredini je mojster A. Šinkovec Gast A.
Albrehta)
177
Tovarna Motvoz in platno iz leta 1922 (Zbornik občine Grosuplje 1969, I, str. 115)
možne naprave so bile ročne." Leto 1944 je
bilo za Sinkovčevo družino usodno. Vse pre-
moženje je bilo zaplenjeno. Lastnica Franči-
ška Šinkovec, roj. Kozjek, je bila izseljena,
njen sin ing. Stane Šinkovec pa je bil že
24. februarja 1942 izgnan v taborišče
Dachau, najmlajša hči Vida pa je odšla v
partizane (partizansko ime Janina). V Kranju
je ostala le najstarejša hči Marija, por. Dež-
man, ki je tudi, kolikor so razmere dopu-
ščale, vodila obrt naprej. Po osvoboditvi je
obrt prevzela mati Frančiška in nadaljevala
z dolgoletno vrvarsko tradicijo do leta
1949.^" V uku je imela dva vajenca: Antona
Kožuha (doma nekje pri Škof j i Loki) in Pav-
la Oblaka iz Sv. Petra hriba pri Škof ji Loki.
Poleg mojstra Zuna je v vrvarni delal do
leta 1949 pomočnik Franc Zaje, ki je vajen-
sko dobo pri Šinkovčevih zaključil že leta
1945.*' Po smrti Frančiške Šinkovec je po
kratkem presledku obrt nadaljeval sin ing.
Stane Šinkovec in v začetku šestdesetih let
je delavnico opustil.*^ Zaključila se je zgodo-
vina vrvarstva pri Šinkovčevih v Kranju, ki
so več kot 60 let oplajali to slovensko tek-
stilno obrt vedno z novimi in novimi močmi.
OPOMBE
1. Mrliška knjiga župnije Kamnik, letnik 1859,
zap. št. 6, str. 71. Skupščina občine Kranj. Kranj,
Trg revolucije 1 ter po pripovedovanju ing.
Staneta Šinkovca iz Kranja, Cankarjeva 13;
— 2. Po pripovedovanju vrvarja Antona Albreh-
ta iz Ljubljane, Trubarjeva 6; — 3. Po pripo-
vedovanju ing. Staneta Šinkovca iz Kranja,
Cankarjeva 13; — 4. Po pripovedovanju vrvarja
Antona Albrehta iz Ljubljane, Trubarjeva 6; —
5. Rojstna knjiga Besnica, zap. št. 11, str. 4ff.
Skupščina občine Kranj. Kranj, Trg revolucije 1;
— 6. Po pripovedovanju ing. Staneta Šinkovca
iz Kranja, Cankarjeva 13; — 7. Mrliška knjiga
Kranj, letnik 1938. Skupščina občine Kranj.
Kranj, Trg revolucije 1; — 8. Zemljiška knjiga
Kranj. Skupščina občine Kranj. Kranj, Trg re-
volucije 1; — 9. Po pripovedovanju vrvarja An-
tona Albrehta iz Ljubljane, Trubarjeva 6; — 10.
Arhiv Slovenije v Ljubljani (AS), Deželna vlada,
Reg. fase. 21-4/1908, št. dopisa 263; — 11. AS,
Deželna vlada, Reg. fase. 21-4/1908, št. dopisa
235(KB)08; — 12. Po pripovedovanju ing. Sta-
neta Šinkovca iz Kranja, Cankarjeva 13; — 13.
AS, Firmen Protocol!. Posamezne tvrdke L II,
Ljubljana, št. 233, tek. št. 1035; — 14. AS, TOI-
fasc. 311/3, vprašalna pola z dne 22. januarja
1919; — 15. Po pripovedovanju vrvarja Antona
Albrehta iz Ljubljane, Trubarjeva 6; — 16. AS,
TOI-fasc. 311/3, vprašalna pola z dne 22. januar-
ja 1919; — 17. Po pripovedovanju vrvarja Anto-
na Albrehta iz Ljubljane, Trubarjeva 6. Glej
tudi odločbo posebne komisije za priznanje de-
lovne dobe pri okrajnem ljudskem odboru Ljub-
Ijana-mesto z datumom 8. marec 1955. Original
hrani Anton Albreht iz Ljubljane, Trubarjeva 6,
xerox kopijo pa ima Tehniški muzej Slovenije
v Ljubljani; — 18. Razpis in razpored pomoč-
niškega izpita, ki ga je izdala pomočniška izpit-
na komisija mesta Ljubljane 13. julija 1954, št.
62/54. Kopijo hrani Anton Albreht iz Ljubljane,
Trubarjeva 6, xerox kopija pa je v Tehniškem
muzeju Slovenije v Ljubljani; — 39. Rojstna
178
knjiga Kranj. Skupščina občine Kranj. Kranj,
Trg revolucije 1; — 20. Fr. Adamič: Anton Šin-
kovec in začetek grosupeljske industrije. Zbor-
nik občine Grosuplje. Grosuplje 1969, I, str. 116;
— 21. AS, Firmen Protocoll. Posamezne tvrdke
L II, Ljubljana, št. 233, tek. št. 1035; — 22. Joso
Lakatos: Industrija Slovenije. Zagreb 1922, str.
122; — 23. AS, TOI-fasc. 311/2, vprašalna pola za
leto 1922; — 24. Fr. Adamič: ibidem, str. 116 in
117; — 25. AS, TOI-fasc. 311/2, vprašalna pola
za leto 1922; — 26. AS, Register družbenih tvrdk
L IV, Ljubljana, št. 246, št. lista 231, tekoča št.
682; — 27. AS, Firmen Protocoll. Posamezne
tvrdke L II, Ljubljana, št. 233. tek. št. 1035; —
28. AS, Register družbenih tvrdk L IV, Ljublja-
na, št. 246, št. lista 231, tekoča št. 682/1; — 29.
AS, TOI-fasc. 311/2, vprašalna pola, datirana s
13. marcem 1928; — 30. AS, Register družbenih
tvrdk L IV, Ljubljana, št. 246, št. lista 231, te-
koča št. 682/2; — 31. AS, Register družbenih
tvrdk L IV, Ljubljana, št. 246, št. Usta 231, te-
koča št. 682/3; TOI-fasc. 309/6, vprašalna pola za
leto 1936; — 32. AS, Register družbenih tvrdk
L IV, Ljubljana, št. 246, št. lista 231, tekoča št.
682/4; — 33. AS, Register družbenih tvrdk L IV,
Ljubljana, št. 246, št. lista 231, tekoča št. 682/5;
— 34. AS, Register družbenih tvrdk L VII, Ljub-
ljana, št. 249, nadaljevanje pod tekočo številko
682/6; — 35. AS, TOI-fasc. 311/2 in 311/3, vpra-
šalne pole za leta 1919, 1922, 1923, 1924 in 1927;
— 36. AS, TOI-fasc. 309/6, vprašalne pole za leta
1931, 1936, 1938, 1939 in 1940; — 37. AS, Register
družbenih tvrdk L VII, Ljubljana, št. 249, teko-
ča št. 682/7-12; — 38. Po pripovedovanju ing.
Staneta Šinkovca iz Kranja, Cankarjeva 13; —
39. Po pripovedovanju vrvarja Franca Zajca iz
Podgorice 67 pri Ljubljani; — 40. Po pripovedo-
vanju ing. Staneta Šinkovca iz Kranja, Cankar-
jeva 13; — 41. Po pripovedovanju ing. Staneta
Šinkovca iz Kranja, Cankarjeva 13.
RAČUN IZGUBE IN DOBIČKA GROSUPELJSKE DELNIŠKE DRUZBE
BILANCE GROSUPELJSKE DELNIŠKE DRUZBE
(Originau v Arhivu Slovenije v Ljubljani, TOI-fasc. 309/6, vprašalne pole za leta 1938, 1939 in
1940).
179
POLITIČNO OZADJE I. TRŽAŠKEGA PROCESA
IVO JUVANCIC
Najmlajši obtoženec procesa, na katerem
so na smrt obsodili Bazovičane, Ciril Kosmač,
je tisti čas označil takole ... »izkrvavljena
in od krivic izmučena podoba sveta ..., a
hkrati. .. zmučeni, toda neupogljivi junaki,
ki so se borili za spremembo te podobe«
(Pomladni dan).
Članek bi rad prikazal najprej to »izkriv-
ljeno in od krivic izmučeno podobo sveta«,
ki jo je ustvaril fašizem. Gre za njegovo
notranjo in zunanjo politiko, zlasti nasproti
SHS, stari Jugoslaviji. Za zadostno razume-
vanje je treba seči vse do leta 1925, ko se
začne prava jašistična diktatura.
Krize leta 1924, ki je nastopila po volitvah
6. aprila 1924 z umorom socialnodemokrat-
skega poslanca, odločnega antifašista Matte-
ottija, je rešil iVIussolini za novo leto 1925
na pritisk desnih fašistov — sam je mislil
celo na odstop — ko je 3. januarja 1925 s
svojim govorom pred parlamentom izjavil,
»da sam sprejme politično, moralno in zgodo-
vinsko odgovornost za vse, kar se je zgodilo«
(Catalano, 1. c. str. 110).' Začel pa je s stav-
kom: Rešitev je v sili — moči.
S tem se začne prava fašistična diktatura.
Ukinitev vseh političnih strank in organiza-
cij, uvedba fašističnega režima (osebne izkaz-
nice, konfinacije, internacije, posebno sodišče
po treh neuspelih atentatih na dučeja, usta-
novitev OVRA, posebne policije proti anti-
fašistom). PNF, fašistična stranka postane
edina politična organizacija, ki so ji podre-
jene vse mladinske in delavske organizacije.
Vse leto je fašizem zaposlen predvsem v
notranji politiki, čeprav je leto 1925 tudi leto
Locarna (16. 10. 1925), podpis pogodbe, po
kateri Velika Britanija in Italija garantirata
meje Francije in Belgije, ki jih je ustvaril
Versaille. Glavni tvorci pogodbe dobe celo
Nobelovo nagrado za mir: Austen Chamber-
lain, Briand, Stresemann.
V tem času, ko se zahodno-evropske drža-
ve vdajo mirovnim utvaram, ima fašistična
Italija že svoje cilje.
Češki zunanji minister Beneš, je bil tisti
ki se je v tem času trudil, da bi prišlo do
podpisa balkanskega Locarna. O tem nam
danes jasno govore italijanski diplomatski
dokumenti^ (Documenti diplomatici 1. c. 25.
10. 1925, str. 164). Poljaki bi radi vzhodni
Locamo. Kakor so tega odklanjali Nemci,
tako je Mussolini bil proti temu, da se da
kakšna generacija za balkanske meje, tu je
hotel imeti proste roke.
Uradna fašistična publikacija »Gerarchia«
— urednik ji je bil sam duce — je že junija
1925  menila,  da Italija sploh  ne  podpiše
pakta »če se ne garantirajo meje na Brenner-
ju proti Avstriji-Nemčiji«, dodala pa je, da
je Italiji celo v prid, da je vzhodna meja od
Brenner j a do Snežnika meja, za katero leže
razdrobljene državice Podonavja«. Tu je ho-
tela fašistična oblast proste roke, kot je po-
dobno weimarska Nemčija gledala na vzhod,
na Poljsko.
Mussolini je bil prepričan, da bo za svoj
pohod na Balkan lahko gradil na prijateljski
pogodbi Italija-Jugoslavi j a iz leta 1924. Še
1925 je na tej podlagi sklenil Nettunske kon-
vencije, ki so dale Italiji velike ugodnosti
zlasti pri ribolovu v dalmatinskih vodah. Ju-
goslovanski zunanji minister Ninčič jih je
podpisal z lahkim srcem, toda še isto leto
je prineslo presenečenje v notranji politiki,
ko se je hrvaški kmečki vodja Radie na na-
gloma pobotal s starim srbskim Pašičem in
na to zadnji ni računal, so dalmatinski ljudje
z vsemi Hrvati nastopili proti ratifikaciji
Nettunskih konvencij. Italijanski diplomatski
dokumenti nam to zelo nazorno prikazujejo
tu in tam. Kratko in jedrnato npr. že 7. 7.
1925, kjer ocenijo Hrvate in Slovence za
»avstrijakante«, da so pa Srbi »di sentimenti
diversi verzo l'Italia« — drugačnih pogledov
na Italijo.^
Dodajmo še kratko, da fašizem kot tak ni
imel svoje linije zunanje politike razen fraz:
občudovanje rimskega imperija, malo bolj
konkretne zahteve »ovrednotiti italijansko
zmago leta 1918«, za katero naj bi zahodni
zavezniki z Ameriko vred ogoljufali Italijo.
Ali kako naj se to zgodi, ni bilo načrta, fa-
šizem je skratka zunanjo politiko prepustil
svojim zaveznikom nacionalistom, mali des-
ničarski stranki izpred I. svetovne vojne, ki
je skoraj kompaktno prešla v vrste fašizma.
Mussolini je bil v tem času zunanji mini-
ster, podsekretar pa je bil Dino Grandi, mož,
ki je ob pohodu na Rim prek bivšega pred-
sednika vlade V. E. Orlanda prepričal kralja,
da ni podpisal obsednega stanja in to ob
mnogih drugih, skratka poklical Mussolinija
v Rim in mu poveril sestavo vlade.'
V letu 1926 začne duce svojo »ofenzivno
zunanjo politiko«, ko je z nasiljem počistil
Italijo samo. Italijanski zgodovinar Nolfo*
piše, da je »odprl svoje napoleonsko leto«,
zato je moral iskati sovražnika, na katerega
bi zvrnil odgovornost za zlo, za neuspehe, in
ga je našel v Franciji, kjer so dobili vso pod-
poro italijanski antifašisti... Seveda se ni
spustil v frontalni napad na Francijo, obrnil
se je proti Jugoslaviji, članici male antante,
ki je stala ob Franciji. Nolfo še ni poznal
italijanskih diplomatskih dokumentov, zadel
180
pa je pravo; z jugoslovanske strani imamo
danes o tem študijo Vuka Vinaverja.'^
Italijanski diplomatski dokumenti nam pa
izrecno potrjujejo, da je šlo za pravo »obko-
Ijevanje Jugoslavije«; fašizem je bil agilen
na vsem balkanskem polotoku v Bukarešti,
Sofiji, Atenah, seveda tudi na Madžarskem
in v Albaniji. Dino Grandi je na poročilo
italijanskega poslanika iz Beograda* — (Do-
cumenti diplomatici 1. c. str. 425 dok. 329 od
15. 9. 1926), da je list »Reč« priobčil članek
o obkoljevanju Jugoslavije, pripisal: Da, prav
to hočemo, in je dodal svojo parafo. Musso-
lini nam pa je v navodilih svojim poslani-
kom poudarjal (zlasti za Bukarešto in Sofijo),
naj taktično spodbijajo trditev o obkoljeva-
nju. Ni pa uspel, da bi Beograd uklonil;
Srbija je bila pretesno povezana in to še
pred I. svetovno vojno s Francijo, zdelo se
ji je preveč riskantno sprejeti novo vlogo,
da bi v odvisnosti od fašizma na Balkanu
igrala prvo violino.
Zato je Mussolini ubral drugo pot; ob stra-
ni mu je stala londonska konservativna vla-
da, pritisnil je na Albanijo — italijanski
dokumenti govore o tem jasno — in Albanija
je klonila: 30. novembra 1926 je podpisala
arbitražni in prijateljski pakt z Italijo, s ka-
terim se je podredila skoraj popolnoma fa-
šistični sili.
Mussolini je čutil, da igra hazardno igro.
Ze 30. septembra 1926 (Ital. dokumenti 1. c.
dok. 442—444 str. 346—347) je zaukazal na-
čelniku vrhovnega štaba, naj pripravi za vsak
primer 21 divizij; ves dokument je izliv Mu-
ssolini j evega besa na državo in narode Jugo-
slavije.
Do najhujšega ni prišlo decembra 1926,
čeprav je tudi Francija premikala svoje čete
ob italijanski meji z izgovorom, da gre za
enote, ki so se vrnile iz kolonij. Pač pa je
padla beograjska vlada in Ninčic je za nekaj
let zapustil zunanje ministrstvo. Iz italijan-
skih dokumentov zvemo, da je Rimu očital,
da je prelomil (seveda tajni) dogovor, da
mora glede Albanije ostati status quo. Bo
držalo, toda dodati je treba, da je stara ju-
goslovanska politika računala tudi z delitvijo
Albanije. Po italijanskih virih' vemo, da je
Aleksander v Parizu v intervjuju odkrito iz-
rekel: Albanija ni zmožna suverenega živ-
ljenja, in je predlagal delitev, Srbi bi se
zadovoljili s severnim delom do Drima. Fa-
šizem jim pa niti tega manjšega dela ni pri-
voščil, saj bi mu ogrozili še tu »njegovo«
jadransko morje; skliceval se je na izjavo iz
leta 1921, po kateri mora ostati Albanija ne-
deljiva, ali... cela pod italijansko kontrolo.
Samo mimogrede bi omenil, da se je v tem
času vnela ostra časopisna gonja med faši-
stičnimi centralnimi listi na eni strani in
beograjskimi na drugi. Rim je Srbom očital
»nehvaležnost«, češ da so bili Italijani in njih
mornarica, ki je razbito srbsko vojsko re-
ševala; akcent je bil na »razbito«. Lahko je
bilo vračati: Kaj pa Kobarid, ko so avstrij-
sko-nemške čete zajele sto tisoče Italijanov,
zaplenile na tisoče topov itd.?
Vse leto 1927 je bilo napeto. Šele jeseni
je Francija z Jugoslavijo podpisala prija-
teljsko pogodbo, ki pa je bila parafirana že
spomladi 1926. Vinaver po dobrem pregledu
meni," da je zunanja politika v tem primeru
bila korektna, v Srbiji in drugod po Jugo-
slaviji so se oddahnili in zlasti srbski narod
da je sprejel podpis celo z entuziazmom.
Sporedno z zunanjo politiko teče notranja
Mussolinijeva politika: Tam pritisk na Jugo-
slavijo, tu pa vedno večji pritisk na sloven-
sko in hrvaško manjšino.
Ob prvem atentatu na Mussolinija 1925 —
bilo je novembra — so tržaški fašisti razbili
uredništvo in tiskamo slovenskega lista »Edi-
nost«. Bilo je še leto 1925, ko je Jugoslavija
podpisala Nettunske konvencije, o čemer je
bil zgoraj govor. V Zagrebu so bile proti-
fašistične demonstracije, toda zunanji mini-
ster Ninčič se je opravičil (Documenti di-
plomatici 1. c. str. 123 in 168), češ da gre za
italijanske notranje zadeve in se nihče nima
pravice vtikati. Omeniti je treba znano dej-
stvo, da velike države zmagovalke iz I. sve-
tovne vojne niso sprejele nikakršne obvezno-
sti do narodnostnih manjšin; te so vezale le
premagane in na novo nastale države. S te
strani je imel fašizem »proste roke«. Kako
so tržaški in goriški Slovenci sprejemali tako
zadržanje? Levičarji, katerih število je kar
naraslo pri volitvah 1924, saj je bil izvoljen
Jože Srebrnič, so vedeli, da od Karadjor-
djeve Jugoslavije ni kaj pričakovati; narodni
in katoliški pa, čeprav so bili za Jugoslavijo,
ali tako, kot je bila, je vsak primorski človek
kritiziral. Kralj Aleksander in Ninčic bi naj-
brže dala vso »Julijsko Benečijo« za sevemo
Albanijo, za Skader.
V teku leta 1926, ko se Italija še pogaja z
Jugoslavijo, ne zaznamo prav očitnih udar-
cev, toda videli bomo pozneje, da je italijan-
ska policija že začela ovirati prireditve slo-
venskih prosvetnih društev. Po podpisu po-
godbe z Albanijo je pa kar završalo ... Zlasti
leto nato.
Ni moči dati podrobnosti, saj o tem piše
Lavo Cermelj v svoji knjigi' in Elio Apih ga
v marsičem še dopolnjuje.* Glavni udarec je
fašizem namenil prosvetnemu delu Slovencev
in Hrvatov, proti vsem prosvetnim društvom,
dramskim odrom, knjižnicam, pevskim zbo-
rom;« v petih mesecih od 29. junija 1927 do
začetka leta 1928 so bila vsa društva raz-
puščena in njihovo imetje zaplenjeno...«
(Cermelj 1. c. str. 116).
181
Ne bi tu navajal statistik o številu društev,
za naš namen naj omenim česar še nikjer
nisem našel zapisano: Po letu 1918 so se Go-
ričani in Tržačani tako prebudili in razgibali,
da so nastala prosvetna društva in knjižnice
po majhnih vaseh, po vasicah v gorah (npr.
Kal—Koritnica pri Bovcu), kjer jih preje ni
bilo in pozneje tudi ne. Udarec je zadel v
živo prav vse; naj še dodam, da je marsikje,
čeprav je bilo društvo ustanovljeno od na-
rodnih, slovenski komunist sodeloval ne sa-
mo kot gledalec, temveč tudi kot aktiven
delavec. Omenim naj zopet Bovško, ki je
imelo lepo število levičarjev-rudarjev v Rab-
lju; ti so sodelovali zlasti v pevskih zborih
(Log pod Mangartom, Bovec, že imenovano
društvo Kal-Koritnica, kjer so levičarji pre-
vladovali).
Za nas je važno dejstvo, ker je udarec po
prosvetnih društvih v direktni zvezi z usta-
novitvijo ilegalnih organizacij TIGR na Go-
riškem in BORBA na Tržaškem, ki sta po
svojih ustanoviteljih »narodni«, toda imata
od vsega začetka med člani tudi precej levi-
čarjev.
Da je zunanje ministrstvo pri ukinjenju
prosvetnih organizacij imelo svoje prste, nam
dokazujejo do sedaj še nepriobčeni dokumen-
ti, ki jih hrani še nepregledani, toda zelo
zmedeni arhiv tržaške in goriške prefekture
in PNF v arhivu I. Z. D. G. Ljubljana.«
Mesec dni po okrožnici notranjega ministr-
stva, ki je ukinilo prosvetna društva (L. Cer-
melj 1. c), se je oglasil podsekretar zunanjega
ministrstva, nam že znani Dino Grandi, in
poslal 19. avgusta 1927 brzojavko (št. 242 669/
4458, ta in ostale v 3 fase. II mapa IZDG) kot
strogo tajno notranjemu pravosodnemu in še
prosvetnemu ministru ter zahteval:
»Kar najbolj natančno in jasno situacijo
slovenske drugo jezične manjšine glede šol
(srednje in osnovne), društev, verskega udej-
stvovanja, da dobimo realno situacijo«. In še
doda, da »jo potrebujemo, da zajezimo anti-
italijansko kampanijo v Jugoslaviji«.
Motivacija zahteve je svojevrstna ali tudi
vprašanja glede podatkov npr. šol, saj jih je
ukinila že Gentilijeva reforma liberalno-faši-
stične vlade, to se pri nas premalo podčrtuje.
Reformo je začel pripravljati filozof, minister
Croce, ki je v začetku tudi občudovalec du-
čeja. Ne vemo pa, ali je Gentilijeva reforma
s poitalijančevanjem vseh šol (1. 10. 1923) še
ne leto po »pohodu na Rim«, bila tudi v Cro-
cejevem osnutku.
Grandi j evo zahtevo je ministrstvo (javna
varnost, tretja sekcija št. 020 O 10) poslalo
brzojavko vsem obmejnim prfekturam s po-
zivom, naj odgovore, da se zadosti zunanjemu
ministrstvu.
Vsi dokumenti niso ohranjeni v arhivu
tržaške prefekture, komaj da v njem najde-
mo le drobce. Iz pregleda zaporednih številk
je razvidno, da se vsaj tržaški prefekturi —
za Gorico in Pulj ne vemo nič — ni prav nič
mudilo. Notranje ministrstvo urgira 29. 8.
1927, nato zopet 3. 9. 1927 ... Tržaška pr-
fektura odgovarja pa 2. 9. 1927, toda naj ta-
koj dodam, da nam je ohranjen le nekak
osnutek odgovora, ki ni originalna kopija od-
poslanega v Rim. V tem osnutku gre za kra-
tek odgovor res v brzojavnem stilu:
Hrvaški element je omejen, izoliran...
nemški, teh je 3000 ... raztresenih z dvema
organizacijama...
Slovenci so »številni, močni, po štetju 1921
60.000, računamo, da jih je še 55.000.
Na periferiji mesta jih je v skupinah 18 ti-
soč; v majhnih kmečkih občinah Krasa in v
obmejnih krajih sestavljajo absolutno veči-
no.
1. januarja 1927 so imeli edino društvo
Edinost z odkrito političnim statutom in več
drugih, kakor:
17 športnih, 79 kulturnih, 75 gospodarsko-
trgovskih zadrug.«
Nato citira avstrijski zakon, po katerem so
bile organizacije ustanovljene, in vse nadalj-
nje italijanske zakone iz let 1922—1927. Doda
kratko poročilo o razpustu društev med leti
1926—1927 in pojasni, da so bile te organi-
zacije »slavofilske ... z iredentistično tenden-
co«, da so bili nastopi »zborov, predstav, ple-
sov in koncertov« leta 1926 omejeni najprej
v javnih lokalih po členu 29 zakona javne
varnosti iz 1889. Nato pa je prišel razpust...
Osnutek odgovora v Rim se s tem konča.
Ne bi se spuščali v oceno statistike o Slo-
vencih; prepisana je iz priloženega listka pi-
sanega s črnilom.
Priložen je pa še drug list brez številke, ki
obsega zapis o »Slavi« — Slovencih, nosi pa
že datum 7. 7. 1927, ki je za nas zanimiv.
Dva tokova, pravi, obstajata, ki se ločita gle-
de zadržanja do Slovencev, oba sta pa preti-
rana v svojem gledanju.
Prvi: dati je treba Slovencem »neko pomoč,
pokazati neko simpatijo« in poročati v Rim s
polnim optimizmom. Poslanec Wilfan da se je
tega zavedal in to izrablja, dela, da se »manj-
šine priznajo s tem, da jih sprejmejo v Dru-
štvo narodov«.
Optimizem da je tako velik, da je G. Coso-
vel, Slovenec, postal fašistični tajnik nekje na
Krasu. Ko mu je sin umrl, je truplo bilo po-
krito s slovensko zastavo in tako pokopano.
Drugo gledanje na Slovence je pesimistič-
no, ali hudič da ni tako črn, kot ga slikajo.
In še tretja priloga je tam tudi z datumom
7. 7. 1927, ki je najbrž v zvezi s »'pesimistič-
nim gledanjem«, saj tu piše: Drugorodci so
nemimi, niso zadovoljni pod režimom. Slo-
venska irendenta živi. Ne sme se sprejeti Wil-
fanov predlog, to je priznanje manjšine v
182
Društvu narodov, ker s tem stopijo v fašijo.
»Jutro« (ljubljanski dnevnik) se joče nad
usodo Slovencev.
Nekaj pripomb k vsemu temu, k tem krat-
kim in nejasnim zapiskom, zlasti kar zadeva
poslanca Wilfana in Društvo narodov. Iz
»Edinosti« z dne 21. 5. 1925 vemo, da je v
Trstu bilo ustanovljeno »Društvo za Društvo
narodov«; tega fašistične oblasti niso nikdar
potrdile. Pisec pripomb je nejasen, skoraj go-
tovo pa velja tu edina razlaga: Wilfan se je
trudil za priznanje tega tržaškega društva,
fašisti so pa menili, da bi s tem priznali tudi
manjšino, to se pravi, manjšina bi dobila in-
direktno od italijanske oblasti neko pravico,
da se obrača na Društvo narodov.
Vprašanje »optimistov« in »pesimistov«, so-
dim, da razrešuje poročilo, ki se hrani v arhi-
vu tržaške kvesture iz let 1926—1943 (gre za
urejen arhiv IZDG, arhiv fase. 1009). O tem
piše prof. Apih (1. c. str. 259—261). V fašistič-
nih vrstah Trsta je bila od 1926 dalje precej
huda kriza. Slo je skratka za upor proti za-
četniku fasi j a v Trstu Giunti, požigalcu Na-
rodnega doma. Intransigentna smer gre za
Giunto in za tajnikom fašijev v Rimu, radi-
kalnem Farinacciju; ti so bili pesimisti glede
»Slavov« v prefektovem poročilu, ki jih je
vodil Renato Ricci. Za njim so šli mlajši ljud-
je in vsi prišleki iz Italije. Druga smer, »opti-
misti« — k tem so se prištevali starejši, zmer-
ni avtohtni Tržačani in Istrani pod vodstvom
Suvicha, ki je bil tudi iz Istre (bil je v sredi
tridesetih let podtajnik zunanjega ministr-
stva). Ti »optimisti« so vse prišleke, (pod av-
strijsko oblastjo so znani kot »regnicoli«)
pravi poročilo, nazivali »cifarelli« (nepreved-
Ijiva psovka za južnake). Stari tržaški «Picco-
lo» je bil glasilo avtohtonih, medtem ko so
prišleki in radikalni elementi imeli glasilo
»Popolo di Trieste«, ki je bil uradno glasilo
tržaškega fasi j a. Apih (prav tam) po tržaških
virih še dodaja, da je razdvojenost segala tu-
di v vrste bivših bojevnikov (Compagnia dei
combattenti iz I. svetovne vojne). Bolj kon-
ciliantna smer je našla oporo v liniji škofa A.
Fogarja, s katerim so imeli stike tudi antifa-
šistični mazzinijevci-republikanci. Lahko do-
damo, da tudi tržaški in goriški kulturniki
niso bili nikdar zagrizeni fašisti, mnogi niti
fašisti ne (Saba, Giotti, Stuparich, katerim je
bil blizu tudi gradeški pesnik Biago Marin).
Ti vsi so bili mnenja, da bi naravna asimi-
lacija rešila problem »Slavov«, za to pa je
treba času dati čas.
Mogoče nam bo s temi pripombami pisanje
tržaškega perfekta bolj jasno. Dodati pa je
treba, da je že viden novi fašistični stü, ki
ima svoje izrazoslovje. Npr. misel »priznati
manjšino« bi pomenilo, da stopijo v fašijo.
Da pa napetost, oziroma spor med fašisti ni
bil le boj dveh smeri v isti stranki, imamo
dokaz iz leta 1930, ki zadeva BORBO in TIGR
in same Bazovičane.
Bistvo zadeve nam kratko in jasno v svo-
jih memoarih daje bivši član Borbe Špan-
ger."> Bazovičani in drugi so bili obtoženi 99
zločinov, med temi 17 umorov. Spanger pra-
vi, da »od teh 17 umorov smo vedeli le za
enega, ki se je dogodil po nesreči ob času raz-
strelitve peklenskega stroja v tiskarni na »II
Popolo di Trieste«. Po nesreči, to se pravi, da
to ni bil nameren umor. Tako so se branili
vsi prizadeti obtoženi, sodišče pa ni dokazalo
niti enega umora ... Španger nadaljuje: »Na-
pihnjena stvar, potvorjena in prilagojena
okoliščinam« (Spanger 1. c. str. 115—116).
Človek bi pričakoval ostrejše izraze, ali v
svoji preproščini skrivajo resnico, ki je brid-
ka, saj so padle nedolžne mlade žrtve.
V še ne urejenem arhivu (IZDG 1. c. fase.
9) se hrani kar zajeten fascikel, dobro ohra-
njen, ki obsega osebni arhiv Alessandra Ni-
coterra, fašističnega novinarja, zastopnika po-
ročevalskega urada Agenzia Stefani v Trstu,
nato pa v letih 1941—1943 v Ljubljani. Nico-
terra nam je v svojih pismih in poročilih za-
pustil sliko pravega stoodstotnega fašista. (V
priloženi knjigi družinskih stroškov, ki jo je
osebno vodil, je nekje sredi nepopisanih li-
stov slovenski zapis o kilogramih fižola itd.
Je imel pač »služkinjo« — Slovenko).
Za naše obdobje — leta 1918—1930 — nam
sporoča zelo zanimive stvari. Gre za zapisek,
ki zadeva tudi »sabotažo« (tako sodim, da je
treba poimenovati ta akt) v tiskarni »II Popo-
lo di Trieste« in smrt tam se mudečega novi-
narja Guida Neri j a. Zapisek je res šele iz leta
1939, iz pisma dr. Vitu Mussoliniju, direktor-
ju Popolo d'Italia v MUanu, glavnemu gla-
silu fašizma. Nicoterra piše, da je leta 1930
med »Piccolom« in Popolom di Trieste« iz-
bruhnila »lotta aperta« — odkrit boj. Iz ured-
ništva »Piccola« da je prišla insinuacija, ki jo
je zagrabila tudi policija, da je namreč Guido
Neri »sam prižgal bombo, ki jo je hotel pod-
takniti, in je po nesreči končal«. Posledice:
Urednike »Popola« so zaprli, direktor je bil
odpuščen. Sam tržaški federalni tajnik je mo-
ral iti. In najlepše dodajamo mi: »Mayer,
lastnik Piccola, je iz svojega žepa plačal 250
tisoč lir, da so lahko izplačali odpuščene no-
vinarje. Novi direktor »Popola di Trieste« pa
je postal eden iz uredništva »Piccola«, ki pa je
še nadalje imel plačo »Piccola« vse do 1938.
(IZDG pod 9 1. c. fase, z začasno oznako 21.)
Vsi ti podatki so po moji vednosti novi, ne
najdeš jih ne v literaturi slovenskih in ne
italijanskih antifašistov; najobšimejši pa je
prof. Apih.^
Strog zgodovinar bi poskušal podatke Nico-
terre preveriti... Res, toda sporočilo tega
polnokrvnega fašista je v eni točki že spre-
jemljivo, jasen dokaz je, kakšna etična nače-,
183
la so vladala med fašisti samimi. Zadevajo
tudi stari tržaški »Piccolo«, njegovega lastni-
ka in urednike.
Nicoterra pravi, da je novi urednik »Popo-
la di Trieste* imel plačo tudi pri »Piccolu«
vse do 1938. Tega leta je Mussolini po Hitler-
jevem vzgledu začel svoj »antisemitski boj«.
Nicoterra, ki se je boril na liniji čistega fa-
šizma, proti »Piccolu« in njegovemu toku av-
tohtonih tržaških in istrskih fašistov, pa ni
povsem objektiven v svojem poročilu, ko nam
prinaša »vzgled Rina Alessija«, urednika
»Piccola«, o katerem piše, da je že 1925 znal
priti do izkaznice fašistične stranke, da se je
sam bahal s tem, da je bil sošolec Mussolinija
itd. Očitki so mogoče upravičeni, Nicoterra
pa pozablja, da je Rino Alessi" bil tudi »ne-
kaj«. Dopisnik in vojni poročevalec med I.
svetovno vojno pri listu »Secolo«, ki je bil
glasilo demokratičnih intervenistov, Bissola-
tija itd., bivših socialnih demokratov, ki so se
že pred I. svetovno vojno odcepili od sociali-
stične stranke; tedaj je bil njih glavni na-
sprotnik »socialist« Benito Mussolini. Bil pa
je Leonida Bissolati, z njim zgodovinar Sal-
vemini itd. (več gl. Milica Kacin-Wihinz pod
12), ki so se v letih 1915—1920 trudili za pri-
jateljske odnose in sporazum z nastajajočo
državo južnih Slovanov. Alessi je pisal o tem
svoje spomine, toda ko je prišel v Trst, v
»osvobojeni« Trst, je postal vse drugačen. V
italijanski zgodovini je dostikrat in zelo do-
sti govora o »konformizmu«, govor o tem,
kako si stranke prilagajajo svoje programe
zlasti takrat, ko pridejo na oblast (največji
tak preokret je bil leta 1876, ko pade »desni-
ca«, ki je zgradila združeno Italijo, nova
stranka »levica« pa je že zvodenela in gre po
poti prejšnje »desnice«). Bile so tudi osebno-
sti, ki so šle po poti konformizma. Alessi je
osebno tak tip. V Trstu je postal «triestino»,
»antislavo«, spisal knjigo «Trieste viva«, kjer
brani vse, kar je «tipicamente triestino«; ire-
dentiste, stare liberalce, socialističnega desni-
čarskega Puecherja, ki se je spopadel s slo-
venskim socialistom Regentom itd. (glej še
Apih 1. C. s (2). Samo za »Slave« Alessi nima
lepe besede.
Kljub temu ta Alessi ni A. Nicoterru ljub,
čeprav sta oba fašista; Alessi je namreč 1938,
ko so »Žida« May er j a, čeprav senatorja, iz-
rinili od »Piccola«, celo lastnik (vsaj delni)
tega lista. Nicoterra piše leto nato proti Ales-
siju (25. 11. 1939). Mu je bil nevoščljiv? Ali
ga je obsojal, ker je le do neke mere ob stra-
ni škofa Santina branil Žide? (Mogoče je to
delal kot solastnik »Piccola«.)
Tako je bilo vzdušje v letih 1925 do 1930 za
Slovence in Hrvate pod fašistično Italijo, ko
je zunanja politika fašizma gledala v Jugo-
slaviji svojega največjega sovražnika in je
notranja politika izvajala genocid nad jugo-
slovanskima manjšinama. Naj so se fašistični
tokovi v Istri, Trstu in tudi v Gorici, med se-
boj sprli tudi glede nastopa do »Slavov«, stoji
dejstvo, da tudi smer umirjenih fašistov ni
mogla prav nič napraviti za naše ljudstvo,
tudi če bi hotela, saj je bil duce Mussolini ti-
sti, ki je odločal. Znani publicist Ludwig je
nato v letih trideset izdal svojo knjigo »Ge-
spräche mit Mussolini« — Pogovori z Musso-
linijem, ki so bili prevedeni v mnoge jezike.
Uvod pove, da je Mussolini delo prebral in
odobril. V njem pa je napisano na nekem me-
stu »der Slawenhasser Mussolini« — sovraž-
nik Slovanov ... Nastanek BORBE—TIGRA
v tem vzdušju je bil nujna posledica razmer;
pritisk rodi protipritisk, zavedni mladi ljud-
je, ki so vzljubili svojo narodno dediščino,
svoj jezik, kulturo svojega ljudstva, niso
mogli sprejeti fašistične »podobe sveta«. Bo-
rili so se »za spremembo podobe tega sveta«,
kot lepo pravi pisatelj Čiru Kosmač in naj-
vidnejši izmed mnogih, štirje so padli na Ba-
zovici. Seme pa je ostalo. Vzklilo je zlasti
1941 z NOB, a leta 1943 še posebno z Bazo-
viško brigado.
OPOMBE
1. Franco Catalano, L'Italia dalla dittatura alla
democrazia, Milano 1962. Federico Chabod, L'Ita-
lia contermiporanea, Torino 1961. Delce obsega
predavanje tega valdostanskega zgodovinarja na
pariški univerzi 1950. Važno pa je, da so njego-
vo periodieacijo sprejeli vsi antifašistični zgodo-
vinarji. — 2. I documenti diplomatici italiani —
Ministero d'affari esteri, Serie 7, zlasti 3. in 4.
Glej še I. Juvančič, Pred 40 leti 1926—1928, Pri-
morski dnevnik, 14. 12. 1966. — 3. Dino Grandi.
Vloga tega še živega moža je bila važna. Ob po-
hodu na Rim se trudi, da bi preprečil krvolitje
in spopad z vojsko; je eden izmed akterjev, ki
so vplivali na kralja, da ni podpisal obsednega
stanja. O tem Nuova Antologija, oktober 1972,
Epoca XXIII, št. 1150 — 15. 10. 1972, Discussione
9. U. 1972. št. 37 Antologija zlasti navaja vso
tekočo važno literaturo. Ni treba še posebej ome-
niti, da je bil Grandi in njegova resolucija 25.
julija 1943, ki je zadal prvi udarec za padec
Mussolinija. — 4. Ennio di Nolfo, Mussolini e la
politica estera italiana 1919—1933, Padova 1960.
— 5. Vuk Vinaver, Jugoslavija i MIadjarska 1918
do 1933, Beograd 1971. Študija z obširno doku-
mentacijo; avtor mora nujno upoštevati Italijo.
— 6. Torre-Mosca-Toscano, La politica estera
italiana 1914—1943, Torino 1963. — 7. L. Cermelj,
Slovenci in Hrvati ipod Italijo, Ljubljana 1965. —
8. E. Apih, Italia, fascismo e antifascismo nella
Venezia Giulia, Bari 1966. — 9. Neurejeni itali-
janski arhiv IZDG, Ljubljana, fascikli 1 do
30 s svinčnikom napisano oštevilčenje (manjka
pa: 2, 11, 14, 15, 18, 19, 20. Le fascikU 4, 5, 7 se-
stavljajo neko urejeno enoto (goriška kvestura
in prefektura). In še 8, 26, 30, arhiv PNF. — 10.
V. Spanger, Bazoviški spomenik, Trst 1965. — 11.
Rino Alessi, Dall'Isonzo al Piave, Milano 1966.
Trieste viva, Roma 1954. ,
184
VLADO VALENČIČ — SEDEMDESETLETNIK
Arhivistika in historiografska dejavnost v
našili arhivih imata sicer že primerno tra-
dicijo, toda močneje sta se razmahnili šele
po osvoboditvi. Da bi bil tudi Mestni arhiv
ljubljanski kos novim in odgovornejšim na-
logam, ki so se pojavile v vseh arhivskih
ustanovah nasploh in v zgodovinopisju še
posebej, je svoje delo razvijal v obe smeri,
zdaj uspešneje v drugo, historiografsko
smer, zdaj spet v prvo, arhivistično smer.
Razvijati obe smeri hkrati ni bilo lahko, ker
ni bilo dovolj kadra ne tu ne tam. V letih
okoli 1950 je prevladoval razvoj v drugo,
historiografsko smer. Vzroka sta dva: arhivi-
stično šolanega kadra še ni bilo (mogli bi go-
voriti komaj o pripravah za snovanje arhi-
vistično tradicije), drugič, da se ne bi poraz-
gubili fakultetno izobraženi posamezniki, ki
so obvladali ekonomsko, pravno in druge
smeri zgodovinske znanosti, jih je bilo treba
zajeti in povabiti k sodelovanju. Naše zgo-
dovinopisje po osvoboditvi ni terjalo samo
urejenih arhivskih fondov, ampak tudi nove
razprave zlasti za tista področja zgodovine,
ki se do takrat še niso mogla prav razviti.
V taki situaciji je Mestni arhiv pridobil
za preučevanje ekonomske zgodovine dr. oec.
pubi. Vlada Valenčiča. Jubilant je bil rojen
26. novembra 1903 v Trnovem pri Ilirski Bi-
strici v družini, kjer je bil oče Ivan posestnik
in zadružni delavec. Poslednji dve besedi
moramo podčrtati, ker je ta očetova zavze-
tost sina prevzela in mu pozneje usmerjala
poklicno delo.
Po končani osnovni šoli v domačem kraju
in gimnaziji v Opatiji se je leta 1921 vpisal
na dunajsko pravno in državoznanstveno fa-
kulteto, nadaljeval študije na gospodarsko in
socialnoznanstveni fakulteti v Frankfurtu na
Maini, končal pa leta 1926 na pravni in dr-
žavnoznanstveni fakulteti v Zürichu. Na uni-
verzah se je poglabljal v problematiko in
zgodovino zadružništva in disertacija Die
slowenische Genossenschaftsbewegung, Zü-
rich 1926, je zaključek njegovega študijskega
obdobja.
Ko se je vrnil domov v prakso, je z za-
družništvom živel dalje; najprej nekaj let v
Zadružni zvezi, nato nekaj naslednjih let v
Zadružni gospodarski banki. V Zadružni
zvezi je urejal njeno glasilo Narodni gospo-
dar in sam prispeval več člankov, nato je
urejal tudi agrarnopolitični del Orača, glasila
Kmetijske zbornice za dravsko banovino.
Prav tako je v vrsti razprav, ki jih je objavil
v letih prakse, obravnaval zadružništvo.
Leta 1950 je postal sodelavec Mestnega ar-
hiva, kjer se je posvetil historičnim raziska-
vam zadružništva, gozdarstva, agrarnih
vprašanj, obrti in industrije ter demografije.
Izmed okoli 50 bibliografskih enot odpade
približno po eno petino razprav ali samo-
stojnih publikacij na vsakega izmed omenje-
nih sektorjev dela. Gozdarske študije je naj-
več objavljal v Gozdarskem vestniku, v Kro-
niki, časopisu za slovensko krajevno zgodo-
vino, in Zgodovinskem časopisu. Tam je pri-
občeval razprave iz demografske, obrtniške
in industrijske zgodovine, v Zgodovinskem
časopisu še posebej iz zgodovine trgovskega
kapitala. V Publikacijah Mestnega arhiva
ljubljanskega, serija Razprave, je obdeloval
agrarna vprašanja, trgovski kapital ter obrt-
ništvo, sodeloval je v Kamniških zbornikih,
v spominskem zborniku 900 let Kranja, vid-
no tudi v enciklopedični Gospodarski in
družbeni zgodovini Slovencev (Zgodovina
agrarnih panog. I), ki jo je leta 1970 izdala
Slovenska akademija znanosti in umetnosti.
Glede samostojnih publikacij naj še omeni-
mo, da sta dve posvečeni zgodovini zadruž-
ništva, ena pa sladkorni industriji.
Ni dvoma, da je jubilantovo sodelovanje
v Mestnem arhivu, ki traja že 23 let, prav
uspešno in plodno. Zato želimo dr. Valenčiču
tudi za bodoče, da bi mu delovni elan ne po-
popustil in da bi slovenskemu zgodovinopisju
prispeval še dokaj razprav.
Jože Som
185
JANKO JARC — SEDEMDESETLETNIK
25. decembra bo prof. Janko Jarc, ravna-
telj Dolenjskega muzeja v Novem mestu do-
polnil 70 let.
Jubilant se je rodil v Črnomlju. Zaradi
očetove službe mu je tekla mladost v raz-
ličnih dolenjskih in belokranjskih krajih.
Maturiral je na novomeški gimnaziji, študij
zgodovine pa je nadaljeval v Ljubljani in
Pragi. Prvo službo je opravljal na gimna-
zijah v Murski Soboti, Novem mestu in Ptu-
ju, kjer ga je zatekla tudi vojna. Vrnil se
je v mesto ob Krki. Tu so ga Italijani 1942.
za nekaj časa zaprli, nato pa odpeljali v ta-
borišče Monigo in od tam v Gonars. Po ka-
pitulaciji Italije je odšel v partizane. Prva
povojna leta je preživel v Ljubljani, od kjer
se je znova vrnil v Novo mesto.
Delo prof. Janka Jarca je izredno obširno
in raznovrstno. Že prva leta njegove službe
so pokazala, da -se v njem bijeta dve osebi:
pedagog in raziskovalec. Samo življenje je
uredilo tako, da je v njem prevladala želja
po odkrivanju novega, čeprav se mu je po
učiteljevanju večkrat stožilo.
Začetki profesorjevega znanstvenega dela
so povezani s Kroniko. V prvih predvojnih
številkah je poročal o zbiranju arhivskega
materiala v Novem mestu. Iz podstrešij
upravnih zgradb je rešil mnogo starih ar-
hivalij in tako ^bral tisto, čemur danes re-
čemo novomeški arhiv. Zal so povojne raz-
mere to njegovo delo precej okrnile.
Svoje arhivarsko delo je nadaljeval tudi v
partizanih. Ob kapitulaciji Italije je ostalo
v Novem mestu veliko okupatorjevega arhi-
va. Ob nemški oktobrski ofenzivi ga je od-
I)eljal v véirstvo gozdov. Ko je predsedstvo^
SNOS ustanovilo Znanstveni inštitut, so Jan-
ku Jarcu naložili skrb za arhiv. Prav njemu
in dr. Francetu Škerlu gre zasluga za šte-
vilne ohranjene fonde, ki tvorijo osnovo ar-
hiva IZDG v Ljubljani. Tudi prva povojna
leta je posvetil zbiranju in urejevanju do-
kum.entov NOB. Ko je 1951. leta ugotovil,
da so arhivi dokončno na varnem in da svo-
je delo lahko prepusti drugim, se je vrnil
v Novo mesto.
Dolenjska metropola je profesorjeva edi-
na in največja ljubezen. Ne moremo si si-
cer drugače razlagati njegove vrnitve. Za-
pustiti že utečeno delo, zavreči možnost
znanstvene kariere, ki bi jo po svojem zna-
nju in razgledanosti gotovo dosegel, je v ti-
stem trenutku pomenilo veliko žrtev. Niti
pomisliti ni bilo mogoče, da bi lahko nada-
ljeval s proučevanjem novomeške preteklo-
sti, katere izsledke je prvi po Vrhovcu str-
nil v knjižno obliko (Novo mesto in njegova
gasUska četa, 1936) ali pa zgodovine NOB
(Bela krajina v uporu. Kronika 1947). Vse
sile je moral vpreči v izgradnjo muzeja, ka-
teremu se je zapisal že leta 1940 ob ustano-
vitvi Muzejskega društva in ob svojem zna-
menitem posegu v arheologijo, ko je kot
srednješolski profesor reševal dragocene
najdbe iz znanega grobišča na Znančevih
njivah. Novo delovno mesto je zahtevalo od
prof. Janka Jarca še dodatnih naporov.
V vsesplošni želji po čim hitrejši obnovi
razrušene domovine je vsak poseg gradbeni-
kov v Novem mestu in okolici pomenil ve-
liko nevarnost za kulturne in zgodovinske
spomenike. Začel se je profesorjev najtežji
boj. To ni bila le borba za večje objekte,
to je bila bitka za vsak kamen, vsak napis,
vsako sliko, vsak drobec naše preteklosti. Le
Jarčevim naporom, delu in ne nazadnje tudi
ugledu se lahko zahvalimo, da je v Novem
mestu toliko ohranjenega.
Seveda pa ob vsem tem delo v muzeju ni
trpelo. Razvil se je v izredno pomembno in-
stitucijo ne samo za mesto, ampak celo Do-
lenjsko. Profesorjeva zasluga je, da je zrasla
nova galerija in da je oddelek NOB dobil
lastno zgradbo. Poskrbel je, da se je usta-
nova kadrovsko okrepila in dosegla medna-
rodni ugled. Vsak prosti čas je posvetil na-
daljnjemu proučevanju naše bližnje in dalj-
nje preteklosti. Svoja dognanja je strnil v
obširnem delu Partizanski Rog in več kraj-
ših razpravah in člankih po raznih časopisih.
Poleg tega je sodeloval kot soavtor ali so-
urednik pri publikacijah drugih avtorjev.
Spoštovanemu tovarišu profesorju ob ju-
bileju želimo obilo zdravja in še mnogo let.
Stane Granda
186
IZ STARIH FOTOGRAFSKIH ALBUMOV
NEKAJ BLEJSKIH RAZGLEDNIC
, .   „, , i2MtAjanša ....., ^ . _..........
Ob pripravi razstave o zgodovini blejske-
ga turizma/ ki jo je postavil Mestni arhiv
iz Ljubljane v sodelovanju s turističnim
društvom Bled in krajevno skupnostjo Ra-
dovljica v juliju 1973 v preddverju festivalne
dvorane na Bledu, je prišlo na dan nekaj
zanimivih fotografij Bleda. V tem sestavku
želim opozoriti predvsem na tiste, ki prika-
zujejo nekdanjo vasico Grad z župno cerkvi-
jo ter gradom in otokom v ozadju. Kot je
znano, moremo govoriti o začetku turizma na
Bledu v pravem pomenu od srede 19. stoletja
dalje, ko viri omenjajo zdravilišče Prešeren
po domače Burjevc, kjer je 1850 zrasel Lui-
senbad-Luizina kopel,^ današnje Toplice;
vsaj iz prve polovice 19. stoletja, če ne še
starejša je bila furmanska gostilna pri Pe-
tranu,' 1848. leta pa je bila zgrajena gostilna
pri Malnerju na mestu današnjega hotela
Park. Do srede prejšnjega stoletja je Bled
obsegal pretežno kmečke naselbine in šele
izgradnja železnic (južne 1849—1857, gorenj-
ske 1870 in bohinjske 1906) je dala Bledu
široke možnosti za razvoj turizma. Ni dvo-
ma, da je Bled v veliki meri zaslovel v sve-
tu tudi zaradi novega načina zdravljenja, ki
ga je uvedel v drugi polovici 19. stoletja
Švicar Arnold Rikli. Vpliv turizma na urba-
nistični razvoj Bleda je bil silno velik zlasti
ob koncu stoletja. Medtem ko je bilo sprva
okrog jezera pet vasi (Grad, Zagorice, 2e-
leče, Mlino, Rečica), je kasneje iz njih nastalo
enotno naselje z imenom Bled, kjer so pri-
čele rasti vile in parki in naselje se je tudi
uradno pričelo imenovati Bled, kajti dotlej
so s tem imenom imenovali le grad kot sedež
briksenške posesti na Gorenjskem. Prva sli-
ka o kateri želim spregovoriti je Wagnerjev
jeklorez iz serije »Mallerische Ansichten aus
Krain« iz srede 19. stoletja (slika je bila ob-
javljena tudi v knjigi L. Germovnika Curort
Veldes, 1878. leta), prikazuje pa nam Bled
v Prešernovem času v njegovi idilični kmeč-
ki podobi, preden je nastopajoči turizem to
sliko spremenil. V ospredju je Malnerjeva
gostilna, kjer je kasneje zrasel hotel Park.
.T. Wagner: Bled z Malner-
jevo   gostilno   v   ospredju
(Iz serije Mallerische
Ansichten aus Krain)
Del Bleda pod gradom (iz
zbirke Dragice Repe)
187
Bled  po  razglednici okrog
leta 1908 (Turistično društvo
Bled)
Bled    pod    gradom   danes
(foto  Mirko  Vovk)
Med letom 1896 in 1904 je nastala fotogra-
fija, delo blejskega fotografa Lergetporerja,
ki sem jo dobila v zbirki Blejčanke Dragice
Repe, ki se ji ob tej priložnosti tudi zahva-
ljujem za razumevanje ob pripravi razstave
o blejskem turizmu, saj je bila ena od red-
kih domačinov, ki so bili pripravljeni po-
soditi svoje fotografije za preslikavo. Na-
stanek fotografije datiram v leta 1896 do
1904 iz razloga, ker je na njej že viden
Curhaus — Zdraviliški dom (prva stavba le-
vo), za katerega so pričeli zbiralno akcijo
1891. leta in ga otvorili 1896. leta (podrli pa
1955 zaradi urbanistične preureditve Bleda in
na veliko žalost domačinov) in ker je na fo-
tografiji še stara župna cerkev, ki so jo leta
1904 podrli in na njenem mestu v psevdo-
gotskem slogu zgradili novo. Prav tako je
lepo viden stari hotel Jekler (kasnejša Jelo-
vica), sicer v že nekoliko modernizirani ob-
liki (druga stavba levo). Verjetno najstarejša
podoba Jeklerja pa nam je ohranjena na
Beneschevi risbi v knjigi Schweiger-Ler-
chenfeld: Veldes, eine Idylle aus den Juli-
schen Alpen (1891). Desno od cerkve pod
gradom je lepo vidno tudi staro župnišče.
Časovno sledi razglednica (hrani jo Tu-
ristično društvo Bled v svoji zbirki na gra-
du), ki je verjetno nastala leta 1908. Na njej
že vidimo novo cerkev sv. Martina, ki jo je
znotraj monumentalno poslikal Slavko Pen-
gov, okrog je še ohranjeno obzidje iz časov
turških vpadov,* vidni sta tudi glavni tu-
ristični zgradbi tega dela Bleda, to sta že
omenjeni Zdraviliški dom in Jekler, medtem
ko je prva stavba na levi (s stolpičem) Tön-
niesova vila.
Na četrti fotografiji iz zbirke sedanjega
blejskega fotografa Mirka Vovka pa Zdravi-
liškega doma ni več, lepo pa sta vidni lepi
in moderni stavbi z ravno streho, od katerih
je prva stara a zelo predelana Jelovica, dru-
ga pa je novi del istega hotela, zgrajena
po vojni.
OPOMBE
1. Razstava je bila odprta od 16. do 31. julija
1973 v festivalni dvorani, del razstave pa bo
prenesen kot stalna razstava na grad. — 2. L.
Germonik: Curort Veldes. Wien 1878. — P. Bo-
risov: Zdravilišča in kopališča na nekdanjem
Kranjskem, Kronika XVI/196e, str. 54. — 3.
O. Janša: Zgodovina turizma na Slovenskem,
Turistični vestnik XV/1968, str. 29. — 4. Kra-
jevni leksikon Slovenije, I. knj., 1968, str. 277.
188
IZ DELA NAŠIH ZAVODOV IN DRUŠTEV
Ob 700-letnici mesta Ormoža, stalna zgo-
dovinska razstava »Ormož skozi stoletja«
Zgodovinski arhiv v Ptuju je pripravil
stalno zgodovinsko razstavo ob 700-letnici
prve   omembe   sedanjega   mesta   Ormoža.
Problem, kako predstaviti obiskovalcem
arhivsko gradivo, ki je samo po sebi pusto
in za večino obiskovalcev nerazumljivo, smo
skušali rešiti na nov način. K sodelovanju
smo pritegnili strokovnjake. Arhitekta Ma-
rija Funkl in Dušan Moškon sta pripravila
tehnični aranžma. Po posvetovanju z delavci
iz arhiva sta napravila načrte za ureditev
razstavnih prostorov in za razstavno opre-
mo. Tudi sta posrečeno rešila vprašanje raz-
merij med fotokopiranim gradivom in raz-
stavnimi panoji. To sta rešila tako, da sta
fotokopije in drugo pisano razstavno gra-
divo kaširala na rjavo pobarvane alumini-
jaste plošče. Tako je razstavljeni material
dobil neenake rjave robove. Poudarjeno in
pomembnejše gradivo ima močnejše robove,
manj pomembno gradivo manjše. Zunanje
strani v juto oblečenih panojev sta namenila
za fotografske posnetke Ormoža in njegove
okolice. Te slike služijo kot neke vrste do-
polnilo strokovnemu gradivu, ki prikazuje
historični razvoj Ormoža od predzgodovine
do dandanašnjih dni.
Ta stalna zgodovinska razstava je bila
pripravljena, kakor je že omenjeno, ob 700-
letnici prve omembe sedanjega Ormoža v
zgodovinskih virih.
Gradivo za prazgodovino in rimsko dobo
je kot uvod v razstavo pripravila arheolo-
ginja Pokrajinskega muzeja v Ptuju.
Zgodovinska dokumentacija se začenja ne-
kaj stoletij po naselitvi ormoške krajine. Iz
zgodovinskega vira Conversio iz 9. stoletja
je razvidno, da so Slovenci v Panoniji gra-
dili cerkve, ki so jih posvečevali salzburški
nadškof je. Ti so bili v tem času fevdni go-
spodarji pokrajine od Ptuja do Ormoža. Ko-
nec 9. stoletja je bil ta mirni razvoj preki-
njen zaradi vdorov nomadskih Madžarov. Po
letu 1000 madžarska nevarnost preneha,
kajti Madžari so v tem času prešli k stalni
obdelavi njiv tj. k stalni naselitvi. Tako se
je umirila meja na spodnji Pesnici vzhodno
od Ptuja.
Prva omemba sedanjega Ormoža se je
ohranila na listini, ki je datirana s 16. ju-
nijem 1273. V listini je med pričami Fride-
rikom Ptujskim, župnikom Konradom iz
Ptuja itd., imenovan tudi vitez Fric iz Or-
moža v izvirniku FRIZO DE HOLERMUOS.
Holermuos je bilo ime najstarejše naselbine
na razgledni planoti nad Dravo. Samo ime
Holermuos se je oblikovalo prek naslednjih
jezikovnih prehodov. Olermus — Olrmus —
Ormus — Ormuš — Ormuž — ORMOŽ. Od
14. stoletja naprej se v nemško pisanih virih
naselje označuje po ormoškem gradu z ime-
nom FRIDAW. V latinsko pisanih virih hr-
vaškega ali madžarskega porekla se še dalje
uporablja naziv Ormosd — Ormosdinum.
Ormož je leta 1331 dobil mestne pravice.
Ormoški meščani, čeprav maloštevilni in
gospodarsko nerazviti, so se od 15. stoletja
do zloma fevdalizma vztrajno borili za svoje
pravice proti mestnemu gospodu in si ustva-
rili samostojno upravo in sodstvo patrimo-
nialnega mesteca ob skrajnem robu sloven-
skega Podravja.
»Ormož skozi stoletja« —
pogled na razstavni prostor
189
Levo zgoraj listina z naj-
starejšo omembo Ormoža iz
leta 1^73
Skozi nemirna stoletja preživlja to malo
obmejno mesto mnogoštevilne vojne vihre,
turške vpade, kužne epidemije in stoletne
boje proti svojim fevdalnim gospodarjem.
Za razvoj mesta je bila zaslužna ogrsko-
nemška plemiška rodbina Szekely (Zekel).
Ta gospodari Ormožu in njegovi širši oko-
lici dobrih sto let (1486—1598).
Ogrska rodbina Pethe de Hethes si je pri-
dobila ormoško zemljiško gospostvo leta 1604
in izumrla leta 1710. Njeni predstavniki so
z brezobzirno strogostjo vladali kmečkim
podložnikom in tudi ormoškim meščanom.
Številni arhivski viri nazorno pričajo o ne-
pretrgani vrsti pritožb, sodnih procesov, po-
ravnav in zopetnih pritožb skozi celotno 17.
stoletje.
V 18. stoletju gosi>odari Ormožu plemiška
rodbina Köigsacker. Nekaj desetletij pred
marčno revolucijo 1848 pa pride mesto v ro-
ke meščanskega pridobitnika Jožefa Pauerja.
Leta 1848 se v Ormožu že pokažejo prva
narodnostna nasprotja med Slovenci in Nem-
ci, o čemer pričajo ohranjeni arhivski viri.
S kmečko odvezo postane tudi ormoški tla-
čan samostojen gospodar na svoji zemlji, ki
jo je dolga stoletja obdeloval pod fevdalnim
jarmom tujerodne gosposke.
Politično in kulturno delo, ki so ga v Or-
možu in okolici opravila slovenska društva in
ustanove v času pred prvo svetovno vojno je
zajezilo pretečo nevarnost germanizacije or-
moškega okraja.
Ormož se je v obdobju med obema voj-
nama v okviru takratnih splošnih političnih
in gospodarskih razmer ugodno razvijal.
V letih nacistične okupacije in osvobodil-
nega boja slovenskega naroda je tudi ormo-
ška krajina žrtvovala svoj krvavi prispevek
za svobodo. Ob velikem številu padlih bor-
cev in talcev je dala tudi vrsto narodnih
herojev, od katerih omenim samo prof. Ke-
renčiča in Mileno Berce.
Po letu 1945 se je ormoška okolica inten-
zivno vključila v gradnjo svobodne sociali-
stične Jugoslavije in se danes kljub delni
nerazvitosti pogumno spoprijema z mnogo-
vrstnimi težavami, ki jih dokaj uspešno pre-
maguje.
Ob 700-letnici je mesto bistveno spremeni-
lo svojo nekdanjo podobo. Pridobilo je ure-
jeno kanalizacijo, sodobno cesto skozi mesto,
novo avtobusno postajo, spomenik žrtvam
NOB in spomenik Stanka Vraza.
Ze nekaj let občina Ormož načrtno ureja
stari ormoški grad, v katerem ima svoje de-
lovne prostore, in njegov nekdaj znameniti
park.
V drugem nadstropju gradu je v dveh na
novo urejenih dvoranah postavljena stalna
zgodovinska razstava, zbirka, ki nosi naslov
ORMOZ SKOZI STOLETJA in daje nazoren
pregled razgibane zgodovine mesta in njego-
vega zaledja.
Peter Klasinc
Razstava »Vstaja v Jugoslaviji 1941«
Zgodovinske razstave splošnojugoslovan-
skega značaja so le redko na repertoarju raz-
stavne dejavnosti naših muzejskih institucij,
zato je bilo še toliko bolj dobrodošlo in ko-
ristno gostovanje potujoče razstave »Vstaja
v Jugoslaviji 1941«, ki sta jo pripravila Voj-
ni muzej JLA in Muzej revolucije narodov
Jugoslavije v Beogradu. Razstava je bila v
Sloveniji (gostovala je v Celju, Mariboru in
v Ptuju) sprejeta z velikim zanimanjem in
zelo dobro obiskana, ijosebno v Mariboru in
v Ptuju, kjer si jo je ogledalo skoraj 3000
obiskovalcev, predvsem šolske mladine, za
190
katero je še zlasti koristna (postavitev v Ce-
lju sovpada s šolskimi počitnicami!).
Nedvomno so se avtorji razstave lotili od-
govorne in zelo zahtevne naloge, kajti leto
1941, ki ga z vidika celotnega osvobodilne-
ga boja in ljudske revolucije jugoslovanskih
narodov označujemo kot obdobje priprav na
oborožen upor ter postavljanje vojaških in
političnih osnov narodnosvobodilnemu giba-
nju, je v zgodovinopisju sicer že precej ob-
delano, razstavno pa doslej le fragmentarno
prezentirano. Osnovni problem, pred katerim
so se znašli oblikovalci razstave, je bil pra-
vilen in ustrezen izbor razstavnega gradiva.
Iz obilice dokumentov in dokumentarnih fo-
tografij, ki so jih prispevale skoraj vse ju-
goslovanske mxizejske in arhivske institucije,
ki se ukvarjajo z našo polpreteklo zgodo-
vino, je bilo treba oblikovati scenarij, ki bi
naj zadovoljil dokumentarne, ilustrativne in
didaktične zahteve, ki jih postavljamo pred
tovrstne razstave. Razstava je v tem pogledu
povsem uspela, saj je letu 1941, v katerem
so sile osi dosegale največje uspehe, dan
značilen pečat prelomnega obdobja za na-
daljnjo usodo jugoslovanskih narodov. Neko-
liko manj sreče so imeli avtorji s »scenogra-
fijo« razstave (panoji, legende in razna pona-
zorila — predvsem zemljevidi), ki sicer gran-
diozno delujejo na obiskovalca, precej manj
pa prepričljivo. Razstava namreč ne sme pri-
tegniti obiskovalčeve pozornosti bolj s svo-
jimi izjemnimi in posebnimi rešitvami posta-
vitve kot pa s kvaliteto prezentiranega gra-
diva in še posebej s kvaliteto prezentacije
same.
Razstavno gradivo je razporejeno tako, da
se obiskovalec najprej seznani s pripravami
Komunistične partije na odločilne in usodne
dogodke, ki jih je njeno vodstvo predvide-
valo. Prvi razstavljeni dokument je proglas
narodom Jugoslavije iz marca 1938, s kate-
rim je CK KPJ ob priključitvi Avstrije k tret-
jemu rajhu ponovno opozoril na fašistično
nevarnost, ki je grozila Jugoslaviji in nje-
nim narodom. Razstava nato obravnava do-
godke pred napadom na Jugoslavijo, aprilsko
vojno, razpad jugoslovanske vojske in raz-
kosanje Jugoslavije po okupatorjih. Med te-
mi dokumenti je po svoje zanimiv odmev na
marčne dogodke v Jugoslaviji leta 1941 v
svetovnem tisku. Newyorski »Herald Tri-
bune« je 28. marca 1941 med drugim za-
pisal: »... To je vsekakor največji dan za
svobodne ljudi vsega sveta. Medtem ko so
nemške oklepne divizije na njihovih mejah,
so si Jugoslovani upali vreči »novi red« na
smetišče, kamor tudi spada... Dogodki v
Beogradu so zgodovinskega pomena kot de-
janja poguma majhnega naroda, da se raje
upre in bori, pa čeprav za ceno vojne, v ka-
teri bo pregažen, kakor pa da sprejme iz-
dajo...!« Razumljivo je, da so nekateri ob-
sežnejši dokumenti lahko bili predstavljeni
le v odlomkih. Tako tudi dokument o brez-
pogojni kapitulaciji Jugoslavije, ki so jo 17.
aprila 1941 v Beogradu podpisali opolnomo-
čenci vrhovne komande jugoslovanske voj-
ske. Nato je razstavljeno gradivo o fašistič-
nem nasilju nad jugoslovanskimi narodi po
začetku okupacije. Omenimo le odredbo šefa
mariborske policije dr. Pfrimerja z dne 12.
aprila 1941 o zamenjavi slovenskih napisov
z nemškimi v Mariboru do 14. aprila do 8.
ure zjutraj. Za ta dan je bil namreč napo-
vedan prihod šefa civilne uprave za Spodnjo
Štajersko dr.  Uiberreitherja  in  njegovega
akcijskega štaba v Maribor. Po zlomu stare
Jugoslavije je KPJ ostala edina organizirana
politična sila v državi, ki si je s svojo aktiv-
nostjo maja in junija 1941 pridobila veliko
zaupanje ljudskih množic, tako da je že 4.
julija 1941 lahko bil sprejet sklep o takojš-
njem začetku oborožene vstaje. Proglasi in
sklepi CK KPJ nas seznanjajo s potekom pri-
prav na oboroženo vstajo. Najprej je prika-
zana vstaja v Srbiji. Dogodki, ki so se leta
1941 odvijali v zahodni Srbiji in Šumadiji,
so bili izredno pomembni za vso Jugoslavijo.
Med temi dokumenti zasluži posebno pozor-
nost poročilo orožniške postaje Sabac, ki go-
vori o napadu partizanov na orožnike v Beli
Crkvi 7. julija 1941 kot začetku vstaje v
Srbiji in prvi akciji s sovražnikovimi izgu-
bami v Jugoslaviji sploh. Sledi prikaz vstaje
na območju Cme gore. Hrvatske, Bosne in
Hercegovine, Slovenije ter Makedonije. Raz-
stava se nadaljuje s prikazom nasilja, s ka-
terim je hotel okupator zadušiti vstajo. Kri-
čeč primer strahovitih nacističnih maščeval-
nih ukrepov na partizanske akcije je nemška
objava o ustrelitvi 2100 talcev za 21 v boju
s partizani padlih nemških vojakov pri Bla-
cu 2. oktobra 1941. Temu so čez dvajset dni
v zahodni Srbiji sledili še strahotnejši zločini.
Poseben poudarek daje razstava prikazu
delovanja glavnega oziroma vrhovnega štaba
partizanskih enot ter septembrskemu posve-
tovanju v Stolicah pri Krupnju, ki je bilo
izredno pomembno za nadaljnji razvoj na-
rodnoosvobodilnega gibanja. Avtorji razstave
se niso omejili le na vojaška dogajanja,
vključili so tudi gradivo o nastanku in raz-
voju nove ljudske oblasti, katere zametki so
bili narodnoosvobodilni odbori. Sledijo še
prikazi okupatorske ofenzive proti partiza-
nom v Cmi gori, v zahodni Srbiji in v za-
hodni Bosni jeseni 1941. Omeniti velja, da so
okupatorju izdatno pomagali domači nasprot-
niki osvobodilnega gibanja, o čemer priča
pretresljiv zapis v 15. številki »Borbe« z dne
18. novembra 1941 o četniškem zločinu v kli-
suri Ridovi, kjer so na zverinski način ubili
devet ljudi. Razstava se zaključi z odredbo
191
o ustanovitvi prve proletarske brigade 22.
decembra 1941, ki je pomenila novo, širšo
osnovo v organizaciji partizanske vojske. Moč
in zakoreninjenost narodnoosvobodilnega gi-
banja na jugoslovanskih tleh leta 1941 lepo
ilustrira citat iz izjave enega izmed nemških
funkcionarjev, ko je med drugim dejal:
»V tej deželi narod ne priznava avtoritet,
vsi naši poskusi, da bi ljudi kanalizirali v
konstruktivni smeri in jih ločili od komu-
nitov, so propadli... imam vtis, da niti vesti
o kapitulaciji Sovjetske zveze ne bi prisilile
h kapitulaciji teh banditov, ki so vražje ži-
lavi ...«
Navedli smo le drobec iz prave panorame
izredno bogatega in privlačnega dokumen-
tarnega gradiva. Nič manj zgovorne pa niso
dokumentarne fotografije, saj nam na svoje-
vrsten način prikazujejo prvo leto vstaje v
Jugoslaviji.
Delež Slovenije v narodnoosvobodilnem gi-
banju jugoslovanskih narodov leta 1941 je
na razstavi sorazmeroma skromno predstav-
ljen, le z 38 (23 dokumentov in 15 fotografij)
izmed 289 eksponatov, pri čemer pa. nikakor
ne moremo tudi mimo številnih vsebinskih
napak in pomanjkljivosti. Ze karta partij-
skih organizacij v Jugoslaviji leta 1941 daje
izkrivljeno podobo resničnega stanja. Za
mariborsko okrožje, na primer, sta sicer
označena okrožni in okrajni komite KPS, ni
pa označena niti ena partijska celica v ma-
riborskem okrožju. V arhivu CK KPS je
ohranjen blagajniški dnevnik pokrajinskega
komiteja KPS za severno Slovenijo, iz kate-
rega je jasno razvidno, da je bilo samo v
Mariboru leta 1941 trinajst partijskih celic,
poleg tega pa so bile partijske celice še v
Slovenski Bistrici, Rušah, Hočah in v Ribnici
na Pohorju. Tudi karta o partizanski aktiv-
nosti v Sloveniji leta 1941 je pomanjkljiva.
Tako ni na njej dveh velikih akcij 1. štajer-
skega bataljona v oktobru 1941, ki ju šte-
jemo za največja podviga štajerskih parti-
zanov v prvem letu vojne. Tu mislim na
napad na Šoštanj v noči na 8. oktober 1941
ter na spopad z Nemci pri Sv. Katarini na
Dobrovljah 26. oktobra 1941. Prav tako manj-
ka spopad Brežiške čete z Nemci v Dvor-
janah pri Podsredi na Kozjanskem 28. no-
vembra 1941, v katerem je bila četa imi cena
(padli so štirje partizani, enajst drugih pa
so Nemci ujeli in jih 27. decembra 1941 v
Mariboru ustrelili!). Omeniti velja tudi zem-
ljevid s prikazom narodnoosvobodilnih odbo-
rov v Jugoslaviji leta 1941, kjer je razvoj
ljudske oblasti v Sloveniji leta 1941 pomanj-
kljivo prikazan. Manjka namreč Slovenski
narodnoosvobodilni odbor, v katerega se je
16. septembra 1941 kontistuiral Vrhovni ple-
num OF, istočasno pa so tudi nekdanji te-
renski odbori OF vse bolj postajali še ob- ;
lastni organi, kar pa iz zemljevida ni raz-
vidno. Površen in po vprašljivem kriteriju
napravljen je tudi zemljevid pomembnejših
partizanskih enot v Jugoslaviji 1941 (junij—
november), vsaj kar se Slovenije tiče. Izpu-
ščeni sta namreč taki enoti, kot sta bili
Cankarjev bataljon in že omenjena Brežiška
četa, medtem ko je na karto vnesen II. šta-
jerski bataljon, ki je bil ustanovljen šele 15.
decembra 1941, ne pa v času, ki ga zemljevid
zajema. Na razstavi se srečujemo tudi z ne-
katerimi napačno in pomanjkljivo dokumen-
tiranimi fotografijami. Tako je fotografija
prihoda madžarskih okupacijskih sil v Mur-
sko Soboto datirana z 11. namesto s 17. apri-
lom 1941. V leto 1941 je postavljena tudi fo-
tografija Tončke Ceč in skupine ujetih par-
tizanov Savinjskega bataljona iz novembra
1942 v Celju, kakor tudi fotografija Simo-
nove čete II. grupe odredov (poleg tega pa
fotografija sploh ne ustreza II. grupi odre-
dov!) na Kremen j ku, ko pa vemo, da je bila
II. grupa odredov ustanovljena šele aprila
1942.
Zaradi navedenih napak in pomanjkljivo-
sti — navedli smo le nekatere — razstava
sicer ne izgublja na aktualnosti, vendar se
kljub temu vsiljuje ugotovitev, da bi lahko
bil izbor razstavnega gradiva, nanašajočega
se na Slovenijo, preciznejši in kvalitetnejši.
Vse kaže, da je bil koncept razstave bolj
usmerjen k vizualnim kot vsebinskim efek-
tom. Od tod do napačne podobe o obravna-
vani temi pri obiskovalcu, ko odhaja z raz-
stave, pa ni več daleč.
Marjan Žnldarič    :
Razstava »Lackov odred«
Muzej narodne osvoboditve v Mariboru v
zadnjih letih daje v svojih delovnih načrtih
večji poudarek raziskovalnemu delu, pisanju
monografij o novejši zgodovini severovzhod-
ne Slovenije, pa tudi razstavne dejavnosti ne
zanemarja. Ena izmed temeljnih nalog vsa-
kega muzeja namreč je, da posreduje jav-
nosti izsledke svojih raziskovanj z razstava-
mi. Prav način prezentacije muzejskega gra-
diva pa največkrat odloča pri vrednotenju
dela in pomena muzeja. Ob letošnjem Občin-
skem prazniku se je muzej predstavil jav-
nosti z novim uspehom na področju razstav-
ne dejavnosti, z razstavo »Lackov odred«, ki
sodi v vrsto tematskih razstav, s katerimi
skuša muzej obdelati in prikazati najpo-
membnejša poglavja iz najnovejše zgodovine
širše mariborske regije. Občasne tematske
razstave pa obenem pomenijo uvod v novo
stalno razstavo v Mariboru.
S postavitvijo razstave »Lackov odred« je
muzej proslavil petnajsto obletnico svojega
dela. Na krajši slovesnosti ob otvoritvi raz-
192
stave je o dosedanjem delu muzeja sprego-
voril dr. Tone Ferenc, ravnatelj Inštituta za
zgodovino delavskega gibanja v Ljubljani.
Poudaril je, da petnajst let sicer ni posebno
častitljiva starost, a vendar pomeni primer-
no priložnost za pregled opravljenega dela.
In to je muzej narodne osvoboditve tudi
storil. Ob katalogu k razstavi »Lackov od-
red« je izšla posebna priloga s pregledom
razstavne dejavnosti od ustanovitve muzeja
do konca lanskega leta. Pet stalnih, deset
občasnih in potujočih, sedemindvajset prilož-
nostnih razstav ter štirinajst sodelovanj mu-
zeja pri postavitvi in gostovanjih razstav
drugih ustanov, zavodov in organizacij je
rezultat dela razmeroma majhnega kolekti-
va. Muzejske razstave si je doslej ogledalo
že čez 520.000 obiskovalcev. Seznamu razstav
moramo dodati še obsežno bibliografijo
znanstvenih strokovnih del, ki so jih napi-
sali strokovni delavci muzeja. Po besedah
dr. Toneta Ferenca je opravljeno delo velik
prispevek k raziskavi novejše slovenske zgo-
dovine in obenem moralna obveza, da bo ko-
lektiv muzeja prevzel raziskovalno nalogo za
obdelavo zgodovine osvobodilnega boja na
Štajerskem v okviru projekta »Zgodovina
Slovencev 1918—1945«.
Z zbiranjem gradiva o Lackovem odredu
so muzejski delavci pričeli že kmalu po
ustanovitvi muzeja in nadaljevali z njim vse
do postavitve razstave. Pri zbiranju gradiva
jim je bil v veliko pomoč odbor Lackovega
odreda. Poleg gradiva, ki so ga muzejski de-
lavci zbrali na terenu in od posameznikov,
je bilo treba dosti arhivskega gradiva o Lac-
kovem odredu preslikati v arhivu Inštituta
za zgodovino delavskega gibanja v Ljublja-
ni, v Muzeju ljudske revolucije Slovenj Gra-
dec pa zbirko dokumentov o 1. in 2. bata-
ljonu preurejenega Lackovega odreda. Glav-
no delo pri postavitvi razstave je opravila
kustodinja Zdenka Rogl, oblikovno pa jo je
uredil arhitekt Rudi Zupan. Razstava »Lac-
kov odred« je prva, ob kateri je uspelo mu-
zeju izdati razstavni katalog. Oris zgodovine
Lackovega odreda v katalogu je napisal rav-
natelj muzeja Milan Zevart, ki se je doslej
največ ukvarjal s proučevanjem zgodovine
omenjene partizanske enote. Katalog je opre-
mil akademski slikar Janez Vidic.
Kljub obilici dokumentov partizanskega in
okupatorskega izvora nekaterih problemov
zgodovine Lackovega odreda ni bilo lahko
razrešiti. Se posebej je avtorjem razstave
povzročalo težave pomanjkanje dokumentar-
nih fotografij o odredu iz .razdobja pred
njegovo reorganizacijo decembra 1944. Raz-
stava zajema čas od januarja 1944, ko je
bila v bližini Maribora ustanovljena Lackova
četa, do 22. maja 1945, ko je bil Lackov
odred razpuščen. Razdeljena je v tri obdob-.
ja. Najprej je prikazana predzgodovina od-
reda, ki obsega Lackovo četo, Lackov bata-
ljon, ki je bil 27. junija 1944 vključen v
novo ustanovljeni Pohorski odred, ter zgo-
dovino le-tega do njegove preureditve in
preimenovanja v Lackov odred v drugi po-
lovici septembra 1944. Drugi del razstave
zajema razvoj in aktivnost Lackovega od-
reda do velike nemške ofenzive proti par-
tizanom na Kozjaku v drugi polovici no-
vembra 1944 ozroma do reorganizacije odreda
8. decembra 1944, tretji pa zgodovino od-
reda od decembrske preureditve do konca
vojne.
Med dokumenti partizanskega izvora bi se
zaradi njihove kronološke dokumentarne
vrednosti težko odločili za tiste, ki bi jih
lahko posebej izločili. Morda pritegne obisko-
valca že pohvala, ki jo je okrožni odbor OF
Maribor izrekel Lackovi četi na tretjo ob-
letnico ustanovitve OF in obenem odločil,
naj se preimenuje v bataljon. Operativno
območje bataljona se je razširilo od Haloz
do Kozjaka, kjer se tedaj druge enote par-
tizanske vojske niso pojavljale. Zanimivo je
poročilo štaba IV. operativne cone z dne 31.
maja 1944 glavnemu štabu NOV in PO Slo-
venije, v katerem sporoča, da mu je uspelo
dobiti zvezo z Lackovim bataljonom. Stab
cone je namreč spoznal, da so tudi na Kozja-
ku, v Slovenskih goricah, na Dravskem po-
lju in v Halozah ugodni pogoji za razvoj
osvobodilnega gibanja. Z dne 23. junija 1944
datira odredba o ustanovitvi Pohorskega od-
reda, v katerega sta bili vključeni dve četi
Lackovega bataljona ter po ena četa Tom-
šičeve in Zidanškove brigade, z dne 30. sep-
tembra 1944 pa povelje, s katerim štab co-
ne izreka pohvalo borcem Pohorskega od-
reda za uspešne akcije na Kozjaku. Pred-
zgodovina Lackovega odreda se zaključuje s
prikazom spopada Pohorskega odreda z Nem-
ci 15. septembra 1944 pri Kurji vasi na Po-
horju, v katerem je bil odred razbit na več
skupin. Večina razkropljenih skupin se je
zbrala že do 19. septemibra in sledila je ta-
kojšnja reorganizacija in preimenovanje od-
reda na jasi pri Treh kraljih. Pohorski odred
se je preimenoval v Lackov odred.
V noči na 22. september je Lackov odred
pri Ožbaltu prešel Dravo in se združil s
svojim 3. bataljonom, ki je že deloval na
Kozjaku. Takoj po prihodu odreda na Kozjak
je bila formirana posebna četa, ki je odšla
na akcije v Prekmurje. Čeprav se je v Prek-
murju zadrževala le kratek čas, je napra-
vila na domačine močan vtis. Za oznako
uspešnosti akcij Lackovega odreda omenimo
samo napada na postojanko Zgornja Kungo-
ta in na elektrarno Fala, za kateri so si par-
tizani priskrbeli celo natančna načrta. Nem-
ci so skušali odred za vsako ceno uničiti.^
193
Ena njihovih naj temelj ite j ših akcij proti
Lackovemu odredu je bila ofenziva na Koz Ja-
ku v času od 18. do 24. novembra 1944.
Nemci svojega namena niso dosegli, saj so
se v ofenzivi razkropljene skupine borcev od-
reda kmalu spet zbrale. 8. decembra 1944 je
bila na Zgornji Kapli izvedena ponovna re-
organizacija Lackovega odreda, ki je znova
predstavljal trdno vojaško enoto. Obiskoval-
ca razstave presune poročilo o borbi 2. ba-
taljona na Mlakah 7. marca 1945, ko je pri
Škerjancu padlo trinajst borcev, Škerjančevo
domačijo so Nemci zažgali in ubili tudi štiri
člane Škerjančeve družine. Med najzanimi-
vejšimi dokumenti na razstavi je dnevnik ne-
znanega borca Lackovega odreda, ki je padel
decembra 1944 v OPaki pri Velenju. Pred
smrtjo je odvrgel torbico z dnevnikom v
bližnje grmovje. Kmet, ki je padlega borca
pokopal, je našel tudi tor'bico z dnevnikom
in jo oddal obveščevalcu Tomšičeve brigade.
Od okupatorskih dokumentov je posebno za-
nimivo poročilo Treeckove bojne skupine o
Lackovem odredu in o nemški novembrski
ofenzivi na Kozjaku.
Kolikor je bilo mogoče, je na razstavi pri-
kazano tudi osvobodilno gibanje ob severni
meji, predvsem na Kozjaku, kjer je bilo naj-
tesneje povezano z usodo Lackovega odreda.
O tem so muzejski delavci zbrali veliko po-
datkov, toda primernega razstavljivega gra-
diva o sodelovanju prebivalstva ob severni
meji v osvobodilnem gibanju je le malo na
voljo. Veliko politično delo sta na Kozjaku
opravUa aktivista Franc Zalaznik-Leon, ki je
že v začetku leta 1944 pričel delovati na ob-
močju med Kaplo in Mariborom in širil mre-
žo zaupnikov Osvobodilne fronte, ter Ivo
Skerlovnik na zahodnem Kozjaku, kjer vse
do konca avgusta 1944 ni bilo organizirane
dejavnosti partizanskih aktivistov.
Spoznali smo samo nekatere važnejše do-
kumente iz obsežnega razstavljenega gradi-
va, razporejenega v sedmih razstavnih pro-
storih na 36 panojih, spremljanih s 17 vitri-
nami. Dragocene muzealije in nekateri origi-
nalni dokumenti v vitrinah (npr. izjave bor-
cev, ki so jih morali dati o svoji odsotnosti
v času nemške ofenzive, formular j i za padle
borce, primerki tiskov partizanskih tehnik na
Kozjaku, uniforma namestnika politkomisar-
ja odreda Jožeta Klepa-Smeha ...) samo še
dopolnjujejo zaokroženo podobo zgodovine
Lackovega odreda. Eden najdragocenejših
eksponatov pa je prav gotovo bojna zastava
Lackovega odreda. Kot posebnost razstave
naj omenim učinkovito vključeno kompozici-
jo šestintridesetih fotografij domačij s Koz Ja-
ka, kjer so bile partizanske postojanke. Kot
rdeča nit spremljajo obiskovalca skozi raz-
stavo, da lahko intimneje podoživlja veličino
narodnoosvobodilnega boja in neločljivo po-,
vezanost partizanskih enot in slovenskega
kmeta, ki je bil tudi edina njihova opora.
Lackov odred se je bojeval na skrajnem
severnem robu slovenskega ozemlja, med
Dravo in državno mejo ter s svojimi akcija-
mi zajel tudi del Gornje Štajerske, ki je bila
že od leta 1938 sestavni del nemškega rajha.
Na ozemlju, kjer so bili Nemci še posebno
občutljivi, in ki ga druge enote IV. opera-
tivne cone niso mogle zajeti, je vezal nase
znatne nemške sile. Uspešno je mobiliziral
in vključeval v svoje vrste nove borce, spre-
jemal begunce iz nemške vojske in z napadi
na za Nemce življenjsko važne komunikacije
hromU organiziranost okupatorjevega odpo-
ra v zadnjih mesecih vojne.
Doslej je si razstavo ogledalo že blizu 5000
obiskovalcev, predvsem šolske mladine, za
katero je še posebej koristna. Oblikovno je
razstava prirejena tudi za selitev, kar še po-
večuje njeno vrednost.
Marjan Znidarič
Razstava »5 let 100 šol (1969—1973)«
Dne 6. junija 1973 je bila v Slovenskem
šolskem muzeju odprta razstava »5 let 100
šol«. Razstavo je pripravil muzej v dogovoru
z Izobraževalno skupnostjo SR Slovenije z
namenom, da prikaže uresničitev družbene-
ga razvojnega načrta SR Slovenije na pod-
ročju vzgoje in izobraževanja. Leta 1969 —
ob stoletnici osemletne šolske obveznosti —
je namreč Republiški sekretariat za prosveto
in kulturo SRS izdal predlog programa, da
v petih letih (1969—1973) zgradimo sto novih
osnovnošolskih stavb. Za realizacijo tega pro-
grama je skrbela Izobraževalna skupnost SR
Slovenije.
S prireditvijo te razstave je muzej izpolnil
tudi svojo nalogo, da seznanja našo javnost
ne le z zgodovinskim razvojem šolstva na
slovenskem etničnem ozemlju, ampak tudi
z uspehi in prizadevanji na tem področju v
današnjem času.
Razstava je prirejena kronološko. V prvem
prostoru (vhodni veži) je kot uvod v ožje
razstavno gradivo prikazan kratek historični
razvoj šolske stavbe pri nas. Razstavljena
je najstarejša listina, ki omenja šolsko stav-
bo: vojvoda Ernest dovoljuje obnovitev šole
pri sv. Nikolaju v Ljubljani 22. marca 1418.
S Splošno šolsko naredbo leta 1774, s členo-
ma 3 in 4 pa smo dobili prva navodila o
gradnji šolske stavbe. Ta navodila je leta
1783 dopolnil in izdelal Ignacij Felbiger, ki
je svetoval, naj bodo šole zgrajene poceni in
da morajo biti smotrno razdeljene. V trivial-
kah je učence razdelil v dve skupini; v tiste,
ki berejo, in tiste, ki poleg branja še pišejo.
V učilnici, kjer otroci samo berejo, potrebu-
jejo manj prostora, kakor v tisti, kjer berejo j
194
Osnovna šola Gorenja vas
zgrajena 1. 1971 (inv. št. 1495)
in še pišejo. V tem obdobju poznamo tri vrste
plačnikov za financiranje trivialnih in glav-
nih šol. Zemljiški gospod je moral oskrbeti
stavbno gradivo, šolski patron (cerkev) je
poravnal stroške za obrtnike in opremo, ob-
čina pa je poskrbela za dovoz stavbnega
gradiva in za težaška dela. Prvi tipizirani
načrti za gradnjo trivialk pa so izšli leta
1788. Dekret dvorne študijske komisije iz
leta 1820 je priporočal že tri tipe podeželskih
šolskih stavb (pritilično stavbo z eno učilni-
co za okrog 60 učencev, pritlično stavbo z
eno učilnico za 90 učencev ter enonadstropno
stavbo z dvega učilnicama za 150—175 učen-
cev). Zadnji načrti za gradnjo ljudskih šol so
v avstrijski monarhiji izšli po izidu zakona o
osemletni šolski obveznosti leta 1873; tu je
velikost učilnic že točno odmerjna, število le-
teh pa se je ravnalo po številu učencev in po
tipu šole. Predvideno je bilo, da bo stavba
služila svojemu namenu 100—150 let.
Po ljudskošolskem zakonu iz leta 1929, ka-
kor tudi z uredbo o vzdrževanju ljudskih
šol iz leta 1936, so morale skrbeti za gradnjo,
prezidave in vzdrževanja šolskih poslopij
občine. Banovina jim je v ta namen dajala
le brezobrestna posojila.
V času druge svetovne vojne so šole utrpe-
le veliko materialno škodo; saj je bilo po-
škodovanih ali uničenih nad 800 šol.
Za najnujnejša dela po osvoboditvi so bila
potrebna ogromna materialna in finančna
sredstva, kakor tudi nešteto prostovoljnih de-
lovnih ur. Razumljivo je, da povojna obnova
šol kakor tudi izdelava novih gradenj nista
potekala vedno načrtno, kajti narekovale in
vodile so jih velike potrebe in naglica gra-
denj.
Prve normative za gradnjo šol po sodobnih
principih smo dobili v začetku leta 1958, ko
je bila izvedena tudi šolska reforma osnovne
šole. Dosedanja gradnja ni več ustrezala
učno-vzgojnim nalogam v smislu šolske re-
forme. Leta 1964 pa je Republiški sekretariat
za prosveto in kulturo SR Slovenije osnoval
posebno skupino za gradnjo in opremo šol.
Plod dela te skupine so bili normativi za
gradnjo in opremo šol v SR Sloveniji, ki so
izšli leta 1968.
Vse te faze v razvoju šolske stavbe pri
nas so prikazane z ustreznimi zakonskimi
akti in normativi (Allgemeine Schulordnung
— člena 3 in 4; Navodila k načrtom za šolske
stavbe iz leta 1788; Zbirka zakonov in odlo-
kov iz leta 1820 — Entwurf eines Schulge-
bäudes; Politična šolska ustava iz leta 1805;
Statistika osnovnih šol iz leta 1865; Ljudsko-
šclski zakon iz leta 1929), kakor tudi s foto-
grafskimi posnetki šolskih stavb iz obdobja
od 1775 do 1968 (šole: Bled, Skofja Loka,
Tržič, Kranj, Trebnje).
Bogato razstavno gradivo na hodniku in v
razstavni sobi pa dokazuje, da je bil pred-
log programa, sprejet ob stoletnici osem-,
letne šolske obveznosti, v celoti uresničen.
Prikazano gradivo — 102 šolski stavbi —
dopolnjeno s tabelami in grafikoni o grad-
beni in investicijski dejavnosti na področju
osnovnega šolstva v tem časovnem obdobju,
je razdeljeno v pet skupin; vsaka izmed njih
prikazuje šolska poslopja, dograjena v tistem
letu, kakor tudi fizični obseg gradnje in po-
rabljena finančna sredstva.
195
v vitrinah pa so pubUkacije, ki so jih
izdale šole ob raznih jubilejih; izvlečki iz
šolskih kronik, ki govore o gradnji šol; na-
črti za gradnje; letna poročila in najnovejša
literatura o gradnji šolskega prostora. Sli-
kovno gradivo o kabinetnih učilnicah pa
nam prikaže pestrost in nazornost sodobnega
pouka.
S prikazanimi novimi šolskimi stavbami
smo pridobili nad 200.000 m^ bruto zazidal-
nega prostora; hkrati pa je omembe vredna
tudi številka 714.304.000 dinarjev, ki pred-
stavlja v ta namen porabljena finančna sred-
stva. Prispevek občanov pri tem je precejšen
(nad 196,000.000 din); upoštevati pa je treba
dejstvo, da se šele v zadnjih dveh letih bolj
množično odločamo zanj, seveda po posamez-
nih občinah. Vse to jasno izpričuje voljo
občanov   naše   samoupravne   socialistične
skupnosti, da kljub gospodarsko neugodni
dobi po svojih možnostih prispevajo za nuj-
no potreben novi šolski prostor.
Nove šolske površine, pridobljene v zad-
njih petih letih, so omogočile ukinitev tretje
izmene pouka in delno odpravo druge, nado-
mestitev dotrajanih prostorskih fondov in
zgraditev šol v središčih, kjer populacija iz-
redno hitro raste. Vse te stavbe po vsej Slo-
veniji so zgrajene po že omenjenih norma-
tivih za gradnjo in opremo osnovnih šol iz
leta 1968. Tako se razvija nov tip šole pod
imenom SOLA — KULTURNI IN ŠPORTNI
CENTER. To je šola, ki je poleg učno vzgoj-
nega programa prevzela tudi vlogo kultur-
nega žarišča in rekreacijskega središča sose-
ske, vlogo šole, ki se odpira družbi in se po
svoji funkciji vrašča v organsko celoto mest-
nega področja.
Osnovna šola Cerkno
zgrajena 1. 1912 (inv. št. 2561)
Osnovna šola Trbovlje
zgrajena 1. 1972 (inv. št. 2570)
196
Slovenski šolski muzej je ob odprtju raz-
stave izdal tudi poseben katalog, ki registri-
ra celotno razstavljeno gradivo. Poleg tega
pa je v sestavku arh. M. Lapuha orisan še
razvoj šolske zgradbe v SR Sloveniji. Popis
novih osnovnošolskih stavb v obdobju 1969 do
1973 vsebuje kratke podatke o pričetku po-
uka in šolski zgradbi od ustanovitve do da-
nes. V posebni tabeli je podan pregled osnov-
nih šol za čas 1968—1972, razdeljeni na cen-
tralne, samostojne in podružnične šole. Sledi
še tabelarni prikaz L. Činča, ki obsega poleg.
novih gradenj tudi adaptacije; teh pa raz-
stavno gradivo ne zajema; iz tega prikaza
je moč razbrati, koliko je bilo porabljenih
finančnih sredstev in kdo vse je prispeval
k financiranju. Katalogu je priključena tudi
bibliografija o šolskih stavbah in notranji
ureditvi prostorov.
Razstava je pripravljena kot potujoča in
bo ob koncu letošnjega leta in v prihodnjem
letu 1973/74 obiskala večja slovenska sre-
dišča.
Jože Ciperle
197
NOVE PUBLIKACIJE
»Koroški kulturni dnevi L«, Zbornik pre-
davanj, uredila dr. Erik Prunč in Gustav
Malie, založila Založba obzorja Maribor 1973,
263 str.
Res da malo pozno, a vendar bolje pozno
kot nikoli, je izšel prvi iz serije zbornikov
predavanj iz koroških kulturnih dni. Kot je
znano, so Kulturni koroški dnevi ena izmed
osrednjih prireditev koroških Slovencev. Ze
od leta 1969 se tik pred novim letom v Ce-
lovcu zbere nekaj sto poslušalcev, ki tri dni
z zanimanjem sledijo izvajanjem predavate-
ljev. Teh je bila v začetku večina iz matične
domovine, v zadnjem času pa že prevladujejo
predavatelji iz vrst organizatorjev. Koroški
kulturni dnevi so postali že tradicionalni in
prav gotovo postajajo osrednja kultumo-
znanstvena manifestacija naših rojakov za
mejo. Prav zato je razveseljivo dejstvo, da so
se na Koroškem odločili, da bodo predavanja
na koroških kulturnih dneh vsako leto sproti
objavili v zborniku. Ideja je sicer že stara,
toda do prve realizacije je prišlo žal šele se-
daj ko so prva predavanja še malček padla
v pozabo.
Koroški kulturni dnevi so ena izmed tistih
redkih prireditev, kjer se določeni problemi
obravnavajo interdisciplinarno. Vse preveč se
namreč velikokrat zapiramo v okvire svoje
vede in skušamo probleme osvetljevati pred-
vsem s svojega stališča. Kulturni dnevi v Ce-
lovcu pa so bili že od vsega začetka koncipi-
rani tako, da o koroškem vprašanju govorijo
zgodovinarji, slavisti, umetnostni zgodovi-
narji, pravniki, muzikologi, sociologi in drugi.
Poleg interdisciplinarnosti kot izredno pozi-
tivnega elementa koroških kulturnih dni pa
bi bilo treba omeniti še njihov namen in v
zadnjem času tudi rezultat: vzgojo mladih
intelektualcev v smeri samostojnega nasto-
panja ne samo na Koroških kulturnih dneh,
ampak tudi kjerkoli v znanstvenem in »kul-
turnem« svetu. Prav rezultati tega dela nam
še enkrat potrjujejo, da se Koroški kulturni
dnevi razvijajo v najpomembnejšo kultumo-
znanstveno prireditev koroških Slovencev.
Odsev prej omenjenih dejstev je seveda
tudi lepo opremljena (knjigo je opremil Ma-
tjaž Vidic) knjižica — zbornik s predavanji
na prvih koroških kulturnih dneh. Naj že ta-
koj na začetku pisanja o zborniku poudari-
mo, da je izredno težko poročati (da o ocenje-
vanju niti ne govorimo) o zborniku v katerem
nastopa toliko različnih vej znanosti. Zato se
bomo pri poročanju omejili le na najbolj
okvirne poteze celotnega zbornika pa tudi po-
sameznih predavanj.
Najprej nekaj besed o zborniku kot celoti.
Sestavljen je iz 22 predavanj strokovnjakov
s področja zgodovine, jezikoslovja, umetnost-
ne zgodovine, geografije in muzikologije. Zal
je bilo na prvih kulturnih dneh samo pet
predavateljev s Koroške. To so bili Valentin
Inzko, ki je govoril o publicističnem delo-
vanju Andreja Einspielerja, Pavle Zdovc z
referatom »Vokalna redukcija v podjunskih
govorih«, Erik Prunč je v predavanju z na-
slovom »Nekateri problemi koroškega slov-
stva do leta 1848« podal izčrpen pregled iz-
brane problematike koroškega slovstva, za-
čenši s srednjim vekom (Brižinski spomenik
in Celovški [rateški] rokopis) prek reforma-
cije, protiref ormaci j e in razsvetljenstva (Dal-
matinova biblija, jezuitske pridige itd.) do
predromantike in romantike, ki prineseta
najplodnejše obdobje slovenske literature na
Koroškem. Poleg teh treh pa sta na kultur-
nih dnevih predavala še sedanji ravnatelj
slovenske gimnazije v Celovcu Pavle Zablat-
nik o slovenski pripovedki na Koroškem in
danes že pokojni profesor glasbe na isti
gimnaziji France Czigan, o koroški ljudski
pesmi danes.
Vsako predavanje ima na koncu tudi kra-
tek povzetek v nemščini, kar daje zborniku
seveda vse drugačno veljavo, predvsem v
tem smislu, da bo tako zbornik kot ena red-
kih slovenskih publikacij o koroški proble-
matiki vsaj delno dostopen tudi nemškemu
in evropskemu bralcu. Oba urednika pa sta
se potrudila tudi pri zadnjih straneh zbor-
nika. Sestavila sta namreč štiri kazala, ki
bralcu močno olajšajo branje, služijo pa tudi
za vsakodnevno rabo (besedno, osebno in
stvarno kazalo, kakor tudi kazalo geograf-
skih imen).
Vrnimo se k posameznim referatom, ki pa
jih bomo, kot smo že v začetku poudarili,
samo površno pregledali. Med dvaindvajse-
timi predavanji prevladujejo jezikoslovni.
Kar trinajst jih govori o koroških narečjih,
dramatiki, književnosti zamejskih koroških
Slovencev po plebiscitu, koroški ljudski pes-
mi, pripovedki, basni in podobnem. S potre-
mi referati sta zastopani zgodovina in umet-
nostna zgodovina, po en referat pa sta imela
direktor geografskega inštituta v Ljubljani
prof. dr. Vladimir Klemenčič (Spreminjanje
gospodarske in socialne strukture in narod-
nostni problemi Slovencev na Južnem Ko-
roškem) in asistent na filozofski fakulteti Ja-
nez Höfler (Glasbena umetnost na Koroškem
19. stoletja).
Med referati naj omenimo vsaj nekatere.
Težo zgodovinskega dela nosita akademika
Fran Zwitter in Bogo Grafenauer. Prvi je
198
predaval o zgodovinskem razvoju na Koro-
škem in o njegovih socialnih osnovah. Re-
ferat je pravzaprav ena izmed redkih sintez
o prikazu razvoja prebivalstva na nekem
večjem slovenskem zaključenem ozemlju, če
pri tem seveda Izključimo njegovo knjigo
»Prebivalstvo na Slovenskem od XVIII. sto-
letja do današnjih dni« (Ljubljana 1936).
Kronološko zajema predavanje čas od 18. sto-
letja do obdobja med obema vojnama, kot
posebno kvaliteto predavanja prof. Zwittra
pa naj še omenimo izčrpno navajanje toza-
devne literature. Predavanje prof. Grafe-
nauerja nosi naslov »Pomen Karantanije v
oblikovanju zgodnjesrednjeveške skupnosti
alpskih in panonskih Slovanov in o njiho-
vem kulturnem življenju 9. in 10. stoletja«.
Predavanje je razdeljeno v tri dele. Prvi del
govori o najrazličnejših tezah v zvezi z na-
slovno problematiko do dosedanjih znanosti.
Začenja že pri Antonu Tomažu Linhartu iz
konca 18. stoletja, osvetljuje pa tudi trditve
novejših zgodovinarjev (Hauptmann, Moro in
drugi). V drugem delu avtor razlaga pred-
vsem vsebino imena »Carantani« in v tej
zvezi govori o Karantanski marki in regnum
Carantanum. Na koncu tega dela ugotavlja:
»... To tedaj (9. stol., op. p.) ni več ime pre-
bivalstva le ene mejne grofije, marveč po-
stane skupno ime vseh alpskih in panonskih
Slovanov in ohrani skozi nekaj stoletij pomen
današnjega imena Slovenci (čeprav seveda
obeh etničnih enot ne moremo — že zaradi
tako različne razsežnosti, preprosto izenače-
vati).« Tretji del pa označuje pomen Karan-
tanije v kulturnem razvoju alpskih in panon-
skih Slovanov.
Tretji zgodovinski referat na prvih Koro-
ških kulturnih dnevih je pripravil znanstveni
sodelavec Inštituta za narodnostna vprašanja
Tone Zorn. Naslov njegovega referata je si-
cer »Nekateri pogledi na slovensko vprašanje
na Koroškem po letu 1925«, vendar avtor
govori predvsem o nastanku in namenu ta-
ko imenovane »vindišarske teorije« na Ko-
roškem. V glavnem ugotavlja, da je bila
»vindišarska teorija« vse do »anšlusa« leta
1938 privatna teorija nemških nacionalistov
in njihovih organizacij in da je šele po tem
letu postala tudi uradno priznana. Pri štetju
leta 1939 so nacisti namreč uvedli tudi jezi-
kovno kategorijo »windisch«. Nadalje avtor
ugotavlja, da je bil eden izmed tvorcev in
prav gotovo eden najbolj gorečih zagovorni-
kov te teorije dr. Martin Wutte, predsednik
Kärntner Heimatbunda in znan pronacistič-
ni zgodovinar. Zornov prispevek je obenem
tudi tehtno dopolnilo knjige Lojzeta Udeta
»Teorija o vindišarjih — Windische«.
Zaradi omejenosti prostora in pa sveda
predvsem zaradi nestrokovnosti poročevalca
se ne bomo spuščali v podrobnejše prikazo-
vanje drugih, predvsem jezikoslovnih pri-
spevkov. Načelno naj samo omenimo, da so
med avtorji predavanj znana imena kot: Tine
Logar, Milko Matičetov, Valens Vodušek,
France Stele, Nace Šumi, Marjan Zadnikar,
Boris Paternu, France Bezlaj, Franc Zadra-
vec in Emilijan Cevc. Med njimi pa se uspeš-
no uveljavljajo tudi mlajši stroko\fnjaki kot
Matjaž Kmecl, Jože Koruza in Janez Höfler.
Zal pa med objavljenimi referati ni preda-
vanja Brede Pogorelčeve »Delež Koroške pri
oblikovanju slovenskega knjižnega jezika«,
ki bo iz tehničnih razlogov izšel šele v »Zbor-
niku predavanj II. koroških kulturnih dni«.
Naj na koncu poudarimo, da je pot, po ka-
teri so šli organizatorji Koroških kulturnih
dni, pot objavljanja predavanj, zelo pozitiv-
na. Vendar je treba opozoriti, da so štiri leta,
ki so minila do izida prvega Zbornika odloč-
no predolga. Brez dvoma so temu vzrok tu-
di objektivne težave, vendar zaradi pomemb-
nosti Koroških kulturnih dni tako za Ko-
roške Slovence kot tudi za njihove nemško
govoreče sodeželane bi bilo nujno, da bi
zborniki predavanj izhajali bolj redno, pred-
vsem pa obvezno vsaj z nemškimi povzetki,
če že ne s prevedenimi referati.
Dušan Nečak
Ormož skozi stoletja. Ur. Jože Curk. Ma-
ribor, Obzorja 1973. 308 str. 8". Ilustr.
Mineva 700 let od prve znane omembe Or-
moža, s čimer seveda ni rečeno, da kraj ni
še mnogo starejši. Kot nekateri drugi kraji
je tudi Ormož skušal svoj visoki jubilej čim-
bolj dostojno proslaviti. Zvrstila se je vrsta
prireditev, med njimi naj omenim zlasti bo-
gato razstavo o zgodovini Ormoža na or-
moškem gradu, skupščina občine Ormož pa
je izdala bogat zbornik, v katerem sodeluje
kar 19 avtorjev, nekateri celo z več prispevki.
O naselitveni zgodovini Podravja piše Jo-
že Curk, ki kot osnovo historičnega nastaja-
nja današnje pokrajine šteje antično zapu-
ščino, v kateri so odsevale ilirsko-keltske in
rimske civilizacijske zasnove. Na to, od pre-
seljevanja ljudstev dalje precej zabrisano za-
snovo so se usedale razne kolonizacijske pla-
sti. Prispevek sega tudi v najnovejše obdob-
je, ko na razvoj naselij začenjajo vplivati
nekmetski elementi. Dodan je bogat spisek
literature.
Marjana Tomanič-Jevremov je opisala
eneolitsko naselbino na Pavlovskem vrhu pri
Ormožu, medtem ko je Zorka Šubic prispe-
vala članek o antični podeželski stavbi v
Pavlovcih pri Ormožu, ki jo je izkopala ekipa
pokrajinskega muzeja v Ptuju jeseni leta
1967.
Velik poznavalec ormoške preteklosti An-
ton Klasinc je napisal dve bogati razpravi.
199
v prvi z naslovom Ormož skozi stoletja v
luči arhivskih virov je posegel nazaj tja do
najstarejših pričevanj o karantanskih in pa-
nonskih Slovencih v 9. stoletju, se zadržal
ob naselitvi Slovenskih goric, zemljiških go-
spostvih v ormoški krajini, na kratko prika-
zal nekaj urbarjev, register vinske desetine
iz leta 1482, mestno samoupravo v raznih
obdobjih, posebej je spregovoril še o rodbi-
nah Szekely in Pethe de Hethes, o obrambi
pred Turki in vdoru Krucev, o podeželskih
dajatvah, tlaki, vinogradniški posesti, o ime-
nih podložnikov, bojih do zloma fevdalizma
in letu 1848. Drugi prispevek A. Klasinca
Gradivo za zgodovino Ormoža in njegovega
okraja podaja nekaj regestov najpomembnej-
ših listin (skupaj je bilo v raznih arhivih
odkritih nad 110 ormoških listin za srednje-
veško obdobje) za starejšo zgodovino Ormo-
ža, zanimiv je popis hišnih gospodarjev iz
leta 1754, ki daje vpogled v socialno struk-
turo podeželskih mest in trgov, urbarji in
registri komende Velika Nedelja in Mure-
tinci, popis arhivskih fondov v Štajerskem
deželnem arhivu v Gradcu, starejši popisi ar-
hivskega gradiva za zgodovino Ormoža in
sedanji inventar arhiva mesta Ormož ter ko-
mend Velike Nedelje in Muretincev.
Vladimir Bračič, ki je že v CZN obdelal
nekaj gospoščin (Bori in Vurberk) na pod-
lagi imenjske cenitve iz leta 1542, ohranjene
v graškem deželnem arhivu, je v študiji Or-
mož in njegova gospoščina leta 1542 pokazal,
da so bile sredi 16. stoletja ormoško-ljuto-
merske gorice dobro poseljene, da »pustega
ormoškega okraja« iz 13. stoletja ni več in
da so takrat že obstajala vsa današnja na-
selja. Zanimiva je ugotovitev, da je štel Or-
mož tedaj 32 gospodinjstev, torej okrog 150
prebivalcev, po večini obrtnikov. Primerjava
s trgom Središče v istem času pa pokaže, da
je bilo Središče večje naselje, vendar po-
polnoma kmečko.
Članek z naslovom Ubožni špital v Ormo-
žu je prispeval Peter Klasinc; v njem sledi-
mo razvoj te ustanove od 15. stoletja dalje
vse do nemške okupacije leta 1941. Borut
Belec je v prispevku Razvoj zemljiškoposest-
nih razmer v katastrski občini Tomaž v ob-
dobju 1824—1961 primerjal franciscejski ka-
taster s i>opisom kmetijskih površin leta 1896
in kataster iz leta 1961 ter prišel do zani-
mive ugotovitve, da so zahodno Ijutomersko-
ormoške gorice s svojim skronmim kmečkim
vinogradništvom v primerjavi z jeruzalem-
skimi goricami doživljale bistveno drugačen
socialnoposestni razvoj.
75 let ormoške bolnice je skromen infor-
mativni zapis Teodore Ceč, za katerega se mi
zdi, da bi bil lahko veliko bolj zanimiv, če
bi avtorica znala najti arhivske podatke in
ustne vire, zlasti pa menim, da ne bi smela
mimo zaslužnih ormoških zdravnikov, kakr-
šen je bil npr. dr. Tone Hrovat. Delno je to
vrzel zabrisal Ciril Porekar v članku Ormož
na prelomnici devetnajstega v dvajseto sto-
letje, ki je tudi sicer eden najbolj doživeto
napisanih prispevkov, kjer je avtorju uspelo
prikazati utrip življenja in mnoge že pol
pozabljene dohodke in običaje iz časov Av-
stro-Ogrske, narodnostne boje, vrsto zanimi-
vih podatkov s področja šolstva, spominja se
mnogih zaslužnih domačinov ipd.
Vida Rojic je obdelala poročila nemških
orožniških postaj o partizanih na ozemlju se-
danje ormoške občine v letih 1943 do 1945,
kjer je opisala domala vse akcije o partizan-
skih nastopih na območju sedanje občine
Ormož, ter ugotovila, da je bilo izvedenih
največ preskrbovalnih akcij, sledijo oborožit-
vene akcije, propagandni in sabotažni nasto-
pi, obračuni s sovražnikom itd. Zelo pa moti
napačna raba predloga v (ne v Hajndlu, v
Hardeku, v Krčevini, temveč na Hajndlu, na
Hardeku...). O Ormožu v ljudski revoluciji
piše Ivan Hren, ki posebej spregovori še o
življenjski poti dveh narodnih herojev Jo-
žetu Kerenčiču in Vinku Megli. O gospodar-
skem razvoju mesta s posebnim poudarkom
na zadnjem desetletju govori Ivo Raj h v
krajšem prispevku z naslovom Ormož in nje-
gov dosedanji razvoj, medtem ko je Ivan
Cvetko obdelal vinogradništvo ormoškega
področja.
V zborniku je objavljena tudi vrsta pri-
spevkov s i>odročja umetnostne zgodovine in
etnografi je. Marjetica Šetinc piše o zlatarskih
in pasarskih izdelkih na ormoškem področ-
ju. Mira Ilijanič o poznogotskih pečnicah iz
varaždinske trdnjave, razprava Jožeta Curka
o fevdalni arhitekturi na ormoškem področ-
ju pa je širšega značaja, saj se marsikje do-
tika tudi zemljiškoposestnih razmer. Vitomir
Belaj nas seznanja z ljudskim običajem pa-
metovo — tepežkanjem v Slovenskih goricah,
medtem ko Marko Šoštarič nadvse zanimivo
opiše podobo krajine in naravo v ormoški
občini.
Ob koncu naj omenim še Bibliografijo Or-
moža in okolice, ki jo je pripravil Jakob
Emeršič in obsega 617 enot. Razporejena je
v glavnem po avtorjih, anonimni članki pa
so razvrščeni pod krajevnim imenom.
Olga JanSa
Iva Curk, Ohranjeni mitreji na Sloven-
skem, Kulturni in naravni spomeniki Slove-
nije, Zbirka vodnikov, 31. zvezek, Ljubljana
1972, 22 strani, 15 slik.
To je prva knjižica v zbirki Kulturni in
naravni spomeniki Slovenije, ki obravnava
neko vrsto spomenikov na širšem prostoru
vse naše dežele in ne skuša predstaviti le do-,
200
ločenega naravnega oziroma kulturnozgodo-
vinskega objekta ter ga povezati z njegovo
ožjo ali širšo okolico, kot je bilo to pri vseh
dosedanjih zvezkih.
Najprej nas avtorica seznani z osnovnimi
pojmi Mitrovega kulta. Prvotno so ga častili
v vzhodnih provincah rimskega imperija, ka-
sneje pa se je razširil tudi proti zahodu. Nje-
govi častilci iso bili večinoma vzhodnjaki, a
kasneje se jim je pridružilo tudi drugo pre-
bivalstvo. Naj omenim tu le napis C. Caeci-
nae Calpurniusa, ki je izhajal iz stare ple-
miške rodbine, a je dal Mitri na čast popra-
viti prvi mitrej v Ptuju. Največ privržencev
je imel bog svetlobe in Sonca v tretjem sto-
letju, za časa Dioklecijana, a nekaj desetle-
tij kasneje ga je izpodrinilo krščanstvo, ki je
postalo državna religija. Obe verovanji pa
imata precej stičnih točk, saj sta nastali ma-
lodane na istem prostoru. Nova vera se je
morala ozirati tudi na običaje tako številnih
privržencev Mitre. Prevzeli so 25. december,
ki je bil prvotno dan, ko se je Mitra rodil iz
skale, za rojstni dan Kristusa, praznovanje
nedelje, dneva Sonca. Vplivi pa so bili tudi
obratni.
Osnova mitraizma je v bojevanju dveh na-
sprotujočih si sil, dobrega in zla. Mi tras je
bog dobrega, svetlobe, ki se je rodil iz skale.
Moral se je neprestano boriti proti zlu, kon-
čno je mogel z daritvijo belega bika ustva-
riti rastlinstvo, živalstvo in človeka. Na tej
poti so mu pomagali kača in pes ter Cautes
in Cautopates, njihov nasprotnik pa je bil
škorpijon, simbol zla. Mitrovim privržencem,
to so bili le moški, pa je bilo obljubljeno tudi
plačilo v onostranstvu.
V Sloveniji je imel svoje privržence v vseh
večjih naseljih, tako v Emoni, Celeji, Prae-
toriju Latobicorum in Neviodunumu, pa seve-
da v Poetoviju, kjer je bUo eno najmočnejših
središč tega kulta. Posamezne spomenike naj-
demo še v Rušah, Savinjski dolini, Modriču
na Pohorju, Zg. Pohanci pri Sevnici in pri
Rožancu v Beh krajini.
Tem splošnim pojmom sledi podroben opis
vseh treh, še danes in situ ohranjenih mit-
rejev v Sloveniji, to so prvi in tretji v Ptuju
ter v živo skalo vsekan mitrej pri Rožancu.
Avtorica podrobno razloži vse reliefe, ki so
tako pomemben vir za poznavanje mitrovega
kulta ter posvetilne napise, ki nam omogoča-
jo spoznati socialni položaj častilcev boga
Mitre.
Na koncu sledi še kratek seznam najpo-
membnejše strokovne literature o tem vero-
vanju za časa rimskega imperija.
Anja Zwitter
Karl Semmelweis, Der Buchdruck auf
dem Gebiete des Burgenlandes bis zu Be-
ginn des 19. Jahrhunderts (1582—1823); Bur-
genländische   Forschungen,   Sonderheft   IV
Eisenstadt 1972. 98 str. + 68 tbl. Ilustr. 8".
Avtor publikacije Karl Semmel weis že vr-
sto let proučuje tiske Janeza Mandelca
(Mannel, Manlius), prvega tiskarja, ki je de-
loval na tleh današnje Gradiščanske (od leta
1582 do 1604 ali 1605, ko je v kraju Deutsch-
kreutz prenehal tiskati in tam verjetno tudi
umrl).
Pred prihodom na obmejno področje za-
hodne Ogrske oziroma današnje Gradiščan-
ske pa je Janez Mandelc deloval v Ljublja-
ni. Sprva je bil tu knjigotržec, toda poleti
1575 je v Ljubljani ustanovil tiskarsko de-
lavnico, ki je bila prva na Kranjskem in
sploh na slovenskih tleh. Do svojega izgona
spomladi 1582 je natisnil v Ljubljani okrog
30 del, od tega 11 slovenskih — torej petino
vseh slovenskih tiskov 16. stoletja — in se
s tem uvrstil tudi med pomembne pospeše-
valce slovenske protestantske književnosti.
Prvotno je imel Semmelweis namen obrav-
navati le Mandelčevo delo, vendar to v ce-
loti, ko pa je bila njegova publikacija pred-
videna za slavnostno darilo ob 12. aborovanju
avstrijskih bibliotekarjev, ki je bilo od 6. do
9. septembra 1972 v Eisenstadtu, se je od-
ločil, da napiše zgodovino tiskarstva na Gra-
diščanskem. Menil je, da je to še toliko po-
trebneje, ker se s to materijo, razen pisca, ta
čas ne ukvarja nihče drug. Zato je v tako
zasnovani publikaciji tista dela, ki jih je
Mandelc natisnil zunaj Gradiščanske, le na
kratko navedel (ljubljanske tiske iz let 1575
do 1580 na straneh 46 in 47, varaždinske iz
let 1586 do 1587 na strani 47 ter särvärske
iz let 1600 in 1602 na strani 48). Kljub temu
obsegajo: uvodna razprava o Mandelcu, bi-
bliografski popis njegovih izdaj na Gradi-
ščanskem, kratka navedba Madelčevih izdaj
zunaj Gradiščanske, preglednica tiskarskih
krajev na Gradiščanskem s številom izdaj,
preglednica tiskarskih krajev od Ljubljane
do Deutschkreutza prav tako s številom izdaj
in seznam literature o Mandelcu, polovico
besedila Semmelweisove publikacije; od 68
prilog, kjer so reproducirane naslovne strani
obravnavanih tiskov, pa prikazuje Mandel-
čeve tiske kar 41 prilog.
V nadaljevanju je avtor obravnaval na
straneh 53 do 9I še deset tiskarn oziroma
tiskarjev, ki so delovah na Gradiščanskem za
Mandelcem do leta 1823. Svojo razpravo je
zaključil s seznamom kratic in z registrom
oseb in krajev, besedilu pa slede še priloge.
Ob popisu vsake bibliografske enote je na-
vedel Senamelweis tudi starejšo literaturo,
kjer se tisk že popisuje in obravnava. Tiskom
v madžarščini je dodal še nemški prevod na-
slova. Popis je po večini razširil še s kratko
informacijo o avtorju in o vsebini popisan^
201
bibliografske enote in navedel slednjič, seve-
da le pri ohranjenih tiskih, tudi število ohra-
njenih izvodov in njihovo hranilišče.
Čeprav avtor Mandelčevega ljubljanskega
delovanja iz navedenega razloga ni izčrpne-
je prikazal, pa je tisti del njegove publikaci-
je, ki obravnava Mandelca, pomemben tudi
za slovensko kulturno zgodovino, saj bolje
osvetljuje Mandelčevo delovanje po izgonu
iz Ljubljane. To obdobje tiskarjevega življe-
nja je bilo v naši literaturi opisano le v
splošnih potezah in še ti sumarični podatki
so se naslanjali na starejšo literaturo. No-
vejše objave v teh prikazih niso upoštevane.
Kakor sta prišla v zadnjem času na dan dva
nova Mandelčeva ljubljanska tiska (prim.
O. Sakrausky, Ein bisher unbekannter slo-
wenischer protestantischer Katechismus aus
dem Jahre 1580; 900 Jahre Villach, Villach
1960 in P. Simoniti, Neznan ljubljanski tisk
iz leta 1577 in nekaj podatkov o njegovem
avtorju; Kronika 19, 1971), tako so našli ne-
kaj novih naslovov Mandelčevih tiskov na
Ogrskem in Gradiščanskem tudi v madžar-
skih in avstrijskih bibliotekah (prim, seznam
literature o Mandelcu na straneh 51 in 52).
Vendar moramo upoštevati, da spadajo Man-
delčevi tiski zaradi starosti in okoliščin, v
katerih so nastajali in katerim so bili v na-
slednjem obdobju izpostavljeni, med velike
redkosti tiskarske umetnosti, zato slika nje-
govega dela tudi danes najbrž še ni popolna.
Semmelweisova zasluga je, da je po pri-
bližno sedemdesetih letih — na prelomu sto-
letja se je z Mandelcem intenzivneje ukvar-
jal zlasti Friedrich Ahn — ponovno združil
vse dosedanje raziskave, preveril števUo in
hranilišča tiskov in tako podal popolnejši
pregled Mandelčevega delovanja v zadnjih
dveh desetletjih njegovega življenja. Na tem
mestu bi opozoril, da je napravljen sodoben
bibliografski popis tudi za ljubljanske slo-
venske Mandelčeve tiske — v sklopu biblio-
grafskega popisa vseh slovenskih tiskov 16.
stoletja — v B. Berčič, Das slowenische Wort
in den Drucken des 16. Jahrhunderts; Ab-
handlungen über die slowenische Reforma-
tion (Geschichte, Kultur und Geisteswelt der
Slowenen, 1.), München 1968.
Po Semmelweisovih navedbah je Mandole
natisnil na Gradiščanskem 58 del (6 v nem-
škem, 35 v madžarskem in 17 v latinskem
jeziku), v Varaždinu 3 dela (2 v latinskem
in 1 v hrvaškem jeziku) in v Sarvaru 4 dela
(3 v madžarskem in 1 v latinskem jeziku).
Doslej je torej evidentiranih 65 del, ki jih je
Mandelc po svojem odhodu iz Ljubljane na-
tisnil na Gradiščanskem, Hrvaškem in Ogr-
skem.
Iz teh del je razvidno, da je Mandelc
tiskamo selil iz kraja v kraj in pod zaščito
protestantskih velikašev Batthyanyjev, Zrinj-
skih, Erdödyjev in Nadasdyjev pridno tiskal.
Güssing (1582—1585), Varaždin (1586—1587),
Eberau (1587—1592), Deutsch Schützen (1592
—1593), Güssing (1595—1597) Deutschkreutz
(1598), Sarvar (1600), Deutschkreutz (1601),
Sarvar (1602), Deutschkreutz (1603—1605) so
postaje njegove življenjske poti. Z impresu-
ma njegovih zadnjih izdaj lahko tudi skle-
pamo, da je svojo življenjsko pot zaključil
leta 1604 ali 1605 v kraju Deutschkreutz na
Gradiščanskem. Za tiskar j evo vdovo je vodil
podjetje Mandelčev pomočnik Emerik Par-
kas, ki je že leta 1608 postal lastnik tiskame.
Pri proučevanju Janeza Mandelca je torej
Semmelweis napravil velik korak naprej in
s tem prispeval, da je slika delovanja tega
pomembnega tiskarja postala celovitejša.
Branko Relsp
Jože Koropec, Zemljiške gospoščine med
Dravogradom in Mariborom do konca 16. sto-
letja. Maribor, Obzorja 1972, 195 strani.
Avtorja ni treba posebej predstavljati, saj
je že nekaj let znan kot najbolj plodovit slo-
venski štajerski zgodovinar, kot profesor na
mariborski pedagoški akademiji in kot ured-
nik nove vrste Časopisa za zgodovino in na^
rodopisje. »Zemljiške gospoščine« predstav-
ljajo tekst njegove doktorske disertacije iz
leta 1970. Razveseljivo je, da so v razmeroma
kratkem času prišle v knjižni obliki med
širši krog zgodovinarjev in drugih ljubiteljev
berila z zgodovinsko tematiko. Delo je sin-
teza nekajletnega proučevanja štajerske fev-
dalne zgodovine in še posebej starejše zgo-
govine dravske doline ter zemljiške posesti
šentpavelskega samostana. Sentpavelsko po-
sest je Koropec posebej obdelal že v letih
1965-67 v svoji magistrski nalogi, na podob-
no tematiko in način obravnave pa lahko
naletimo tudi v njegovih krajših razpravah.
Naj že kar tu opozorimo na njegovo preda-
vanje na lanskoletnem zborovanju zgodovi-
narjev v Škofji Loki »Štatenberg in kmečki
upor«, objavljeno v ČZN 1972 in ponatisnje-
no v posebni publikaciji z Aškerčevim ciklu-
som »Tahi na Štatenbergu«, Obzorja 1972,
ter na njegov najnovejši oris »Slovenski
kmečki upor 1635«, ki je v nadaljevanjih le-
tos spomladi izhajal v mariborskem Večeru.
V posameznih poglavjih je avtor z leksiko-
grafsko natančnostjo podal pregled obsega in
teritorialnega razvoja posameznih posesti
dravske doline v času od 11. do 16. stoletja.
Dalje je obdelal različne oblike zemljiške
posesti in njihove pertinence. Orisu uprav-
ne, sodne in cerkvene razdelitve sledi pre-
gled kolonizacije posameznih področij. Pri
pisanju naštetih poglavij je avtor kritično
uporabljal vrsto že objavljenih virov in tis-.
202
kanih zgodovinskih pregledov, ki se nana-
šajo na ta del slovenskega prostora.
Drugi del knjige, poglavja o gospodarskem
položaju gospoščin in njim podložnih kme-
tov, sloni v pretežni meri na podobni analizi
še neobjavljenih virov, predvsem dragocene
vrste urbarjev in imenjskih cenitev iz let
1542—1544. Koropčevi opisi družbenoeko-
nomskih odnosov so podkrepljeni s številni-
mi podatki, tabelami in grafikoni. Našteva-
nja podrobnosti so sicer večkrat resda že po-
dobna objavi virov in so za povprečnega
bralca prav gotovo utrujajoča. Avtor pa je
zaključke v sklepnem poglavju teksta z njimi
nedvomno solidno podkrepil. Očitki, ki jih je
lahko slišal v Škofji Loki na račun svojega
»drobnjakarstva«, se ob tem zdijo neupravi-
čeni.
Profesorja Perdo Gestrin in Bogo Grafe-
nauer v spremni besedi poudarjata, da bodo
prav Koropčevi kvantitativni podatki lahko
dobro izhodišče za nadaljnje podobne raz-
iskave in skupaj z opusom Pavla Blaznika
o škofjeloškem gospostvu pot do novih spo-
znanj v slovenski agrarni zgodovini. Daljši
povzetek v nemščini še povečuje uporabnost
in razširja krog odmevnosti pričujočega dela.
Nataša Stergar
Milan Valant, Zgodovina najstarejše Ljub-
ljane (Šentjakoba). Samozaložba, Ljubljana,
1972; 50 str.
Milan Valant je po starših Krajinčan, sam
pa je rojen v Ljubljani. Svoje drugo delo je
zato posvetil njenemu najstarejšemu delu, v
katerem je preživel veHk del svojega živ-
ljenja.
Razen kratkega opisa prazgodovinske, an-
tične in zgodnjesrednjeveške Ljubljane je
večina prostora namenjena opisu nastajanja
in razvoja Šentjakoba. Izredno zanimiva pre-
teklost tega mestnega predela, zlasti jezu-
itskega kolegija, mu je dala možnost, da je
nastala zanimiva knjižica. Zgodovinar v njej
sicer ne bo našel kakih bistvenih novih po-
datkov pač pa vrsto drobcev iz zgodovinske
in kulturne preteklosti šenjakobske cerkve
in bližnjih ulic.
Delo je napisano na podlagi dosedanje li-
terature. Avtorjev namen — popularizirati
preteklost — je sicer lep, vendar se mu ne
sme popolnoma prepustiti. Tudi zgodovinska
publicistika ima namreč svoja pravila.
stane Granda
Stanko Skaler, Boj za staro pravdo. Ljub-
ljana, 1973, 124 str. in zemljevid.
Med razmeroma precejšnjim številom pu-
blikacij, ki so izšle v počastitev 400-letnice
slovensko-hrvaškega kmečkega upora, je zad-
nje delo pokojnega Stanka Škalerja najbolj
poljudno. Avtor, ravnatelj Posavskega mu-
zeja v Brežicah, ki naj bi v perspektivi po-
stal centralni slovenski muzej za kmečke
upore, je bil gotovo med najbolj poklicanimi,
da napiše na podlagi dosedanjih dognanj
lahko razumljivo delo o naši uporniški pre-
teklosti.
V prvem delu je opisano stanje podložnih
kmetov v letih pred uporom, ko se je njihov
položaj naglo poslabševal. Ne samo, da je
razložen temeljni družbeni konfHkt, ampak
so prikazani tudi drugi momenti, ki so silili
kmete v upor. Detajlneje so obdelani ko-
roški kmečki upor leta 1478, slovenski 1515
in slovensko-hrvaški kmečki upor 1573.
S tem je jasna tudi prva pomanjkljivost
knjige. Upor iz leta 1635 in tolminski kmeč-
ki upor nista obdelana. Naslednja pomanj-
kljivost je v tem, da je poleg citiranja vi-
rov, ki naj bi delo poživili, položil v usta
kmetov stavke, ki jih ti (verjetno) niso go-
vorili. S tem je razvrednotil nekatere pred-
nosti, ki jih je dosegel z vpletanjem origi-
nalnih dokumentov.
Delo moramo šteti za uspelo. Ne odlikuje
ga samo lep, jasen in Skrbno napisan tekst,
ampak tudi številne ilustracije, grafike in
fotografije. Knjigo bo z užitkom prebiral
tudi zahtevnejši bralec.
stane Granda
Beniamino Salvi-Slavec, Nacionalno in po-
litično gibanje Slovencev in Hrvatov od raz-
svetljenstva do nastanka jugoslovanske dr-
žave (1918). (II movimento nazionale e poli-
tico degli Sloveni e dei Croati dall'illumi-
nismo alla creazione dello Stato Jugoslavo
(1918). ISDEE Instituto de studi e documen-
tazione sull'Est Europeo 1971, 264 str.
Beniamino Salvi-Slavec je pripadnik slo-
venske narodnostne manjšine v Italiji, študij
zgodovine je dokončal na ljubljanski univer-
zi, zdaj pa poučuje v Italiji. K njegovemu
delu sta prispevala uvoda znana italijanska
zgodovinarja Leo Valiani in Arduino Agnelli.
Zlasti uvod slednjega je obsežen in podaja
razmerje med Zahodno Evropo in Južnimi
Slovani.
Avtor se na začetku na kratko dotakne
naselitve Slovencev in Hrvatov, problema
nacionalnega ozemlja in v kratkih obrisih po-
da zgodovino obeh narodov do obdobja raz-
svetljenstva, ko obravnava vse slovenske
preporodne krožke, pri Hrvatih pa posebej
obravnava Ignata Martinoviča in njegovo
profrancosko zaroto. Nadalje obravnava Ilir-
ske province, v zvezi z njimi Vodnika, od-
nos slovenskih preporoditeljev do francoske
oblasti in idejo ilirizma. Obravnava panslo-.
203
vansko gibanje pred letom 1848, Dobrovske-
ga, Czartoryskega, Herderja, KoUarja, Pa-
lackega.
Sledi poglavje o političnih gibanjih pred
1848 najprej pri Hrvatih, kjer obsežno ob-
ravnava kulturno gibanje in njegove po-
membne osebnosti. Pri Slovencih v tem ob-
dobju 'obravnava delovanje Copa in Pre-
šerna, boj proti ilirizmu in abecedno vojno.
Ob letu 1848 obravnava stališča posamez-
nih slovanskih narodov, njihove odnose z
Madžari in Italijani, praški kongres, program
»Zedinjene Slovenije«, delovanje Slovencev,
dogodke na Hrvatskem, delovanje bana Je-
lačiča.
V obdobju Bachovega absolutizma omenja
ustanovitev Družbe sv. Mohorja, nato opiše
ustavno obdobje 1860—1867, ob čemer raz-
laga tudi avstrijski parlamentarni sistem.
Nato piše o kulturni in politični aktivnosti
za časa čitalnic, o mariborskem programu.
Precej prostora posveti hrvaškim stran-
kam, delovanju škofa Strossmayer j a, uvedbi
dualizma in dejavnosti v Saboru. Sledi po-
glavje o slovenskih taborih in Ljubljanskem
programu, o volitvah 1867 in posledicah
dualizma za Slovence. Nato avtor obravnava
mladoslovence in tabore, ki jih natančno po-
piše. Omenja rusofilske ideje pri Franu Ce-
lestinu, pojav jugoslovanske ideje, obsežno
pa se pomudi ob Ljubljanskem programu.
Nadaljnje poglavje govori o političnem in
kulturnem življenju na Hrvaškem od dua-
lizma do 1880, pri čemer je poudarek na
reviziji hrvaäko-ogrske nagodbe. Avtor ob-
sežno obravnava dogajanja na Slovenskem
od 1867 do 1893. Opisuje trenja med »mla-
dimi« in »starimi«, delovanje Levstika, Taafe-
jevo obdobje, slogaštvo, nastop Mahniča, »lo-
čitev duhov«, prvi slovenski katoliški shod.
Avtor nato obravnava nastanek in razvoj
slovenske socialne demokracije od 1867 — od
Slovenske lipe, preko delovanja Zeleznikarja,
ustanovitve JSDS, problem Kristanove per-
sonalne avtonomije. Tivolske resolucije, kon-
ča pa z idejami Ivana Cankarja. Nekoliko
krajše obravnava razvoj hrvaške socialne
demokracije.
Obsežno obravnava dogajanja na Hrva-
škem od 1883 do 1914, od vlade bana Khuena
Hedervaryja, trenja med Hrvati in Srbi" na
Hrvaškem, delovanje strank, politiki »nove-
ga kurza« in srbsko-hrvaški koaliciji.
Avtor se nato povrne k Slovencem, ob-
ravnava nastanek klerikalne in liberalne
stranke, stike Slovencev s Hrvati, razvoj ju-
goslovanskega gibanja, dotakne se preporo-
dovcev.
Zadnji del knjige je posvečen slovenske-
mu in hrvaškemu gibanju med prvo svetov-
no vojno. Najprej obravnava odmev na iz-
bruh vojne v Sloveniji in na Hrvaškem, pre-
ganjanja naprednih elementov, proces proti
preporodovcem, stališča slovenske in hrvaške
socialne demokracije. Nato obravnava Niško
izjavo, ustanovitev Jugoslovanskega odbora,
njegovo delovanje, odnose z italijansko vla-
do in delovanje Supila. Obravnava Krfsko
deklaracijo, ki ji pripisuje kljub šibkim toč-
kam zelo velik pomen.
Nato obravnava majniško deklaracijo, oko-
liščine, v katerih je do nje prišlo, razkol
med Krekom in Korošcem ter Šušteršičem.
Opozori na različno vrednotenje pomena de-
klaracije, kot se kaže pri jugoslovanskih
zgodovinarjih, poroča o deklaracijskem gi-
banju, ki ga je izjava sprožila. Opozarja tu-
di na vpliv parol oktobrske revolucije na
deklaracije Jugoslovanskega kluba in na od-
mev Majniške deklaracije pri Hrvatih in
Srbih.
Dotakne se tudi uporov južnih Slovanov v
avtrijski vojski, obravnava slovenske in hr-
vaške socialiste, ob njihovem obratu od av-
stromarksizma k jugoslovanstvu, Cankarjevo
predavanje v Trstu, vstop socialistov v Na-
rodni svet, deiklaracijo hrvaške socialne de-
mokracije na konferenci v Stockholmu. De-
lo zaključi s stanjem ob koncu vojne, nacio-
nalno koncentracijo, ustanovitvijo Narodnog
vječa in Narodnega sveta ter ustanovitvijo
države Slovencev, Hrvatov in Srbov.
Navaja tudi obsežen pregled literature. Če-
prav je delo pisano na podlagi literature, je
gotovo pomemben pregled zelo važne dobe
v slovenski in hrvaški zgodovini in kot tako
gotovo pomembno za informiranje naših za-
hodnih sosedov. Pomembno je tudi dejstvo,
da je avtor uporabil mnogo novejših del
slovenske, hrvaške in svetovne historiogra-
fije. Velik poudarek daje kulturni zgodovini.
Andrej Vovko
TomaŽ Pavšič, Kulturno delo Kluba starih
goriških študentov, izdal in založil Goriški
muzej, Nova Gorica, januarja 1973, 30 str.
Delo je posvečeno 10-letnici Kluba starih
goriških študentov in 85-letnici predsednika
tega Kluba Franceta Gorkiča. Avtor opisuje
delovanje Kluba, ki se kaže v odkrivanju
plošč in spomenikov kulturnim, javnim in
narodnim delavcem na Goriškem. Dotakne se
novejše zgodovine Goriške, življenjske poti
in delovanja Franceta Gorkiča, sestankov
bivših dijakov nemške in slovenske gimna-
zije v Gorici, njihovega sestanka 22. septem-
bra 1963 v Kromberku. S tem sestankom, na
katerem so iz svoje srede izvolili odbor za
postavitev spominskih plošč Andreju Gabr-
ščku in dr. Antonu Gregorčiču, se je prav-
zaprav začelo njihovo delo.
204
Avtor nato v kronološkem redu podaja kro-
nike proslav in besedila na spominskih plo-
ščah in spomenikih, prav tako pa opiše po-
drobnosti o izdelavi plošč in spomenikov.
Prvo spominsko ploščo Andreju Gabrščku
so odkrili 12. septembra 1965 na njegovi roj-
stni hiši v Kobaridu, na isti dan popoldne pa
še dr. Antonu Gregorčiču na Vršnem. Leta
1966 so odkrili spomenik s spominsko ploščo v
Kroimberku sklaldatelju Vinku Vodopivcu,
1967 v Mostu na Soči spominsko ploščo dr.
Ivanu Preglju na njegovi rojstni hiši, 1968 pa
Vinku Vodopivcu na njegovi v Ročinju. Isto
leto je dobil spominsko ploščo dr. Ivo Sorli,
leta 1969 so odkrili ploščo v spomin na 100 let
čitalnice v Vrtojbi in Ivanu Laharnarju ter
dr. Dragu Marušiču, leta 1971 Ernestu Klav-
žarju, Andreju Znidaršiču, bratoma dr. Jo-
sipu in dr. Nikolaju Tonkliju, leta 1972 pa
Stanku Premrlu, istega leta pa so odkrili
spomenik Franu Erjavcu na Erjavčevi ce-
sti v Novi Gorici.
Klub skrbi tudi za obnovitev grobov po-
membnih rojakov, zlasti za obnovitve na-
pisov.
Andrej Vovko
Vid Vremec: Andrej Manfreda, kohariški
protifašist in drugi. Partizanska knjiga, Ljub-
ljana 1973, 200 str.
Knjiga je posvečena Andreju Manfredi, ko-
bariškemu študentu, pripadniku tajne orga-
nizacije TIGR, obsojencu prvega tržaškega
procesa, članu italijanske komunistične
stranke, ki je 7. julija 1943 umrl v ječi Sa-
luzzo.
Avtor nas izčrpno seznani z njegovim živ-
ljenjem in delovanjem, hkrati pa označi tudi
geografski in zgodovinski okvir, v katerem
je živel. Začne z opisom kobariškega obmo-
čja od preloma stoletja dalje, opiše dogodke
med prvo svetovno vojno, fašistično nasilje,
zlasti znane dogodke ob poškodbi spomenika
na Krnu in fašističnih represalijah.
Andrej Manfreda se je rodil 1908, oče mu
je umrl 1915 v ruskem ujetništvu, mater z
bratom in sestro pa so Italijani po prvi za-
sedbi odvedli v bližino Neaplja, kjer so ži-
veli skoraj leto dni. Po končani ljudski šoli
so vpisali Andreja na idrijsko slovensko re-
alno gimnazijo, od tam pa je leta 1925 pre-
stopil na videmski licej, kjer je maturiral z
odliko leta 1928.
Andrej je bil že od gimnazije naprej na-
rodno in protifašistično usmerjen, zanimal se
je tudi za socialne probleme; pred koncem
leta 1927 so ga sprejeli v tajno protifašisti-
čno organizacijo TIGR. Postal je eden vodi-
teljev te tajne organizacije na gornjesoškem
območju.
Avtor poroča o protifašističnem zborovanju
na Krnu avgusta 1928, kjer je dvajsetletni
Andrej govoril in navaja tudi njegov govor.
Jeseni istega leta se je vpisal na fakulteto za
politične in družbene vede v Padovi, oprav-
ljal je tudi razne akcije, med drugim je so-
deloval v trosilni akciji z letaki proti faši-
stičnim volitvam leta 1929.
V Padovi je nadaljeval študij, dokler ga
niso 25. marca 1930 doma aretirali in odpelja-
li v Koper, nato pa v rimsko ječo Regina
Coeli. Iz tega obdobja navaja avtor tudi ne-
kaj Andrejevih pisem. Sledi opis Prvega tr-
žaškega procesa, ustrelitev v Bazovici in od-
mev na ta dogodek.
Andreja Manfredo so na tem procesu ob-
sodili na 10 let ječe. Najprej so ga zaprli v
kraju Oneglio v Liguriji v samico. Zbolel je;
v zaporu je prišel v stik z italijanskimi ko-
munisti. Ko so ga prestavili v jetniško zdra-
vilišče Pianosa, je postal prepričan komunist
Oktobra 1932 so ga premestili v jetnišnico
Civitavecchia. Iz tega časa je na tem mestu
v knjigi objavljenih več Andrejevih pisem.
Leta 1931 so zaprli tudi Andrejevega bra-
ta Janka, v Rimu pa so ga obsodili na 15 let
ječe v jetnišnici v Volterro. Andrej je iz za-
pora pisal bratu pisma in vplival nanj, da se
je tudi on približal komimistični ideologiji.
Janka so premestili v Turi di Bari, kjer je
bil nekaj časa v celici skupaj z Gramscijem,
Ob amnestiji leta 1935 je bil Andrej izpu-
ščen iz ječe, bil pa je pod policijskim nadzor-
stvom. Kljub temu mu je uspelo navezati sti-
ke celo s komunisti onstran meje. Iz Kobari-
da si je dopisoval z bratom, maja 1936 pa
so ga spet aretirali. Sodna obravnava proti
njemu se je začela maja 1937, do takrat pa
je bil zaprt v Regini Coeli. Dolžili so ga, da
je širil protifašistični tisk. Obsodili so ga na
14 let zapora. Poslali so ga v Pianoso, nato
pa v Saluzzo, kjer so bili samo težji bolniki.
Pri prevozu do jetniSnioe je slučajno srečal
25. marca 1938 brata Janka, ki so ga vodili
na Pianoso. Andrej je 7. julija 1943 v skriv-
nostnih okoliščinah umrl.
V knjigi je tudi poglavje o dogodkih tik
pred italijansko kapitulacijo in po njej, o
nastanku »kobariške republike«, partizanski
dejavnosti v kobariško-breginskem in sever-
nem predelu Beneške Slovenije, knjiga pa
se zaključi z vrnitvijo Janka Manfrede 9.
junija 1944 domov, njegovim delovanjem v
partizanih ter prevozu posmrtnih ostankov
Andreja domov. Njegovo krsto so 19. novem-
bra 1945 prepeljali v Ljudski dom v Gorici,
naslednji dan pa so jo pokopali v Kobaridu.
Brat Janko, ki sta ga prizadela zapor in bo-
lezen, je umrl 1948, njuna mati pa je dočaka-
la visoko starost in umrla leta 1965.
Knjiga je nedvomno dragocen prispevek
k poznavanju dogajanja na Kobariškem za
205
časa fašizma, prav tako pa natančen opis ži-
vljenske poti bratov Manfreda, zlasti Andre-
ja, njuno življenje in delo pa širši javnosti
dosedaj ni bilo preveč poznano. Številna ob-
javljena pisma so pretresljivo pričevanje ra-
zvoja neke osebnosti v mračnem in usodnem
času, kot je to bil čas fašizma.
Andrej Vovko   !
Erna Muser — Vida Zavrl, FKL žensko
koncentracijsko taborišče Ravensbrück. Par-
tizanska knjiga v Ljubljani 1971. 760 str.
Zajetna knjiga, ki govori o deležu Slovenk
in Jugoslovank v ženskem koncentracijskem
taborišču Ravensbrück (uradna kratica FKL)
— poleg Auschwitza največjem ženskem ta-
borišču — je fuzija pričevanj preživelih jet-
nic in uvodmh iKiglavij, ki jim ne moremo
odrekati resnosti znanstvenega dela. Avto-
rici, obe nekdanji j etnici taborišča na Meck-
lenburškem, sta pri pisanju uvodnih sestav-
kov in kritičnih pripomb k tekstom spomin-
skih pričevanj uporabili vso bogato svetov-
no in domačo literaturo, ki je izšla v letih
1945—1971. Prav tako sta pregledali domače
dokiunente arhiva IZDG in RSNZ SRS, na-
dalje dokumente in podatke Inštituta za
marksizem in leninizem v Berlinu, muzeja
v Ravensbrücku, ki »gostuje« v nekdanjem
zloglasnem ravensbriškem bimkerju, ter šte-
vilne podatke in pojasnila. Pri objavah pri-
čevanj sta avtorici poskušali podati čimbolj
avtentičen tekst z izrazi, ki so bili v navadi
v taboriščnem žargonu, opombe ob koncu
knjige pa koristno pojasnjujejo manj jasne
aU napačno interpretirane detajle. Razvrsti-
tev spominskih prispevkov sledi kronologiji
prihodov in odhodov v druga taborišča: v
bližnji Uckermark (sprva mladinsko, pozne-
je uničevalno taborišče), Mauthausen, Neu-
stadt-Glewe, Malchov, Rechlin in Bergen-
Belsen, če navedemo le nekatera. Posamezna
pričevanja so bila zapisana že v prvih letih
po vojni, nekaj so jih pozneje avtorice do-
polnile, več prispevkov pa je bilo že objav-
ljenih. Pisanje taboriščnih spominov je zlasti
spodbudil kongres internirank septembra
1949 v Berlinu, načrtno zbiranje pa se je
začelo po letu 1961. Več kot 100 knjižnih
strani obsega slikovni del, ki ga napolnjujejo
fotografije j etnie in drugo dokumentarno
gradivo — last raznih institucij in ustanov
pri nas in v tujini. Najbolj neposredno do-
živimo risbe in fotografije ročnih izdelkov
j etnie. 3 zemljevidi pa dajejo celotnemu
tekstu prostorsko orientacijo: Slovenija po
6. aprilu 1941, SS Evropa s koncentracijski-
mi taborišči in Načrt FKL Ravensbrück.
V uvodnih poglavjih se seznanimo z na-
stankom in razvojem nacističnih koncentra-
cijskih taborišč ter o delovanju Ravens-
brücka od njegove uradne »otvoritve« mar-
ca 1939 do konca, ko je 1. maja 1945 KL
Ravensbrüök prevzela sovjetska oblast, ne-
kaj dni prej pa je popolna evakuacija tabo-
rišča pred prodirajoče rdečo armado terjala
še zadnje žrtve. Prav nacisti so do vrhunca
izpopolnili angleški izum v burski vojni. Po
prihodu na oblast so začeli s sistematičnim
izgrajevanjem koncentracijskih taborišč, naj-
prej za uničevanje svojih političnih nasprot-
nikov, kriminalcev nemške narodnosti, že
kmalu pa tudi za pripadnike »manjvrednih
ras« (Zide in Cigane), zločince in asocialce,
po izbruhu vojne in zasedbi tujih ozemelj pa
za uničevanje predstavnikov manjvrednih,
zlasti slovanskih narodov. V taboriščih so se
znašli tudi jetniki in jetnice iz zahodnoev-
ropskih držav, od koder so povečini priha- "
jali ljudje, ki naj bi ogrožali varnost zased-
benih oblasti. Tako so postala KL kraj or-
ganiziranih in sistematičnih umorov 11 mi-
lijonov ljudi obeh spolov in raznih narodov
in ras. Miselne silnice za uničevanje ljudi v
nacistični državi je treba iskati v celotnem
kompleksu Hitlerjevega prihoda na oblast, v
porajanju nacionalsocializma, ki je na poti
do oblasti najprej uničil vse svoje nasprotni-
ke v Reichu, ko pa je začel zasedati Evropo,
je z rasistično ideologijo začel uničevati
množice z vseh zasedenih ozemelj. 12-letna
zgodovina koncentracijskih taborišč pozna
samo stalno izpopolnjevanje svoje organizi-
ranosti, uničevalnih metod (plinske celice in
krematoriji) do presenetljive popolnosti tega
mehanizma za nmožično uničevanje. Organi-
zacija taborišč se je še zlasti okrepila po
marcu 1934, ko jih je prevzela SS in so bila
mogoča le uradna, državna taborišča. Prvi
taborišči po prevzemu SS sta bili Oranien-
burg (pozneje Saehsenhausen) in Dachau, ki
se jima je leta 1937 pridružil še Buchen-
wald. Do začetka vojne so nacisti zgradili še
3 velika taborišča: Mauthausen po zasedbi
Avstrije, Flossenbürg in Ravensbrück, do
aprila 1942 pa še 9 novih. Mreža taborišč je
prepredla najprej Nemčijo in nato še zase-
dene dežele (množica uničevalnih taborišč na
Poljskem). Med vojno so postale gospodar-
ske naloge taborišč pomembnejše od politič-
nih in so jih delili na delovna, na delovna
s strožjimi razmerami in uničevalna. Deli-
tev pa je dejansko neupravičena, saj so bila
vsaj ob koncu vsa uničevalna. Tudi na slo-
venskih tleh je bilo uničevalno taborišče v
opuščeni rižarni pri Sveti Soboti v Trstu
leta 1944. Upravno se je s taborišči ukvarjal
SS-Führungshauptamt v Orarüenburgu. Leta
1942 so tudi KL vključili v »totalno« — v
delo za vojno in proizvodnjo in so zato upra-
vo priključili novemu SS glavnemu uradu
za upravljanje gospodarstva. »SS država« je
206
taborišča planirala še za obdobje po vojni,
če bi nacizem zmagal, kjer bi zlasti slovan-
ski jetniki prisilno delali.
FKL Ravensbrück je nastal po Himmler-
jevem ukazu, ker je postalo žensiko taborišče
v opuščeni kaznilnici Lichtenburg pri Tor-
gauu premajhno. Zaradi vedno večjega do-
toka so morali taborišče, sprva namenjeno za
2000 jetnic, pozneje trikrat povečati. Število
j etnie v celotnem taboriščnem kopleksu s po-
družnicami se je gibalo od 2500 leta 1939 do
46.000 januarja in februarja 1945, ko so se v
taborišča zgrnile tisočere jetnice iz vzhoda
in madžarske politične jetnice. Za zgodovino
Ravensbriicka se je delno ohranil dragocen
transportni seznam novink od 24. marca 1939
do 26. jauarja 1945. Iz njega dobimo podatke
tudi za Slovenke oziroma Jugoslovanke.
Zgodovina nemških koncentracijskih tabo-
rišč je eno od poglavij našega NOB. Po pri-
bližni cenitvi je bilo v Ravensbrücku in raz-
nih podružnicah 2300 Slovenk in 2750—2800
jugoslovanskih državljank. Od teh se okoli
200 Slovenk ni nikoli vrnilo v domovino.
Prve Slovenke so pripeljali z Gorenjskega že
10. septembra 1941, sredi januarja 1945 pa so
v Ravensbrück pri,peljali vsaj še 3 trans-
porte Slovenk, dva iz goriških zaporov. Slo-
venke razredno zavedne protifašistične bo-
jevnice so bile prvič tudi resnično združene,
saj so v taborišče pripeljali najprej Gorenjke
in štajeilke, od aprila 1942 cele koroške dru-
žine, po kapitulaciji Italije žene iz bivše
ljubljanske pokrajine, konec leta 1944 pa še
Prekmurke, ki so jih Nemcem izročili Madža-
ri. Med njimi so bile zastopane pripadnice
vseh slojev in poklicev, od predvojne poli-
tične delavke Marije Žumrove, prve dokto-
rice naravoslovja Angele Pisikemik do ko-
roške ljudske pesnice Katarine Miklav iz
Lepene, avtorice doživetih pesmi iz tabori-
šča.
Knjiga o Slovenkah in Jugoslovankah
v Ravensbrücku je naš prispevek k do-
kumentom o tragični usodi zatiranih evrop-
skih narodov, za katere si je nacizem izmis-
lil pojem fizičnega uničenja. Postala je vest
ljudi, da se nikoli ne bi ponovile podobe
grozot za električnimi žicami, kjer je bil člo-
vek oropan svojega dostojanstva ter ostal le
številka s popolnoma negotovo usodo, izro-
čen na milost in nemüost podivjanim esesov-
skim hlapcem. V svetu, ki ga živimo, ko so
nasilje in temne človekove sile še prisotne
in ko v naši soseščini spet dvigajo glavo neo-
nacistični obsedenci, igra pričujoča knjiga
pomembno kulturno poslanstvo.
Gvido stres
Bazovica v boju. Trst, »Odbor za postavi-
tev spomenika padlim v NOB v Bazovici*
1973. 48 str.
V zadnjem desetletju opažamo pri prebi-
valcih v vaseh na tržaškem Krasu težnjo po
postavitvi spomenikov padlim v NOB. Ta ide-
ja vsebuje neko dvojnost in sicer postavitev
spomenika iz zgodovinskega in umetniškega
okvira, ter obenem mobilizacijski moment
prispevka cele vasi. Skupno s spomenikom,
ki po navadi predstavlja glavni del truda
in dela, pa izhajajo po kvaliteti in kvantiteti
različne brošure, ki opisujejo potek NOB v
določeni vasi, nanizan j e imen padlih in po-
grešanih, imena terencev itd. Sistem pisanja
je v večini teh brošur enak. Pisci po ustnih
pričevanjih in po pisanih ostankih prikažejo
poljudno, vsakomur razumljivo dogajanje v
obdobju od konca prve svetovne vojne do
leta 1945.
Po tem konceptu je izšla tudi brošura »Ba-
zovica v boju«, ki jo je uredil novinar pri
Primorskem dnevniku, Jože Koren. Ob sve-
čani otvoritvi spomenika septembra 1973 so
brošuro organizatorji delili med prisotne.
Za učinkovitost platnice je poskrbel arh.
D. Jagodic, ki je obenem tudi osnoval na-
črt spomenika.
Uvodni tekst nam posreduje boj vaščanov
Bazovice za postavitev spomenika. Kljub
vsakovrstnim težavam in to predvsem biro-
kratskega značaja, je spomenik zrasel ob fi-
nančni in materialni pomoči vseh vaščanov.
Obenem pa je zgraditev spomenika podprla
tudi ZZB NOV Slovenije, zavedajoč se, da
predstavlja ime Bazovica globok moment v
slovenski narodni zavesti. Ta zapis izzveni
obenem kot zahvala vsem, ki so na kakršen-
koli način pomagali pri postavitvi spome-
nika.
V drugem sestavku razloži arh. D. Jagodic
umetniški koncept spomenika: »na sredi
kraškega tlaka iz grobega kamna, široka a
nizka forma iz brona v obliki fontane, s fi-
gurami v reliefu, ki ponazorujejo zgodovino
Bazovice od prvih žrtev in kalvarije slo-
venskega ljudstva do zmagovitega narodno-
osvobodilnega boja in obnove miru.«
Temu sledi fotografski in biografski insert
15. padlih v NOB. Po uvodnem delu sledi
še zgodovinski prikaz v petih prispevkih:
V fašističnem jarmu. Krvava zora, Bazovica
v boju. Nastanek in bojna pot Bazoviške
brigade, Bazovica po zmagi.
V prvem prispevku se V. Mi jot zaustavi ob
posledicah propada Avstroogrske za Bazovi-
co, nato pa spremlja prosvetno in zadružno
življenje na vasi. Svoje pisanje zaključi z
nastopom fašizma v tržaški okolici in še po-
sebno v Bazovici.
Seveda ni mogla ta brošura mimo bazo-
viških junakov. Podelila jim je prispevek pod
naslovom »Krvava zora«, kjer si je urednik
pomagal z odlomkom iz knjige V. Spangerja
»Bazoviški spomenik«, kjer prikazuje ekse-
207
kucijo Miloša, Bidovca, Marušiča in Valen-
čiča na bazoviški gmajni. V tretjem prispev-
ku, ki ga je napisal Duško Kale, je najobšir-
neje podano obdobje borbe proti fašizmu v
Bazoviei. Pisanje temelji predvsem na ust-
nem izročilu preživelih in na dokumentih te-
renske organizacije, od protestnih akcij do-
mačinov do deportacij in do prvih kontaktov
ljudstva vzhodnega tržaškega Krasa z OF.
Po 8. septembru 1943 se v vasi osnuje vaški
odbor OF, organizirana je ilegalna slovenska
osnovna šola ter okrajni NOO.
V četrtem prispevku je J. Koren ekscerpi-
ral knjigo Franja Bavca »Bazoviška brigada«.
Zadnji prispevek nam prikaže razvoj Ba-
zovice od osvoboditve do današnjih dni, kar
S. Spetič jemlje kot podlago za poziv ljudem
v borbi proti neofašizmu.
Ob tej brošuri ter ob celi vrsti njenih
predhodnic, naj zapišem, da je to le delček
zgodovine vasi v okolici Trsta. Potreben bi
bil resnejši pristop k preteklosti teh vasi.
Pozitivna vloga teh brošur, naj bi bila v tem,
da bi bile v spodbudo za zbiranje gradiva teh
vasi, ki postajajo vse bolj predmestja z me-
šanim prebivalstvom, kjer spomini in na-
vade prav tako hitro izginjajo, kot izginja
podoba tržaškega Krasa.
Boris Gombač
Jože Krall, Partizanske tiskarne na Slo-
venskem, II. — Primorske tiskarne. Knjiž-
nica NOV in POS 40111. Ljubljana 1973.
430 str.
Sodelavec Instituta za zgodovino delav-
skega gibanja Jože Krall, je v dobrem letu
z dvema pomembnima publikacijama obo-
gatil slovensko zgodovinopisje. V svoji prvi
knjigi je opisal razvoj tiskarstva v ilegalni
Ljubljani in na partizanskem Dolenjskem.
Razprava o primorskih tiskarnah predstav-
lja nadaljevanje že začetega dela. Avtor ob-
ravnava razvoj Primorskih tiskarn že od nje-
govih prvih začetkov in jo je tako kot prvi
del izdal IZDG v redni zbirki NOV in POS,
ki jo zalaga Partizanska knjiga.
V uvodnem poglavju se je na kratko do-
taknil ciklostilnih tehnik, ki so delovale v
času fašizma. Tako navaja, da so že v letih
1938—1940 izdajali ilegalni list Delo in še
več drugih časopisov v Goricah pri Divači,
v Gorici in v Trstu. Vse te izkušnje ilegalne-
ga tiskarstva so prišle do izraza z začetkom
vojne. Na Primorskem je do poletja 1943 de-
lovalo 8 pomembnejših in nekaj manjših ci-
klostilnih tehnik, ki so razmnoževale propa-
gandni material.
S kapitulacijo Italije je prišlo na Primor-
skem do množične vstaje in ob tem se je
pokazala tudi večja potreba po partizanskem
tisku. Vodstvo Pokrajinske tehnike KPS za
slovensko Primorje je sredi marca 1944 po-
skrbelo za postavitev prve majhne tiskarne
z imenom »Ančka 222« na Vogrskem. Do
osvoboditve so na Primorskem nastale še tri
tiskarne: Julij 63, Slovenija in Doberdob.
Med vsemi je bila najbolje opremljena ti-
skarna Slovenija v Studencih. Od septembra
1944 je prevzela tiskanje »Partizanskega
dnevnika«, in so do osvoboditve v njej na-
tisnili 101 številko, kar kaže, da je izhajal
skoraj vsak drug dan. Znano je, da je ta
časopis, katerega dedič je današnji Primorski
dnevnik v Trstu pričel izhajati že novembra
1943. To je kot pravi avtor, edinstven pri-
mer v vsej okupirani Evropi. Avtor je svoje
gradivo črpal predvsem iz arhivov posamez-
nih tiskarn slovenskega Primerja, ki jih hra-
ni IZDG. Vse to je lepo razvidno iz številnih
opomb. Podal nam je tudi obširen pregled
literature, saj je že večje število avtorjev
obravnavalo posamezne primorske tiskarne
in ciklostilne tehnike. K temu je dodal abe-
cedni seznam krajev in imen, brez česar si
težko predstavljamo tiskano znanstveno delo.
Da si lažje predstavljamo obseg dela, ki
so ga opravile Primorske tiskarne naj v ilu-
stracijo povzamem Krallov izračun oprav-
ljenega dela štirih primorskih tiskarn: 13
različnih listov, in sicer 268 številk (1017
strani) v nakladi 1,141.182 izvodov, 18 obsež-
nejših tekstov v nakladi 56.490 izvodov (483
strani); 57 letakov in lepakov (85 strani) v
nakladi 520.264 izvodov; 28 večbarvnih ovit-
kov za brošure (28 strani) 70.114 izvodov; 133
drobnih tiskovin (162 strani) v 337.549 izvo-
dih. Vseh tiskov skupaj torej 504 na 1775
straneh v 2,126.599 izvodih. Izreden pomen so
imele tudi razmeroma številne izdaje v ita-
lijanščini.
S pričujočim delom je avtor opravil ve-
liko nalogo, saj je na sistematičen način ob-
ravnaval razvoj partizanskega tiskarstva.
Delo pa bo zaokroženo, ko bo na enak sin-
tetičen način raziskano in obdelano tudi par-
tizansko tiskarstvo na Gorenjskem, na Šta-
jerskem in na Koroškem.
Nataša Stergar
Stane Terčak, Ukradeni otroci. Druga, iz-
popolnjena izdaja. Zavod Borec v Ljubljani
1973, 475 strani.
O prelomnem in hkrati velikem obdobju
zgodovine slovenskega naroda, narodnoosvo-
bodilnem boju v letih 1941—1945 je v pri-
merjavi z obdobjem med obema vojnama
1918—1941 v slovenski historiografiji že ve-
liko napisanega in nekatera vprašanja že
raziskana. Tako ima Slovenija v primerjavi
z drugimi republikami o NOB obdobju že
celovitejši pregled, ki pomeni temeljno delo
208
in osnova za nadaljnja raziskovanja katere-
koli problematike in področja.
Poleg tega ima tehtne in izčrpne študije
in monografije, med katerimi naj omenimo
le nekaj: O osvobodilni fronti, o okupacijskih
sistemih v Sloveniji, o nemškem okupatorju
na Štajerskem in Gorenjskem in o nacistični
raznarodovalni politiki v Sloveniji v letih
1941—1945, o italijanskem okupatorju na Do-
lenjskem in Notranjskem, o kapitulaciji Ita-
lije in narodnoosvobodilni borbi v Sloveniji
jeseni 1943. Dalje imamo razprave, ki pre-
učujejo kolaboracionizem in kontrarevolucijo
v Sloveniji, napisanih je že nekaj monografij
o narodnoosvobodilnih enotah (odredih, bri-
gadah), o posameznih dejavnostih v NOB,
tako o saniteti, gospodarstvu, tiskarstvu.
Tokrat bomo spregovorili o dokumentar-
nem delu Staneta Terčaka Ukradeni otroci,
ki pomeni novo poglavje v zgodovinopisju
obdobja NOB. S tehtnimi dokazi prikazuje
manj znano poglavje genocida, ki ga je za-
grešU nemški nacizem nad slovenskim na-
rodom. Avtor je z dolgoletnim zbiranjem do-
kumentarnega gradiva: arhivskih dokumen-
tov, ustnih virov zaoral ledino v raziskova-
nju omenjenega vprašanja in zbral toliko
gradiva, da je uspel prikazati zaokroženo
podobo o nacističnem ugrabljanju slovenskih
otrok v letih okupacije. Zavod Borec je leta
1962 delo izdal pod naslovom Ukradeni otro-
ci, za katero je dobil Terčak Kajuhovo na-
grado za leto 1960. Prva izdaja knjige pa je
imela tudi nekaj pomanjkljivosti, na katere
je opozoril v recenziji dr. Tone Ferenc z
naslovom Nekaj pripomb h knjigi Ukradeni
otroci v Prispevkih za zgodovino delavskega
gibanja IV/1963, št. 1-2, str. 181—192.
Prizadevanje avtorja, da bi delo izpopolnil,
ga je vodilo k nadaljnjemu iskanju in zbira-
nju dokumentarnega gradiva, tudi tistega, ki
ga v času priprave in izdaje knjige pred de-
setimi leti ni bilo povsem na voljo.
Dodatno zbrano gradivo, predvsem izpo-
polnitev gradiva iz VIII. procesa pred ame-
riškim vojaškim sodiščem v Nü'rnbergu, in
nove izjave prič otrok in njihovih prežive-
lih svojcev in drugih za pripravo druge iz-
daje, pa avtorja ni omajalo v prepričanju:
da tudi tokrat ni še v celoti zbrana vsa do-
kumentacija, zlasti ne v arhivih tistih držav,
ki so zasegle okupatorsko gradivo. Vendar
kot pravi sam v uvodu tudi še neraziskano
gradivo ne more kaj bistveno novega pri-
spevati k prikazu ali pa ovreči grozljivo po-
dobo nemškega ugrabljanja otrok v okviru
nacističnega genocida nad slovenskim naro-
dom.
Jedro Terčakovega dela je preučitev naci-
stičnega izganjanja družin partizanov in
ustreljenih talcev, prikaz življenja ugrablje-
nih otrok v taboriščih VOMI (Volksdeutsche
Mittelstelle) in domovih Lebensborna ter nji-
hove nadaljnje usode. Vsebina knjige je raz-
deljena na več poglavij z opombami, ki jo
zaključuje sklepna beseda in resumeji v slo-
venščini, angleščini in nemščini.
V prvem delu knjige v prvem poglavju
avtor na kratko in dovolj jasno prikaže oku-
pacijo Spodnje Štajerske in Gorenjske in de-
portacije Slovencev. V drugem poglavju
Himmler in organizacija njegovih uradov pri-
kaže vse ustanove in organizacije, ki so se
ukvarjale z izseljevanjem, s preseljevanjem
in zapiranjem naših ljudi v koncentracijska
taborišča in ugrabljanjem slovenskih otrok.
Tako nas seznani z delovanjem Urada držav-
nih komisarjev za utrjevanje nemštva. Glav-
nim uradom za čistost rase in preseljevanje.
Nemško naseljevalno družbo. Nemško prese-
litveno in upravljalno družbo, Repatriacij-
skim uradom za etnične Nemce — folksdoj-
čerje in z Organizacijo »L« — Lebensborn,
kateremu so nacisti z ozirom na posebne na-
loge namenili veliko pozornost. Ta ustanova
naj bi skrbela za čistost nordijske rase, po-
speševala rojstva nemških otrok in prek or-
ganiziranih ustanov sprejemala ugrabljene
otroke drugih narodnosti. Tretje poglavje Od
domačih ognjišč v taborišča je najdaljše.
Avtor opira svoje raziskave na monografijo
Toneta Ferenca Nacistična raznarodovalna
politika v Sloveniji v letih 1941—1945 in na-
drobno oriše aretacije in akcije izseljevanja
družin ustreljenih talcev in partizanskih dru-
žin iz Spodnje "Štajerske in Gorenjske, na-
cistično nasilje v zbirnih taboriščih v okoliški
šoli v Celju, v Šentvidu in Goričanah pri
Medvodah, odhod transportov in življenje v
otroških taboriščih Volksdeutsche Mittelstel-
le (VOMI) in domovih Lebensborna. V četr-
tem poglavju Ugrabljanje tujih otrok prikaže
Terčak prav tako z dokumenti, med njimi
so Himmler jeva pisma in govori, kako so
Nemci s svojo rasno teorijo utemeljevali
oziroma opravičevali ugrabljanje tujih otrok.
Ustanove, ki so tesno sodelovale pri ropanju
»biološko sprejemljivih« otrok tuje narod-
nosti primerni za germanizacijo so bile na-
slednje: Glavni urad za čistost rase in prese-
ljevanje, Repatriacijski urad za etnične Nem-
ce in organizacija Lebensborn. Vse te orga-
nizacije so izvajale svoje zločinske dejavnosti
v vseh okupiranih deželah, zlasti pa na Polj-
skem, v Jugoslaviji (Slovenija), na Češkem
in Norveškem.
Drugi del knjige je posvečen spominom in
izpovedi otrok (Otroci obtožujejo), ki so jim
nacisti namenili usodo janičarjev a so se po
končani vojni srečno vrnili v domovino.
Mnogi izmed njih se le bežno spominjajo
svojih staršev, vsem pa je ostal neizbrisen
pečat velikega trpljenja v taboriščih tretje-
ga rajha. Svojevrsten dokument je dnevnik
209
12-letnega dečka Slavka Preložnika, ki ga
je pričel pisati od aretacije svojega očeta (7.
VII. 1942) pa do konca leta 1944. V tretjem
delu, Materina izpoved, govori Pavla Kova-
čič iz Celja. Je ena izmed redkih mater, ki
se je prebila skozi koncentracijsko in nato
delovno taborišče, dobila svoja ugrabljena
otroka, s katerima se je po vojni vrnila do-
mov. Njena izpoved je, kot vse ostale, pre-
tresljiva a toliko bolj dragocena če vemo,
da so materam po odvzemu otrok v zbirnih
taboriščih namenili edino še pokončanje v
taboriščih smrti. Po kratkem pregledu tabo-
rišč v Tretjem rajhu, kamor so pošiljali naše
ljudi, sledi četrti del Vrnitev v domovino.
Terčak nadrobno prikaže organizacije in nji-
hovo delovanje za repatriacijo vojnih ujet-
nikov (vojakov bivše jugoslovanske vojske),
taboriščnikov, otrok, in oseb, ki so bili po-
slani na delo v Nemčijo. Na koncu prikaza
so še izjave repatriiranih otrok o zadnjih me-
secih izgnanstva. Veliko ukradenih otrok, ki
so si jih prisvojile nacionalsocialistične dru-
žine, pa je utonilo v tujini in le redkim
svojcem teh otrok je uspelo po dolgotrajnem
iskanju in boju doseči, da so se vrnili v do-
movino. V nadaljnjih treh poglavjih je pri-
kazan prvi primer takega boja, ki ga je
spremljala domača in tuja javnost; boj ma-
tere za vrnitev sina Ivana Pirečnika, dalje
enajstletni boj za Franca Zagožena in vrni-
tev Elice in njenega brata Ivana Acmana.
Zadnji dve poglavji pa prikazujeta neuspeli
poskus takšnega boja.
Terčakovo najboljše dokumentarno delo, ki
odkriva neizpodbitna dejstva podprta z do-
kumenti in fotografijami o nacističnem
ugrabi j an ju otrok j er pisano tudi z bolečo
prizadevnostjo. Knjiga ima visoko etično
vrednost in je primerna tudi mladini, zlasti
še pri pouku zgodovine.
Anka Vldovlč-Miklavčič
SOMMAIRE 1
Božo Otorepec, Collaborateur supérieur a l'In-
stitut Historique de l'Academie Slovene, Ljub-
ljana: Contribution a I'histoire du chateau de
Turjak. — CDU 728.81 (497.12 Turjak) (091) —
p. 147
Anton Svetina, juriste en retraite, Ljubljana:
OU se trouve la montagne carinthienne Möns
Junensis ? — CDU 914.366 Möns Junensis —
p. 153
Helfried Valentinitsch, Associo d'études a la Fa-
culté de Droit, Graz (Autriche): Les plaintes
des paysans dependant de l'office du vidame
en Carniole de 1634. — CDU 347.237(497.12)
«1634» — p. 155
Jelka Melik, Etudiante de droit, Ljubljana: Les
finances de la province de Carniole de 1861—
1914. — CDU 351.72(497.12)«1861/1914» — p. 160
Dušan Kermavner, Conseiller scientifique en re-
traite, Ljubljana: La greve dans la mine de
houille Ojstro en 1883. — CDU 331.892:622.332
(497.12 Ojstro) «1883» — p. 166
Katarina Kobe-Arzenšek, Conservateur supé-
rieur au Musée technique de Slo venie: Con-
tributions a I'histoire de la corderie en Slo-
vénie. — CDU 677.7.08(497.12)(091) — p. 169
Ivo Juvančič, Adjoint scientifique a l'Institut
pour l'étude des nationalités, Ljubljana: Le
fond politique du premier proces de Trieste.
— CDU 329.18(45)«1925/1930» — p. 180
Jože Som, Adjoint scientifique a l'Institut pour
I'histoire du mouvement ouvrier, Ljubljana:
Vlado Valenčič-septuagenaire. — CDU 92 Va-
lenčič V. — p. 185
Stane Granda, Associe d'études a l'Institut pour
I'histoire du mouvement ouvrier, Ljubljana:
Janko Jarc-septuagénaire. — CDU 92 Jarc J.
— p. 186
En feuilletant des vieux albums de photogra-
phies. — CDU 77.03(093) — 187
Informations sur l'activité de nos établissements
et de nos sociétés. — CDU 061.055 — p. 189
Publications nouvelles. — CDU 930(048.1) — p.
198
210
GOSPODARSKO
ZGODOVINSKI
SPOMINSKI ZBORNIK
jubilejnih, slavnostnih
in informativnih člankov
ter člankov z gospodarskega
in kulturnozgodovinskega področja
Socialistične republike Slovenije
GOSPODARSKE ORGANIZACIJE, ZAVODI IN DRUGI
čestitamo
za 30-letnico zasedanja
AVNOJ V JAJCU
IN
ZA DAN REPUBLIKE
29. november
vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem
pa se priporočamo za sodelovanje
na gospodarskem in kulturnem področju
obenem pa želimo tudi
srečno,
zdravo in uspeha polno
novo leto 1974
IZBRAN JE GLAVNI DOBAVITELJ
JEDRSKE JEDRSKE KRŠKO
Na predlog elektrogospodarstev republike Slovenije in
Hrvatske sta Izvršni svet Skupščine SR Slovenije in
Izvršno viječe Sabora Hrvatske sklenila dne 27. oktobra
1973 sporazum, s katerim je bila dana pobuda in začeta
skupna akcija dveh republik za gradnjo dveh jedrskih
elektrarn, od katerih bo prva zgrajena v SR Sloveniji
v Krškem, a druga v SR Hrvatski.
Na podlagi tega sporazuma dveh izvršnih svetov sta
združeni elektrogospodarstvi obeh republik pooblastili
elektrogospodarska podjetja in to: Savske elektrarne.
Ljubljana In Elektroprivedo, Zagreb, da opravita skupni
program priprav za gradnjo JE Krško.
V ta namen sta pooblaščeni elektrogospodarski organi-
zaciji ustanovili skupno delovno skupino in skupni ko-
ordinacijski odbor, izvršna sveta obeh republik pa po-
sebno delovno skupino.
Po dvoletnem delu pri Izdelavi tenderja, pri zbiranju
in analizi ponudb, pri pogovorih z inozemskimi ponud-
niki, z domačo Industrijo ter z domačimi gradbenimi
in montlažnlmi podjetji, s orojektnimi organizacijami,
kakor tudi z Inozemskimi in domačimi bankami In «1-
nančnimi Institucijami se je opravila dokončna analiza
in vrednotenje zbranih ponudb in se ugotovil najugod-
nejši ponudnik za JE Krško.
V razpisu za dobavo in gradnjo JE Krško so sodelo-
vale inozemske firme:
General Electric iz ZDA,
Kraftwerk Union Iz Zvezne republike Nemčije in
Westinghouse iz ZDA.
Kot naiugodnelši ponudnik je bil izbran in predlagan
organom upravljanja zainteresiranih elektrogospodar-
skih delovnih organizaolj Westinghouse iz ZDA.
Dne 28. novembra 1973 so organi uoravliania Savskih
elektrarn Ljubljana, Elektroslavonlje Osijek, Elektro-
nrlvrede Rijeka, Elektroorlvrede Dalmacije, Solit. Elek-
troprnvrede Zagreb in Geološkega zavoda, Ljubljana,
obravnavali poročilo In nredlog KO za pripravo gradnie
JE Krško in posebne delovne skupine IS dveh republik
ter na podlagi tega sprejeli sklepe, da se za najugod.
nejšega ponudnika izbere In sprejme firma Westing-
house. Istega dne je bilo v Krškem podpisano namen-
sko pdsmo, tako imenovani »Letter of intent«, s firmo
Westinghouse.
Firma Westinghouse je za JE Krško ponudila projekt
te elektrarne z lahkovodnim reaktorjem pod pritiskom
»sistema PWR« in z.enim turboagregatom, moči 632MW
s pretočnim hlajenjem, oznroma z močjo 615 MW v pri-
meru hlajenja s hladilnimi stolpi. Cena elektrarne po
sistemu dobave »ključ v roke« znaša 3.929 ralUjonov
dinarjev, vključno z jedrskim gorivom za prvo pol-
njenje.
Eden Izmed odločujočih elementov pri Izbiri firme
Westinghouse za najugodnejšega ponudnika je bila za-
nesljivost pri obratovanju elektrarne. To je toliko po-
membneje, ker bo JE Krško najmočnejša elektrarna
v našem elektroenergetskem sistemu.
Westinghouse je sprejel zahteve Investitorja, ki se na-
našajo na ugodnost lokacije JE v Krškem kot tudi vsa
potrebna zagotovila za varnost okolice ob upoštevanju
postavljenih pogojev vodnogospodarskih organov obeh
republik, kar zadeva hladilni sistem.
Firma Westinghouse bo vso pomembnejšo opremo,
zlasti jedrski reaktor in turboagregat, dobavila iz last-
nih tovarn Iz ZDA, ki imajo pri Izdelavi takšne opreme
že dolgoletne izkušnje.
V ZDA je takšna oprema v glavnem že standardizirana,
v omenjenih tovarnah pa imajo tudi izredno dobro
kontrolo nad kakovostjo materiala in Izdelavo v vseh
proizvodnih fazah.
Ocenjeno je bUo, da bo Westinghouse lahko zgradil
jedrsko elektrarno v ponujenem roku. Firma Westing-
house zagotavlja, da bo elektrarno predala v obratova-
nje v 60 mesecih od podpisa Letter of intent.
Ponudba Westinghouse je bila najugodnejša tudi v ko-
mercialnem In finančnem pogledu glede na temeljne
kreditne pogoje.
Skupna investicijska vlaganja in zadolžitve v tujini, so
pri tej ponudbi najnižje.
Westinghouse je sprejel tudi investitorjeve pogoje za
vključitev domače industrije pri dobavah opreme za
JE Krško kot tudi za sklenitev kooperantskih poslov
z domačo industrijo. V ta namen je podpisal ustrezen
sporazum s konzorcijem domače Industrije za gradnjo
JE Krško.
Začetek gradnje JE Krško pomeni hkrati uvajanje
jedrske tehnologije in začetek nuklearnega obdobja v
razvoju jugoslovanskega elektrogospodarstva in indu-
strije.
JE Krško pomeni kot skupni gospodarski podvig dveh
republik na načeUh skupnih vlaganj pomemben faktor
povezovanja dveh repubUškUi elektrogospodarstev na
temelju modeme tehnologije ter hkrati pomemben pri-
spevek za združevanje in razvoj enotnega jugoslovan-
skega elektroenergetskega sistema.
Organizacija združenega dela
Protektor
Ljubljana, šmartinska 64
praznuje v letošnjem letu
25 let obstoja in dela
v minulih 25 letih se je >>PROTEKTOR« razvil
iz obrtne delavnice v podjetje, ki na modemih
napravah industrijsko obnavlja diagonalne in ra-
dialne osebne ter tovorne avtomobilske plašče z
modernimi letnimi in zimskimi profili. Izdeluje
po željah kupcev najrazličnejša tesnila in pena-
ste profile in druge gumijeve izdelke.
S svojimi proizvodi se je »PROTEKTOR« uve-
ljavil na domačem tržišču in želi poslovno sode-
lovati z vsemi organizacijami združenega dela,
ki bi hotele skleniti ustrezne poslovne aranžmaje.
Zlasti vabi k sodelovanju transportna podjetja,
za katera bi lahko prevzel obnavljanje avtomo-
bilskih plaščev za njihova prevozna sredstva.
Kolektiv »PROTEKTORJA« bo tudi v bodoče
vlagal velike napore in potrebna sredstva, da bo
svoje poslovne partnerje zadovoljeval s najra-
zličnejšimi kvalitetnimi gumijevimi izdelki ter
solidno obnovljenimi avtomobilskimi plašči.
Linija za vulkanizacljo avtomobilskih plaščev
Direktor Inž. Pavle Logonder
25-lefnica
GRAL-AvToobnova
Liubljana
Avtoobnova, podjetje za servisne usluge, pro-
dajo avtomobilov in rezervnih delov, slavi v
tem letu 25-letnico svojega obstoja.
Z odlokom ministrstva za lokalni promet leta
1948 je bilo ustanovljeno podjetje; začetki so
bili zelo skromni: nekaj avtoremontnih delav-
nic in kovnic za rezervne dele, katerih vloga
je bila v času obnove domovine pomembna,
če imamo pred očmi takratno stanje voznega
parka v Sloveniji.
Podjetje je začelo poslovati s skromnimi
osnovnimi in obratnimi sredstvi v vrednosti
9,173.607 din. Posebno po letu 1957 se je po-
slovni sklad ob smotrni in racionalni uporabi
investicij stalno večal. Sporedno z naložbami
v osnovna sredstva so se večala tudi obratna
sredstva. In ravno pravilna razporeditev sred-
stev je imela ugodno posledico, tj. likvidnost
podjetja vseh 25 let svojega delovanja.
Celotni dohodek je narasel kljub nekaterim
težavam zaradi neugodnih tokov v gospodar-
stvu v letih 1952 in 1953 od skromnih 5,713.000
v letu 1948 na 5.030,708.741 starih din v letu
1972. Tudi osebni dohodki so rasli, pri čemer
je veliko vlogo odigralo nagrajevanje po stor-
jenem delu.
Kadrovska struktura se je iz leta v leto izpo-
polnjevala od delavcev, ki so prišli iz prakse
na začetku poti do strokovno usposobljenih
delavcev, ki jih današnja tehnologija nujno
zahteva. Številčno stanje kolektiva je od 61
članov in 32 vajencev na začetku poti pod-
jetja naraslo na 400 članov v letu 1972.
Najpomembnejša za podjetje je bila selitev v
nove prostore v letu 1963; od 1948—1963 so
poslovne površine zavzemale le ca. 3000 kva-
dratnih metrov, od prelomnega leta dalje pa
32.300 kvadratnih metrov.
Danes je podjetje specializirano za servisna
opravila za 4 znamke avtomobilov: TAM,
FAP, OM in Mercedes ter za popravila hi-
dravličnih volanov ZF, ventilatorjev Behr itd.
Za vsako vrsto popravil so organizirali samo-
stojne enote, ki predstavljajo tehnične, pro-
storske in personalne celote.
V sklopu podjetja deluje tudi trgovina sploš-
nega materiala in rezervnih delov za osebna
vozila, saj je povpraševanje po njih na našem
trgu zelo veliko.
In kakšni so načrti za prihodnost? Na eni stra-
ni specializacija, na drugi pa izpopolnitev
manjkajočih oddelkov in služb v tej smeri, da
bi v bodoče nudili lastnikom vozil gravita-
cijskega območja tj. ljubljanske regije in
tranzitnim koristnikom celotno storitev in to
je: ne samo popravil in vzdrževanja vozil,
temveč tudi možnost za garažiranje in pre-
nočišča za stranke.
Modernizacija poslovanja, razsežnost delavni-
ških prostorov, uvajanje nove tehnologije in
specializacija so zahtevale bolj strokovno po-
vezavo; najnovejša pridobitev za zadovoljitev
te potrebe je sprejemno oddajni center za ko-
munikacije in dokumentacijo.
Delavsko samoupravljanje je bilo uvedeno le-
ta 1950 in je moralo premagovati vrsto težav,
ki so mu bile na poti. Po obdobju krize v le-
tih 1967—1970 je znova zaživelo in je dobilo
tisto vlogo, ki mu je določena po zakonih. V
duhu novih odnosov v podjetju delujejo tudi
sindikat, mladinska organizacija in ZK. V
okviru sindikata so najbolj delavne športne
sekcije: kegljači, šahisti in nogometaši.
Za zaključek prikazane poti podjetja lahko
ponovimo besede direktorja ing. Pavla Lo-
gondra: »Kolektiv si je vseskozi prizadeval, da
je držal korak s časom, kar mu je v glavnem
uspevalo. Zaželeno je, da bi büo tako tudi v
bodoče, da bi ob naslednjem jubileju lahko
ravno tako s ponosom gledali na prehojeno
pot.«
Panorama poslovnih prostorov Avtoobnove
SLOVENIJALES
Pravijo, da iz majhnega raste veliko. Res je tako.
Pred petindvajsetimi leti je bilo podjetje Slove-
nijales majhno podjetje, danes, po petindvajsetih
letih, pa je po velikosti že peto med jugoslovan-
skimi trgovskimi podjetji. Med proizvodnimi
podjetji lesne industrije Slovenije je Slovenija-
les s svojimi tovarnami po obsegu proizvodnje
največje.
Ustanovitev Sloveni j alesa, podjetja za izvoz lesa
in lesnih izdelkov, sega v začetek leta 1948. Izvoz
lesa je bil prva leta centraliziran, šele leta 1951
se Sloveni j ales osamosvoji in začne izvažati sam.
Izvoz je rastel iz leta v leto, vse večji je postajal
izvoz finalnih izdelkov — lesne galanterije in
pohištva, leta 1955 je izvoz finale že večji kot
skupni izvoz gozdnih in žagarskih izdelkov. Stal-
no večanje obsega proizvodnje je zahtevalo tudi
večjo prodajo. Leta 1954 je Slovenijales odprl
prvi trgovini za prodajo pohištva v Ljubljani in
Beogradu. Poleg izvoza ima za nalogo tudi pre-
skrbovanje domačega trga. Z namenom, da
združuje izvozne organizacije v Sloveniji, se spoji
s podjetjem Kooperativa in nekaj časa nosi
skupno ime.
Razvoj notranje trgovine ne pozna republiških
meja. Ze so se pojavile trgovine v Zagrebu, Osl-
jeku, Skopju, Novem Sadu, Subotici, Zadru, Spli-
tu. V Celju in Mariboru zrastejo nove prodajne
kapacitete.
Tudi v zunanji trgovini raste iz leta v leto več
predstavništev v Evropi, v Ameriki, v Afriki.
Odpirajo se posebne SK enote v Ameriki, ki ku-
pujejo izdelke, jih montirajo in kot takšne pro-
dajajo naprej.
Slovenijales med prvimi spozna, da je potrebna
vse večja povezanost z industrijo. Lesna in po-
hištvena industrija Idrija se leta 1967 prva pri-
druži podjetju Slovenijales. Začne se obdobje ve-
likih integracijskih procesov. V nekaj letih šte-
vilo naraste na šestnajst enot, od tega ena na
Hrvaškem, druga v Bosni.
Pomanjkanje lesa v Evropi napoti Slovenijales,
da prvi med jugoslovanskimi podjetji odpre svoja
sečišča v Afriki. Iz Centralne afriške republike
že dobiva žaga v koprski brezcarinski coni hlo-
dovino in jo predeluje tako za potrebe doma kot
za izvoz.
Ob petindvajseüetnici ustanovitve Slo veni j alesa
lahko ugotovimo, da je podjetje napravilo tak
silovit vzpon v relativno kratkem časovnem ob-
dobju.
Poslovna politika podjetja pa tudi v obdobju ju-
bilejnega leta vodi v nadaljnje povečanje obsega
poslovanja; kaže pa se v sledeči poslovno poli-
tični problematiki: integracijski procesi v trgo-
vini in proizvodnji zahtevajo istočasno širjenje
prodajnih kapacitet doma in v inozemstvu.
Ti procesi zahtevajo povečano samoupravno de-
javnost znotraj samega podjetja v odnosu do pro-
izvodnje in do trgovine. Izvajanje ustavnih do-
polnil pomeni nadaljevanje že pred leti začetega
dela.
Vlaganje sredstev v industrijo deficitarnih pol-
izdelkov za potrebe lesne industrije je stalna ob-
lika sodelovanja med Slovenijalesom in proiz-
vodnjo.
Prav v tem letu sta bili zgrajeni modemi skla-
dišči v Novem Sadu in Celju. Z delom je začela
žaga v CAR. Odprte so nove trgovine Biro bou-
tique po Jugoslaviji.
Število delavcev se je skupaj s proizvodnjo povz-
pelo nad šest tisoč in se neprestano veča, tako
da deset tisoč delavcev v združenem podjetju
Slovenijales ni več daleč.
Predsednik centralnega delavskega sveta je
Franc Peterkovič, delavec Tovarne pohištva Bre-
žice, predsednik delavskega sveta matičnega pod-
jetja je Peter Tmovec iz sektorja polfinale, ge-
neralni direktor podjetja je Anton Petkovšek, ki
že deset let uspešno vodi podjetje.
Modernizacija naprav v Lesni in pohištveni industriji Radomlje
Eden izmed kolonialnih stolov, najbolj množičnega iz-
delka, ki ga Izvaža Slovemjales v ZDA in veliko evrop-
skih držav
Zgradba v Beethovnovi 11, kjer je sedež združenega
podjetja Slovenijales
Kaj je Metaconta?
Metaconta pomeni naziv za družino računalniško
krmiljenih sistemov avtomatskih telefonskih in
telegrafskih central, ki so jih razvile in jih še
razvijajo različne tovarne v sklopu mednarodne
družbe ITT. Vsem tem sistemom central so skup-
ni računalniki, ki so jih bili razvili v najtesnej-
šem sodelovanju z vsemi tovarnami, članicami
ITT, medtem ko so izvedbe komunikacijskih sto-
penj in prilagoditvenih enot različne. Trenutno
so iz družine Metaconta najbolj znani tile siste-
mi: 10 C, ki ga proizvaja belgijska tovarna Bell
Telephone, ter 10R in IIA, na katerih delajo
francoske tovarne LMT in CGT.
Med vsemi temi sistemi prednjači sistem 10 C,
ki je že prešel eksperimentalno obdobje in je v
redni proizvodnji v Belgiji, pripravljajo pa pro-
izvodnjo tudi v drugih deželah, npr. v Avstraliji,
Jugoslaviji, Norveški in na Taivanu.
V redni eksploataciji sta že dve avtomatski tele-
fonski centrali tega sistema v Belgiji in avto-
matska telegrafska centrala na Nizozemskem,
medtem ko je naročenih in je v montaži že mno-
go central v Belgiji, Norveški, Avstraliji, Jugo-
slaviji, Nizozemski, Hongkongu in na Bermudih.
Za uvedbo tega sistema pa se zavzemajo še v
številnih drugih državah. Metaconta 10 C sistem
je programsko krmiljen sistem, medtem ko upo-
rablja v komutacijskih stopnjah releje s herme-
tično zaprtimi mehkomagnetnimi kontaktniki.
Sistem je zgrajen po najmodernejših principih in
vključuje zadnje tehnološke dosežke. Zanj je
Montaža avtomatske telefonske centrale Iskra Meta-
conta 10 C v Mostah. V prihodnjih dveh letih bo Iskra
Izdelala In montirala še 13 avtomatskih elektronskih
telefonskih central za tranzitni promet za jugoslovan-
sko ptt omrežje
značilna velika miniaturizacija, kar pomeni zna-
ten prihranek na prostoru, zlasti pri večjih cen-
tralah, modularna zgradba, ki z uporabo tiskanih
vezi in vtičnih enot olajšuje vzdrževanje in
zmanjšuje probleme pri povečavah kapacitet in
pa programsko krmiljenje, ki omogoča veliko
fleksibilnost centrale v obratovanju brez posegov
v samo komutacij sko opremo, temveč samo s
spreminjanjem programov na računalnikih.
Sistem omogoča gradnjo central od srednjih pa
do največjih kapacitet, in sicer pri lokalnih cen-
tralah od nekaj tisoč naročnikov do praktično
neomejenih kapacitet, medtem ko omogoča grad-
njo medkrajevnih central s kapacitetami preko
60.000 medkrajevnih vodov. Poleg tega je možna
tudi gradnja kombiniranih lokalnih in medkra-
jevnih central. Se pravi, da je z Metaconto mo-
goče graditi vse vrste central z izjemo central
manjših kapacitet do nekaj tisoč lokalnih pri-
ključkov, kjer je ta sistem neekonomičen.
Iskra si je z nakupom licence in z gradnjo nove
tovarne v Kranju za sistem Metaconta 10 C za-
gotovila mesto med proizvajalci najmodernejše
komutacijske opreme, dobila je najsodobnejšo
tehnologijo, kar je velikega pomena v vedno
hujšem konkurenčnem boju na tržišču.
Podpisane pogodbe za dobavo 14 central tega si-
stema za potrebe jugoslovanskih PTT podjetij
zagotavljajo pogoje za uspešen začetek pri uve-
ljavljanju na jugoslovanskem tržišču.
Razen tega se je z uvajanjem Metaconte pojavila
tudi potreba po kadrih, ki bodo imeli možnost,
da si v sorazmerno kratkem času pridobe drago-
cene izkušnje v novi tehniki v sodelovanju z na-
šim inozemskim kooperantom. Tako bomo iz-
polnili enega izmed osnovnih pogojev za naš na-
daljnji razvoj na tem področju.
Vendar si nikakor ne smemo misliti, da pri uva-
janju novega sistema ne bo težav.
Razen objektivnih bodo zlasti pomembne sub-
jektivne težave, saj bo zaradi uvedbe tega siste-
ma treba preusmeriti kadre, zelo intenzivno pa
bo treba vključevati nove, zlasti mlade, ki na
tem področju komutacijske tehnike še nimajo iz-
kušenj. Pri nekaterih starejših sodelavcih se po-
javi odpor do nove tehnike in tehnologije, med-
tem ko se pri nekaterih mlajših lahko pojavijo
pretirane želje po čim hitrejši afirmaciji, kar
zlahka pripelje do konfliktne situacije. Zato bo
zelo važno pravilno usmerjanje tako enih kot
drugih, da bomo dosegli kar največji rezultat, saj
si uspešne realizacije tako obsežnega in zahtev-
nega programa sploh ne moremo misliti brez res-
ne koncentracije vseh razpoložljivih sil in sred-
stev.
Tudi osvajanje nadaljnjih tržišč bo povezano z
vrsto težav, vendar nas vse to ne sme odvrniti
od začete poti in za rezultat si moramo pač za-
gotoviti le popoln uspeh.
SadJe-zelenjava
VELETRGOVINA S KMETIJSKIMI PRIDELKI
ljubljana, Poljanska cesta 46 a
Telefon n. c. 310 744, 310 753
postreže z dnevno svežim sadjem in ze-
lenjavo domačega In Inozemskega izvora
v en gros skladišču na Poljanski 46 a, ter
v svojih prodajalnah in drugih prodajnih
mestih v Ljubljani. S klimatskima napra-
vami za hlajenje opremljena skladišča in
sodobna tehnologija omogočajo trajno
preskrbovanje s kvalitetnim blagom.
Tudi delovna skupnost
SADJE-ZELENJAVA
se pridružuje čestitkam
ZA PRAZNIK DNEVA REPUBLIKE
29. NOVEMBER,
obenem pa želi vsem svojim potrošnikom
in prijateljem
SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 1974!
ŽIVILSKI KOMBINAT
z delovnimi enotami
čestita
ZA DAN REPUBLIKE
29. november.
Svojim poslovnim prijateljem in
vsem delovnim kolektivom
pa  želi
SREČNO IN USPEHA POLNO
NOVO LETO 1974!
29.
november
1943-1973
vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem
naše čestitke ob dnevu republike
KOMUNALNO PODJETJE
Kanalizacija
Ljubljana, Ambrožev trg 7
Telefon 315 533, 322 738
projektira,
gradi
in vzdržuje
javno
kanalizacijsko
omrežje
ter naprave
Delovna skupnost
>KANALIZACIJE«
čestita vsem delovnim ljudem in svojim poslov-
nim prijateljem ZA DAN REPUBLIKE 29. no-
vember in obenem želi polno delovnih uspehov
v NOVEM LETU 1974!
Komunalno
podjetje
VIČ
Ljubljana
Uprava, tehnični sektor, služba za urejanje In
oddajo stavbnih zemljišč
LJUBLJANA, Vrhovnikova 2
telefon h. c. 61 Z61
direktor: 61 780
Stranski obrati: Ljubljana, Viška cesta 58 in 65,
telefon 61 328
in Tomažičeva cesta, telefon 61 424 , 62 788
— gradi in vzdržuje ceste,
— gradi manjše mostove, kanalizacijo, razne
objekte itd..
— ureja mestna zemljišča,
— opravlja strojne storitve po konkurenčnih
cenah,
— daje brezplačne tehnične Informacije,
— izdeluje in prodaja betonske izdelke.
VSEM POSLOVNIM PRIJATELJEM IN DELOV-
NIM KOLEKTIVOM ČESTITAMO ZA PRAZNIK
DNEVA REPUBLIKE 29. NOVEMBER, OBENEM
PA ŽELIMO SRECNO IN MIRNO NOVO LETO!
GEOLOŠKI ZAVOD UUBUANA
čestita za praznik dneva republike, obenem
pa želi srečno in uspešno NOVO LETO 1S.74!
LJUBLJANA, DIMICEVA 16
Telefon: direktor 344 490
centrala 344 261
— GEOLOŠKA RAZISKOVANJA
geološke in geofizikalne karte
mineralne surovine
geomehanika,   fundiranje nizkih
in visokih zgradb
konsolidacija gradbenih tal
pitna, industrijska, termalna in
mineralna voda
— VRTANJE
raziskovalna in eksploatacijska
za sidranje
za konsolidacijo tal
pilotiranje pri fundiranju
objektov
— RUDARSTVO
raziskave
masovno miniranje
~ PROJEKTIRANJE IN
KONSTRUKCIJE VRTALNIH
STROJEV
— INVESTICIJSKA DELA V
TUJINI
poslovno združenje
slovenske papirne industrije
LJUBLJANA, Titova cesta 13/n
Telefon: 23 514, 21 513
Telex: 31-134 Yu paples
VSEM POSLOVNIM PRIJATELJEM IN DELOV-
NIM KOLEKTIVOM ČESTITAMO ZA PRAZNIK
DNEVA REPUBLIKE 29. NOVEMBER, OBENEM
PA ŽELIMO SREČNO IN MIRNO NOVO LETO!
LJUBLJANA, Oigaletova 9, p. p. 69/n
Telefoni: 317 535, 311 540, 311 260
Dobavlja:
medicinske in laboratorijske aparate,
instrumente in opremo,
elektromedlainske in rentgenske aparate ter
pribor,
medicinski potrošni material,
bolniško opremo In tipiziran tekstil,
obve2illni material,
ortopedske pripomočke,
aparate in instrumente za medicino dela,
testne aparate,
laboratorijsko steklo,
biokemične test reagense,
gumijasti sanitetni, hiigienskl material,
lekarniško embalažo in opremo.
V zalogi imamo specialno medicinsko potrošno
blago svetovno znanih proizvajalcev.
IMPORT
EXPORT
LJUBLJANA
Miklošičeva 5
Telefon: h. c. 323 241
Telex: 31-298
Telegram: KOTO Ljubljana
Poštni predal: 415
Uvoz in izvoz na evropska ter prekomorska
tržišča.
Zastopstvo inozemskih firm.
Obiščite naše trgovine visoke mode BOUTIQUE
v Ljubljani, na Miklošičevi cesti 5 in v Kopru,
v hotelu TRIGLAV.
Ob tej priliki čestitamo vsem poslovnim
prijateljem ZA PRAZNIK DNEVA REPUBLIKE
in obenem jim žeUmo SREČNO ter USPEŠNO
NOVO LETO 1974!
Gozdno gospodarstvo
Ljublfana
s sedežem
V Ljubljani, Tržaška cesta 2
prek svojih obratov proizvaja
in prodaja vse vrste gozdnih
sortlmentov, opravlja gozdno
gojitvena dela, gradi ceste ter
osnavlja gozdne plantaže
in intenzivne nasade
Čestitamo za prazmik DNEVA REPUBLIKE
29. november, istočasno pa želimo svojim poslov-
nim prijateljem in znancem tudi SREČNO IN
USPEŠNO NOVO LETO 1974!
IZBIRA JE LAHKA
IN PRAVILNA:
Uporabljajte redno vsak dan
ZOBNO KREMO
KI TRAJNO VARUJE VASE ZOBE
VEDROG, L.UUBI.UANA
dental
LJUBLJANA
Titova cesta 25 a j
Telefon 311 532   \
podjetje za promet z zobarskimi
potrebščinami
VSEM POSLOVNIM PRIJATELJEM IN DELOV-
NIM KOLEKTIVOM ČESTITAMO ZA PRAZNIK
DNEVA REPUBLIKE 29. NOVEMBER, OBENEM
PA ŽELIMO SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO !
sport
oprema
ljubljana-Sentvid
Tacenska cesta 29
Ima v svojem proizvodnem programu:
— kvalitetno telovadno orodje,
— opremo za letna in otroška igrišča,
— rekvizite za lahko in težko atletiko,
— razno rekreacijsko in camping opremo,
— »MELOPLAST« šolske table s priborom.
ZAHTEVAJTE CENIKE IN PROSPEKTE!
Telefon: 51455
Čestitamo vsem delovnim ljudem in svojim po-
slovnim prijateljem ZA DAN REPUBLIKE 29. no-
vember, obenem pa žeMmo polno delovnih uspe-
hov v NOVEM LETU 1974!
telefon 323 665
314 341
telex 31-221
solidno in poceni opravlja:
— redni avtobusni promet in izletniške
vožnje v domačem in mednarodnem
prometu
— domače in mednarodne turistične
storitve
— gostinske storitve
— domače in inozemske prevoze blaga
Za cenjena naročila se priporoča
Kolektiv »SAP LJUBLJANA*^
KOVINSKO PODJETJE
LJUBLJANA, KAMNIŠKA 41
Telefon: 312 798
izdeluje
jeklene konstrukcije, žerjave in
žerjavne proge, jeklene mostne
konstrukcije, okna in vrata
v »-SECCO« izvedbi, stopniščne
in balkonske ograje, regale
za opremo skladišč in vse druge
v ključavničarsko stroko spadajoče
izdellce.
VSEM POSLOVNIM PRIJATELJEM IN DELOV-
NIM KOLEKTIVOM ČESTITAMO ZA PRAZNIK
DNEVA REPUBLIKE 29. NOVEMBER, OBENEM
PA ŽELIMO SREČNO IN MIRNO NOVO LETO
11974!
volan ljubljana
kersnlkova    6
čestita
vsem poslovnim partnerjem in delovnim
ljudem
ZA DAN REPUBLIKE
29. november
ter jim istočasno želi srečno in uspeha
polno leto 1974
VSEM POTROŠNIKOM IN POSLOVNIM PARTNERJEM
CESTITA ZA PRAZNIK 29. NOVEMBER
IN OBENEM 2ELI TUDI
ZADOVOLJNO NOVO LETO 1974
s prodajnimi enotami:
— VELEBLAGOVNICA PRI POSTI,
Ljubljana
— KONFEKCIJA ELITA, Ljubljana
— BLAGOVNICA S STANOVANJSKO
OPREMO, Ljubljana
— BLAGOVNICA, Kočevje
— BLAGOVNICA, Skofja Loka
— VELEBLAGOVNICA, Velenje
INDUSTRIJA NARAVNEGA IN UMETNEGA KAMNA-LJUBLJANA
Poleg lastnih proizvodov: marmorni bloki,
marmorne in granitne plošče, izdelki
iz marmora, teraco plošče, izdelka iz betona
in umetnega kamna ter peska za teraco in
peska za malte nudi naročnikom tudi druge
gradbene materiale kot: cement, keramične
plošče, salonitne izdelke.
Se priporočamo
Tovarna
tekstilnih
potrebščin
Ljubljana
ulensilia Dolenjska 83
Telefon 23 625
Čestitamo vsem delovnim ljudem in svojim po-
slovnim prijateljem ZA DAN REPUBLIKE 29. no-
vember, obenem pa želimo polno delovnih uspe-
uspehov v NOVEM LETU 1974!
Stroji in oprema za lesno industrijo,
oprema za avtoservisne delavnice,
livarna barvnih kovin
zastopstvo inozemskih firm
SUTENUALES 21CKICA
TOVARNA STROJEV IN OPREME
LJUBLJANA, TRZASKA CESTA 49
tel. 61 194, 61 686, 61 042
Čestitamo vsem delovnim ljudem in svojim po-
slovnim prijateljem za dan republike 29. no-
vember obenem pa jim želimo srecno in
UPESNO novo LETO 1974!
montažno
podjetje
za izolacijo
Ljubljana
toplotna izolacija — hidroizolacija
— izolacija hladilnic — zvočna izo-
lacija — antUcorozija — klimatske
naprave — ključavničarska dela —
opravljanje zunanje trgovinskega
prometa in Investicijskih del v tu-
jini — zastopanje tujih firm
Ljubljana, Bratov Rozmanov 4
Tel.: hišna centrala 315 471, 315 120
čestita vsem delovnim ljudem in svojim poslov-
nim prijateljem ZA DAN REPUBLIKE 29. no-
vember in obenem želi polno delovnih uspehov
v NOVEM LETU 1974!
Ljubljanski urbanistični
zavod - LUZ
LJUBLJANA, KERSNIKOVA G,
TITOVA 36, KIDRIČEVA 1, CANKARJEVA 1
Področje dela zavoda:
— proučuje, raziskuje, razvija in izpopolnjuje
metode in tehnike prostorskega planiranja in
urbanističnega načrtovanja;
— izdeluje vse vrste dokumentacije s področja
prostorsko planerske dejavnosti (regionalne
prostorske plane za ožja območja in posebne
namene ter urbanistične programe in načrte) ;
— pripravlja kratko in srednjeročne načrte pro-
storske ureditve mesta in naselij na podlagi
družbena gospodarskih načrtov;
— izdeluje vse vrste dokumentacije s področja
urbanistično načrtovalne dejavnosti (vse dele
zazidalnih načrtov);
— pripravlja predloge smernic za izdelavo lo-
kacijske dokumentacije in izdeluje lokacijsko
dokumentacijo;
— opravlja zakoličenje in geodetska dela v zve-
zi z izdelavo lokacijske dokumentacije ter
geodetsko komunalna dela pri dokumentaciji
za realizacijo zazidalne zasnove:
— posreduje družbenim, političnim in drugim
pravnim osebam strokovno pomoč in pripo-
ročila v urbanističnih zadevah;
— zavod opravlja svoje naloge samostojno ali
pa organizira izdelavo teh nalog, pri čemer
sodeluje z vsemi pristojnimi dejavniki na
republiškem, mestnem ali občinskem nivoju;
VSEM POSLOVNIM PRIJATELJEM IN DELOV-
NIM KOLEKTIVOM ČESTITAMO ZA PRAZNIK
DNEVA REPUBLIKE 29. NOVEMBER, OBENEM
PA ŽELIMO SRECNO IN MIRNO NOVO LETO!
Gradbeno
industrijsko podjetje
GRADIŠ
LJUBLJANA
Korytkova 2   •    Telefon 323 641 '
s svojimi enotami doma in v tujini
i z v a j a :
vsa gradbena dela industrijskih objektov,
objektov družbenega standarda in gradi
stanovanja za trg; izdeluje gradbene
elemente, razne vrste betonskih izdelkov
in opravlja montažo gradbenih konstrukcij ;
izvaja ključavničarska, kleparska
in krovska dela; projektira vse vrste
visokih, nizkih, vodnih, luških
in stanovanjskih objektov
Čestitamo za 30-letnico AVNOJ v Jajcu,
ZA DAN REPUBLIKE 29. november, isto-
časno pa želimo vsem svojim poslovnim
partnerjem ter znancem SRECNO IN
USPEŠNO NOVO LETO 1974!
STAMPILUKE
za urade, trgovine in obrti Izdeluje in dobavlja
solidno in po zmernih cenah podjetje
Nasi. Marija Blejec, telefon doma 314 411
Ljubljana, Nazorjeva ulica 3
Delavnica: Resljeva cesta 6, telefon 323 238
Cestita vsem delovnim ljudem in svojim po-
slovnim prijateljem za dan republike 29. no-
vember, obenem pa jiim želimo SREČNO IN
USPEŠNO NOVO LETO 1974!
TRGOVSKO PODJETJE 0^006^113
Telefon 311 650. 311 646 **5J»^' ¦!«
Ljubljana, Ulica Milana Majcna 12
sporoča cenjenim kupcem, da ima v svojih po-
slovalnicah v Ljubljani in Domžalah lepo izbiro
daril, kot so damske manikire, moške in dam-
ske potovalne garniture, kopalni pribor, razpr-
šilci za kolonjsko vodo, okrasni predmeti z bo-
gato izbiro domačih in inozemskih kozmetičnih
preparatov. Obiščite naš kozmetični salon »CU-
TIS« v Pražakovl ulici 8.
Naš cilj je zadovoljiti odjemalce z dobro
kvaUteto, najnovejšimi vzorci in nizkimi cenami
Čestitamo   ZA DAN REPUBLIKE
svojim poslovnim prijateljem, znancem in vsem
delovnim ljudem, obenem pa želimo SREČNO
IN USPEŠNO NOVO LETO 1974!
KOT
Tovarna kovinsicega okovja
TACEN 38
61211 Šmartno pod Smamo goro
Telefon SI 214, 51148
Izdeluje okvire za damske torbice, razno-
vrstne ključavnice in okovje za kovčke, aktovke,
razne športne rekvizite, konservne nožke, ščit-
nike, modne zaponke, žebljičke za obutveno in-
dustrijo v nlkljanl, antičnem srebru, rumeni in
barvani Izvedbi prvovrstne kvalitete, ki jih kon-
zumira poleg domačega tudi inozemsko tržišče.
Vsem cenjenim odjemalcem se priporoča in ga-
rantira za kvalietetno blago in solidno postrežbo.
Čestitamo za praznik dneva republike, obenem
pa želimo srečno in uspešno NOVO LETO 1974!
VELETEKSTIL
LJUBLJANA, Masarykova cesta 17
Poslovalnica
»TRM«
Mestni trg 6
Na novo odprta specializirana trgovina
oblačil in obutve za šport in
rekreacijo.
Cenjenim strankam se priporočamo
za nakup naših artiklov.
Čestitamo za praznik republike in želimo
vsem delovnim kolektivom ter svojim
poslovnim prijateljem srečno in uspeha
polno novo leto 1974
Kolinsha
lozd Heinin
LJUBLJANA, ŠMARTINSKA 50
Telefon 316 244, h. c. dir. 316 894
NAS PROIZVODNI PROGRAM JE TALE:
Industrijska proizvodnja, predelava, dodelava
vseh vrst lepil, prečiščene, tehnične in druge
zelatine, pomožna sredstva za papirno, lesno,
tektUno, usnjarsko, gradbeno industrijo in ši-
roko potrošnjo, opravljanje blagovnega prometa
na debelo in v tranzitu, izvoz—uvoz ter zasto-
panje tujih firm.
Prosimo, zahtevajte prospekte in tehnična na-
vodila!
Čestitamo vsem delovnim ljudem
in svojim poslovnim prijateljem
ZA DAN REPUBLIKE 29. november,
obenem pa želimo polno delovnih
uspehov v NOVEM LETU 1974
USPEŠNO POSLOVNO LETO VAM 2ELI
Papirna galanterija
SIMONČIČ
LJUBLJANA, Razpotna 4
Telefon: 25-091
Telegram: Simončič LJubljana
TISKARSTVO:
KOMERCIALNI TISK
KATALOGI
PROSPEKTI
ETIKETE
EMBALAŽA
KOLEDARJI
REKLAMNI KARTONI
UMETNIŠKE REPRODUKCIJE
INDUSTRIJA PLUTOVINASTIH
IZDELKOV
Ljubljana, Celovška 32
Telefon: 310 778
GRADBENIM PODJETJEM
IN GRADITELJEM
dobavljamo plošče za toplotno
izolacijo stavb iz ekspandirane
plute ter
plutovinaste stenske obloge
za notranjo opremo prostorov
VSEM POSLOVNIM PRIJATELJEM IN DELOV-
NIM KOLEKTIVOM ČESTITAMO ZA PRAZNIK
DNEVA REPUBLIKE 29. NOVEMBER, OBENEM
PA ŽELIMO SRECNO IN USPEŠNO NOVO LETO !
CENTRONIERKUR
Ljubljana
Vsem bralcem revije
KRONIKE
in vsem poslovnim
prijateljem
čestitamo
ZA DAN REPUBLIKE
29. november,
obenem pa jim želimo
SRECNO IN USPEHA
POLNO NOVO LETO
1974!
Priporočamo se
za obisk!
TRGOVSKO  PODJETJE
KURIVOPRODAUA
Ljubljana, Na jami 1», dir. 55 696
Prodajni oddelek: telefon 313 259
Celovška cesta 53
vam nudi v svojih poslovalnicah vse vrste kuri-
va in gradbenega materiala po konkurenčnih
cenah. Čestitamo ZA DAN REPUBLIKE 29. no-
vember, obenem pa želimo SRECNO IN USPEŠNO
NOVO LETO 1974!
TEŽMER
servis za popravilo tehtnic,
težnih in merilnih naprav
LJUBLJANA, GORNJI TRG 44 — Telefon 20 844
in obrat v Izoli telefon 71 322
Tudi naš kolektiv se pridružuje čestitkam
ZA DAN REPUBLIKE 29. NOVEMBER
Vsem svojim poslovnim prijateljem in delovnim
ljudem pa želi SRECNO NOVO LETO 1974!
Priporočamo se še naprej za izkazano zaupanje
pri naših storitvenih uslugah.
TEMELU
GRADBENO
PODJETJE
LJUBLJANA, Titova cesta 282
Telefon 343 281, 343 269
— Izvajamo   vsa   dela   na   visokih   in   nizkih
gradnjah.
— Poleg tega smo specializirani
za gradnjo minigolf igrišč, kakor
tudi drugih športnorekreacijskih objektov.
— Izdelujemo gradbene
elemente (blokete) in jih prodajamo na drobno.
ORGANIZACIJA  DRUŽBENEGA DELA
VARNOST
LJUBLJANA, KREKOV TRG lO/I
VSEM POSLOVNIM PRIJATELJEM IN DELOV-
NIM KOLEKTIVOM ČESTITAMO ZA PRAZNIK
DNEVA REPUBLIKE 29. NOVEMBER, OBENEM
PA ŽELIMO SRECNO IN MIRNO NOVO LETO!
INDUSTRIJSKI BIRO
podjetje za izgradnjo industrijskih objektov
LJUBLJANA, Parmova 33, telefon 317 745
prevzema in Izvaja inženiringe za izgradnjo In
rekonstrukcijo industrijskih objektov, izdeluje
vsakovrstne projekte in ekonomske elaborate
CENTRALNA LEKARNA LJUBLJANA
s svojimi delovnimi enotami
čestita
ZA DAN REPUBLIKE
29. november in
ZA NOVO LETO 1974
MEHEY LJUBLJANA
»»»ti^K^V    Miklošičeva 30
E X P O R T - IM P O R T
Nudimo vam naraven cvetlični in
gozdni med, pristno domačo me-
dico, preparate na osnovi matič-
nega mlečka in cvetnega prahu,
kot so: MELBROSIN, GELÉE RO-
YALE, POLLJUVEN, MELBROSIA
pld. — čebelarski reprodukcijski
material Se priporočamo!
Srečno novo leto U3IL
Slaščičarsko podjetje
flÖSDITOß
LJUBLJANA, Koblarjeva 3
vam daje veliko izbiro prvovrstnega
domačega peciva: potice, krofe,
torte, kekse, čajno pecivo in druge slaščice.
Izdelujemo po vaši želji in okusu
specialne torte, ki so že tradicionalne
in cenjene kot najbolj primerna
darila za vsako priložnost.
Čestitamo za praznik republike in želimo
vsem delovnim kolektivom ter svojim
poslovnim prijateljem srečno in uspeha
polno novo leto 1974
PODJETJE ZA PROIZVAJANJE
IN PRODAJO TOPLOTNE
ENERGIJE
61001 LJUBLJANA, Toplamiška 19
Telefon: 316 888
PREDSTAVLJA OSNOVNI ENERGETSKI
VIR LJUBLJANE ZA:
— tehnološko paro za industrijo,
— vročo vodo za ogrevanje stanovanjskih
in poslovnih prostorov ter za bojlersko
vodo
PRIKLJUČITEV NA KOMUNALNO ENERGETIKO
POMENI:
— ceneno oskrbo z energijo,
— večjo zanesljivost dobave,
— zmanjšanje onesnaženja ozračja in s
tem tudi zmanjšanje korozijskih vpli-
vov ozračja,
— razbremenitev mestnega prometa za
transport goriv m pepela,
— razbremenitev dela v industriji in go-
spodinjstvih.
Čestitamo za 30-letnico AVNOJ v Jajcu, ZA
DAN REPUBLIKE 29. NOVEMBER, Istočasno pa
želimo vsem svojim poslovnim partnerjem ter
znancem SRECNO IN USPEŠNO NOVO LETO
1974
Soseska SŠ-6 — 3284 stanovanj
GIPOSS
61000 LJUBLJANA
Dvoržakova 5
tejefon: 315-544
GRADI
— stanovanjske objekte po tipskih
projektih na podlagi javne ponudbe
In z ufMrabo najsodobnejše tehno-
logije po družbeno dovoljenih ce-
nah
— turistične objekte vseh kategorij,
— poslovne, javne in industrijske
— zgradbe,
— komunalne naprave,
— mostove.
GIPOSS čestita ZA PRAZNIK DNEVA REPUBLIKE 29. NOVEMBER, obenem
pa želi vsem svojim poslovnim prijateljem in znancem SREČNO IN USPEHA
POLNO NOVO LETO 1974.
Taoistični modrec in prerok sreče — Vezenina, 19. stol.(Muzej izvenevropskih kultur v gradu Coricane pri Ljubljani