—-   262    ------
Narodno-gospodarske stvari.
Potrebe slovenskega naroda
v kmetijskih in obrtnijskih šolah.
Slovenci prebivajo po krajinah pripravnih za po-ljedeljstvo, za vinorejo, za svilo- in živinorejo, za čbe-larstvo, za rudarstvo, kupčijo in za mnoga rokodelstva in obrtništva. S čemur koli se človek ukvarja, treba mu je, da dobro zna in razume (zastopi) svoje opravilstvo. Res je, da se Človek nekoliko nauči po izgledu svojih staršev in sosedov, s kterimi pride v dotiko, in po nauku, ki ga deček dobi pri mojstru. Al to v sedanjih časih ne zadostuje zato, ker tisti, ki bi imeli druge učiti, se sami niso kaj pravega naučili; tedaj tudi druzih učiti niso v stanu. Potrebe so se jako pomnožile; davki so se silno povzdignili; dohodki posestev, po dosedanjem kopitu obdelanih, ne dosegajo več tega, česar se potrebuje. To pa je krivo, da jih pride čedalje več na boben.
Taka se godi tudi rokodelcem in obrtnikom, kteri pri mali svoji izobraženosti zastajajo s svojimi izdelki v primeri prebrisanih tujcev ali v daljnjih deželah izurjenih domačinov. Z vsem trudom in prizadetjem jim ni mogoče izhajati.
Ce prašamo, zakaj to? recimo naravnost, iz po-man j kanj a dostojnega nauk a, dostojne omike.
Poljedelcu ni več zadosti, da se vede po izgledu prednikov; treba mu je vedeti, kako svoj svet obdelovati, da mu večih dohodkov daje, kakor jih je do-našal njegovim starišem, — za kteri pridelek je njegov svet pripraven, kteri pridelek mu več od druzega vrže, — kako s pridelkom obračati se, da sicer več nese. To zadeva zlasti vinorejce.
Od rokodelcev se zahteva po potrebah sedanjega časa veliko znanstva; česar se je doma naučil, s tem mu ni mogoče vstreči raznim tirjatvam. Od todi pride, da se k nam kličejo prebrisani delavci iz tujih dežel, in da namesti domačih nevednežev tujci vživajo naš domači kruhek. Koliko dohaja daljnih Lahov k nam, ki prevzemajo vsa veča zidarska dela. Nikomur ni zameriti, da si namesti bedastih domačih jemlje prebrisanih in pridnih tujcev na delo. S svojim denarjem stori vsak, kar mu je drago. Pa zagotovljam vas domačine, da vsak bode raji vas vzel na delo mimo tujcev, kakor hitro si bode svest, da mu za enako plačilo tudi vi izdelate tako in toliko delo kot tujec.
Da pa je domačim našim ljudem to mogoče, treba je napredovati s časom, se izučiti svojega rokodelstva popolnoma. Tako izurjenje doseči, je odraslim edino mogoče po pridnem branji, da izved6, kaj in kako delajo drugod.
Vse drugače je pa to , kar se tiče naše mladine. Nji je treba priložnosti nakloniti, da ji bode mogoče se  vsega  učiti,  kar   sedanjost tirja,   in  to so
-----   263   -----
šole, v ktcrih se uči vse, kar je poljedelcem, obrtnikom in rokodelcem v njihovem delu potreba vedeti in znati.
Treba nam je tedaj šol za učenje kmetijstva in rokodelstev. Taki nauki pa se morajo dajati našim ljudem v njih maternem jeziku, kterega razumejo, zakaj veči del ljudstva je prisiljen, prej ko prej si potrebni živež pridobivati, in more tedaj le malo časa svojega življenja obračati na druge reči. Zdrava pamet že sama kaže, da uk tujih j e z i k o v je tu očitna potrata časa, in da ovira napredovanje v potrebni omiki. Čemu
 bom hodil po ovinkih, ako me naravnost pot pelje do zaželenega cilja in konca? Obrtniki in rokodelci hočejo živeti in potrebujejo, da se jim nauk daje na najkrajši poti, — ta pa je materni jezik.
Po taki poti v kmetijskih in obrtnijskih šolah pod-učena mladež si bode prizadevala napredovati tudi po zapuščeni šoli z branjem dotičnih knjig in časnikov. Tudi s posnemanjem dobrih in bolje izurjenih delavcev ji ne bo težko stalo po prejetem (šolskem teoretičnem) poduku v svojem rokodelstvu napredovati.
Kadar bomo imeli do dobrega izurjenih obrtnikov in rokodelcev domačih, kolikor nam jih je treba, stavim vam, da nihče ne bode več segal po tujih delavcih.
Res zadnji čas je, da se pri nas takih šol osnujemo! Najnovejši časi so našo dosedanjo nevednost do dobrega pokazali, pa tudi dopričali, da je duševna moč kos telesni, in da le obe vkup kaj zamorete.
Slovenec je trdne postave pa prebrisane glave; s pomočjo pripravnega poduka bode kmalu pokazal, da to, kar drugi vedo in znajo, tudi on ve in znd: Zato še enkrat povdarjam: dajte narodu našemu kmetij s ki h in obrtnijskih šol, pa domačih, ne tujih (ka-koršna je sedanja obrtnijska šola, sklenjena z našo realko), da naši fantje morejo v take šole brž stopiti in v maternem jeziku se tega učiti, s čemur si kruh služijo.                                                                Dr. — 1.
___________________